List 5.
Lanska letina
Iz „Al]g. Land- u. Forstw. Zeit."
Ozir na letino preteklega leta je vselej za vsakega modrega gospodarja na več strani mikaven. Ce ima kaj v kasti ali v hramu, zamore potem to, kar ima, bolje ceniti, ker ve kako s tem in unina pridelkom stoji po svetu; lože prevdari potem ceno vsakega pridelka , ker gotovo je, da cena se ne ravna po začasnem kupu barantačev, ampak po vesvoljni potrebi tega in unega pridelka., Ako je gospodar manj pridelal kakor je želel in mislil , se s tem ozirom po svetu more tolažiti, če vidi, da tudi drugod je taka; ali pa ga bo manjši pridelk naganjal premišljevati: ali ni v tem ali unem napčno ravnal; po vsaki poti ga tak ozir opominja nasledkov, ki izvirajo iz obilnosti ali iz pomanjkanja pridelkov.
Podali bomo tedaj v sledečem sostavku svojim bravcem resničen popis lanske letine , ne le , kakor je bila v našem cesarstvu  temuč tudi drugod  po svetu.
Na Angležkem je deževje poljskim pridelkom zfo škodovalo, tako, da so v vsem skupaj komaj le srednjo letino imeli. Ker se je veliko žita mokrega domu spravilo, ga morajo iz ptujih dežel kupovati, da ga mešajo z domačim.
IVa Nizozemskem (Niederlanden) so pridelali pšenice, reži, ječmena, ovsa in krompirja obilo in dobrega; le ajda se je slabo obnesla.
Na Danskem (Danemark) je bila prav dobra letina za rež, za pšenico pa ne, ker ji je premerzlo bilo; krompir je začel letos spet gnjiti, pa ne prehudo. Ajde malo, in še ta slaba; graha dosti, ječmena tudi,  ovsa srednjo mero.
Na Rusovskem je bila v deželah poleg izhodnega morja letina bogata, zunaj pšenice, ki je le srednje ple-njala. V notranjih krajih, odkodar se oskerbljujejo južne luke Rusovskega z živežem, je bila letina le srednja. Za-volj vojske so v Kersonu, Katerinoslavu in Besarabii malo sejali, pa tudi le srednjo mero pridelali. V Kievu je bila letina tako slaba, da je oral dal le po 5 vaganov. V Vol-hinii in Podolii so pridelali na oralu zemlje 10 do 12 vaganov. Tergovci, ki navadno dobro poznajo mero pridelkov, terdijo, da čez poldrugi milijon vaganov ne bojo mogli Rusi do prihodnje žetve reži v Odeso na prodaj pripeljati. Sicer pa se je 25. oktobra iz Odese pisalo, da zavolj lepega vremena so pričakovali iz notranjih krajev Rusovskega mnogo žita , in da je cena za pol, pa tudi za cel srebern rubelj (po našem za 1 gold. 32 kr.) pri četvertu, to je po našem, pri polčetertem vaganu padla.
NaFrancozkem se more lanska letina deliti v trojno: dobra je bila v južnih, srednja v srednjih, slaba pa v severnih in zahodnih krajih; vendar je sploh bila bolja od leta 1855.
y
V Švajci so naželi veliko in dobre pšenice, reži in ječmena; oves je malo plenjal zavolj suše, pa kar ga je, je lep. V nekterih kantonih so pridelali obilo in dobrega krompirja, v nekterih pa ne. (Svajcarska zlo gorata dežela pridela le četertinko živeža, ki ga potrebuje; iz Nemčije si kupuje primanjkavo).
Na Laškem je bila srednja letina. (Laška dežela se ne more sama živili iu kupuje žito iz Galaca, Odese, Ta-ganroga, Egipta, Tunisa in Algiera).
Na Španjskem in Po r t u ga lj s ke m pa je bila letina še slabeja kakor na Laškem; tako malo so vsega pridelali, da so se zavolj pomanjkanja živeža nepokoja bali; pšenice vagan plačujejo po 10 do 12 gold. (Koliko jim bo žita treba iz ptujih dežel, se ne more natanko ceniti; Ter-žačani menda ne bojo v nemar pustili te primanjkave).
Na Turškem so pridelali pšenice obilo in več kot predlanskem , turšice, lanenega in sezamovega semena pa veliko manj. Pri vsem tem je cena žita v vsi Sirii zlo poskočila, zato, ker kmetovavci iz Yaurana in okolice Na-caretške po lanski sreči zapeljani tudi letos prideržujejo žito; pa jim bo menda spodletelo. Ti kmetje namreč pod šotorih živijo in imajo svoje žito na kupih pod prostim nebom; kadar bo jelo deževati, bojo prisiljeni ga prodati. Pričakuje se tedaj, da bo cena za poldrugi goldinar pri vaganu  padla.    (Konec sledi.)
List 6.
Lanska letina.
(Konec.) Evo! letino lansko v deželah našega cesarstva:
V  doljni Avstrii bila je za ozimino in jaro žito dobra, za klajo srednja, za krompir, repo in vse korenstvo prav dobra, za vino in sadje slaba zavolj pomladanskega mraza in toče. Pridelk žita je tolikšen , da ga je dosti za deželne potrebe, v več krajih še čez. Krompir je malo gnjil v nekterih krajih, v nekterih pa zlo; gosence so le v enem kantonu zelje skor popolnoma pokončale.
Na Ogerskem v okrožji Požunskem (Presbur-škem) je bilo krompirja, zlasti v severnih komitatih, toliko, da se cent dobi po 24 do 36 kr. , ki je lani veljal 48 kr. do gold.; gnjil je malo. Klaje so pridelali v nekterih krajih tako malo, da nekteri kmetovavci ne bojo mogli vse svoje živine čez zimo prerediti in bojo tedaj prisiljeni je kaj prodati; žitni pridelk je zadosten; vina srednjo mero, sadja nič; — v okrožji Kašavskern je bila letina zlo taka kakor v Požunskem, vina so pridelali dovelj.
V   Serbski Vojvodini kakor v Kašavski: žita, krompirja in vina dovelj, klaje srednjo mero, sadja celo malo.
v
Na Ceskem ozimine ne ravno obilo, pa ta posebno dobra; 391 sosesk je toča zlo poškodovala; krompirja in vsega korenstva prav obilo , krompir je poredkoma gnjil; vinsko terto imajo le v 2 okrožjih, pridelk je bil srednji; sadje povsod slabo, ki v nekterih krajih še dozorelo ni; sploh je tu letina bila taka, da bo dežela shajala z domačim pridelkom.
Marska dežela je pridelala žita, krompirja in vsega korenstva prav obilo; polovico žita , ki so ga pridelali na rodovitni Hani, bojo lahko prodali; krompirja so dobili toliko in tako lepega, da že davnej ne takega, vina srednjo mero pa dobrega, okoli Znojema (Znaim) pa posebno dobrega.
Na Šlezkem žita toliko, da ga bo dosti za domače potrebe, le pšenice bo premalo, ravno tako tudi sočivja in sadja; vsega tega pa Šležčani tudi v dobrih letinah ne pridelajo za potrebo, ampak kupujejo drugod. Klaja sicer dobra, pa sila malo so je pridelali. Vina ne pridelujejo nič.
V   Galicii letina za žito in klajo dobra, za krompir srednja, za sadje slaba; vina ne pridelujejo Poljci nič. Galicija in pa Tir olj s ko ste v našem cesarstvu edini deželi, kjer so klaje za živino dovelj pridelali, ker je bila spomlad mokra in sploh vreme za seno in otavo ugodno.
V  Tirolih vse dobro, tudi klaja, le vina srednjo mero, sadja pa skor nič; v nekterih krajih je krompir zlo bolehal pa tudi grojzdje. Kupčija z živino jeziva zavolj obilne klaje. Sicer pa tudi tiroljska dežela v dobrih letinah ne pridela toliko, da bi preživila svoje ljudi.
Na Salcburškem je bila letina za žito in krompir in korenstvo sploh dobra, vendar ne pridela ta dežela nikoli toliko, kolikor potrebuje. Ker je zraven gojzdnarstva živinoreja v ti deželi poglavitna reč in ker so malo klaje letos pridelali, ne bo za živinorejo letošnje leto dobro.
Na Krajnskem je bila letina za ozimino dobra, za jaro žito srednja, za krompir, repo, zelje itd. dobra, za klajo le srednja, za vino dobra, za sadje pa slaba, ie češ-pelj je bilo v nekterih krajih dovelj. Jaro žito in mervo je velika suša zlo zaterla; vina dosti in dobrega. Pridelk je za deželne potrebe zadosten.
Od Koroške dežele ne stoji nič v tem popisu.
v
Na Stajarskem ozimine prav obilo, jarine dovelj, krompirja itd. dovelj, klaje srednja mera, vinska letina dobra, za sadje slaba. V okrožji Bruškem (v gornjem Šta-jarji)je krompir tako gnjil, da se je bati, ako ne bo ta nesrečna bolezen kmali jenjala , ga ne bojo v tem kraji celo nič več sadili; več kmetovavcev g« je že sedaj popolnoma opustilo.
Na Primorskem (Teržaškem in Goriškem) ozimina dobra , jaro žito , krompir in drugo korenstvo kakor klaja srednja, za sadje slaba. Na Goriškem bojo shajali z domačimi pridelki. Ie v kantonu Bovškem (Flitsch) je toča dvakrat vse pobila. V Istri, ktera žita nikoli toliko ne pridela, kolikor ga potrebuje, niso vina skor nič pridelali, pa tudi oljika se je slabo obnesla; v okolici Teržaški je bila letina slabeja od predlanskega; krompir je na več krajih gnjil in tudi grojzdje je zlo bolehalo na Goriškem in v Istri; le v okolici Teržaški ni bila ta bolezen tako huda in tukajšna terta obeta prihodnje leto obilen pridelk.
Na Horvaškem in Slavonskem je bila letina skozi in skozi srednje mere; v komitatu Reškem ni bilo vina in sadja skor nič.
Ako povzamemo sedaj letino iz vseh dežel avstri-janskega cesarstva, vidimo, da v obče (sploh) je bila lanska letina za ozimno in jaro žito, za krompir, repo, zelje in vse korenstvo — dobra, za klajo in vino — srednja, za sadje — slaba.