Od grubanja v nogradih.
/. Zakaj se terte grubajo?
Terta je rastljina, ktera v divjem stanu se po drevesih ovija, mnogo stranskih izraslikov poganja , se z ročičkami povsod popenja in v deblu sčasoma za več pavcov široka postane. V takem stanu, kakor naše zdivjane brajde kažejo, sterpi vinika več let, al grojzdje, ki ga donaša, je redko in drobno, sladko scer,  pa malo izdatno za mošt.
Da si tedaj v naših deželah pridelamo več dobrega vina, kakor ga divja terta rodi, jo skušamo bolj nizko (bolj pertlično) deržati.
To se pa doseže na dvojno vižo.
Eno je, da se za vinorejo pripravno zemljiše s tertami zasadi; te se potem, ko so mladike pognale , vsako leto porezujejo do nekterih očes in gnojiti se jim začne in gnoji tako dolgo, dokler se terte postarajo, to je, da ne rodijo več grojzdja. Po lastnosti zemlje terpi rodovitnost terte delj ali manj časa. Pomerle terte se potem izkopljejo, zemlja se, da k novi moči pride, več let zaporedoma gnoji in s kakim drugim sadom obseje ali obsadi, potem še le pridejo terte spet na to mesto, ktere pa kakor pervikrat tudi sedaj še le v 3. ali 4. letu nekoliko rodovitniši prihajati začno.
Ali tako se ne more povsod ravnati. Nektere vinske gorice so presterme in preskalnate, da bi se zamogel v njih medčasno kak drug sad saditi ali sejati. Tudi večidel naših vinorejcev nima toliko kapitala v rokah, da bi zamogli stare nograde iz-kerčiti in jih namestovali z novimi, to je, 4 ali 5 let čakati novega pridelka.
Od starodavnih časov je tedaj , namesto da bi stare terte iz nogradov izkerčili, ta navada obveljala, da vinorejci pomlajujejo staro tersje. To se zgodi z grubanjem, ktero se tudi prekladanje terte zove.
Ako se terta vsako leto do nekterih očes per-reže in iz ostalih očes nove tertice požend, ki so za prihodnje obrezovanje že star les, kaj mora sčasoma iz tega priti? Gotovo je, da je vsako leto več starega lesa. Umno obrezovanje scer zader-žuje to staričenje tersja, ali popolnoma vbraniti ga nikakor ne more. Če tedaj vinorejic to reč tako delječ priti pusti, da letne mladike iz starega lesa k večem 3 do 4 očke nastavijo, ni taka terta tudi zsl grubanje več pripravna, ampak izkopati se mora in z drugo nadomestiti. Nar boljije tedaj take terte pogrubati *), ki so že zlo pešati začele,
ktere pa vendar iz starega, 1 do 2 čevlja viso-cega lesa še letne mladike z 10 do 12 očkov poganjajo.
Dobiček, ki iz grubanjatert izvira, je pa dvojni
1.  Staro tersje se pomladi, ker prigru-banju se ne izkoplje terta, le zemlja krog nje s< toliko ograbi, da se ves stari les z večidel vsim očesi zadnjeletne mladike v zemljo položi. Jami mora tedaj biti dosto dolga in široka, dasepotrebn gnoj pod in nad pogrubano tersje spraviti zamore Pogrubani očki zadnjoletne mladike, kakor tudi spi-joče očesa starega lesa se kmalo okoreničijo in potlej močnejši ženo, in terta in vinograd se tako pomladi.
2.  Če ima staro tersje več zadnjoletnih mladik ali tert, se zraven tega, da se terta pomlad 4udi pomnoži, ker iz vsake take zdrave terte iz-rase novo tersje, zato je neobhodno potreba, jamo kolikor je moč, široko skopati, da se mladike m vse strani razpeljejo in nove korenine pod zemlj« se prostorno razširiti zamorejo.
Ni koristno, preozkih jam za grubanje kopati da bi se s tem gnoja prihranilo, — mlado tersje pride pretesno skupej, da eno drugo v rasti zati-ruje, in med jamami postanejo veliki prazni prostori, vinograd se vidi germovnat.    (Konec sledi,)
na to vsa terta s svojimi mladikami va-njo varno, da se ne zlomi, položi, in se mladike na vse strani razpeljajo in z dobro perstjo zaspo in malo potlačijo.« —¦ J. Zalokar v rokopisu »umnega kmetovanja«.                                Vred.
*) »Taki terti naj se skopa globoka in prostorna jama, se pognoji, to je, dobre sperstenine namest skopane mertve zemlje se ondi nar prej nekoliko na   dno dene,  potlej   se
Od grubanja v nogradih.
(Konec.}
2. Kdaj naj se gruba ? Vinorejci grubajo terte v jeseni, nekteri tudi spomladi.
Nar bolji čas je v jeseni:
1. v jeseni grubana terta je v rasti memotake, ki se je pogrubala spomladi, za celo leto naprej; skušnja uči, da terte, če le niso bile pred gruba-njem že preveč oslabele, berž v pervem letu rodijo, kar se celo malokrat zgodi pri tacih, ki so spomladi grubane bile;
2.  v jeseni pogrubana terta je obvarovana poledja in zmerzline, ki žuga tertam pozimi; če namreč pozimi zgornje očesa pozebejo po poledju ali scer po hudem mrazu, se terta spomladi celo ne da grubat/.
Vsak umen vinorejic bo tedaj , če mu je le moč, grubal v jeseni, — spomladi pa le takrat, ko bi bilo vreme v jeseni tako gerdo bilo, da se ni mogel tega dela takrat lotiti.
Redkokterikrat se grubajo tudi že zelene terte, če se to v jeseni ni moglo, spomladi pa ni h o ti o storiti, ker se ni vedilo: ali niso očesa pozimi kaj preveč pozeble; v tacih okolišinah čakajo vinorejci do tistega časa, da terta začne poganjati in s tem naznanuje, da je zdrava. Al takemu prepoznemu grubanju je vselej to od škode, da nove mladike še le požend v začetku mesca rožnika (junia), v rasti zlo zaostajajo in so tedaj v jeseni v nevarnosti zmerzline. Le o veliki sili naj se tedaj terte grubajo že zelene (Griingruben).
Terta pa, ki jo češ pogrubati, mora vselej biti zdrava. O jesenskem grubanju je sosebno na to paziti, da je godna (zrela); to se vidi, ko se od zgorej doli oko za očesom prirezuje; je tersje na odrezanem licu rujavo, je to znamnje, daterta ni godna ali da je poškodovana po rani zmerzlini. Vsak skušen vinorejic spozna to napako že od zu-nej na terti. Od tistega mestav pa, kjer je odrezek lepo zelen, je terta zdrava. Čeravno pa se terta na odrezkih kaže lepa zelena, če pa ima velike brazgotine po toči, nikar je ne grubaj, ako niso tiste rane dobro z lesom zarašene, ker se ti bo sicer zgodilo, da bojo pod zemljo brazgotine začele trohneti.
Hoče vinorejic spomladi grubati, mora terto tudi pazljivo pregledati: al je na odrezkih lepo zelena, al zgornji in srednji očki niso po zimskem mrazu škode terpeli in da niso černi. Če vinorejic ni tega natanjko preiskal, se bo kesal, ker vse delo je zastonj bilo; take pogrubane terte ne bojo pognale več.                      (L. Wochenbl.)