Kaf $e godi v Rusifi? Splošnpga položaja v Rusiji ne poznamo. Ruski listi prinašajo pisma, v katprih dotičniki opisujejo položaj v svoji ožji okolici. Včasib sovjeti sami prinašajo npugodna porofila in cpIo sovjptski mogotci tu ia tam priznavajo nered in pomanjkljivosti. Tz vsega tpga ?momn sklepati, da položaj v Rusiji nikakor ni rožnat vkljub vsemu hvalisanju komunistov in njihovih somišljenikov. Naj tukaj slede nekatera poročila ruskih listov.iz zadnjpga časa. Iz severnega Kavkaza poroča ncko pismo, kako tam vabijo kmete, da bi se prostovoljno pridružili kolhozu (skupnemu gospodarstvu). Kateri tega np storijo, tem pa sovjetska oblast naloži tako visok davek, da ga np more plačati. Potem pa pride nekega dne povelje, da se mora kmet z ženo in otroci izgnati iz hiše. Vse rnu vzamejo: poslopja, živino in zemljo, njega samega pa navadno pošljejo na sever ali v Sibirijo na prisilno delo v gozdovih. Tam dola pri slabi hrani, dokler jp zdrav. Ko pa omaga ali zboli, sc nihče več ne briga zanj. Na deset in dpspt tisoče ruskib kmetov je tako žalostno iijiirlo pri prisilnem delu. Položaj kmetov jc strašen. Čp ne grc v kolhoz, ga pritiskajo z davki in nazadnje z izgonom. Če pa stopi v kolhoz. mora vsp oddati, celo še samega sebe in ncba biti svoboden človek. Postane suženj tuje volje ter mora delati ii'.č in dan za sovjptsko vlado. Vlada mu da tudi hrano in obleko. Jesti mora to, kar mu dajo, in obleko nosi, kakoršno dobi. Tako sp dela prostovoljni vstop v sovJetski kolhoz. No, velik del ruskega naroda lioče pa imeti svojo lastnino. Vsaj nekaj ho5ejo imeti, da bi s tem svobodno razpolagali in da bi sami gospodarili z ženo in otroci. Zato je v nekaterih kolhozih velik odpor proti vladi. Sovjeti so mislili, čp bodo uničili velikp kmete, srpd^je in malp pa potisnili v kolboze, da bodo zatrli s tem njihovo kmečko mišljenje. — Upali so, čp bodo kmetjc brez svoje lastnine, da jih bo prešinilo socijalistično mišljenje in da bodo postali so\ jetski vladi poslušen proletarijat. Toda grdo so se ukanili. Nasilno v kolhoze organizirani kmotjp niso izgubili svojega kmpčkega mišljenja, tnarvpč so zaceli svojp koristi skupno ščititi v kolhozih. To nasprotsvo do vlsde je bil glavni vzrok, da jp sovjetska vlada prejela od kolliozov lani 600 milijonov pudov manj zrna, kot jp ])ilo proračunjcno. Nič boljši ni položaj v indusjtrij-. Da bi se začeta dpla dokončala, zato jp potreben inozemski kapital. Tpga jc dosedaj sovjptska vlada od-Evrope tudi dohivaia. Toda tpzka finai.čna in gospo- darska kriza v Evropi bo sovje.oin vsako nadaljno pomoč onemogočila. Sulimov sam je na uekem sbodu v-^Moskvi izjavil: Da se nadaljuje naša industrijaUzacija, je potrebiia pomoč inozemskega kapitala. Nek ruski list pripomni k tem besedam: Čo bi inozemski kapital ne podpiral boljševikov, bi komunizem v Tn -Hi Hi žc davno pal. V Rusiji sc zdaj ustvarja nek nov razred Ijudi in sicer dobro plačanih.uradnikov in višjih delavcev. Ti imajo okus po denarju in zložnem življenju. Njibovo mišljenje ni vcč socijalistično, marv..č buržujsko. Med njimi in ostalo gladn._ rnaso delovnpga ljudstva je veliko naspi otje. Da sc ta nova buržuazija tudi rada zabava, je razvidno iz tega, da so za easa carja bila v Moskvi le 4 gledališča, zdaj jib je pa 9. Poročajo tudi, da je po sovjetski statisliki v pretcklem letu bilo zaprtih nad 600 božjih hramov raznib veroizpovedanj tpr okrog 1400 duhovnikov in menihov je bilo poslanih v izgnanstvo na Solovecke otokp. Vkljub ternu priznava i Brezbožnik«, da versko življenje med i'tiskim ljudstvom napreduje in še"cclo mpd komsomolci. »Brezbožnik« se razburja, da se komsomolci v cerkvah poročajo, pojpjo v cerkverph pevskih zborih in hodijo cclo na bošja pota. Žalostno vlogo igra Rusija v sedanji kitajsko-japonski vojni. Zdi se kakor da bi np znala varovati svojih koristi. Ru«ki kmctje si žele vojno, kpr ob tcj priJki upajo vreči oV-ovražene bol.išpvike. Toda vlada .ie noče. Bn.je se jp Sfalin izrazil: Poi S;biri'p oidam, a bojeval sp rie bom. Boljševiki np marajo vojne, ker riimaio denarja in se bojf. za svoi obstoj. Splob po mnenju sovjetskih mogotcev ruska arrv^tla nima nalo^p braniti čast in koristi Rn^ije, m?rvoč braniti, utT>je-ati in širiti koTrn-^-pm. A. K.