M sa koristi delov-|A ljudstva. Líela v- * opravičeni do paga kar praduclrmfo. Ills peper la devoted the Intereata of ths or king claee. Work- rr0 are antltled to all what they produce. t!3êmé'^m &•« al tka vmt c •t Chto4fo IU. lindar tb* Aoi of (Joag r««. of Marohtrd. it offtoo 1HÎ9. Office: 2146 Blue Island Ave. "Delavci vseh dežela, združite se". ti PAZITE! na številko v oklepaju-ki ae nahafa pole« va-Setfa naslova, prilepite* nega »podajali na ovitku. Ako (257) )• Številka . . 7 tedaf vam a prihodnjo številko našega llata poteče naročnina. Prosi. mof ponovita |o tako). Ste v. (No.) 256< Chicago, III., 6. avgusta (August) 1912. Sodrugi, pripravite se na Kristanov prihod Kristanovi shodi na) pomenijo za oas novo dobo. IpiH prihoda sodruga Ktbina pitana v Ameriko se bi i/a z Tm dnem. Le 4e par tedaov, bo v naši sredini. lr. Kristan (Uspe v New dne 81. august a, kjer bo ti drugi dan odnosno v pon-Bek. na Labor Day, shod, ka-pga priredi hrvatski soc. klub 33 New Vorka odpotuje — ob-ijoe s bode kakor je raz-10 i z doljnjega programa — ¡i zapadu. IV« gram j»* pripre-le za september, program oktober s»' objavi pozneje Klubi, pri katerih «e vrši shod »ep tem be roke ul" programu, so dobili tozadevna navodila, Jp» se jim je ravnati. Edino, kar (h čaka sedaj, so priprave za <1, to je dobava dvorane in poskrbi za primimo rekla-io. Klubi, v katerih naselbini se enih ali, drugi h vzrokov ne bo ršil shod. kajti Kristanovi shodi Ipnejt iii i a čas in sredstva, naj pridružijo po mogočnosti klu-kjer se vrši shod. V tem slu-ju naj tak klub pomaga \ vsa-cziru klubu, ki bo imel shod. Kakor je omenjeno že v na volih, naj vse svote, ki bi se doza naročnino ua časopise, laje knjig ali kolekte, izroči temljevaleu sodr. Kristana, mi od p- šlje na podlagi svoje-poročila vse skupaj gl. tajni-Zveze. kjer se pozneje odmeri Svote kamor simdajo in od dobe gotov delež tudi kra-ibi* Na koiien turneje bo lal gl. tajnik splošno poroči-:lz katerega bo razviden na-tfk< ves promet in delo tur- v naši sredini in krepko voljo in delavnostjo moramo doseči take vspehe, o kakršnih se -nam niti sanjalo ni. Doseči mora velikanske vspehe naša Zveza, naše časopisje in socialistična stranka sploh. Kristanovi shodi bodo pomenili no stotine jugoslavenskih glasov za naša kandidata sodr. Debsa in Seidla. 8 pomnoženimi močmi, ki jih bomo pridobili oh tej priliki, bomo nadaljevali naše delo s podvojeno silo in tako povzročili, da se dan, ki naj prinese konečne gospodarsko enakopravnost, svobod o iu bratsko, približa čim-hitrejših korakov... Sod rug i iu prijatelji delavskega gibanja na piano, sedaj je čas zato! Program septemberske turneje. 1--2. sept. New York, N. Y. 4. sept. Conemsugh, Pa. 5. „ Johnstown, Pa. 6. Herminie, Pa. 7. .. Hraddoek. IV 8. S. S. Pitsburgh, Pa. pred po I dne v slovenskem in hrvaškem: popoldne v Pittsburgh. Pa. v krvatsko - srbskem. !). »ept. po možnosti v Me Kess Rocks, Pa. 10. sept. Clairton. Pa. 11. 12. 14. 15. Spremljevalec sodr. Kristana vzhodu bo sodr. Ilija Šusnjar, sicer iz New Yorka do Milwau-od tamkaj naprej po sodr. \k Podboj iz Conemaugh. Pa. BLetake in druge stvari d Obe ■»bi pravočasno, tako da ho ea-a dovolj, dlagi statistike pa je do-gnano. da je omenjena plača pri sedanji draginji prava »tradalna plača, in da delavec z družino rabi najmanj $1000 na leto za do-tojno, a v vsakem oziru skromno življenje. Te sramotno nizke plače so naj" krivičnejše ode ruš t vo iu izkcriš-čevtiiije, ako se upošteva dejstvo, da so lastniki ehieaških železnic dobili nad dva miliona- Čistega dobička, kar pomeni 129? no di-videndo lanvko leto. Ako se sporazumi jen je ne doseže, stavka lahko izbruhne vsak čas. Veliko delo "Proletarfieve armade" kiifwfe^ffii« Viil glasovi na) zdaj odločijo: 8 strani ali dvakrat na teden! $8.76 NA TEDEN. Kako mislite o zgorajšnji plači za vzdržanje družine? Izgleda precej majhna, kaj ne? Ali mislile, da bi mogli vi, vaša žena in ali pet vaših otrok dostojno »veti ob taki plači? In ali bi loh mogli živeti v sedanji dra-ijit .Pa mislite vi že kakor hočete, je, da toliko znaša povpre-sslužek delavskih družin v rrenee, Mass., kjer je pred ne-meseei štrajkalo okrog 25.000 jpev. Kakor je iz poročila zve-fs delavskega komisarja raz-io, je znašal $8.76 povprečen ižek omenjenih družin in si-^»čssu, ko so predilnice delale Wno par,,. Pripomniti pa je še ¡1. da omenjena svota ni za-p po»amezaiega, marveč za-|* eele družine in delovski isar poroča, da morajo za to plačo delati: oče, mati Ifije otroci. RAZPIS. lovanska delavska tiskov-^ družba razpisuje tem potom ^»pravitelja pri "Proletar-Zahteva se zmožnost slo-a in angleškega jezika v i ji in pisavi. — Člani ične stranke imajo pred-— Plača po dogovoru, fcoudbe je poslati na predsed-mk družbe Frank Podl*pec-a, J» N, Curtis St„ Chieago, 111., do i^gusta t. 1. DIREKTORIJ. Ti podatki se nanašajo deloma na 22.000 tkalcev v Lavrence Mass.. deloma pa tudi na druge predilniške delavce v vzhodnih državah. Take in enake razmere so do kaz naj brezobzirne js«ga izkoriš-čevanja in morajo prej ali slej vzbuditi hud odpor med izkorišča nimi delavci, ob eneim pa morajo napolniti sree vsakega pravico ljubnega človeka s studom in so-vraštov do prijavk človeške krvi, ki v svoji samogoltnosti ne poznajo nobenega usmiljenja. Pri tem pa. ko «e tisoči delavcev, delavk in otrok {Hiti in trudi za boren košček kruha brez vsa kega žarka upanja na boljšo bo dočnost v sedanji kapitalistični družbi, si pcščiea lastnikov volne nega trust« kopiči nezmerno bo-gatstvo, izprešano iz zasužnjenih delavcev, ki si v svojih nevedno sti ne morejo pomagati. Republikanska in demokratska stranka sta slepi za vse to nečlo veško početje svojih oderuških privržencev. Niti ena niti druga ne stori koraka, da bi odpravila to inorilno gonjo. A ne samo to. da nič ne storita te dve stranki za izboljšanje, marveč st«a ob vsaki priliki pripravljeni kapitali stičnim izkoriščevalcem pomagati s policijo in milico ter tako skupno prisiliti delavce v brezpogojno izkoriščevanje. Kaj pravijo ta lopovska početja razni plačani agentje za repnb likansko in demokratsko stranko, med materimi se tudi slovenskih ne manjka? TRUST ZA JEKLO. Minuli teden je poseben odsek, ti je preiskoval jekleni trust in njegovo početje celih petnajst rac seeev, poročal v poslanski zborni ci o uspehih svojega dela. Ta odsek smatra jekleni trust za velikanski monopol, kojega obsežna moč je naravnost neza-»opodljiva, kajti trustov kapital — 1,745 miljonov dolarjev — ni cakor ne daje jasne slike o obsežnosti tega podjetja. - Razmere delavcev tega trust a tJtartra odsek za skrajno slabe, vzbujajoče socialno revolucijo in zato se odsek ne spušča v podrobno poročilo o teh razmerah. Da je trust sovražen delavskim unijam, menda ni treba še posebej j>ov-darjati. Da se je jekleni trust razvil do take vladajoče moči, leži krivda r.a Rooseveltu kot nekdanjemu predsedniku, ker je direktno pospeševal strmljeuja trusts. Ker se trust za nobeno ceno ne sme razvijati na sedanji način tudi v bodoče, so nekateri mnenja. da bi se ustanovila zvezina korporaeija in določevanje cen; toda demokratje smatrajo tako ureditev trusta za napol-soeiali tično in ji zato nasprotujejo, pač pa zahtevajo strogo uveljavi jen je proti tnistnih zakonov. Koliko se s protitrustnimi zakoni doseže, jasno kaže petrolej-ski trust, ki dela še večji profit, od kar ga je vlada razoustila. Zahteva za ustanovitev zvezine korporacije z namenom prevzeti jekleni trust pa priča, da tudi ne socialisti prihajajo do spoananja, da se dajo trusti urediti edino le na račin, kakeršnega zahtevajo socialisti. Prišel je čas, o kterem niaino niti sanjali pred tremi meseci. Prišel je namreč čas, da resno spregovorimo zadnjo besedo pred i dločijnini trenotkoin, ko se ima povečati naš "Proletarec". Vi sodrugi, razrednozavedni delavci Sirom Amerike, ste izvršili svojo nalogo in aedaj je vrsta na nas, da izvršimo mi svojo nalogo, kar smo obljubili: povečati list. — Velikansko je delo, ki ste ga izvršili, sodrugi! V dobrih dveh mesecih spraviti skupaj 600 do 700 dolarjelv na jeden sam poziv v podporo listu — to je delo epohaloega pomena, ki bo tvorilo posebno častno poglavje v zgo dovini jugoslovanskega delavskega gibanja v Ameriki. Izvrfcili ste sodrugi. delo, kakršnega do danes še niso izvršili delavci tako niajh nega naroda kot je naš. Noben slovenski delavski list — od drugih pa še govora ni — se do danes še ne more ponašati, da bi se na njegov jeden sam poziv odzva-i delavci s takim uspehom, kakor te se vi odzvali, ko vas je |vokli ca I "Proletarec". Rekord ima do zdaj naš list! Skratka: veliko delo v velikem momentu. To vaše delo, sodrugi in sodružice. r>a je tolikanj večje in pomembnejše, če pomislimo, da je st< rjeno ob največjem navdu »enju iz vaših src. (Via ta svota zrasla je iz ni kijev, desetič, 4'kvo-drav" in dolarjev, ki so jih dali priprosti. toda zavedni delavci t Marsikateri je izročil zadnji cent ki mu je bil na razpolago, samo tla je podari stvai;, katera mu je "bluff", temveč suha fakta. Dala nam jih je "Narodna Tiskarna ložili smo vam nekak proračun tiskarskih troškov itd. na čegar podlagi lahko sodite in računate kako daleč za moremo priti s tem tisočakom. Bila je naš« dolžnost, »um jih je ^arouna lisKarua « ----------uviauubi, kjer se "Proletarec" tiska in ka- , to 8tori,i' ker hočemo, da glasujete, z vednostjo o položaju lista, tako, da ne bo pozneje kdo "kikal", akr(y,etan'a" 8PIob- več prinesli, kakor prinašajo zdaj ; LT L C °a ^^ straneh *« torej tudi na oglasih izgubimo J klratkem ca™ orjaško po-na j mati j $12.00 na teden, če bo 77?*, V Vsakem oziru in v par list izhajal dvakrat na teden | * lahko Pričnemo s kampanjo za dnevnik. I/ tednika naravnost iz vsega tega je razvidno, da je vsekakor boljše, da list izhaja na T J* «ajboljš c>mih straneh. Boljše je iz gospo- k v*pkako dosti ........ darslcega stališča in boljše je tudi ?*rj*. I,aAlm »^■njim potrebam glede okusa in ureditve lista sa-1z",ltm'am krtk«r dobro urejen tednik na osmih straneh. An- inega. "IVoletaree" na osmih straneh se zamore lepo urejevati • I ,18ti ,so $pl°l1 ^nevuiki, ted- *1 ni ki " - - - najmanj se-it strani — kakor že I V rečeno — se lahko napolni s skrbno ibzranim bogatim gradivom, i . . kar sedaj ne more biti radi oreoz-l ,n i>riJatflji, k. . ' I lll>ACf\. I 1. C? 1 ega prostora. Na osmih straneh lahko vpeljemo posebne obširne predale za važne politične vesti, splošne delavske vesti, vesti iz svetovnega socialističnega gibanja, delavsko gibanje v stari do-movini, domače strankine vesti, poročila iz naselbin, krajše daljše članke o političnih in dvotednik a ali mesečniki, oro ne poznajo.- . Toliko vam, »odrugi, somišlje- v blagohotni presodek. Sedaj storite kakor veste. da je boljše. Vsi tisti pa. ki želijo "ProJetarcu" dobro, se bodo pridružili nam za OSEM STKANI! NAVODILA ZA GLASOVANJE. Pravico do glasovanja ima vsak in I naš naročnik, kateremu naroeni-so-lna še ni potekla z današnjo števil. cialnih vprašanjih, poljudne znan- ko lista. Glasovati zamorejo tudi stvene razprave, eno dalj.šo in novi naročniki, kteri se med tem •■"O krajšo povest itd. itd. Vse časom naroče in e, vrnei0 gUsov-tO je pa nemogoče storiti na štirih Inico pravočasno' * oziroma treh straneh, pa naj list izliaja enkrat ali dvakrat na teden. Pri listu bosta nastavljena samo dva sodruga. urednik in u->ravnik. pa naj list izhaja tako ali tako. Z delom bosta lahko iz-isjala, če l»o "Proletarec" povečan na osem strani; vse kaj drugega pa bo v slučaju dvotednika. V tem zadnjem slučaju bo še enkrat toliko dela, dasiravno se ne bo dosti poznalo. Zlasti bo vpre-žen urednik. Kna številka mu bo lovila drugo in vse bo moralo iti nekako v naglici; ne bo dosti časa za izbiranje gradiva, ker list bo moral praivočasno v tisk. Sedanji kapitalcek nam nikakor ne dopušča, da bi nastavili dva urednika. Sitnost z dvotednikom bo tudi ta. do bomo potem morali vložiti novo aplikacijo za "second H ass mail matter" na pošti. Za Chicago pa sploh ne bomo mogli dobiti 44second class" privilegij, temveč morali bomo na vsak iztis "Proletarca", ki pojde naročnikom v Chieagi, prilepiti marko za 1 cent. ali pa najeti posebnega raz naša 1-ca. To bo zopet povečalo stroške in napravilo veliko nepotrebnega dela in letanja po poštnih uradih. Vsega tega pa ne bo treba, ako se poveča list na osem strani, ker pošta se nič ne spotika četudi povečamo 1M na sto strani ali pa več, samo da ostane tednik, ali kar je že bil ob času, ko nam je noštna oblast dala 'second class matter privilege". Našteli bi lahko še več neugodnosti. ktere lahko povzroči dvo- Rok glasovanja je do 17. avgusta 1912. Vse glasovnice, ki se vrnejo pozneje, se ne bodo upoštevale. Vsakdo ima torej dovolj časa, da pošlje glasovnico o pravem času. Seveda, vsled omejenega časa, velja to le za Ameriko; na naročnike v stari domovini se v tem slučaju, žal, ne moremo o-zirati. Vsak glasovalec mora na glasovnici, ki se nahaja spodaj v o-blifci kupona, v kvadratu za enim ali drugim vprašanjem narediti križ. Ob enem mora točno zapisati svoje celo ime in nasldv ter navesti naročil no številko, s ktero mu poteče naročnina. Vsaka gla-sovnica, na kteri je ne bo, bo neveljavna. Pazite torej, da zapišete naročilno številko. Izrežite glasovnico in pošljite jo v zaprtem pismu. Lahko pošljete več glasovnic skupaj, da si prihranite poštnino. Najboljše je, da izročite gla. sovnice lokalnemu zastopniku, kteri jih potem skupaj odpošlje. Naglašamo ponovno, da pravico do glasovanja imajo le tisti naročniki, ki imajo naročnino plačano v naprej. Kdor med tem časom - namreč do 17. a/vgusta — ponovi naročnino ali se na novo naroči na list. lahko obenem tudi glasujejo. 01 a sovnice je vrniti na naslov "Proletarca" 2146 Blue Tsland Ave., Chieago. III. — Rezultat glasovanja bomo objavili takoj» ko sP isto zaključi 17. avgusta. Olasujte takoj, ne čakajte do zadnjega! ŽIVEL VEČJI IN MOČNEJSf "PROLETAREC"!!! za večjega 'Proletarca' Ali naj "Proletarec" izhaja dvakrat na teden? Ali se naj "Proletarec" poveča na osem strani? Ime in priimek.................. Naslov...................... Naročilna številka _____ «PROLETAREC UST ZA INTEKJItE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Laetaik in uda^tci]: ««rastovsaska delavska tiskovna dražba v Ckksfo. III. (fajrocniaei Z« Americo »LSO «• četo leto. 7Se ie #el ItU. Za Evropo V c«k> leto. $1 m pol leta. |mi( P0 Šotoru m tprom^mbi bitaliifa ^«fMHfa MMa*Ki tudi d TAM J mulo*. PROLETARIAN « O «med ud pabUehed E vek* Tuiidat by lesth Slavk Workmen » PablUhiaf Company Chicago, iilinois. Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze ▼ Ameriki. _ (tmtCKirriOM bat**: United Stetee ead Cened«. H * » y t mi. 75c lor helf y*r. Foreifa coontrie« 7 92 . y car, $1 lor taeif JW. *pvanrisiNG «ATU on efreement. ——----«-— NASLOV IADDREf*>h ••PROLETJ Rk-C" t!4l Bina Ulanri a*e. Okieago. HI ZAKAJ SOCIALIST STOKES NE RAZDELI SVOJEGA PREMOŽENJA. Nasprotniki in nepozuavatelji socializma se ob vsaki priliki spodtikajo nad socialisti, ki imajo kako večje premoženje, če«, zakaj isti ne razdelijo svojega premoženja med reveže, ako so pravi aocialieti in verujejo v svoje ideje. Pred kratkem je neki Švicar — sodrug podedoval znatnejše premoženje po svojem sorodniku. Ob tej priliki je vse kapitalistično in v službo privatnih interesov upreženo časopisje hotelo pokazati svojo veliko modrost s tem, da je tozadevno novico zaključilo z vprašanjem "Radovedni smo, če bo dedič razdelil svoje premoženje med reveže, med socialiste i. t. d.t" Predmet pogostih enakih napadov na socialiste je newyorški mi-lionar in sodrug John G. Phelps Stockes, katerega nasprotno časopisje vprašuje, zakaj ne razdeli svojega premoženja med reveže ter tako aocializem v praksi pokaže. Na ta zlobni napad je sodrug Stockes že večkrat odgovoril, a njegovega odgoyora nasprotniki niso hoteli priobčiti, ker so -vedeli. da ta odgovor jasno osvitljuje njihovo zlobuost, nevednost in ne-poznanje socializma. Ker nekateri slovenski časopisi prihajajo na dan z enakimi zafrkavanji, se nam zdi potrebno, da priobčimo Stockes-ov odgovor, ki bo nevednost tudi naših nasprotnikov pokazal v pravi luči: "Socializem ni nikako deljenje milodarov". piše Stoekes. "Razdelitev enega ali deset premoženj med reveže bi nikakor ne prineslo socializma in bi tudi ne pomagalo veliko, ker bi nudilo le začasno odpomoč ouira, ki bi bili toliko srečni, da bi dobili del tega premoženja. Ako bi razdelitev mojega premoženja revežem res kaj zalegla, bi jaz moje premoženje z veseljem razdelil, če tudi se morda ta trditev komu zdi neverjetna. Miloščina je v navadi že tisočletja. Svote. ki se vsako leto izdajo v obliki miloščine med reveže, so tako ogromne, da moje premoženje ni niti senca v primeri z istimi. Miloščina se je delila, odkar pomni zgodovina, a kljub temu je danes dosti več revežev kakor kedaj prej in njihov položaj je danes obupnejši kot kedaj prej. Milodari torej ne odpravijo revščine; mi potrebujemo kaj radikalnejšega, kakor je miloščina, za odpravo velikega zla, zaradi katerega se socialisti pritožujemo. Sistem, ki jemlje delavcu eno petino tiste vrednosti, katero ima njegovo delo, je treba odpraviti in na mesto njega uvesti sistem zadružne produkcije (izdelovanja) in distribucije (razpečevanja.). Mi moramo imeti industriel-no demokracijo, v kateri bo delavcem delo zagotovljeno, in v kateri bo vsakdo imel toliko, ko-Hkor bo produciral. Miloščina ni socializem.' Dajanje starih oblek revežem, nasičeni nje beračev z ostanki, dajanje denarja, ki ga ima eden nad potrebo, potrebnim, ni socializem. To .je miloščina in ta je omogočevala berače. Socializem pa hoče odpraviti beraštvo in revščino in razmere tako urediti, da bo vsak mož in vsaka žena lahko sama sebe podpirala in bo zato vsakdo neodvisen." Kdo lastuje palače? — Ljudje, ki v vsem svojem življenju niso opravili za en d«n dela! Iz naselbin. Oleveland, Ohio. — Sodi. urednik : — Zadnja dva meseca sta po" kazala, ne samo, da je list "Pro-lejaree" priljubljen med slovenskimi delavci, ampak tudi, da ima za selK)j armado, katera je pripravljena žrtvovati čas, delo iu denar za napredek litita. In ta armada, sestoječa večinoma iz delavcev, organiziranih v socialistični stranki in navdušenje, katero vlada v njej, je boljša garancija za napredek "Proletarca", kakor vsi plačani glavni zastopniki in razni ipostranski dohodki, kateri so na razpolago nekaterim slovenskim listom. Trdno sem prepričan, da je ob času, ko to pišem, reieys vprašanje kako dobiti potrebni denar za povečanje "Proletarca", a nastaja sedaj drugo, katero stavi "Proletarec" svojim čitateljem i«n katero se glasi: "Osem strani ali dvakrat na teden" Po mojem mneju je to drugo vprašanje ravno tako velike važnosti, kakor prvo. S pomočjo zbranega tiskovnega fonda sicer |>ovečamo list, toda ta svota ne bo trajala dolgo zaradi povečanih stroškov. Najboljša podpora vsakemu listu je število njegovih naročnikov, katerih naročnine tvorijo vir njegovih rednih dohodkov. Mi' hočemo, da se "Proletarec" poveča kot tednik in ne samo to, mi hočemo, da postane dnevnik. Toda ako hočemo, da se to uresniči, mora biti število njegovih naročnikov naj manj trikrat tako veliko ko4 je danes. In to število nam bo mogoče doseči, po mojem mnenju, hitrejše, ako začne " Proletarec" izhajati dvakrat na teden. Delavcu, kateri si želi izobrazbe, kateri se želi poučiti o raznih gospodarskih in političnih vprašanjih, je list to. kar je šola otroku. List je njegov učitelj, kateri ga vedno biskuje in ga podučuje o dogodkih, ki «e vršijo okrog njega in mu tolmačijo pomen istih. In čim pogostejše ga obisku, je ta učitelj, tem boljše je. Delavcu, kateri si želi izobrazbe, ne zadostuje, da čita enkrat na te-atnpak mora, ako je mogoče, citati vsak dan. Seveda, jaz ne mislim, da si delavec pridobi izobra- zbo, ako Čita razne inserate in novice iz starega kraja, kakoršne mu nudijo n. pr. razni naši slovenski listi, kteri se tiskajo za profit. Ne, to je slaba duševna hrana. Jaz mislim list, kakoršne je "IVoletarec". Mnogo je danes naših rojakov, k)teri eo naročeni na dnevAik. ne zato, ker se morebiti strinjajo s tem, ker piše, ampak zato, ker je dnevnik. Oni hočejo čitati vsak dan. Ako hočemo torej, da bode delo, katero je napravila "Proletar-čeva armada" rodilo dober sad, ako hočemo, da napravimo korak naprej v pravo smer, moramo gla. sovati zato, da bode izhajal Proletarec dvakrat na teden. Se nekaj tednov, pa imamo v svoji sredini sodruga Kristana. Shodi se bodo vršili po naših naselbinah, kaitere bo obiskalo tisoč rojakov. In tu se nam nudi prilika. da tekom dveh mesecev, ko se vršijo shodi, pridobimo najmanj dva tisoč novih naročnikov. Po vsakem Kristanovem govoru naj gre nekoliko sodrugov med poslušalce z naročrlnimi polarni. Ti bodo vpisovali nove naročnike. To je priložnost, katere ne smemo zamuditi in katera bo še večja, ako nam bo mogoče reči, da izhaja "Proletarec" dvakrat na teden. Lepo delo je končano. Toda socialisti ne poznamo take besede kakor je počitek. Naše delo se ne konča. dokler ne zdramimo te speče nmse delavskega razreda. Spanje, dittevno spanje teh delavcev je krivo njihove in — naše sužnodti in socialistično časopisje je kakor tromba. ki jih budi k vstajenju, k boljšemu življenju, k vreeničenju prave svobode, jednakosti in bratstva. Na delo torej, sodrugi. Naše geslo za sedaj je pa: "Dvakrat na teden". M. Petro včič. ne potrebuje. Imam pa upanje, da postanejo čez čas vsi tukajšnji rojaki socialisti in s tem tudi naročniki na "Proletarca". Z delavskimi razmerami in z zaslužkom nismo in tudi ne moremo biti zadovoljni; po premogakopih se namreč dela večinoma le po 3 dni na teden, a so vseeno preua-polnjeui z delavci. Delo se sicer lahko dobi 'V tovarnah, pa kdo bo delal za beraško plačo $1.25— $1,75 za 10 ur. Najhujše pa so izkoriščane delavke; najbolj izurjena zasluži 6 dol. na teden. Moški zelo raje delajo v pre-mogokopih 24 ur na teden kakor pa HO ur v tovarnah skoro za isto plačo. iPremogarji so namreč v uniji, tovarniški delavci pa ne, zato toliko razlike. S soc. pozdravom John Mekinda. »»»»♦»»♦♦♦♦•»a»aaeeeaoeeet i ► I! Stran Ka PROTI VLADNEMU NASILJU NA HRVA&KEM. Byesville, O. — Naša naselbina je oddaljena kake štiri milje od Robins-a oziroma New Buffalo in šteje 18 Slovencev, od katerih je pet naročnikov na "Proletarca". Ta list čitajo več ali manj tudi ostali slov. delavci. Nekateri izmed njih imajo še vedno najraje iu in inozemske novice, katerih pa "Proletarec" nima in jih tudi Auatro - ogerskemu poslaništvu v \Vashingtonu, D. C. Gospodje! Ker bo, kakor se poroča, od obravnave Jakič-a v Zagrebu, Hrvaško, javnost izključena in niti zastopniki časopisov in prijatelji zatoženca ne bodo smeli prisostvovati tej obravnavi, zavzema Jugoslovanska socialistična zveza v Ameriki stališče, 1.) da ista nikakor ne simpatizira z činom Luke Jakič-a, ker je prepričana, da je treba povzdigo ljudstva pospeševati potom izobrazile in organizacije, nikakor pa ne z nasilji; 2.) da je bil čin Luke Jakič-a naravna posledica protizakonitega in neustavnega sistema v tla-čenju in krivičnem nasilju, ktero je upeljal hrvaški kraljevi komisar proti narodnemu« in naprednemu stremljenju ljudstva na Hrvaškem in Slavoniji; 3.) da je v interesu ljudskega hlagora. da pridejo na dan vse o-koliščine, ki vodijo do in so zvezane z činom Luke Jakič-a ter da iste pridejo v čim najširšo jav-noat j t 4.) da so bile tajue obravnave vedno znamenje nepravičnosti in krivičnega nasilja ter da iste dovajajo pravosodje v Huiuničenje, zaničevanje iu nezaupnost; 5.) da zato zahtevamo v interesu pravičnosti in splošno ljudskega dobrobita; a. — da se opusti protizakonit in neustaveu sistem tlačenja in nasilstev, katerih se poslužuje hrvaški kraljevi komisar v zadnjem času, da se svoboda tista in zbiranja vrne ljudstvu na Hrvaškem in Slavoniji ter da se v najkrajšem času vršijo volitve za nov sabor (deželni zbor). b. — da bo obravnava Luke Jakič-a javna ter se vršila v smislu zakona. Sklenjeno v Chicagi, 111., 31. julija 1912. Izvrševalni odbor: M. Lučič, Vinko Tomašek, B. R. Kavich, Jos. Za-vertnik, st., iu Thomas Besen ic. Frank Petrich, tajnik. Z OZIROM NA NATIONAL REFERENDUM "C" 1912., ki se vsebuje predlog, ali se naj odkliče sodr. J. M. Barnes kot predsednik odbora za kampanjo in ki se ima o njem odglaso-vati najkasneje do 27. augusta t. 1., naj vsi člani, ki bodo dobili glasovnice, glasujejo "No"; to je, naj narede križ v okvirju, kjer je tiskano No. Sodr. Barnes je vesten, zmožen in delaven sodrug in zato je treba, da ostane kot predsednik tega odbora, dokler «e ne završi; kampanja. Vsa gonja napram njemu je neutemeljena — ne so-, cialistična. Tajništvo Zveze. ZA KENOSHO, WIS. Jugo8lov. soc. klub. štev. 11, priredi v nedeljo 11. avgusta do-poludno ob 9. uri shod v Sociali-stičnem domu, 321 Prairy Ave. Na shodu bo govoril sodrug Toi Beienič i/ Chicago o predmetu: Predsedniške volitve v Z. dr. in potreba socialističnega boja. —j Titatelji v Kenoshi. Vaša dolžnost. je, da se udeležite tega shoda in da pripeljete seboj vse svo-je prijatelje in znance! Stavka in Vi. Vi ste na stavki. Mogoče zahtevate boljšo plačo, mogoče zahtevate krajši delovni čas; mogoče se potegujete za boljše delovne razmere v vaši tovarni. Dolgo ste potrpežljivo prenašali v na-di, da se zboljša v eno ali drugo smer; toda vse zaman. Končno ste prišli do zaključka, da ni nobene rešitve za vas. Preostajal vam je samo še boj; tega o-rožja ste se tudi poslužili. Odločnost vam sije iz obraza. Med vami zastopana različna človeška plemena, a kri vas vseh ima eno in tisto barvo-rdečo in vaše potrebe so enake. Kakor morate složno med seboj sodelovati v tovar" nah, mlinih, topilnicah, pri stavljenju poslopij itd., ako hočete, da ima fvaše delo zaželjen uspeh, tako morate tudi v štrajku sodelovati v najlepši složno-sti in sporazumljenju, ako hočete, da bo vam isti prinesel zaželjeni uspeh. Pokazali ste čut solidarnosti. Vaša mošta ali ženska zavest in čast se je odlikovala kot vredna družica vašega boja. Slišali ste mnogo o pravicah do imetja, a vi ste zahtevali pozornost do pravic do sebe kot človeških bitij. Slišali ste gotovo tudi, da je trdil oni po duhu veliki mož, z imenom Abraham Lincoln, da so pravice Človeških bitij vedno in povsod večje, kakor pa pravice imetja. Vi zahtevate le malenkostno zvišanje onega malega dela vašega truda, katerega ste do sedaj dobivali. Cena življenjskih potrebšin narašča z vsakim dnem. vaša skrb za življenje je z vsakim dnem duhomor-nojša, pri vsej vaši iveliki štedljivosti vaši dohodki komaj zadostutjejo za vzdržanje vaše družine. Vaše potrebe in draginja narašča, a vaš zaslužek je vedno enak, ako ne celo manjši. Pri vsem tem pa vi leto za letom citate o velikanskih nrofitih, katere vlečejo lastniki raznih truatov in razni privatni špekulantje. Višek vaše nejevolje in razočaranja privre na dan. ko se vi zaveste, da ste vi nakopičili tem izkoriščevalcem njihov ogromni profit, torej ljudem, ki za svoje ogromno premoženje niti z mazincem ne ganejo, msrveč v kraljevskem razkošju zaprav-ljajo to, kar ste jim vi pridobili s tolikim naporom in trpljenjem. Najbrit-kejse pri vsem tem pa je to, da vi pri vsej svoji pridnosti živite v skrajni be-<»i. ker vam samopao-magajo v vasem boju. Čudite se, zakaj je policija, sodišča, časopisje, prižnica, politične oblasti in celo večina ljudstva proti vam. Želite si, da bi bila vsaj policija na vaši strani, ali, da bi vam bilo sodišče pravično; vsaj ne zahtevate več kakor pravico; ali, da bi vsaj časopisje poročalo resnico ljudem o* vašem štrajku. da bi povedal, da so vaše zahteve skromne in več kakor desetkrat opravičene, da se vam godi ostudna krivica in da niste samo vi štrajkarji prizadeti v tem boju za obstanek. marveč, da bojujete vi boj vsega delavstva, da bi jim povedalo, zlasti/ vsem delavcem, da ho prišla nanje vrsta, ako bod-ete vi podlegli barbarske-mu nasilju' brezsrčnih kapitalističnih izkoriščevalcev. Ni ga človeka, ki bi vam lahko pomagal. Ludje, ki so se pred kratkem prilizovali za vašo pomoč in katerim ste tudi pomagali do moči in oblasti, vsi ti vas sedaj ne poznajo, prezirajo vas, pošiljajo na vas kole in bajonete, pošiljajo vas v ječe. Kako lahko bi vam bilo zmagati, aki bi vam stali na strani vsi oni, katerim ste vi pomagali s svojimi glasovi: kongres-man, mayor ali kateri drirgi od številnih oblastvenikov. Vsi ti so sedaj no strani vaših delodajalcev, vsi so proti vam. Policija je zato proti vam. ker ji tako ukazujejo oni, od katerih je poslana, to je od policijskih načelnikov, a ti so vam v prvi nasprotni zato, ker jim tako velevajo republikanski ali domokratfflu mavorji. deloma pa tudi zato. ker dobivajo zato od vaših delodajalcev masrtno naigrado. Sodniki so vam nenaklonjeni zato. ker morajo biti, ker so jim vaši delodajalci pomagali žiti in zaničevati vse. kar sovra-žijio in do te časti in za plačilo morajo sovražiti in zaničevati vse, kar sovražijo in zaničujejo vaši delodajalci, neoziraje se na to, ali je njihovo početje pravično ali ne. Edina naloga teh sodnikov je, da ustrežejo želji svojih republikanskih in demokratskih kapitalistov. To so dokazali, že neštevilni slučaji. c»-sopisje je last vaših izkoriščevalcev — kapitalistov in zato morajo vsi uredniki in poročevalci tako pisati, kakor zahtevajo njihovi delodajalci, ako bi kateri poročal resnico, bi izgubil službo; kapitalisti bi same sebe po zobeh tolkli, ako bi njihovo časopisje vas, št raj kar je, zagovarjalo in branilo. Šele sedaj spoznavate svojo zmoto, da ste bili tudi vi med tistimi nezavednimi delavci, ki so čitali in podpirali to protidelavsko časopisje ter tako spletali skeleč bič, ki sedaj neusmiljeno po vas udriha. To časopisje vas je s praznimi frazami o narodnosti, o veri in o vseh drugih stvareh, ki za zboljšanje vašega bednega položaja nimajo naj-majšega pomena, ter z raznimi brezpomembnimi novicami odvračalo od tega, da se vi niste zanimali za pravo delavstvu, vedno zvesto časopisje; v svoji nevednosti ste slepo verjeli vašim zapeljiveem, da je to časopisje največje zlo za človeštvo. V tem, da ste to verjeli, ste bili brezbrižni za delavske organizacije, katere so za uspešen boj med delavci in kapitalisti neobhodno potrebne. V svoji zaslepljenosti ste vse one, ki so vam pravili, da ste na napačni poti in so ras hoteli pripeljati na nravo pot. smatrali za ničvredneže, hujskače, brezverce, izdajalce lastnega naroda, kričače i rt lumpe. Sedaj uvide-vate, da so to vaši najboljši prijatelji in so vam hoteli le dobro, ko so vas nagovarjali za socializem in strokovne organizacije. Kako hritko ste se motili v mayor-jih in drugih republikanskih in demokratskih oblastvenikih. za katere ste vedno mislili, da so na vaši strani, da vas bodo v slučaju potrebe branili pred krivičnim nasiljem vaših nasprotnikov. Ti so vas pustili na cedilu. A ne samo to; svojo moč in oblast so udinili v službo vašim izkoriščevalcem. V svoji nebrzdani strasti po maščevanju se ti izkoriščevalci poslužujejo najpodlejšib lopovščin in nasilja proti vam. Ko bi-jejo po vaših glavah policajaki koli, ko vss sujejo bnjoneti, ko vas morijo krogi je, spoznate, da so vas ti republikanski. demokratski ali nestrankarski oblastveniki izročili besneči jezi Vaših samopašnih delodajalcev na milost in nemilost. Ob tej priliki se •spomnite besed onih delavcev, ™ katere ste imeli prej samo zaničevanje ali pomilovauje, ko so vara pripovedovali, da so mayor-ji in drugi uradniki republikanske ali . demokratske stranke v popolni odvisnosti kapitalistov, katerim njegovo bo* gatstvo daje oblast, da določujejo, kdo* naj bo mayor, kdo šerif itd. Zato ti u-radniki ne smejo biti pravični, ako bi, tudi želeli biti. Isti bogatini dajejo tisoče in stoti»ce za volilni boj republikanske in demokratske stranke, zat«> pa hočejo imeti in tudi imajo glavno besedo v strankah. In vsakdo, kdor ho-če biti kandidat v eni teh strank, se mora že naprej zavezati, da bo zvest in pokoren služabnik kapitalističnih magnatov. Na podlagi tega vam je jasno, da vi, štrajkarji, ne morete priča« kovati milosti in pomoči od ljudi, k so Se že naprej zavezali, komu bod< vselej in povsod služili. Tako zavezo ji storil predsednik Z. dr., guverner vaš: države, mayor vašega mesta itd. Vi vse to sedaj jasno uvidevate. V spoznavate, da morajo imeti delava svojo stranko, katero bodo podpiral in vladali delavci sami. Sele kandidatjl take stranke, ako izvoljeni, bodo imelf nevezane roke in bodo lahko neustraiJ no delovali za koristi delavcev. Ker vodstvo organizirane stranke stane ve liko denarja, morajo delavci po svoji možnosti prispevati za tako stranko, to je plačevati morajo mesečne prispevke. Le na ta način je mogoče u< resničiti prepričanje, do katerega st< prišli, namreč, da se mora delavstvo samo rešiti, ako hoče biti rešeno iz sedanje kapitalistične sužnosti. Taka delavska stranka z vsemi svojimi oblastveniki. bo vselej in povsod stala n» strani štrajkarjev, jih ščitila in podpiral a gmotno in moralno, a ne samo toj marveč ba napela vse sile, da bodo d« lavci čim prej dobivali popolno vredj nost, svojega dela, do katere so opravi čeni. Ko bo doseženo to. bodo zginil vsi štrajki. in vsi delavski boji. Edini Stranka, ki se bojuje za dosego tegf namena, je socialistična stranka. Ure» ničenje njenega programa pomeni prai vi raj za vse ljudi, zatorej vsi v boj zi napredek in zmago soc. stranke, za u-resničenje socialističnih idej. 'ProUtaróeva" armada. fNt Mineral, Kani. - IVatom", ki je Mineralčanom že ijikrat obljubil, da jih obišče tudi i/poln ¡1 svojo bi j u bo. Naj •o je obiskal člane društva štev. 19. S. N. 1>. J., kjer mu je dovolilo udrihati z ha rdehv.ii se je tudi veselice isnjenega društva, a ni dosti »vil; moral se je bolj kislega posloviti, ker se pa Mine fanom zaradi njihove znane reži ji vonti lahko oprosti. Mož z batom je potem zvedel ima društva "Sokol", štev. 21 D. P. Z., svojo redno sejo 28 lija. Razume se, da "inožiček' bil prelen in jo je zato prima il na sejo. Ko jf pojasnil svojo pljo in svoj poklic, se mu je ta pj dovolilo mahniti za $5.00, za se omenjenemu društvu naj« iskrenejše zahvaljuje. Za "Moža z batom" — John .Goršek. I Kenosha, Wis. — Zopet se ogla sam z malenkostno svoto $3.30 za povečanje "Proletarca, katere sem nabral na go I , .__■ . .........._ I Mož z batom $1.001 .25 .25, .50 05 II. zvezek.................................80 Upton Hinclair (poilov. Jo«. Zavertnik in Iv. Kaker): "Diungel". p#- vest is chieaških klavnie................................ .......$1.00 Etbin Kristan: "Francka in drugo"..................... ............25 Pavel Mihalek: "Ii nižin iivljenja"..................!....!!.'!.!!!! 5š "Tajnosti Španske inkvizicije". (Dosedaj izšli samo »tirje snopiči). — Snopič po ......................................t................g BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO. Vladimir Knaflič: "Socializem"..................................... 1.50 Knrice Ferri: Socializem in moderna veda.,..........................................00 Država prihodnjo»«" ............................................. 20 •-">lbiralno polo. Nabiralec: John Markich, Indianapolis, Ind. 101 Josef Sint ier 251 Anton Cepirlo 10 Ig. Umič 100 Val, Sterigar ^ Nikolaj Dujgar .......... 'M Neimenovani ......... .25 .10 John Mostar, st.......... .10 John Mostar, ml.......... .101 John Ribic .............. .........50 s 75. nabiralno tpolo. Nabiralec: Čeferin, Chicago. .051 Illinois. .05 Martin Potokar .......... $1.00 .101 čeferin .................. ].00 Mož z batom" s 76. nabiralno .101 polo. Nabiralec: Fr. Perko: .10 Frank Perko, Irwin, Pa. .. .251 ^ John Hudrič .............10 F. Demšar, Manor, Pa..... 25 ; I Joseph Triglav............101 Blaž (Vlik, Irwin, Pa......25 .10 .15 .15 .20 .10 .15 .10 .15 . 5 .15 .35 .10 . 5 .10 —ni Neimenovan 1.00 J Neimenovan .25 Ti • \ .............. Mary Mufreda • Hajll(>,>.................251 a n f An n________; Avgust Sarja ............ Mike Araus.............. lohn Dobnik ........ .25) .25 »[Anton Dreganje ..........10 Ant. Dolenc, Irwin, Pa. .. .10 Jakob Zajec, Irwin, Pa. .. Andrej Z vanelo loseph Kopušar .......... ^rank Be\ec............. Anton Tominšek ......... Frank Klancnik ......... Konštantin lisjak ....... Joe Kokovnik ........... Anton Cppel ............ jeon Rizner ............. Joe Erinenc............. 4Balkan", št. 24. S. S. P. Z. )ebeluhar .............. Andrej Makarovič....... Jakob Walant ........... Kari Ilvala ............. John Rezel............... Anton Recelj............. John Pinter............. Oeorg Pin>ter........... Tohn Jaklič ............. -Vank Kelvišar......... Ice Horvat ............. Avgust Za i c............ h>ank Švigel ........... F^rank (irmn ........... vanka Zakrajšek....... ohn Dohnik, mlajši...... ohn Zaic Fr. Matelič ... 50 J. Fačnik..... 25 F. Makarovič . HF. Medli ..... —01 Wimenovan .. 100 M. Ra\Tiik ... •10|j. Bevčer .... 2MK. Hvalica ... •2,,"A. Bat ich ____ .10 •10^J. Pre d o* ni k .............101 Frank Šifrer .25 Tom Martinčič, Trwin, Pa .05 Martin Nagode, Irwin, Pa. .101 Bol. Dolenc, Irwin, Pa......25 .10 .10 Za "Moža z batom" ponovno .101 nabral John Kurnik, Oregon City. 05 Oregon: .10 Math Skoff . h05 .John Kumik .10 Karol Klopcič .10 Joe Kestnar . .10 Joe Blatnik . .10 Frank Leben $1 00 .90 Jft .25 or» .zo i 9fí "Proletariat Etbin Kristan: "Nevarni « Louis Rack...............251 "Mož z batom" z 80.nabiralno| 25 Anton Zakrašnik..........25 polo. Nabiralec: .Tohn Zobec, Ros. Ignatz Tli ...............25 lvn, Wash. .101 John Pleše ...............25 Mikol Tometic ........... 25 Joh n Minečič .............25 ^51 Jožef Legan............ 25 Od društva "Lilija" štev. Joe Chopp ...............25 95 8. N. P. J. so darovali: s 65. nabiralno Tony Kotko .............25 Miha Andlar .............25 polo. Nabiralca: Frank in John Frank Pandielja Novak, Milwaukee, Wis. Soc. pevski zbor "Naprej" $2.00|Frank Alauf Frank Novak ............ 1.00 Jakob Brence Mike Sitter...............10 ...........25 .251 Blagajna društva: "Slova-vani prebudite se iz spa- nja", štev. 83. S. S. P. Z. John Novak Val. Limoni Louis Novak Math Ttmflh* .10 v Roslyn. Wash......... 2.00 1.00 John Zupančič ...........05 Jakob Ostojich 1.00 Peter Kranjc .50 PVliks Fabian, Deer Park.. .201 .50 Daniel Bojovich .10 A nton Gašparac Mož z batom" t 74. nabiralno Bošo Pejericb John Krolnik.............25 polo. Nabiralec: John Gorsek. Vnksan Ostoiich .. «•mr/xZ . _w « 00____I ___/->.*. I __ _ ..... ant< krt. ...........ISn Knžnik. I Rolf Jelene, Corona.......101 Anton Janaček .......... .50 .25 Franc Horvat .............25 Mihi Maček, Stone City .25|8ilvest. Stimar. \V. Mineral Mož z batomv s 66, nabiralno | Stone City, Kans. polo. Nabiralec: Tony Callinwood, O. Joseph Urbančič ..... John Drmostja ...........251 Fr. Slabko, W. Mineral. John Trček...............10 Frank ^ej, W. Mineral .. Mike Možina .............10 John Sprüh, Hamilton Joe Krče .................10 Steve Milavc, W, Mineral .. Ma/th Potočnik............10 John Spaiser, W. Mineral Frank Wautar...........10 Josef Jenčič, Kast Mineral Frank Ambrožič..........25'.Tack Mrhar, W. Mineral Franc Razem .25 .25 .25 251 .25 on PRVI SOCIALISTIČNI DNEVNIK NA PORTUGALSKEM. Pred par tedni so pričeli izdajati v Lizboni prvi socialistični dnevnik na Portugalskem. Imenuje se "O Socialista", glavni u-rednik je sodruff Pedro Muralha, ki v uvodnem članku prve številke naglaša, kako zaostalo je por- . tugalsko ljudstvo in zato nimajo strokovne organizacije še one moči, ki bi jo morale imeti, da bi se uprizorila socialna stavka. Predvsem ni revolucionarnega duha med ljudstvom, tega zbuditi bo prva naloga novega lista. .10 Ignac Bogataj ............25 .25 John Minerič 1...........25 .10 Tvan Minerič K 2.........25 .10 Anton Janaček ...........50 .50 Juto Majnarič ........... Skopaj 1155.68 STRANKA. Koncem tega tedna se razpo-.25|šljejo na vse trimesečna poročila. 251 Anton Drmosta...........25 Vsak klub dobi gotovo itevilo, .25 Gabriel Snmina...........50'katere naj razdeli tajnik med čla- .25 John Zobec...............25 ne. ENAKA PRAVICA ZA VSE V AVSTRIJI. Državni poslanec sodrug Avgust Forstner je priobčil v "Ar-beit-er-Zeitung" prav zanimiv članek, ki jasno osvetljuje, kakšne predpravice uživajo na Avstrijskem ljudje, ki so slučajno princi, grofi, baroni itd. Dunajski policijski stražniki imajo namreč knjižice, v katerih so natančno sestavljeni znaki avtomobilov nadvojvod, ministrom, različnih oblasti in mnogih privatnih oseb. Te knjižice imajo edino ta namen, da bi noben stražnik ne ovadil voznika, ki vodi avtomobil te ali one zaznanovane osebe. Torej ti smejo voziti, kakor se jim ljubi, če bi pri vožnji povozili enega ali drugega, nič se jim ne more zgoditi. Tako je n. pr. pred kratkim povozil avtomobil nekega stražnika v HeugaHse in ga zelo težko poškodoval, a policija še do danes ni izsledila posestnika avtomobila. čeprav na Wiednu že vrabci po strehah čivkajo ime avtomobiliata. Tako se torej na Avstrijskem uveljava načelo — enaka pravica za vse. STE ŽE SLIŠALI KAJ O ZADRUŽNI TRGOVINI ALI KONSUMIH. Kdor se želi poučiti natančneje o zadružnih podjetjih, — kar je treba znati vsakemu, ki se šteje naobraženim naj nemudoma naroČi knjigo ' ZADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM", ki jo je založila slov. sekcija J. S. Z. CENA KNJIŽICI JE 15c ENA S POŠTNINO in se jo naroča pri upravniitvu Proletaroa. 214« Bine Ialand A ve, Chicago, SI. Trgovci knjig: dobe popust. --jT~- Avstr. Slovensko Bol. Pod. Društvo Ustanovljeno 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans. Podpreds.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kans. Tajnik: JOIII' ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK STARČIČ, Box 245., Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontenac, Kans. NADZORNIKI: PONG RAC JUR&E, Box ¿57, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden Dolar. Va: dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne posiljatve pa gl. blagajniku. MATI. Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorkij. (Dalje.) Podojila ga je in se vrnila nazaj, a na griču so že »tali vojaki in namerili so bajonete proti njej. Urno je zbežala v cerkev, ki je stala sredi polja, v belo, lepo oerkev, zgrajeno iz oblakov in neizmerno visoko. Tam so ravno pokopavali nekoga, krsta je bila velika, črna in zadelana. Sve-čeni in cerkovnik sta v belih oblačilih hodila po cerkvi in pela: , "Resnično je Krist vstal od mrtvih .. Cerkovnik je kadil, priklanjal se ji je 4n smehljal ; lase je imel rdeče in obraz vesel kakor Sa-mojlov. (KI vrha. iz klipole so se ifcipali široki solneni žarki kakor prtiči. Na obeh korih so tiho peli dečki : — In resnično je Krist vstal od mrtvih ... — Zgralrite jih! — je zakričal svečenik hi obstal sredi cerkve. Mašni plašč mu je zdrknil s tele sa, na njegovem obrazu so se pojavili sivi, «trogi brki. Vsi so zbežali. tudi cerkovnik je zbežal, vrgel kadilnico vstran in se z rokami prijel za glavo kakor Malo-rus. Blati je vrgla otroka na tla. ljudem pod noge. oni pa so se u-mikali bojazljivo ogledujoč njegovo golo telo; ona pa je padla na kolena in kričala: — Ne puščajte otroka! Vzemite ga seboj... — Resnično je Krist vstal od mrtvih ... — je zapel Malorus z rokami nahrbtu in se smehljal. Ona se je sklonila, pobrala o-troka in ga položila na voz de-sak, ki je ob njem počasi stopal Nikolaj. Zakrohotal se je in dejal : — Težko delo ste mi naložili... Na ulici je bilo blatno, z oken so se iztegovali ljudje, žvižgali, kričali in mahali z rokami. Dan je bil jasen, solnce je jarko pripekalo, a «ene ni bilo nikjer. — Pojte, mamica ! — je dejal Malorus. — Tako je življenje! In pel je s svojim dobrim, sine-jočim g-lasom. Mati je šla za njim in žalovala: — Zakaj se častnik norčuje iz mene t... Naenkrat se je spoteknila in padala v breizdanjo globočino, od koder je prihajalo strašno tule-nje . .. Prebudila se je, vsa potna in trepetajoča. Prisluškovala je in se čudila — v prsih je bilo vse prazno, kakor da bi kosmata, težka roka pograbila njeno srce in ga zlohotno «tiskala. Vztrajno je godel klic na delo, po zvoku je spoznala, da je že drugi klic. V izbi so v neredu ležale knjige, vse je bilo prestavljeno, preobrnjeno, tla izhojena. Vstala je in, ne da bi se umila, ne da bi molila k Bogn. je začela pospravljati izbo. V kuhinji jo je zbo ko ne«' Paše in vseh družili. Vi ste zelo neprevi«! ni! Zaprli vas bodo, ako vas do bijo tu. (Dalje prih. mezdni boj, znatne usjwhe. De-egat ameriških rudarjev je izjavil na kongreau, da so sk|eniii sled stavke angleških tovarišev, ameriški ru«larji zelo ugo«lno pogodbo z rudokopniini posestniki, 'udi avstrijski, belgijski in ho-andski rudarji so vtem času skoraj brez boja dosegli zvišane mez. lie boj nemkših rudarjev je iti brezuspešen, ker so bile krš-ansko šm-ialne organizacije izda-jiee. Imuni resolucij, ki • jih je sprejel kongres, je posebno važ-ua ona, ki so jo predlagali Angleži. V tej resoluciji s«» izreka kongres načelno za potdnevni «lelovni teden v vseh rudnikih. Za to zahtevo bodo šli pri prihodnjih bojih na Angleškem v boj, V nekte-rih angleških revirjih, tako v Lancashire, ki je največji revir na Škodskcm in v nekaterih revirjih Lancashire in Yorkshire, je ta zahteva Ae uresničena. Kongres so zaključili z 'veliko slavnostjo, ki o jo priredile socialistične in strokovne organizacije amsterdamske. MEDNARODNI RUDARSKI KONGRES, V Amsterdamu na Nizozemskem je zboroval od 7. do 12, julija 23 internacionalni rudarski kongr«»s Kongresu je predsedoval sodrug Smillie iz Anglešk«vga. Njegovo poroeilo o uspehih letošnje stavk« angleških rudarjev je zbudilo splošno |H>zornost. Med zaseda njem je namreč dobil obvestilo, «la so razsodišča a' južnem NValesu določila minimalno mezdo. Dolo cena minimalna mezda povišuje dnevno mez«lo 50.000 rudarjev o< 10 vin. do 2 K 93 vinarjev. Smil lie je k«>uštatiral, «la znaša usp« staivke pri mezdah 10.000 miljo nov K na leto. To je ja«en o«lgo vor onim. ki so trdili, da ni prin« sla stavka rudkrjem nobenega u speba. Pomen ru«larskega boja je pa tudi v tem, «la je bila vin da, ki ni hotela prej ničesar slišat kolenu in jo vrgla na ognjišče, j o minimalnih mezdah, prisiljena Potem je omila okna ni tla s vsled solidarnosti rudarjev, da je hladno vodo, postavila samovar »»zakon i la minimalno mezdo v Roslyn, Wash.: John Zobe«*, box 11». Roundup, Mont.: Martin Meinaršit. Springfield, IU.: Frank Bregar Stauton, in.: Anton Auaec. St. Louis, Mo.: Val. Sever. Strutbera, O.: Math Urbas. Superior, Wyo.: Luka Gloaaer, box 341. Waukegan & North Chicago: John Gautar. Youngatowu, O.: John Petri*. Potovalni zastopnik za Peuusylva- nijo, W. Virgiuijo, New York in sploh za celi East: Frank Podboj. Sodruge v tistih naselbiuah kjer ie nimajo stalnih zaatopnikov, prosimo, da ae zglaaijo za zastopništvo. Prija vijo naj se kar potom dopisnice us upravniitvo "Proletarca", ua kar jim pošljemo vse potrebno. Upravniitvo. S KAKIMI SREDSTVI SO BEL-GIJSKI KLERIKALCI ZMAGALI. Bruselj, 19. julija. Veliko raz-* »urjenje je povzročilo v zbornici razkritje opozicionalnih strank o klerikalnem podkupovanju ob času zadnjih volitev. Mežnarji in ¿upniki so delili volilcem nakaznice od pet clo dvajset frankov, ako ostane.klerikalna vlada na alače! Ameriška zmaga. Ameriški atleti so zmagali sko-ro v vseh točkah pri velikih olimpijskih igrali, ki so se letos vršile, «lasi so se .skušali z najboljšimi atle-ti celega sveta. V Z»*d i njenih državah poavečajo veliko pozornost fizičnim vajam, da se razvija vztrajnost, pogum in tekmovanje. Poleg tega pa imamo atleti predpisano dieto, «la se oživijo živci in mišice. Atleti morajo biti zmerni v sem, in kakor hitro se zapazi kako neprimerno delovanje telesa, se mora takoj prijeti za zdravilo. Vsak bi moral tako živeti, ker naše življenje je neprestano tekmovanje. Ce naša prebava, ki pomeni naše zdravje, ni popolna, ne moremo z drugimi tekmovati, dokler ne rabimo takoj Trinerjevega ameriškega grenkega vina. To uravna prebavo, ozdravi zaprtje, poživi mi«i-ce in živce. Po lekarnah. Joscph Triner, 1333—1:139. So. Ashland A ve. Chicago. HI. SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 lit Ave., Milwaukee, Wif. Izborna pijača, izvrstns po strežba. Vsakdo uljndno sprejet. Milwaukee, wis Sodrug LOUIS BERGANT 257 — 1st Avonue priporoča Slovencem In Hrvatom ivo; dobro založeni SALOON. ANGLEŠČINA. Mi poučujemo angleščino in 1« pop i s je ¿e peto leto. Učimo potom dopisovanja. Dobri uapehi. Lahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do šest mesecev. Solui ua nizka. Pišite po pojasnila še danes. Slovenska Korespondenčna Šola, 1380 E. 40th St., Cleveland, Ohio. (Prejšuji naslov: 6119 8t. Clair Ave. 8. B. 10). Dr. W. C. Ohlendoif, M. D. Zdravnik sa uotraaj* bolem in ranocalnik. ¿zdravniška preiskava brezplačna— čati je le zdravila. 1924 Blus I.!.^ Av*., Chicago. U redu je od 1 e. in r>Oe. «tekle-nice v lekarnah. Čuvajte se ponaredb. Adamsburg, Pa.: .To». Mo*tar, box 120. Aurora, HI.: John Rlaachitz. H. F. D. ■4, box 63 A. Broughton, Pa.: Jakob Dolens, box 181. Buxton. Iowa: John Kraševec. Canonsburg in Meadow Lands, Pa.: John Koklioh, box C76, Canonsburg.' Pa. Chicopee, Kans.: Anton Aular, box 209. Chisholm, Minn.: Jos. Drobnich, box 152. Claridge, Pa.: John Mlakar, box 6S. Cleveland, O.: Albin Pavlin, Steve Za- brič in A. (Jradisher. Clinton, Ind.: Viktor Župančič, box 17, R. K. Collinwood, O.: Dominik Bliimmpl. Columbus, Kans.: Martin Jurečko, K. K. 3, box 60. Conemaugh, Pa.: Andrej Vidrich, box 523; Frank Pavlovič. Detroit, Mich.: F. C. Oglar. Dunlo, Pa.: Frank Kaučič. Ely, Minn.: John Teran, J. Akerjnnec. Franklin & Oirard, Kans.: Fr. Wegel. Frontenac, Kans.: Anton Katznian. John Bedene. Olencoe, O.: Nace žlemberger. Oreensburg, Pa.: Frank Matko, Keystone Hotel. Hermlnie, Pa.: Joa. Brie. Hibblng, Minn.: Frank Hitti in Henry Dellea. Gilbert and McKlnley, Minn.: Anton Sterle. Jenny Lind, Ark.: Frank Oorenc. Indianapolis, Ind.: Filip Godina in J. Markirh. Irwin, Pa.: Fr. Perko, K. F. D. 2, b. 110. Kansas City, Kans.: Frank Aleft. Kenosha, Wis.: Frank žerovec. La Salle, 111.: John Rogelj, 1216—3d St. Martin Novlan, Jakob Brej. Lloydell, Pa. In okolica: Anton Stra liter. Milwaukee, Wis.: Val. Razbornik, 414 Virginia St.; Ig. Kuftljan, 229 — 1st Ave. Morgan, Pa.: I/ouis Glafcer. Mulberry, Kans.: John Lok#e. Oregon City, Ore.: John Kurnik. Pueblo, Colo.: Chaa Pogorelec. Pullman, IU.: John Levatek, 11262 Stephenson Ave. f.AO. RICHTER A CO.. 21S NaH Si! R«wT«rt.R.V Dr. KiehterJ«v* Conir> Pllul« olnjiajo. (2V>. alt W.) POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kegljlsČen 8v«ie pivo v eodikik in buteljk*» in drufe rasmovrstne pijače ter uaijsk« ra»odke. Potniki dob« talno pretv AiAč». ca niako eamo Postrežba točna is Izborna Vsem SloveDrem io drugim Slovan«* — toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centre Ave Chica priporoča rojakom u obi.U« ottak Druibeno ladjevje parnikov na dva vijaka: Kaiser Franz Jozet I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentine, Oceanic; NOVI PARNIK1 V DELU. Za vse informacije se obrnite na glavne zastopnike PHELPS BROS. & CO. 6en'l Agis, 2 Washington St., Ne« York. ali pa na druge uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi. ROJAKI v Waukeganu! Ce kocete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k B. Mahnich-u, 709 Market Street, Waukegan. Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča. MILWAUKEE, WIS. IN OKO LICA. Vsem svojim prijateljem in znancem naznanjam, da sem se preselil iz 1730 St. Paul Ave. na 118 Muskega Ave. v velik in lepo urejen saloon, kjor se vedno dobi sveže pivo, izborno žganje, I staro in pristno' vino ter unijske smodke. Vsi moji znanci z mesta, kakor tudi iz Racine, Kenoshe in drugih bljižnih mest, naj vzamejo "transfer" na Clvbourn Ave. do 13th St. in naj vprašajo za svojega s.arepra prijatelja FRANK HRŽIČ-A. Dobra domača kuhinja. f é Odprto po dnevi in po noči. BALKAN" KAVARNA - RESTAUR ACIJ A -IN POOL TABLE- M. Poldrugac m*m 1816 So. Centre Ave. Milwaukee — Wisconsir Borchardt Bros. Krojačnica, zaloga oblek in druge moške oprave. 347—349 GROVE STREET. ZDRAVLJENJE V S DNEH « ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M IN BOLEČINI Ozdravim vaacega, kdor trpi na Varicoeeli, Structuri; dalje ozdravim | nalezljivo zastrupljenje, živino nezmožnost, vodenico in boleani tisočih ae močkih. Ta prilika je dana zlasti tiatim, ki ao izdali le velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravlieni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili I zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jas| edino sredstvo, a katerim zdravim vspeino. Popravite Vaše zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili I boste najboljše nasvete in prednosti, ki sem si jih iztekel v.moji 14 letni| praksi kot specialist v boleznih pri moških. Ozdravim potitivno ielodec, pljuča, ledlce ln nsprillke ▼ jetrih. (Za neuapeino zdravljenje ni treba plačati). TAJNE — ~ ^ BI a ZastrupHen|e krvi Obuvala sa maftk«: oH fl.SO do $4.00 I j.m i«nake: od fl.nOdoW.M) xa otroke: od 60c do $2 60 Mi vaa hočemo vselej zadovoljiti AHRENS&VAHL 355 Grove St. Milwaukee, Wis. moške bolezni zfuhs naroi s. rx le/ni v lediesh in jetrih zdravim hitro za stalno in tajno. 2ivčene onemoglosti, slaboet, napor, zastrupljenje in zguba vode. PLJUČA naduho, Bronchitis, srč in vaeh drugih kotnih bolezni, kakor prilče,| lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni beli tok, bolečine ▼ oza-ture, garje, otekline, po-1 dju in dri.ge organske| bolezni zdiavim za Stal- in ae oblekla ... S«h11r je v kuhinji k oknu in r.opM ae je vprana-U: — Kaj soda j t rudnikih. Ali tudi ver. «ngloškr meje ji* uplivala fftafvka, zaknj «lo-w»gli so skoraj vsi oni rudarji, ki so stopili v ("»asu anfrb'nke Mavko POZOR BRATJE SLOVENCI! Ali ie veste kje je dobiti najboljše mes po najnlftjl ceni? — Gotovo v novi prvi Sloven«ki moderno urejeni ireaniei Ferko Bros., 278—lsl Ave. Id Park SI. Tu ae dobijo najokusnejše svete in prekajene KRANJSKE KLO-BASE. kakor tudi jetrne ln krvave domačega izdelka ter najokuanejše ~ * ~ ah. PREKAJENO MESO; vse po najnlijlh cena) Pridite in prepričajte se sami o naših cenah kakor tudi o kakovosti našrga blaga. NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je naše geslo. Ne posablte n u torej obiskati v naši novi mesnici v J