ARHIVI XXIII (2000), št. 2 [7. arhivskih fondov in zbirk 161 UDK 930.253.4:929 Simonič F. Osebni fond dr. Franca Simoniča (1847-1919) MAJA ILICH Pisna zapuščina dr. Franca Simoniča, znanega slovenskega bibliotekarja in bibliografa, je dragocen dokument za kulturno zgodovino Slovencev, Ker je raztresena po različnih kulturnih ustanovah - Pokrajinski arhiv v Mariboru, Štajerski deželni arhiv v Gradcu, družinski arhiv Simonič/Slebinger v Gornji Radgoni, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Univerzitetna knjižnica v Mariboru in Univerzitetna knjižnica na Dunaju - in j;, vsaj kar se tiče družinskega arhiva Simonič/Slebinger, nedostopna širši javnosti, je moj namen prikazati, kaj od Simoničeve zapuščine se je ohranilo in kje je mogoče te dokumente najti. Franc Simonič se je rodil 2. oktobra 1847 v Ivanjkovcih. Prva dva razreda osnovne šole je obiskoval v Svetinjah, 3. in 4. razred pa v Radgoni, Gimnazijo je končal v Mariboru in se je po maturi leta 1869 vpisal na študij zgodovine in slavistike v Gradcu. Tam sta mu predavala znana slavista dr, Gregor Krek in dr. Franc Miklošič ter zgodovinarja dr. Franc Krones in dr. Joh. B. Weiss. Leta 1874 je Simonič kot pomožni bibliotekarski uradnik (Bibliothekarshilfbeamter) nastopil službo v graškem muzeju Joanneum ter čez dve leti na graški Filozofski fakulteti doktoriral iz zgodovine Babenberžanov z disertacijo: Politische Stellimg Leopold des Glorreichen zum Deutchen Reiche von Jahre 1197 bis Februar 1213. Leta 1877 je dobil mesto bibliotekarskega pomočnika (amanuensisa) v Univerzitetni knjižnici na Dunaju in potem tam z leti napredoval v skriptorja in provizoričnega kustosa do defini-tivnega kustosa. Po upokojitvi leta 1907 se je preselil v Gornjo Radgono in tam živel do smrti. Simonič je večji del življenja preživel na cesarskem Dunaju in delal v tamkajšnji Univerzitetni knjižnici, osrednji ustanovi te vrste v habsburški monarhiji. Skoraj vse slovanske in slovenske knjige, ki so izšle v monarhiji, so se znašle v tej knjižnici. Simonič, ki je bil od leta 1891 referent za vso slovansko filologijo, je tam začel sistematično zbirati slovansko literaturo, skrbel za njeno dobavo, popis itd. Pri svojem delu je uvidel, da je urejena bibliografija nepogrešljiva osnova za znanstveno delo. Popisal je vsako slovensko knjigo, ki mu je prišla v roke v knjižnici, kjer je delal, ali pa so ga o njenem izidu obvestili zanesljivi viri. Med počitnicami je odhajal v domovino, kjer je popisoval knjige, ki jih na Dunaju ni bilo. V 25 letih mu je tako uspelo zajeti 75 odstotkov slovenske knjižne produkcije za obdobje 350 let: od prve Trubarjeve knjige do leta 1900. Tako so v letih 1903 do 1905 v Ljubljani pri Slovenski Matici izšli trije zvezki Slovenske bibliografije, L del: Knjige (1550-1900), načrtovani pregled člankov, II. del Članki, pa žal ni izšel. Slovenci smo s tem dobili odlično sodobno retrospektivno bibliografijo -prvo v slovenščini - kiji tudi danes, po skoraj sto letih, ni enake. Simonič pa se je s tem zapisal v slovensko zgodovino. Pri tiskanju njegove bibliografije je s korekturami in dodatki sodeloval tudi dr. Janko Sle-binger, ki ga marsikje omenjajo skupaj s Simo-ničem, Slebinger ni bil namreč le njegov zet, temveč tudi učenec v bibliografiji in nadaljevalec njegovega dela. Simoničeva pisna zapuščina obsega osebne dokumente, šolska spričevala, indeks, dekrete o imenovanju in o upokojitvi, razna odlikovanja in pisma. Ohranjeni dokumenti - pri tem so izvzeta pisma, ki jih bom obravnavala pozneje - ki bi govorili o Simoničevi zgodnji mladosti (18471856) in o njegovih starših, so zelo skromni. Nekoliko več jih sega v čas njegovega šolanja (1856 -1876), večino jih hranimo v družinskem arhivu Simonič/Slebinger. Dokumenti o Simoničevi prvi zaposlitvi v graškem muzeju Joanneum (1874—1877) so bili v tamkaj šnem arhivu uničeni, tako imamo v družinskem arhivu Simonič/ Slebinger edini primerek iz tega časa. Največ dokumentov seje ohranilo iz časa, ko je Simonič delal v Univerzitetni knjižnici na Dunaju (1877 -1907), in sicer v tamkajšnjem arhivu in v družinskem arhivu Simonič/Slebinger v Gornji Radgoni. Simoničevo dunajsko obdobje je temeljito obdelal dr. Walter Lukan, sodelavec avstrijskega Inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo na Dunaju. V svojem prispevku z naslovom Poklicna pot slovenskega bibliografa Franca Simoniča v dunajski univerzitetni knjižnici1 je obdelal Simoničeve dokumente, ki jih hrani Univerzitetna knjižnica na Dunaju. Dokumenti, ki segajo v čas Simoničevih zadnjih let življenja v Gornji Radgoni (19061919), so zopet zelo redki. Družinski arhiv Simonič/Slebinger sta v zasebni hiši v Gornji Radgoni uredili Simoničevi vnukinji, Zora Ilich in njena sestra Vera Marentič Novak (obe roj. Slebinger). Tako se tam poleg zbirke starih knjig, časopisov in fotografij hranijo: Ta prispevek je Lukan prebral na Mednarodnem znanstvenem simpoziju ob 150. obletnici rojstva dr. Franca Simoniča v Ivanjkovcih in je potem v razširjeni obliki izšel v Simoničevem zborniku v Mariboru leta 1999 (str. 21-59). 170 la arhivskih fondov in /.birk ARHIVI XXIII (2000),;'št. 2 Spričevalo 3. razreda osnovne šole v Radgoni — Schulzeugniss für die dritte Classe (Radgona, 8. avgusta 1859), potrdilo o cepljenju - Impfung Zeugniss (Ormož, 18. septembra 1861), rodovnik - Stammbaum v gotici, ki ga je Simonič dobil od župnijskega urada pri Sv. Miklavžu, da je dokazal svoje sorodstvo s Plohlom (Sv. Miklavž, 1861), spričevalo 1. razreda gimnazije v Mariboru - Gymnasial Zeugniss (Maribor, 28. februarja 1862), spričevalo 7. razreda gimnazije v Mariboru - Gymnasial Zeugniss (Maribor, 22. februarja 1868). Prijavna pola - Meldungsbogeri graške univerze za prvi letnik filozofije (Gradec, šol. leto 1869/70), vpisna pola na Filozofsko fakulteto graške univerze (Gradec, šol. leto 1870/71), Indeks - Index lectionum z Univerze v Gradcu (Gradec, šol. leto 1870/71-1873/74), ocene seminarskih nalog na graški univerzi (Gradec, 1873 in 1874), naslovni list disertacije Politische Stellung Leopold des Glorreichen zum Deutschen Reiche vom Jahre 1197 bis Februar 1213 (Gradec 1876), spričevalo - Zeugniss o opravljenem izpitu iz italijanščine (Gradec, 14. aprila 1877), doktorska diploma (Gradec, 15. julija 1876). Spričevalo - Zeugniss o službovanju v knjižnici graškega muzeja Joanneum (Gradec, 30. julija 1877). Nastavitveni dekret o imenovanju Simoniča za amanuensisa v dunajski univerzitetni knjižnici (Dunaj, 17. julija 1877), Simoničeva prošnja za pridobitev mesta kustosa na graški univerzitetni knjižnici (Dunaj, junija 1885), kupna pogodba ■ -Kaufvertrag za Simoničevo hišo v Gornji Radgoni (Radgona, 21. avgusta 1886), dekret o imenovanju Simoniča za skriptorja v dunajski univerzitetni knjižnici (Dunaj, 19. oktobra 1887), potrdilo o oprostitvi vojaške službe (Dunaj, 3, januarja 1888), Simoničeva knjiga Dr. Gregor Jožef Plohel, imeniten humanist ali dobrotnik slovenski, njegova domačija in rod v Ivanjkovcih (Dunaj 1888), dekret o imenovanju Simoniča za definitivnega custosa dunajske univerzitetne knjižnice (Dunaj, 22. avgusta 1900), Simoničeva Zbirka dodatkov k Wolf-Pleteršnikovemu slovarju, sporedi koncertov oz. Ročnih slovanskega pevskega društva (Dunaj, 1902-1906), ki pričajo, da se je družina Simonič redno udeleževala prireditev slovenskega oz. slovanskega družabnega življenja na Dunaju, upokojitveni dekret in odlikovanje — viteški križec Fr.-Jožefega reda (Dunaj, 21. januarja 1907). Osmrtnica F. Simoniča, ki so jo raznašali po hišah v Radgoni (Gornja Radgona, 15. julija 1919), račun J. Slebingerja, kije naročil Simoničevo osmrtnico v Slovenskem Narodu (Ljubljana, 16. julija 1919), mrliški list F. Simoniča (Sv. Peter pri Radgoni, 26. julija 1919), uradno potrdilo o pogrebnih stroških (Sv. Peter pri Radgoni, 4. avgusta 1919). Spominski dnevnik Vere Marentič Novak in knjiga Babičina beseda, ki jo je pripravila dr. Barica Marentič Požarnik v spomin ob 10. obletnici smrti Olge Slebinger (Ljubljana, februarja 1977). Od Simoničeve pisne zapuščine so še posebej zanimiva številna pisma. Ves čas svojega študija v Gradcu in službovanja na Dunaju je Simonič s pismi ohranjal stike z nekaterimi slovenskimi izobraženci doma - literarni zgodovinarji, slavisti, pesniki, pisatelji, pravniki, duhovniki, bibliotekarji in drugi - , ki so ga sproti obveščali o domačem političnem in kulturnem dogajanju. Ohranjena pa so tudi pisma, ki se nanašajo na Simoničeve sorodnike, največkrat ožje družinske člane. Zato je iz pisem mogoče razbrati Simoničevo politično naravnanost ali strokovno mnenje (bibliotekarstva, slavistike, zgodovine), in tudi kaj izvedeti o njegovih družinskih zadevah (npr. odnosi z bratom, njegovimi hčerami, zeti) ter drugih občasnih dejavnostih (npr. delo v posojilnici in gospodarjenje na domačiji). Pisma, ki so se ohranila in jih hranijo različne kulturne ustanove, so nastala v letih od 1872 do 1918. Vseh skupaj jih je 206: 92 iz družinskega arhiva Simonič/Slebinger v Gornji Radgoni, 61 iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru, 33 iz Pokrajinskega arhiva v Mariboru, 20 iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Od tega je 84 pisem napisal Simonič, preostale (122) njegovi korespondenti. Če razdelimo vsa pisma, ne glede na vsebino, po tem, koliko je ohranjenega gradiva, vidimo, da največ ohranjenih pisem (130) sodi v čas, ko je živel in delal na Dunaju (1877-1907), polovico manj (73) jih je iz časa, ko je Simonič živel v Gornji Radgoni (1806-1919), in samo drobec (3) je ohranjen iz njegovih študijskih let in bivanja v Gradcu (1869-1877). V družinskem arhivu Simonič/Slebinger v Gornji Radgoni se hrani: I, Simoničeva pisma ženi Rozi Simonič (8, 1897-1900), hčeri Olgi in njenemu možu Janku Šlebingerju (63, 1906-1918). II, Simoničeva korespondenca z Božidarjem Flegeričem (4, 1873-1901), Karlom Glaserjem (1, 1901), Francetom Hauptmanom (2, 18821883), Valentinom Kocbekom (1, 1916), Karlom Lubcem (1, 1897), Matejem Slekovcem (3, 1879- 1880), Andrejem Senekovičem (8, 18721897) in Jakobom Žmavcem (1, 1907). Univerzitetna knjižnica v Mariboru na oddelku za domoznanstvo hrani: I, Simoničevo pismo Janku Šlebingerju (l).2 II, Simoničevo korespondenco z Josipom Ms 268 Slebinger Janko, II. Korespondenca: 11. Franc Simonifi (t, 1901). Katalog rokopisov Univerzitetne knjižnice Maribor. Ms 1 - Ms 300. Založba Obzorja Maribor: Maribor 1978, str. 87. ARHIVI XXill (2000), št. 2 17 arhivskih fondov in zbirk 163 Renkovicem (l),3 Romunom Fckonjo (9),4 Ja neznm Gajškom (l),5 Karlom Glazrrje.m (6),^ Toma/em Janežičem (4).,'7 Gregorjem Krekom (7),s Emilom Kiimrnlom (2),9 Franom Levcem (2),10 Karlom Fuheem (2),il Franiem Magdieem (l),12 Valroslavom Oblakom (2),13 Jakobom Sketom (l),14 Matejem SlUcovcem (l)15 in Davorinom Trstenjiikom (21).16 Pokrajinski arhiv v Mariboru hran. I Simoničcvo korespondenco z Matejem Sle-kovcem (33).' Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljai i v rokopisnem oddelku hran!" I. Shnoniccva pisma Franu Levcu (4),IK Matiji Murkii (2),19 Luki Piniarju (3)20 in Tanku $k ■ 3 Ms 288 .Simonič Frani;, II. Korespondenca: 1. Josip Betikovič (1,1899) Katalog rokopisov , sir. 93. 4 Ms 288 Simoni&Franc II Korespondenca: 2, Roman Fekonja (9, 1888-1895). Katalog rokopisov .,. , str. 93. Ms 288 Simonič I ranu H. Korespondenca: 3 .¡anc7 Gajšek (l 1876). Katalog rokopisov ..., str. 93. l) Ms 268 Šlcbingcr Janko, 111. Tuja korespondenc;, 16. Francu Simoniču: 1. Karel Glascr (6, 1908-1909). Katalog rokopisR^ .... str. 87. Ms 288 Simonič Franc, II. Korespondenca: 4. Toma/ Janežič (4 1878 1882). Katalog rokophov ... str. 93. ® Ms 268 Slcbingcr Janko, lil. Tuja korespondenca- 16 Francu Simoniču: 2. Gregor Krek (2, 1881 1882). I® 288 Simonič Franc, II. Korespondenca 5. Gregor Krek (5, 1887 1892). Katalog rokopisov str 87. 93. 9 Ms 288 Simonič Franc [I. ¡\orcspondenca: 6. I ir.il Kiimmcl (2, 1877 1 S"7®). Katalog rok spisov ..., str. 93. 'n Ms 268 Šlebingcr Janko III. Tuja korespondenca: 16 Francu Simoniču' 3. Fran Lcvcc (I 1882), IV. Prepisi tuje korespondcncc: 24. Franc» Simoniču finn Lcvcc (1, 1882). Katalog rokopisov .... str 87 88. ' 1 Ms 288 -Simonič Franc II. Kon-Spundenca: 7. Karel Lubec (2, 1882). Kalalog rokopisov .... str. 93. Ms 288 Simonič Franc II. Korespondenca: 8. Franjo Magdič (1 1881) Katalog rokopisov .,„ sir. 93. ' ' Ms^88 Simonič Franc, II. Korespondenca: 9. Valroslfi' Oblak (2,1891) Katalog rokopisa* ... str. 9T Ms 268 Šlcbingcr Janko, III. Tuja korcspondcnau 16. Franffi Simfoniču: 4. Jakob Skct (1, 1882). fffiiflilog rokopisov ..., iff 87 Ms 268 Šlcbinger Janko, III. Tuja korespondenca: 16. Franqi Simoniču: 5. Matej Slekovec (1, 1882). katalog rokopisov ..., str. 87. Ms 268 Sldblngcr Janko, III. Tuja korespondenca 16. Francu Simoniču: 6. Davorin Trslenjak (21 1881 1888). Katalog rokopisom., str. 87. Arhivsk; fond: Simonič Franc Dunaj, Ohranjeno gradivo: 33," 1881-1903 Pokrajinski arhiv Maribor. Ms 1409 Lcvcc Fran II. Korespondenca: Franc Simonič (4 1882-1888). Katalog rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnicc v Ljubljani. Ms 13K5 - Ms I4"?0. NL'K Ljubljana 1