KRONIKA   ČASOPIS   ZA   SLOVENSKO    KRAJEVNO   ZGODOVINO
SEVEROVZHODNE ITALSKE ZAPORE V ANTIKI*
J. ŠAŠEL
Da je poznoantično zaporno zidovje v
juigoMzhodinih Alpah historično pomembno
vsaj toliko kot zjgornjegenmansko-retijski
limes ali vallum Badriani, nii potrebno po-
sebej poudarjati', kajti že sam pogled na
zemljevid po^kaže — četudi odmislimo dej-
st\'io, da sta v pozind anitiki imenovana limesa
že propadla^ —, da je njun pomen prven-
stveno v obrambi dbrabnih pokrajin, Brita-
nije, Belgije ali Gepinaiiije: medtem ko je
bilo zidovje na danes slovenskih tleh zgra-
jeno proti iiiapadom na matično deželo im-
perija, na (Italijo samo.
Zaporno zidovje, ki je tsipadalo pod upravo
in poveljstvo viri spectabilis comitis Italiae^,
dokumentira že pisano gradivo iz časa got-
skih, humsikiih im langobardskih vpadov v
Italijo; prvenstveno ga pa seveda dokumen-
tirajo na dolge razdalje ohranjeni ostanki,
ki so ina mnogih mesitih med Vrhniko in
^Vjdovščino še danes dobro vidnii.
Z mjimi se je ukvarjalo veliko število
zgodovinarjev in arheologov, ki so uživali
podporo ustreznih znanstvenih ustanov že v
obdobju avstro-ogpske monarhije, posebej
* Seistaivek je bil pripravljen kot predavanje
za sestanek slovenskih arheologov dne 9.12.1955.
tudi v času med obema vojnama, ko je bila
dobra polovica -zidovja ipod politično upravo
Italije. Vendar so si bili teSaj v svesti pred-
vsem pomena zapor za poznoantično in
zgodnjesrednjeveško politično zgodovino.
Danes je brez posebnega dokaizovanja um-
Ijivo, da bi ti ostanki, če bi bili arheološko
preisflcani, ponazarjali tudi poizaioantično
vojaško tzgodovino in gradbeno tehniko,
ekonomsko-socialni položaj branilcev in
način obrambe, ikronološko sporna dogaja-
nja, (topografsko poddbo tedanje poselitve,
poti in naselij; najdbe tvarne ikulture, ki bi
prišle ob izkopavanjih na dan, bi pomenile
dragocen vpogled v doslej kaj malo poznano
kulturno in časovno področje. Vselej pa je
za uspešen pričetek in uspešno izvedbo raz-
iskovalnega dela potrebno eno: organizacij-
ska hrbtenica, ki je manjikala v vseh dose-
danjih živo zainteresiranih, razmeroma
gostih, a razdrobljenih raziskovailnih po-
izikusih.
Obstoj obzidja, ki je doslej arheološko
dokumentirano že za IV. stoletje, izpriču-
jejo pisani viri celo še sredi VIII. stoletja*.
Naslednja omemba enega dela aidovja spada
v leto 1260: najdemo jo v listini ogrskega
86
ČASOPIS   ZA   SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO   KRONIKA
kralja Bele IV, ki naj bi jo izdal v Dobri
knezom Frankopanskim, jim z njo potrdil
župo Vinodol ter določil njene zahodne meje.
Od novejših avtorjev ga prvi omenja Val-
vasor in sicer z imenom Heidenmauer, kar
je nedvomno v skladu in v zvezi iz Ijudsikim
poimenovanjem Ajdovsiki zid*. To pa je dej-
stvo, ki jasno izpričuje, da so bili ostanki
ljudstvu oddavnaj znani, posebej v olbmočju
kraja Longaticum, kd je ohranil celo antično
imenisiko osnovo v današnji imenski obliki
Logatec, ter v oibmočju Prezida oib Kolpi,
kjer kaže na neko kontinuiteto izraz kra-
jevnega imena sam; če upoštevamo seveda
tamkajšnje antične zidne ostanke ter tudi
značilno dejstvo, da je bila v bližini pra-
stara tromeja med Istro, Slovenijo in Hrvat-
sko. Odtlej, to je od konca XVII. stoletja,
se ostanki zidovja zdaj v tem zdaj v drugem
sektorju v literatnri redno omenjajo. Med
najzgodnejše in arheološko pomembne
omembe spada tudi notica v pismu rečana
Klavdija de Marburgh, ki je imel nalogo
rekognoscirati avstrijsko-turško mejo in ki
ga je objavil Ferdinand Mamsigli v ziname-
nitem delu Danubius Fanmmicus-Mijsicus'.
Sektor zidovja Reka—'Prezid omenja in spo-
znava za rimskega tudi B. Hacguet v delu
Phjjsikalisch-poliiische Reise aus den Dina-
rischen durch die Julischen, Carnischen, Rha-
tischen in die Norischen Alpen im Jahre 1781
und 1783 unternommen (Leipzig) I 1785, 55 s.
Vendar je bil šele P. Kandler prvi, ki je dojel
pomen zidovja, čeprav ga je romantično inter-
pretiral ter odkrite fragmente netočno in del-
no fantastično povezoval v organizem Nje-
gova zasluga pa obstoji v tem, da ni za-
mudil nobene prilike, da bi ga spoznaval,
preučeval dn nanj opozarjal, iposebno ko so
ga zaradi železniških del na proigi Ljub-
Ij ana—Trst tu in tam presekali, prvič v letu
1842. Z njim je bil v zvezi tudi reški zgo-
dovinar G. iKobler, čigar postumna publi-
kacija Memorie per la storia della liburnica
citta di Fiume', kaže Kandlerjeve poglede
na zidov je. V svoj zgodovinski opus je pod
istim vplivom prevzel ostanke tudi A. Di-
mitz'". 'Kandler, ki je imel širolk krog znan-
cev, prijateljev in sodelavcev, je bil v tes-
nih izvezah prav tako s Tom. Lucianijem iz
Labina, ki mu je leta li849 poslal še opis
zidovja pri Klani nad Reko^'.
Ker so se notice o antičnih preostankih že
dokaj zgostile, je Kandler leta 1870 pred-
lagal tržaškemu magistratu, naj bi omo-
gočil sistematično preiskovanje zidovja,
fiksiranje na kartah in interpretacijo po
vzoru britanskega ali germanskega limesa*^.
S predlogom ni bilo seveda nič, nasprotno.
po njegovi smrti leta 1872 je interes za sta- =
rodavne ostanke za neikaj časa povsem'
upadel.
Delno hkrati s Kandlerjem, delno po nje- :
govi smrti so se jeli za zidovje zanimati]
tudi na kranjsJki strani, tako na primer i
Hitziinger^', toda to so bili manjši prilož- j
nostmi prispevki, delno fantastični kot Kand- ;
lerjevi in brez pravega jedra. Povsem dru-;
gačen, bolj energičen in bolj načrten prijem \
kot Kandler sta pokazala v. Premerstein iu'
Rutar, ki sta vrhniišiki krog utrdb vrisala na \
vojaško speoialko ter poizkusila tudi prvo
stvarno historično analizo". Seveda je bil
to šele prvi poisikus, in že kratek čas nato
je A. (Miillner ostanke kartografsko nepri-
merno natančneje fiksiral ter s tem njuno j
delo bistveno dopolnil". To so takoj spo-
znali tudi v tržaškem muzeju, Ikjer se je bil
obrambnega sklopa v tem ali onem članku
dotaknil C. Gregorutti", A. Puschi, direktor;
tržaškega muzeja, pa je Miillner je v — še i
danes osnovni članek — prevedel ter ga -.
dopolnil s pregledom zapor na Krasu, pred- i
vsem na teritoriju tržaškega muzeja". Ne- \
kaj pred tem je S. Jeainy preiskoval vrh-i
niški pentagonalni kastel'*. Med prvo sve- *
tovno vojno sta zaporne zidove na Krasu
razisikovala K. Piok in W. Schmid, ki pa o ^
delu nista objavila ničesar razen kratkega <
članka^'. Ko je po prvi vojni prešel postojn-i
ski in rešiki sektor pod politično uipravo;
Italije, se je dal za zidovje navdušiti po-'.
znejši general, tedanji polkovnik Gariboldi.
S tržaškim muzejem, zemljemerci in vojaki
je — kot kaže — dokaj natančno preiskoval
reški sklop zidovja, pa tudi tistega na Hru-;
šici in v območju Logatca. O vsem delu i
obstaja doslej samo nekaj pomembnih notic;
iapod peresa Gariboldija, Antoniellija ter'
Kandlerjeva idealno umišljena rekonstrukcija rimske poštne
postaje in kastela z imenom Ad pirum, daues Sv. Jedert
na Hrušioi). Podoba je bila prvič objaivljena v delu D. V.
Scussa, Storia cronografica di Trieste i(Trieste 1863) ter pona-
tisnjena v študiji P. Sticottija, 11 limes delle Alpi Giulie
(Roma 19>-), Tab. I 2
87
KRONIKA   ČASOPIS   ZA   SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO
Sticottija^". Pozneje zidovja arheološko niso
več razisikovali, razen kolikor je kanser-
vator v Benečiji, G. Brusin, izvedel manjša
izkopavanja na kasitehi pri Sv. Jedertii na
Hrušici, izidovje Ikonserviral ter preiskoval
tudi posamične sektorje v reškem ob-
močju^'.
Zgodovina preučevanja tega zapornega
sistema je torej dolga in pestra, a znan-
stveno so danes še vedno glavna osnova Pu-
schijeve in IMiillnerjeve terenske ugoto-
vitve, pridobljene seveda v dokajšnji meri
po zastarelih preiskovalnih metodah. Teo-
retično pa so ostanke poleg v. Premerstedna
analizirali še O. Cuntz, N. Vulič, B. Saria,
P. Sticotti im S. Stucchd, po drugi svetovni
vojni pa je v teoretično debato odločilno
posegel A. Degrassi^^.
Namen zapornega zidovja leži na dlani;
zapiralo je dohode in pota v severno Ita-
lijo z Balkana in iz vzhodnega dela Srednje
Evroipe. O tem ne more biti dvoma. Pač pa bi
bilo mogoče razpravljati — in to bo potrebno
storiti v interpretaciji, — aU so bila vsa
pota hkraiti zaprta, ali so bila zaprta na isti
način, v isti obrambni tehniki in proti enako
opremljenemu oziroma organiziranemu so-
vražniku. Spoznavati antična pota in tehtati
njih taktične možnosti pni eventualnem pro-
diranju z vzhoda, se pravi, iskati teoretič-
nih pogojev za nastanek zapore.
Magistrala, fci je vodila čez to področje v
Italijo, je cesta Oglej-^qui/eja—Ajdovščina-
Castra—Hrušica-Ad pirum—Vrhmika-iVau-
porius—Ljubljana-Emorea^' z važinejšim od-
cepom pri Ajdovščini na Vipavo—Razdrto—
Planino—Logatec-Z/Ori^a^icum—Vrhniko; od
njega pa so se cepile prometne smeni: Raz-
drto—Ti\st-Tergeste; Planina—doUna Pivke
—Reka-Trsa^ica; Planina—Cerkniško jezero
—Kolpa-^Zumen Colapis; in morda tudi Vrh-
nika—Ig. Druga zelo važna prometna cesta
čez to območje je vodila od Ogleja na Trst—
Stari trg—Ljubljano ter od Ogleja na Trst—
Reko in v Dalmacijo. Neka pota so vodila tudii
skozi dolini Idrije iin Bače z nadaljevanjem
— kot vse ikaiže — proti Savi^*. Glede na
varnost Italije pa so bila sekundarnega po-
mena pota, ki so zavijala v Istro, na primer
pri Reki proti Puli-PoZa, prav tako številni
manjši prehodi preko razvodja med Pivko
in Timavo. Za zelo važno je treba označiti
1 idi cesto, 'ki je vodila iz Ogleja na Cedad-
Predil in v Norik^".
Glavna cesta v Italijo je bila zaprta s tre-
mi zaporednimi zidnimi siklopd: 1. z vrhni-
škim, 2. z zidom v območju kraja Gruden I
blizu vasi Kalce, ter 3. z obrambnim pasom
v območju positaje Ad pirum in Alpe lulia,
to je Hrušim.
Prvi obrambni sklop, to je ob^zidje okrog
Vrhnike^", ima fronto obrnjeno proti Vrh-
niki, stolpi pa štrlijo proti Italiji. Ker po-
teka zid po grebenih, meni Miilliner, ni bilo
prostora, da bi jih gradili izstopajoče na
panonsko stran. Nadaljnja zanimivost je, da
so si stolpi po izdelavi in obliki dotkaj raz-
lični. Potek izidu prekinja na dveh mestih
konfiguracija terena, v glavnem prevelike
strmine. Prvi del zidovja sega od positaje
Verd do Ljubljanskega vrha, točneje, do
mesta, ki se imenuje Pod robom in ima
vsega 20 stolpov". Drugi del se pričenja na
drugi strani Ljubljanskega vrha, preseka
rimsko cesto, iki je vodila pod Stampetovim
mostom, in končuje na vznožju Raskovca;
po MUllnerju nosijo stolpi v tem sektorju
številke od 21 do 40. Tretji del se pričenja
na drugi strani Raskovca — delno sta nje-
gov jMitek uničila modema cesta in želez-
nica — ter vodi do Straže pod Spiklom, kar
je ljudstka oznaka za poslednji stolp, 62. po
vrsti. Celotna dolžina zidu je okoli 10 km.
Središče prvega obrambnega sklopa naj
bi bil po DegrassiJTi in drugih kastel na
Hribu v Vrhniki, velik kot normalni ko-
hortni ikasteP^.
Druga zapora pričenja pri vasi Kalce in
sicer s kastelom, čigar ostanki^' so še vidni,
čeprav je bil v glavnem uničen ob cestmh
delih. Imel je kvadratno obliko s 60 m dolgo
stranico, solidne zidove, na treh straneh
aniemurale, na četrti prepad. Kaže, kakor
da bi v sredini stal (kvadraten stolp. Sledovi
zidovja, ki se na kastel priključujejo na
severni sitrani, so bolj borni in kratki; do-
bro pa so vidni na južni strani, (kjer se zid
vzpeaija na vrh gore Srnjak ter nadaljuje
do Unca. Sektor je dolg nekaj nad 7 km in
je brez stolpov; prejkone so opravljale njih
nalogo nekatere spretno izkoriščene skale.
Tretji obrambni sklop, ki je zapiral pot
iz Longatika na Terigeste oziroma Tarsa-
tiko, je bil dolg približno 16 km ter je imel
svoje obrambino središče na Hrušici, to je
poštni postaji Ad pirum, v tam(kajšnjem
kastelu, ki je —sodeč po velikostii — lahko
■sprejel nekaj desetin vojakov. Hrušica je
manjši poligonalni kastel'" z dvema stolpo-
ma in 500 m obsega; zidovi so ohranjeni do
višine 2m in so debeli 3—4 m. Notranjost
deli močan prečni zid na zgornji in spodnji
predel; za zgornjega je menil Puschi, da je
poveljniški, spodnji pa bi služil državni
pošti. Na najvišjem mestu kastela je okro-
gel stolp, od katerega vodi zid skoraj še:;
ČASOPIS   ZA   SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO   KRONIKA
2ikm proti severu. V južno stran je zid vodil :
proti vasi Studeno, kjer je stražil vicinalo I
Tergeste—Razdrto—Longaticum, držal dalje j
v olbramibo severne poti Logatec—'Postojna, j
ter še naprej v zaščito cesti Logartec—Laze—
Cerknica, nato se izgmbi. iNa več mestih se •
vidijo stolpi, ki imajo različno obliko, glede "
na namen pač, ki so mu služili: ali zapora i
ceste aLi obramba višine. i
Obrambno središče na zahodnem vznožju ;
Alp je bil kohortni kastel v Ajdovščini^\ *
zgrajen ob sotočju Lokavška in Hublja, ki
sta mu branila vzhodno in severno stranico,,
drugi sta bili zaščiteni z manjšim obramb-1
nim jarkom. Debelina obzidja znaša v te- i
melju 5.80m; kastel je poldgonalen in šteje j
15 okroglih stolpov na kvadratni bazi. Do ;
danes dobro ohranjeno zidovje je odlo-;
čilno vplivalo na naselbinsko zasnovo sred- j
njeveške Ajdovščine. j
Prehod iz Dalmacije v Istro je zapiralo \
samo eno obzidje'^, ki je segalo od Reke j
proti Prezidu. Obrambni center tega sklopa j
je bila utrdba Tarsatica, ki spada na konec \
Položaj doslej znanih poznoantičnih zapornih zidov na Krasu ter imenoma znanih antičnih naselij po Istri in jugozahodni
Sloveniji <osnova; Bohinec^Planina—Selan). Zahodno od kraja Tarsatica leži naselje Kastav (izv. iz la*. castra), ki je na
gornji karti pomotoma vpisaJio v obliki: Castav
89
KRONIKA   ČASOPIS   ZA   SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO
IV. stoletja in ki naj bi po Depoliju bila
legijsko taborišče. Ostanki zidovja, čigar
jedro je bilo samo nasuto in brez vezave, so
ddbeli malo mamj kot 2m. Od morja pri
Reki vodijo do Jelenja po desnem bregu
Rečiiie, prekortičijo na levega, držijo do
izvira ter vodijo okoli vznožja Snežnika do
Prezida. Glavne točke, po katerih zid po-
teka, so naslednje: Jadransko morje na des-
nem ustju Rečine — stolp Sokol v Reki —
hrib Kalvarija — hrib sv. Katarine — hrib
Lubanj — Lopača — Jelenje — Podkdlovac
— vzpetina Bukovo — Studena (Klana) —
Železna vrata — hrib Trstenik — hrib Pri-
sjeka — hrib Bačva — tromeja Istre, Slo-
veiiije in Hrvatske — Kupin kamen — lisen
kamen — Praprotna draga — Bela voda —
hrib Bertinšek — Gnomače med Babinim
poljem in Prezidom. Potek zidu je večkrat
prekinjen, ma primer v Jelenju in pri Želez-
nih vratih. Od Železnih vrat dalje zapira
cesto, ki vodi od Cerkniškega jezera proti
Kolpi. Zid je ponekod povsem izginil; pora-
bili so ga domačini za kamnolom. Vsa limija
je dolga skoraj 30 km in je imela nekaj
delno še danes vidnih stražnih stolpov.
Nekako 10'kan zahodno od Reke je na- ■
selje Kastav (it. Castua)^^, za katerega dom-
neva Degrassi in pred njim že drugi, da ima
ime izvedeno iz latinskega castra. Tudi na
tem mestu je ugotovljen ostanek kastela,
bržkone iz isto funkcijo kot Ajdovščina.
Jugovzhodno od Logatca so deli zidu, ki
je stražil južno cesto Logatec—iPostojna in
ki se pričenja na vzhodnem pobočju vzpe-
tine Gradišče z delno še dobro vidnim ka-
stelom. Zidna de^belina znaša 1.50 m. Vzdolž
njega so biH naleteli na tri stolpe, od ka-
terih tvori najzahodnejši konec zidu, štrli
na ipanonsiko stran in je močnejši od obeh
ostalih, zgrajenih ina italski strani. Zid pre-
kinjata dve cesti in železnica. V nadalje-
vanju njegove smeri sta še dva zidiova, eden
nad Pokojdščem, drugi nad Rakitno — oba
najibrže zapora prehodov do Cerkniškega
jezera'*.
Zavarovana je biila tudi cesta, !ki je držala
iz Emone preko Starega trga na Tirst'^ in
sicer s kastelom Golo, ki je trapezne oblike,
s 676 m zidnega obsega, ter s približno 6 km
dolgim zidom pri vasi Selo, južno od Krvave
peči, ki je držal vse do sv. Ulriha in do
Gradišča.
V območju prostora Zarakovcem vzhodno
od iKoritnice je že G. Marchesetti opazil nad
1 km dolg zid, grajen z malto. On meni,
da mu je bil poglavitni namen braniti pot
čez Podbrdo in po Bači v dolino Idrije''.
Zid je še povsem nepreiskan.
Prav tako tudi zapora pri Novi Oselici,
ki je zapirala neko pot, kot meni A. De-
grassi, prihajajočo iz doline Save".
V sklopu teh gradenj je potrebno ome-
niti končno tudi zid, ki je 4km severo-
vzhodno od Čedada zapiral pot iz Akvileje
čez Predil na Gospo sveto-Firuinium'*.
Skupina kastelov na črti po razvodju
med Pivko in Timavo, ki je stražila —
kolikor jo je sploh mogoče spravljati v
zvezo s poznoantionimi italskimi zaporami
— razne manjše prehode, je zapeljala Kand-
lerja, da jih je v preveliki vnemi karto-
grafsko združil v sklenjeno linijo kot il
vallo interno. To iso kasteli'': 1. Št. Peter na
Krasu (danes Pivka), kvadraten kastel s
stolpi; 2. podoben kastel na Primožu blizu
Sv. Petra; 3. Silen talbor med St. Petrom in
Knežakom, kjer so <'idni zidovi s stolpi ter
nasip na njegovi južni strani; 4. dvoje gra-
dišč pri Knežaku, od katerih ima severno
350 m zidnega oibsega in portal zaščiten z
močnim stolpom; drugo trikotnega tlorisa
pa 648 m zidnega oboda; 5. nekoliko juž-
neje je Šembije s kasteljerom ter v njegovi
bližini nad krajem Trnovo pri Ilirski Bi-
strici še eden naj večjih kastelov, ki ima nad
1 km dolg obseg, na vzhodni strani dvojni
zid in močan stolp; 6. utrdba pri Zemonu;
7. vzhodno od Trnovega je kastel pri Sv.
Ahacu v višini 800 m, v katerem so opazni
cedo sledovi poslopij.
K navedenim ostankom, pod katerimi ra-
zumemo poznoantične italske zapore, je
treba tako ali drugače — stvar še ni pre-
isikana — priključiti tudi utrdbe in tabori-
šča, kot so Ločica v Savinjski dolini, Vranje
pri Sevnici, gradišče Velike Malence in po-
dobna, ki so z zaporo v neki bodisi gene-
tični bodisi samo kronološki ali geografski
zvezi*". Brez dvoma je na terenu ohranjenih
še iminogo več zapor, ki doslej zaradi vse
premalo sistematičnega preiskovanja niso
poznane, a bii jih morda izpričevala številna
in značilna krajevna ali ledinska imena,
gotovo pa dejstvo, da ostajajo nekatera
pota in prehodi brez dokumentirane za-
ščite, kar v pozni antiki gotovo ni bilo mo-
goče, sicer bi postale ostale zapore povsem
iluzorne, če bi jih sovražnik z lahkoto obšel.
'Ker je nemogoče, da bi bili vsi navedeaii
razsežni ostanki nastali in služili hkrati,
kar so domne\ali že tako samo najstarejši
preiskovalci, spada med fundamentalna
vprašanja geneza zapor. Raziskovalci so se
odgovoru poizkušali približati sicer z rezul-
90
ČASOPIS   ZA   SLOVENS1CO   KRAJEVNO   ZGODOVINO   KRONIKA
tati, ki jih iiiidi arheologija, ker pa je teh
doslej daleč premalo, iso isi intenzivno po-
magali tudi z literarnimi noticami antičnih
aviorjev.
iKandler je bil najprej mnenja, da spa-
dajo v čas 178—^177 pred n. št., ko je bila
Istra zasedena in se je utrjevalo območje
Alkvileje''*. Pozneje je pripisal izgradnjo
konzulu iSemproniju Tuditanu, ki je leta
]l39 triumfiral nad Japodi.
iPusohi je poudarjal, da bo defdnitivno
opredeljevanje možno šele po arheoloških
izkopavanjih, teoretično pa je bil mnenja,
da so posamezni sektorji iz časovno raznih
oibdobij, tako bi bili na primer Nauportus,
Ad pirum in Ca^stra zgrajeni takoj po ja-
podskem vdoru v Trst*^.
A. v. Premerstein je pripisal izgraditev
Nanporta avgustejskemu obdobju*'.
Cuntz se je prvi uprl talko zgodnjemu da-
tiranju", opiraje se pri tem na dejstvo, da
niti Septimius Severus niti Maximus nista
na poti v Italijo naletela na kake ovire. Prva
literarna omemba obramlbe na Alpah naj bi
bila pri Judijanu in sicer glede na dogaja-
nja v letih 551—552 po n. št. Kastel na Hru-
šici naj bi bil iz komstantinske epohe, ven-
dar izpred leta 555, ko je po njegovem mne-
nju nastal Uinerarium Hierosolymitanum, ki
za Ajdovščino ne piše več ime Fluoio Fri-
gido, kot še Tabula Peutingeriana ali Ui-
nerarium Antonini, ampak Castra. Zapori
pri Ajdovščini in Vrhniki pa naj bi bili
malo kasnejši, verjetno iz časa po letu 551,
kajti Julijan govori na navedenem mestu o
fet/og ne o vel/^V- Tedaj je nastala prej-
kone tudi zapora v naselju Gruden.
Kasino dobo izgradnje predpostavlja prav
tako N. Vulič*°. Toda ta, kot ugotavlja De-
grasisi, priključuje k Italiji tudi utrdbe, ki
jih Procopius v Justinianovem časn omenja
v Panoniji. Kasteli med Emono in Akvilejo
naj bi bili po njem diokletijanski: okoli
leta 400 pa naj bi bili dogotovljemi zidovi,
ki imajo jasen namen zadrževati premike
celih narodov.
W. Schmid meni, da je ves sklop nastal
vendarle sočasno, in sicer za cesarja Dio-
fcletiana, o katerem piše Zozimus, da je za-
ščitil meje imperija iz mesti, trdnjavami in
stolpi''*.
S Schmidom sta se strinjala tudi Kro-
mayer-Veith z dopolnitvijo morda, da se-
gajo pričetki posamičnih sektorjev v mar-
komansko obdobje*'.
Tudi R. Egger se je pridružil mnenju o
enotnem nastanku, ki pa ga je stavljal v
IV. stoletje, sočasno z retijskinii utrdbami
okrog Brennerja^s.
Dve dobi nastanka zagovarja B. Saria*".
V zgodnejši bi bili nastali kasteli v Nan-
portu, na Hrušici in v Ajdovščini, v kasnej-
ši pa zidovi, češ da se obe gradnji razliku-
jeta tudi po tehniki dela. Kasteli bi mogli
biti iz Diokletijanovega obdobja, lahko' tudi
nekaj starejši, na primer iz Gallienovega,
ki je odbil Alamane, ko so skozi Retijo pri-
drli v Italijo, ter obdal Verono z obzidjem.
Nanje naj bi se nanašal tudi Julian, ko go-
vori leta 551 o tei^og v Alpah. Zidove same
pa si je težko, zamisliti, preden ni okrog
leta 400 padel donavski limes. Terminus
post quem daje za njegovo izgradnjo sv.
Ambroziji", ki piše leta 374 ob vdoru Marko^
manov in Kvadov, da se mora braniti Italija
za impiToviziranimi lesenimi barikadami.
S. Stucchi meni, da je najstarejši od kaste-
lov ta na Vrhniki, namreč iz Gallienove
dobe; sočasen bi bil morda tisti v kraju
Kasitav. Ajdovščina naj bi bila iz konstan-
tinskega obdobja; zidovi pa iz leta 588, ko
Risba iz antičnega upravnega priročnika Notitia dignitatum '.
omnium tam ciDilium quam militarium in partibus Occideniis j
— to je seznama državnih pisajn, uradnih mest, predstojni- ;
kov in vojaških postojank po zahodni polovici rimskega im- ;
perija v pozni aiutikii — sestavljenega ob koncu IV. ali v zan.
v. stoletja. Original rokopisa je izgubljen; objavljena podoba :
je vzeta iz ohranjenega izbornega prepisa iz IX.—XI. stoletja
(objavil O. Seeck, Notitia dignitatum, iBerolini 1876, p. 675). j
Podoba predstavlja idealno skicirane poznoantične zaporne
zidove na Krasu in v Vzhodnih .\lpah {dva poševna zidova
v gorah) ter njim  pripadajočo šesterokotno (?)  trdnjavo s
stolpi trikotnega tločrta in vrati. Trdnjavo enačijo po večini
z .Ajdovščino, ki se je v antiki nazivala Castra, verjetneje pa ;
gre za simboličen naris neke ključne utrdbe, ki leži južno *
od zidov — kar bi dokaj verjetno utegnila biti postojanka :
Tarsatica, danes Reka. Slika je v delu pridana naslednjemu J
ho^edihi: Sub dispositione viri spectabilis comitis Italiae: trac- ]
tus Italiae circa Alpes
91
KRONIKA   ČASOPIS   ZA    SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO
je Maksiinov poveljnik Andragaihius zaprl
pota, ki vodijo iz Panonije v Italijo'*.
Poslednjo dn doslej najizčrpnejšo obde-
lavo je podal A. Degrassi, izato naj jo na-
tančneje navedeni. Ker govori Julian o vnho
v&v 'Ahnšmv vel^og oziroma jralalov (pQOv-
Qiov, kamor je oktobra 351 poslal svoje vojake
iMagnencij, medtem ko se je sam zatekel v
Ak\-ilejo, in ker isti avtor zopet na drugem
mestu omenja trdnjavo v Alpah, ki naj bi
jo Konstancij II septembra 352 zasedel, meni
Degrassi, da gre na obeh mesftiih za isto
trdnjavo, kajti zasedba se je izvršila proti
jutru, že opoldne pa je bil lahko o njej
obveščen Magnencij, nato je nemudoma
moral pobegniti iz Akvileje, ker so imeli
Konstanoijevi vojaki prosto pot'^. Identdieto
obeh postojank je dopuščal že O. Seeck^'.
S (poovciov je po Degrassiju več kot ver-
jetno mišljena Ajdovščina. Ker omenja Ju-
lijan tudi potok ob njem, odpade možnostna
domneva, da bi šlo 'za utrdbo na Hrušici, ki
je brez vode in od katere je do Akvileje še
celih 65 km. Ce pa bi utrdbo identificirali
z iNauportom, bi se bil Magnencij še vedno
lahko ustavljal v Ajdovščini. Poleg tega se
je 50 let pozneje vršila pri Ajdovščini
druga bitka; tudi ta za ravnino in za prost
dostop do Akvileje, znak, da je bila to
zadnja trdnjava pred njo.
Glede na Itinerarium Hierosolymitanum,
ki je bil sestavljen neikako v sredini IV.
stoletja, mora biti nastanek trdnjave v Aj-
dovščini starejši od njega, a ne starejši od
Konstantinovega obdobja, ker ima — po-
dobno kot Nauportus — nepravilen tločrt'*.
Kasteli Ajdovščina ter še drugi med Akvi-
lejo in Emono so nastali prejkone v kon-
stantinskd epohi. -Na vsak način pa tedaj še
ne morejo ofostajafi zaporni zidovi, kot sta
ugotovila že Saria in Schmid, sicer bi sv.
Ambrozij leta 391 ne govoril o zidu, ki ga
v Alpah šele hočejo postaviti^'. Poleg tega
nikakor ne moreta biti istočasna kastel na
Vrhniki ter tamkajšnji zid; kastel stoji
namreč pred zidom, na sovražni strani. Prav
tako spada po novih raziskovanjih zidovje
Tarsatike šele na konec IV. stoletja^'..
Degrassi je trdno uverjen, da tvorijo za-
porni zidovi organski isistem, nastajajoč pod
istimi vzrdki. Ce bi bili obstajali že v letu
374, se sv. Ambrozij ne bi pritoževal, da je
treba sovražnika zadrževati na improvizi-
ranih palisadah v Alpah. Obstajali pa so
vsekakor v začetku V. stoletja, ko sta dva
zidova od njih narisana v Noticiji dignita-
ium, in sicer v poglavju, kjer se obravna-
vajo kraji pod upravo comitis Italiae^'. Na-
stanek zidovja spada torej med leta 374 in
420. Skupno s temi deli med leii 374 in 420
pa so bili lahko povečani ali vsaj restavri-
rani tudi kasteli med Akvilejo in Emono.
Tako postaja sistematizacija alpskih utrdb
prirodna posledica germanskega vdora v
letu 395 ter propada panonskega limesa'*.
V istem času in zaradi istih vzrokov so na-
stajali kasteli Hoischhiigel (Hanjžev vrh),
Duel in drugi.
Za obranibo Julijskih Alp so bile postav-
ljene — kot sledi iz Noticije dignitatum —
tri legije, imenovane luliae Alpinae^^. Pod
poveljstvom comitis Italiae sta bili za časa
nastanka Noticije le legiji Z pseudo comHw-
tense in 777 comitaiense, medtem ko je bila
77 pseudocomiiatense lulia Alpina suh dis-
positione comitis Illi/rici — stacionirana to-
rej kvečjemu na vzhodnem vznožju Alp, na
primer v Ločici ali v Velikih Malencah.
Imena, ki jih je antika dajala tem utrd-
bam, sporočajo avtorji. — kot je bilo delno
že iz povedanega razvidno — različno. Sv.
Ambrozij govori o Alpium vallum^"; Aramia-
nus Marcellirous rabi izraz clausira Alpium
luliarum; izraz Italiae clausira ima tudi
Claudianus: Prosperus piše o clusurae Al-
pium. W. Schleiermacher meni"', da je pravi
izraz za utrdbe clausurae. VsekakoT pa ozna-
ka limes Italicus, ki jo poraJbljata na primer
Puschi in Egger, ni potrjena z antičnimi viri.
Kolikor bi danes porabljali antično ime za
te utrdbe, bi bilo morda najbolje privzeti
clausurae Alpium luliarum, medtem ko v
slovenščini nedvomno severovzhodne italske
zapore — izraz, ki ponazarja hkrati vpra-
šanja kaj, kje in zakaj.
Naloge, pred katerimi stojimo spričo ev-
ropske pomembnosti arheološko-historičnega
objekta, bi bile naslednje: Najprej karto-
grafsko fiksiranje ostankov, vršiti izkopa-
vanja, ki jim značaj dbjekta diktira tehnično
specialen prijem. Dalje, proučevanje naselij,
cest in grobišč — v prvi vrsti kajpada po-
znoantičnih — v sklopu severovzhodne meje
antične Italije. K temu bi bilo treba pri-
ključiti preučevanje vojaških objektov v
Vzhodnih Alpah ter proučevanje pozne an-
tike na naših tleh. Za to je potrebno zasno-
vati možnost enotnega objavljanja vsega dro-
biža in gradiva v zvezi s temi vprašanji —
publikacija naj bi se zgledovala v zasnovi
po znanih in analognih tujih delih — ter še
pred tem, organizirati konservatorska dela
vzporedno z izkopavanji, kajti da bodo kon- ^
92
ČASOPIS   ZA   SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO   KRONIKA
servirani oibjekti iz obddbja, ki je sicer sko- '[
raj brez dokumentov, postali domača in tuja
historična   zanimivost   izrednega   značaja,
vprav svetovnega pomena, o tem ne more
biti dvoma.
OPOMiBE
1. Kar pa zaradi iiepoznava.nja Ic-tega zjian«tvenemu svetu
ni brez nadaljnjega ^prezentno. — 2. Prv,i 7a Galliena, drugi
med lerti -Vf!—588. — 3. Not. diyn. Occ. XXIV. — 4. Arheo-
loški podatki bodo navedeni niže. Antični pisarni vuri so na-
vedeni! pri večjem številu avtorjev, ki so se s to snovjo
ukvarjali, med poslednjimii jih izčrpno analiaira A. Degrassi,
II confine nord-orientale delPItalia romana. Bernae 1954,
151 ,ss. A.ndr. Dandolo, Chron. VI 3,6 :(cf. Muratori, Rer.
Kal. script. XII) omenja z/idofi-je ob Avarskom vdoru med
leti '579—591: qum Aoares Sirmium invasi^sent. ufique ad mu-
ros longos pervenerunt incipientes a finibus Istriae ah urhe
Tarsia. Degrassi citira vire, po katerih so zapore omenjene
še v letu 746 in 750. in sitcer: RatchLs Tcgis capi-tula 13 ter
Ahisfulfi leges 5 v Monum. Germ. hist., Leges IV pp. 192,
197; cf. L. Schmidt, Gesch. d. deutschen Stamme. Die Ost-
germanen, 194il', 590 ter Zei&s. Germania 12, 1928, 28. —
5. Listino omenja V. Klaič. VHAD NlS V 1901, 173, kil prinaša
k njej tudi potreben komentar. Glavno besedilo se glasi:
Cuius (loči Vinodol) confinia ad Tramontanam, imprimis esf
fhioius et locus Rika in monte maris incipiendo: et nosira
libera aqua Richina, usqiie poniiculum penes Prohono. Trans
aquam, prima meta eat in uno lapide, in quo est littera A,
meta et aqua seguitur Hbera. Quae aqua ex monte nostro
Grohnicensi et confinvo ^caturit. Murtis supra inchoatur in
Jiliemched, qui dicitur Pre7um. m»r«s in pifcina ad Pra-
prutische, ex iUa parte Tersfenik Lons autem Terstenik ma-
net noster et inteMer. Ex Praprniische ad Kupin kamen, n
Kupin kamen ad Lisen kamen; a Lisen kamen ad Bella oada
in valle Prapruthio. A oalle Prapruthio ad montem Berin-
schek. a monte Berinschek ad Gromache, a Gromache ad
Breiidin BabinopoUe. Haec suni vera confinia a monte maris
usque BabinopoUe. Glede teksta cf. B'. A. Kercselich, De reg-
ni« Dalmatiae Croatiae Sclavoniae notitiac praelimanaires
fZagabriae. s, a.) p. 196. Da so Frankopani resnično imeli
Gorski Kotnr v svoji lasti, lilzoričuje listina iz leta 1481, ki
10 obj. Tkalčič. Mon. civit. Zagabriae II p. 406. Citirana
listina iz leta 1260 pa je vendarle bila — kot ugotavlja Klaič
— ponarejena v XV. stoletju z namenom, da bi mejam dala
svetost starine, kar pa ceno podatkov ne zm^injšuje — izpri'-
čnie pač samo storo prakso. — 6, Valvasor. Ehre d. H. Krain
1869 IV 98 z risbo (zid Reka—PrezidK ki se sklicuie celo na
neke starejše, neimenovane avtorje, ki zidovje omenjajo, cf.
tudi B. Saria op. 49; ter v Premerstein-Rutar oz. 14 p. 13.
7. II .1726 p. 75 ss. — 8. P. Sticotti. II limes delle Alvi
Giulie, Roma 1937, 3 ss. z nadrobno bibliografijo njegovih
člankov ter tudi z nekaj preveličevanjem njegovega pomena.
— 9. 18% p. 25 ss. — 10. Geschichte Krains, Laibach 1874,
66 ss. — dopis objavljen v Archeogr. Triest. 5 ser.
vol. I 1903. 103. — 12. Podrobnosti notira P. .Sticotti o.
C. 8 s. — n. MHK 16, 1861, 46. — U. Romische Strassen
und Befestigungen in Krain, Wien 1899. — «5. Argo 8, 1900,
201; 9, 1901, ll in 29. Cf. prevod dela v Archeogr. Triest. ser.
11 vol. 24, (1902, 1151. ^ 16. Cf. S*ioo<tti o. C 10. — 17. Limes
italicus orientalis, AMSIA 18, 11901, 576 ss. ter I valli romani
delle Alpi Giulie — cenno generale, .Archeogr. Triest, ser. II
vol, 24, 1902. 119 ss. —18. S. Jenny, Grabungen im antiken
vNauportus, JbZK NF 4, 1906, 267 ss. — 19. JOeAI 21-22, 1922
Bbl. 277 ss. W. Schmid, XV. Bericht der RGK 1925-24, 163 ss.
ter notice v časopisju. — ao. I. Gariboldi, II vallo Romano;
le vie dTtalia 27, 1921 p. -1147, ki ponatiskuje še danes
osnovni, čeprav nepopolni zemljevid k. Puschija, ki tvori
osnovo  tudi  Degrassijevemu  zemljevidu.   U.  Antonielli  in ■
AJpe lulia, il limes >roniano« e il nostro confine; iizšlo v:
Roma II 1924 , 4 ss. — 31.  G.  Brusita, Vie d'Italia 1937,
233  ss.   ter   BuU.   Mus.   I.mp.   Romano   IX   1938,   87.   MM.
Roberti, AMSIA L 1958, 253 ss. — 22. cf. op. 4. — 22. Cf. i
op.  4  glede  Degrassija.   O.   Cuntz,   JOeAI  5,   1902  Bbl. i
139 ss. ((recenzijo prina.ša A  Puschi,  .Archeogr.  Triesit, 3. '
ser.   viol.   I   1903,  109  ss.)  iN.   Vulič  II  lilmes  romano  in ,
Jugoslaviia,  Roma  XV ,1937,  451  ss.  ter  II  limes Bomano, '
1958 p. 13; cf., kar pripominja k njemu Degra.s«i o. c. 138.
Za Sario ef. op. 49 Sticotti o. c. S. Stucchi, Le difesc romane
alla Porta Oriemitale d'ltalia c il vallo delle Alpi Giulie,
Aevum 19, |194|5, 54|2 ss. -- 27. K cesti prim. Cuntz o. c.; ,
Premerstein-Rutar,  op.   14:  A.  MuUner,  Emona  1879  pa.ss, !
TV. Schmid, op 19.   - 24. C. MaTchesotti. I castellieri preisto-
rici di Trieste e della Regione OituHa 1905 p. 206. .S. Stucchi,
op. 22 p. 555 Degrassi o. c.  156. — 25. S. Stucchi, Forum
lulii it^5I,  108 ss. K cesti  cf.  H.  Deninger, Die riimifiche i
Reichsstrasse AquileiaJLauriacum, Car. I 159, 1949, 207 ss.; ■
140, 11950, (181 ss. — 26. K -vrhniškemu obrambnemu sklopu '
cf. poleg literature citirane -v opombi 14 in 15 tudi P. Sti-
cotti o.  C.   p.   12.        27.  Ob  delih  za   gradnjo  železniiice .
proti Trstu je bilo tik nad postajo V-red uničenih četvero
stolpov, iln (sicer med (Stolpoma 4 in 9 po Miillnerju ter 570 m \
mdu. — 28. Cf, op. 18 ter Degrassi o. c. p. 155. — 29. Cf. :
Sticotti o. C. pp. 1(5 in 22 s podrobnejšimi poda*ki. — 70. K ;
Hrnšioi cf. tudi W. -Schmid,  JOeAI 17, 193B iBbl. 206, kjer (
podaja poročilo o poštni postaji; predvsem pa P. Sticotti
pp. 15 iln 22. — 71. Schmid. XV Bericht RGK d92(3-24, 187 s., j
cf. Sticotti o. c. pp. 15, 22. — 72. Reka-Prozid: cf. Sticotti
o. C. pp. 18, 21. Opis potoka ostankov podajam po V. Klaiču, !
ejt. v op. 5, ki citira tudi delo D. Hirc, Hrv. Primorje
p.  54 ter id..  Gorski  Kotar p.  125.  Naj omenim  na  tem j
mestu .še en izid, ki hi — če bi bil ustrezno preiskan — i
utegnil spadati v sklep obrambe severovzhodne meje antične
Italije,  namreč  zid  od   Senja   (začetek  pri   Jaiblancu)   do j
Karlobaga (konec pri Velebitu) v skupni dolžini ca. 10 km; i
cf.   cv.   Vurster,   VHAD  NS   IV   1900,   231   ter  V.   Klaič, j
ib. V 1901, 1(73. — -7. Kastav: A Degrasi, o. c. p. 156. — i
54. K obrambam v območju Logatca cf. Sticotti o. c. pp. 16 s., {
21; B. Saria, o. c. p. 14.5 z lit. Ta sektor je doslej še naj- (
manj preiskan, kaže. da bo prinesel še (marsikatero prese- \
nečenje. — 35. Sticotti o. c. p. 17. — 76. C. Maichesetti op. 24. '
Sticotti o. e. p. ,19. ~ 3?. Cf. 'Degrassi o. c. p. 156 z Hi. — ;
78. — Cf. op. 25. — 39. K t. iim. jvallo internat cf. P. Sticotti :
o. c. p. 17 s. — 40. A. (Degrassi o. c, pp. 159, 145. — 41. Lit. :
navaja A. DegraLSsi o. c. p. 137. — 42. AMSIA 18, 1901, 120. —
47. Cf. op. 14 p. 12. — 44.  JOeAI 5, 1903 Bbl. 134 ss.: cf. !
A. Degrassi o. c. p. 137 ss., ki prinaša na p. 140 zadevne i
citate. — 47. N. Vulič, cf. op. 22: A. (Degrassi o. c. p. 138. i
— 46. W. Schmid, XV Bericht RGK 1925-34, 185 ss. A. De- j
grassi o. c. p. 158 z liizpisanimi citati iz antičnih virov. — I
47. Heerwesen und Kriegfiihrung der Griechen und Romer )
1928, 559 s. — 48. R. Egger,   JOcAl 25,  1929 Bbl. 2S8. — '
49. B. Saria. Doneski k vojaški zgodovini naših krajev v i
rimski dobi, GMDS 20, 1959, 142 ss. — 50. .Ambros., De ;
excessu fratrLs I 51 Migne PL XVI c. 1336 s.). — 51. Cf. ■
.A. Degrassi, o. c. p. 139 ss. s kritičnimi priipombami. — 52.
Ta Julianov citat izpisuje Degrassi o. c. p. 140 op. 196. — '
57. Gesch. d. Unt. IV -1(15. — 54. W. Schmid navaja naslcd- ,
nje ipozno(antične analogije k trdnjavi v Ajdovšoini: kasttel '
Jiinkerath, (Bitburg, Neumagen. Po (Brusinovem obvestilu — t
piše .A. Degrassi, o. c. p. (142 — so bili pri obnovitvenih delih j
na kastelu na Hrušici najdem novci Konstantina, Valentini-
jana I in Konstansa II. — 55. .Ambros., De obitu Valent. 4
(PL XVI (1419). Toda v svojih sklepanjih se opirata Schmikl
in Saria na Zosimove besede II 34,1 .(ef.  Degrassi p.  158 '
op. 187), ia pa govori na citiranem mestu o mejah im(peirija ]
ne Italije. — 56. Lit. Prinaša Degrassiii o. c. p. 106 op. 53 i
in 34 ter ll36 op. 172. — 57. Cf. op. 3. — 58. Prim. R. Egger, :
Die   (isterr.   Lander   im   Altertum   p.   14   ss.   —   59.   O \
tem podrobneje (Di^grassi o. c. p. 144 ter Saria p. 147. — ;
(rO. Cf. n. pr. op. 50. — 61. Amm. Mure. XXXI 11,5. Claudia- i
nus, Paneg. diet. Probino et 01ybrio coss.  106. Prospcrus, i
Chron. 1567 (Mon. Germ. hist., Auct. antiq. IX p. 482). V \
ostalem cf. Degrassi o. c. p. 132 op. 153. ;
93