| 6ITATBUI! Prosimo, poglejte ftl itevilko polog muloTi a dan, ko Vala naročnina potečo. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vašo sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Listslovenskih delavcev'? Ameriki. Itoafaftd m Second CU« Matter Septmbcr Ž5th IM> at the Part Office «t Kew York, N. under Art •( CweM of March 3rd. 187». No. 240 - Stev. 240 NEW YORK, MONDAY, D ECEMBER 13, 1943. - PONEDELJEK, 13. DECEMBBRA, 1943 VOLUME LI. - LETNIK LL RUSI PRIZNALI PARTIZAN. VLADO Turški radio je včeraj naznanil, da se je sovjetska vlada odločila, da pr,lzna jugoslovansko partizansko vlado maršala Tita kot uradno predstavnico te dežele mesto vlade kralja Petra II. Turško radijsko poročilo, ki ga je zalbeležilo angleško informacijsko ministrstvo, je prišlo *redi naraščajočih znakov o angleški in ameriški pomoči voditelju partizanov. !»i že dobiva veliko večino zavezniških zalog, ki prihajajo v Jugoslavijo, v nasprotju z generalom Dražo Mihajlovicem, vojnim ministrom kralja Petra. O armadi maršala Tita, ki že ves teden vzdržuje najhujše vdam.* močne nemške ofenzive, se poroča, da drži najvažnejše kraje v Sloveniji ab zalagalni črti okoli Trsta in Reke. Ob istem Času pa je tudi mar-sal Tito po radiju pozval vse Jugoslovane, da zapuste mesta in kraje, ki jih drže Nemci, ker zavezniške zračne sile pomagajo jugoslovanskim skupinam, kar i>oeevuje pomen balkanske **tretje fronte" v celem velikem zavezniškem načrtu. Angleški radio jc naznanil, da zadnje tri tedne zavezniki etalno podpirajo jugoslovanske partizane in da je nek partizanski voditelj v zavezniškem glavnem stanu časnikarjem priznal to pomoč. Radijsko poročilo, ki ga je prejel Columbia Broadcasting System v New Yorku, pravi, da so zavezniški posredovalni častniki vsak dan v zvezi z jugoslovanskimi četami. Kako je nek ameriški voja- ški transportni aeroplan pri« stal na nekem majhnem letališču v delu Jugoslavije, ki je v nemških rokaJi, z zalogami za guerilske armade in z angleškimi in ameriškimi posredovalnimi častniki, je podpisal v Alžiru major J. A. Rot-h iz Cape Girardeau, Mo. Aeroplan je ostal na letališču osem minut, nato pa se je dvignil z angleškimi in jugoslovanskimi častniki ter enim vje-tim nemškim častnikom poizvedovalnega. zbora. "Srečali smo skupino Jugoslovanov z nekaterimi dečki in žemi mi," je r>r i po vedo val major Rotli. "Sestave njihovih u-niform ni mogoče popisati, ker so jugoslovanskega, nemškega, angleškega in italjanskega izvora. Nek častnik nam je rekel, da moramo naglo odpotovati. Povedal nam je. da je nedavno skušal nek zaplenjen Dornier odletoti. Aeroplan je bil napolnjen in motorji so delovali, toda so Nemci bombardirali, ko je ravno hotel odleteti in rabita sta bila dva angleška častnika in pet Jugoslovanov." Bombardiranje letališča pri Atenah Alžir, 9. dec. — Leteče trdnjave, 15. ameriške zračne divizije, so vrgle množino bomb na letališče Eleusis blizu Aten v Grčiji. VLADA MARŠALA TITA RAZGLASILA USTAVO Osvobodilna vlada maršala I Tita je razglasila ustavo, ki utopi takoj v veljavo in ima za 1 podlago enakost vseh narodov, 1 ki žive v Jugoslaviji. I Ustava, kot nova vlada, je 1 začasna do časa, ko bo mogel narod izbrati svoje voditelje 1 in sestaviti svojo lastno usta- I vo. 1 Ustavo, ki sestoji iz devetih i točk, je oznanli radio Svobo- 1 dne Jugoslavije. j Točke določajo, da je izvo- 1 1 jen protifašistični svet kot najvišji predstavnik neodvisnih narodov Jugoslavije in pred-seduištvo enega predsednika, petih podpredsednikov, dveh tajništev in najmanj 40 članov. Predsedništvo bo izvrševalo vse posle protifašističnega sveta med sejami ter bo izbralo narodni odbor, ki bo sestavljen iz enega predsednika, treh podpredsednikov in več komisarjev, ki bodo najvišja izvrševal-na oblast. KAM GREDO MILJONI? Posebni vojaški pododbor v poslanski zbornici ima v rokah poročilo i-vojih poizvedovalcev, čijih naloga je bila dognana, kako jo Fairehild Aircraft tovarna v Burlington, N. C., porabila $13,000,000, pa je vojnemu uradu izročila samo en aeroplan, odkar je od njega dobila kontrakt 31. oktobra, leta 1941. Odborov preiskovalec Wendell R. Blackburn je pri prvem zaslišanju pred preiskovalnim odborom poročal, da je tovarna -za aeroplane prejela tri kontrakte *a nad $63,000,000, da je zaposljevala 23,500 delavcev in da je bilo pri njej naročenih 475 aeroplanov za vc/ba-nje topničarjev. BlaoJcbum je rekel, da je temu vzrok &plošno trošenje in nesposobnost tovarne in če bi bila tovarna delala, kot «e je po kontraktu zavezal a u, bi do danes 4e mogla armadi iz-roiiti 107 aeroplanov. Tako pa je izdelala samo en aeroplan. Blackburn je dalje pričal, da ho v tovarni pesniki plačani po 1225 do $025 M mesec, da to- vorna razne kovinske preostan ke prodaja starinarjem in da najema tako imenovane "iz-vežbane" delavce v St. Louis, Mo. ,: in da delavska posredovalnica za vsakega taikega delavca dolbi po $48 na dan. Preiskovalec je v«e te podatke našel v uradnih knjigah tovarne in izdatki so naslednnji: za telefon in brzojave, poštnino ter pisarniške potrebščine $91,306, za potovalne stroške $52,3f»5; za službo straže od oktobra 1942 do novembra letos $249,303; različni drugi izdatki $106,407. Velika zračna bitka nad Emdenom Ameriške leteče trdnjave so v spremstvu napadalnih aeroplanov napadle veliko nemško pristanišče Emden in nad mestom se je vnela velika zračna bitka, tekom katere je bilo izstreljenih 138 nmSkih aeroplanov. Amerikanci pa so iigubili 17 bombnikov in tri napadalne aeroplane. Emden je bil v plamenih na površini po! kvadratne milje. Dr. Beneš v Moskvi Čehoslovaški predsednik dr. Edv. Beneš je v petek dospel v Moskvo, da s sovjetsko vlado podpiše prijateljsko in vojaško pogodbo. Na železniški postaji sta ga med drugimi pričakala vnanji komisar Vjaeeslav M. Molotov in maršal Klementi E. Voroši-lov. Dr. Beneš se je iz Stalingra-da pripeljal z vlakom in postaja je bila okrašena s čeho-slovaškimi in ruskimi zastavami. Z drugimi vred je dr. Be-neša na postaji tudi pozdravil jugoslovanski poslanik Stanoje Simič. Popoldne je dr. Beneša sprejel predsednik Mihael Kalinin, ki je zvečer priredil svečan banket. Dr. Beneš je prišel iz Londona in je bil na potu več tednov. Ko je 'bila konferenca "treh velikih" v Teheranu, je bil Beneš v Iraku, od koder se je v Rusijo odpeljal z aerop'.a-nom, zaradi slabega vremena, pa jc v Stalingradu vzel vlak. s katerim se je pripeljal V Moskvo. NACUI SO POBILI 600,000 BALTIŠKIH PREBIVALCEV Sovjetski informacijski /bu-letin je te dni prinesel naznanilo, ki navaja, da so naciji pomorili 600,000 Litvincev, Letov in Estoncev. Ogorčena in želja osvete spričo tolikega terorja od strani nacijev, se zdaj baUiškja ljudstva udejstvujejo v geril-skem delovanju proti nacijem. Kmetje, obrtniki, delavci, pro-fee i jlanalci, umetniki, študentje in svečeniki se družijo v boju proti krutemu okupatorja Letci, ki so bili pred enim letom še zelo revno oboroženi, imajo sedaj orožje, katerega so pobrali sovražniku. V preteklih dveh mesecih so imeli trideset večjih spopadov z Nemci, kateri so razdejali železniške tire, iztirili 25 vlakov, razstrelili osem velikih mostov in pobili dva tisoč vojakov. Na Litvinskem in v Estoniji je odšlo k gerilcem na tisoče moških in žensk, ko je pričela rdeča armada korakati nevzdržno naprej. Med novimi vrstami gerilcev je več sto profesorjev in študentov, ki so zapustili univerze in se zdaj bore proti Nemcem, kateri kar na le- VELIKA BITKA S PODMORNICAMI Angleška admiraliteta je naznanila, da se je na severnem Atlantiku pred dnevi bila velika bitka med zavezniškim bojnimi ladjami in aeroplani ter skupino 20 nemških podmornic. V dveh dnevih bitke je bilo potopljenih pet podmornic, 3 pa so bile poškodovane. Poročilo dodaja, da so podmornice napadle dva velika konvoja, da pa je 99 odstotkov ladij dospelo v pristanišče, zavezniki pa so izgubili samo tri aeroplane. Dajte War Bond kot darilo sa Božič in pomagali boste ne samo na domaČi pač. pa tudi na bofoi fronti. Angleži nudijo Titu vojaško pomoč London, 9. dec. — Medtem, ko so prišle vesti iz Kaira, da se skuša nagovoriti kralja Petra II. da se sestane z vojaško misijo, ki zastopa feldmaršala Tita, se je pa iz angleških virov izvedelo, da dajejo Angleži Titu vojaško pomoč. .' ~—:——- Angleži pomagajo partizanom z zračnimi napadi na postojanke, kjer se hočejo Nemci za vsako ceno zasidrati in utrditi. Imajo pa pri Titu tudi 150 svojih častnikov, a po drugi strani so angleški častniki tudi pri Mihajloviču. Zavezniki priznavajo, da so odporne sile v Jugoslovaiji velike vojaške vrednosti za zavezniško stvar, toda političnega problema v Jugoslaviji bi se radi ognili vsaj do konca vojne. Nemci pravijo, da so porazili partizane v Črni gori Berlinski radio je podal naznanilo, da so nemške čete tekom nemške ofenzive v Črni gori pobile 200 Jugoslovanov in zajele dva tisoč gerilcev. Nemci hočejo za vsako ceno obdržati v svojih rokah celotno zvezno prometno črto Zagreb-Belgrad-Atene-Bospor, ker edino po teh prometnih črtah v notranjosti bi moirli zavezniki do staviti dovolj velike zavez-i niške sile in materijal za polno invazijo Balkana. Tito vprašal za predstavništvo v dveh važnih komisijah London, 9. dec. — Radio svobodna Jugoslavija jo danes naslovil na zaveznike željo, da se dovoli novi provizorični vladi Jugoslavije predstavništvo v Evropski posvetovalni komisiji v Londonu tor v Zavezniški komisiji za Sredozemlje. Obe komisiji sta važni in zastopništvo v njih bi ]>omonilo skoro toliko, kot. priznanje Titove nove vlade uradno. Radi tesra je bilo v Londonu namignjeno. da stremi Tito trenotno malce previsoko — prej bo treba u-rediti vse večji problem odno-šajev med novo vlado na terenu in kraljem Petrom ter njegovo vlado v Kairu, pravijo Angleži. Obenem pa jc bilo ponovno poudarjeno, da bo Tito dobil potrebno vojaško pomoč v vojnem materijalu, itd. Tito je po radiju vprašal za polno zavezniško lend-lease pomoč. Predsednik Roosevelt se je srečal s kraljem Petrom v Kairu Kairo, 9. dec. — Predsednik Roosevelt je srečal, ko se je ob priliki nedavne konference mudil v Kairu, jugoslovanskega kralja Petra in njegovega ministrskega predsednika Puriča. Purič je obiskal predsednika še enkrat potem, ko je prišlo iz Jugoslavije obvestilo, da so partizani sestavili sami provi-zorično vlado na terenu. Kaj sta kralj in Purič govorila s predsednikom, ni znano. Nasprotniki Puričeve vlade trdijo, da pripravlja Tito novo presenečenje, ki bo oklica-nje jugoslovanske republike. Ti oponenti Puriča, ki pa so po drugi strani monarhisti in bi radi ohranili dinastijo kralja Petra v sedlu v Jugoslaviji, pravijo, da bi moral Peter zdaj odpustiti Mihajloviča, kot svojega vojnega ministra, ter sprejeti v svoj kabinet može, v katere bi imeli partizani zaupanje. Ti oportunistični elementi tudi pravijo, da naj bi kralj sedaj priznal Titovo vlado, kot svojo, ter se podal v Jugoslavijo in se pridružil Titu. NOVA IZDAJA ^ Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 West 18th Street, New York 11. N. Y. Cetniki in Paveličevi fašisti v Rommelovih vrstah London. — Partizanska poročila iz Jugoslavije se glase, da se pridružujejo Rommelo-vim četam oddelki Paveličevi!) in Mih a jlo vice vrh ustašev in cetnikov. Naciji prepričani, da vpadejo zavezniki skozi Dalmacijo Kairo, S. dec. — Nedavni zavezniški zračni napadi na Ju-goslovijo in posebno na točke v Hrvaški, so prepričali Menice, da nameravajo zavezniki udreti v Jugoslavijo na dalmatinskem obrežju. Tako sc se vesti došle iz Istanbula. Ta poročila navajajo tudi, da sta odšla hrvaški kvizling Pavelič in sirski lutkar Nemcev, feldmaršal Nedie, v Berlin, kamor so ju pozvali naeij-ski poglavarji. Razgovarjaii se bodo glede obrambe proti morebitnemu zavez, vpadu. OFENZIVA v IDRJSKEM O K O L JU London, 9. dec. — Slovenski partizani so začeli z ofenzivo proti nemškim četam v okolju Idrije. Gerilci so tudi razdrli Nemcem železniške zveze, tako. da je železniški promet med Lju-bjja-no in Trstom docela ustavljen. Železniške proge po Pri-inorju so tudi vse razdejaue. Boji v Bosni Poročilo radija Svobodna Jugoslavija navaja, da se partizani maršala Tita vztrajno borijo proti Rommelovi novi ofenzivi v Bosnij Nemci so o-jačali svoje čete s svežimi oddelki. vpkolic žensk AVashir.gtin. — Henry L. 1 Ejtmiion, vojni tajnik, je koncem prejšnjega tedna nami-! S"nil, da bi rad videl a ko bi se ženske vpoklicale v annadno službovanje na isti podlagi, kot moške, to je, potom rekruti-ranja v okviru naborne vojaške obveznosti. Vojni tajnik je dejal, tla ar-madne oblasti nimajo niti najmanjšega upanja, da bi bila letos dopolnjena kvota, ki je pred videvala, da mora armada dobiti do konea leta najmanj 70 tisoč novih prostovoljnih re-krutk za službovanje v organizaciji takozvanih AVACs. Okrog 15,000 žensk je izstopilo tekom leta iz vojaške službe in novih priglašenk je bilo komaj toliko, da so je zamašilo to vrzel. Mr. Stimson je ponovil svoj apel za uvedenje splošne obvezne službe v svrho boljšega izvajanja vojnega programa dežele. Na vprašanje, če naj bi taka obvezna služba vkljueeva- pem izginjajo. Nemci se sicer pogosto maščujejo nad prebivalstvom, toda osveta gerilcev je potoni še hujša. In tako se zajeda v nemški trup od vseh strani Evrope strup sovraštva in maščevanja, ki so ga sami sejali. Vojni tajnik Stimson je za obvezen jla tudi ženske, je vojni tajnik fdejal, da jih nikakor ne name ; rava izključiti, ker je prepri-ičan, da je v deželi veliko šte-j vi^o zdravih mlajših žensk, ki j bi lahko vstopil? r vojno 'u- ! žbovanje dežele. -- i Amerikanci bombardirali Sofijo V petek so ameriški bombni-\ ki napadli Sofijo, vsled Česar j je v bolgarskem kabinetu na j stala napeta kriza, tekom katere so odstopili ministrski pred sodnik Dobri Bojilov in dva druga ministra. Pred napadom so zavrrv iški aeroplani spustili nacl Rofiio in druga bolgarska me-ta liste s svarilom, da naj se prebivalci iz?elijo iz me-t, ker bodo mesta bombardirana, dokler se Bolgarska ne izvleče iz nemških krempljev in se preda zaveznikom. Poročilo iz Budimpšte pravi, da so ameriški bombniki prileteli nad Sofijo malo pred poldnem in bombardira'i bolgarsko prestolico skoro dve u-ri. Zelo je bila poškodovana glavna železniška postaja in več vojašnic. Sofijski radio poroča, da je bilo ubitih več o-seb. 170.000 vojnih ujetirkov vtaborjenih v Ameriki Vojni urad je naznanil, da je v Ameriki okoli 170,000 vojnih ujetnikov. 120,0C0 je Nenvev. Italjanov pa 50,000. Japonskih vojnih ujetnikov je leneznatno Število, ker se Japonci rajši puste ubiti kot pa vjeti. V juliju je vojni u-rad naznanil, da je v deželi 63 japonskih vojnih ujetnikov. Ujetniki so nastanjeni v 50 taboriščih v raznih državah. Edini vojni bond, za kateresra vam bo žal, je oni, ki gn nista kupili l FARMSKI LOBIJIST ZAHTEVA NIZKE MEZDE IN VISOKE CENE ZA ŽIVEŽ Washington. — W. R. Ogg, wasliingtonski lobijist za Farm Bureau Federation, je bil danes označen, kot zagovornik visokih cen za živež na drobno ter kot propagator nizkih plač za delavce. Ogg je nastopil pred posebnim senatnim odsekom, kjer je zagovarjal in stavil iste zahteve, kot lobijist i velikih živež-nih magnatov. (Lobijisti so nekakšni agen-tje, ki skušajo v kongresu in senatu vplivati, da se sprejemajo ali pa zavržejo gotove predloge, kakor je že boljše za interese, katere zastopajo.) Značilno je, da je O^ir preči-tal seznam plač, ki so kazale, da so se delavcem plače povijale za celih 91 odst. medlem, ko so cene narasle komaj za 'J.'! od>t. Argumentiral je, da naj unije, najprej znižajo plače vsaj za kaki 15 odstotkov. Oirsr je rekel, da zasluži povprečni delavec v avtni industriji približno $53 tedensko. Tako plačani delavci, je dejal Ogg, že iahko plačajo za svoji živilske račune in ni treba da bi vlada nakazovala subvt i cije, potom katerih naj bi se vzdržalo stabilnost cen. Lobijist Ogg ni z nobeno besedo omenil delavcev, ki prejemajo veliko manj tedensko, kot pa delavci, katere je o-menil. Med temi, ki prejemajo manj so tudi mnogi avtni deJavei. Delavci v raznih živil-ki li tvornicah, kjer izdelujejo živilske produkte, so slabo plačani, ravno tako nimajo visokih plr/- delavci v raznih druži ; industrijah in na farmah. Se-natnemu odseku je to dobro znano, pa vendarle ni niti en sam <"lan odseka zinil besode o takih dejstvih. tlMB NARODA* — WFW YORII MONDAY. DECEMBER. 13, 1943 wmmtihw i* wi "GLAS NARODA" __ _ (VOICE OF THE PEOPLE" 1 PaMlttefl 81ot«1* PobUstln* Company U Oorpontlo«) frtiJ PraaUtaat; Ignae Bod«, Treasurer; Joeepb Lupstia. Bm ; ('■ • tl miMmi of the corporation ud addr*«** of abcnra q«1e wasliingtonska vlada popolnoma strinja z iz-iv.- i.'i! istra Lawa ter dodal, da zavezniške vlade poši-i a "ko pomoč vsaki skupini v Jugoslaviji, ki se ."■inpovito bori proti Nemcem. 1 sega tega smo prišli dO edino možnega zaključ-v Jugoslaviji postavljena ljud-ka vlada z » ' i-, in odobravanjem "treli velikih" v Teheranu. a bi sledilo, da so vlade treh velesil pripravlje-: na t i ljudsko vlado in zavreči vlado kralja Petra, daj pa nove vlade še ni priznala Angli a, ne Zdru-e dr/ave, toda priznala jo je Rusija kot pred sta v-•I" ro Zavije, kakor je bilo včeraj naznanjeno po tur-.»•m radiju. Dve vele-il tedaj še nista priznali ljudske vlade in i/ U da. kot da je tudi še ne bo-ta tako hitro, kajti prizna-• je !i vlade spada v politiko in politična vprašanja t . koi fcrenci v Moskvi in Teheranu odložili za povojni ;Njihov fcklep na konferenci je bil združiti vse 'u„e vojaške sile in zdrobiti nemško armado in prisliti Venvi.o k brezpogojni predaji. O političnih vprašanjih 'do razpravljali na mirovni konferenci in o njih bodo razpravljale še dolgo pozne, e razne komisije. Da je do vsega tega prišlo v Jugoslaviji, pade naj-•čja krivda na zamejilo vlado, ker je bila nazadnjaška i /n-rrizno velesrbska. Delovala je vedno samo za Srbijo 1 Veliko Srbijo. Srbi. ali sai srbski ministri, sicer lioče-<> imeti tuli Slovenijo in Hrvatsko, toda ta drŽava je1 • ;<* uiik) Velika Srbija, v kateri hočejo SiT>i gospoda-' ti. 7m tako vlado pa se Slovenei in Hrvatic ne morejo '•oriti in pričeli co boje na svojo pest. da najprej požene-■ sovražnika čez mejo, potem pa hočejo imeti vlado, ki ; i * b^do sami izvolili, vlado, ki bo res po volji naroda bo fr !i delala za narod ter predstavljala pred svetom Vmekratsko Jugoslavijo, ne pa nazadnjaške Velike Sr- ' i velesile so že ponovno izjavile, da osvobojenim •i i o i.i ne bodo v-ilile nobene vlade, temveč jim bo da-opolua svoboda, da ri izberejo svojo vladno obliko, i ?1 ■ n\ da ho tudi jugoslovanski narod, ko napoči ■e -Ino izjavil: ''DEMOKRATSKA, FEDER '\■ X v jrrjOSLAVIJA BO!" oitateljem je znano, kako sa je vse podražilo, in ravnotako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki saagurajo redno doposiljanje lista, lahko gredo upravništvu na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ali ne bi obnovili svojo najroCnino Se danes? Zalar: — Kot ameriški državljan nikakor ne morem pri-poznati osvobodilne fronte iir obenem biti član kgu odbora, ki hoče priporočati, da tudi zavezniške vlade priznavajo o svobodi'.no vojsko. Kot Anie-lieani ne smemo priporočati, niti zahtevati kakršne koli oblike vlede. Dokler nismo vpia •šani, čemu silimo v to stvar? Kot ameriški državljan n- morem biti del tega odbora, ki je proti tem principom. Strip-jam pa se z ostalim programom, ki je bil sprejet. Tudi navdušeni ljudje so v odboru, kot na primer Bogdanovič in Petrinovič, ki sta vsa»k darovala po $2.)00 Združenemu odboru. SANS je obljubil darovati $1000, ravno tako Hrvati. Srbi, Bolgari in Maeedonci. Zaitz: — Ali je Butkovič obljubil denar v imenu HBZ? Ivuhel in Zalar: — Ne, v imenu Hrvatskega kongresa. Zaitz: — (rlasova1 sem, da se od S AXSa daruje $100. ker sem b*i pod vtisom, da bo tudi Hi vaški narodni kongres daroval tako vsoto. Kristan: — G-Ied> izjave, čemu smo glasovali za njo! Cola izjava je demokratična Nekateri se bojite besede partizani". ToHn oni s^ edini, ki se bore- v Jugoslaviji proti osi šču, nobene drug^ organizirane sile ni. Mihajlovič je le legenda. Celo Fotie je pred kratkim rekel, da je Mihajlo-vič 1> še zgodovina, edini pa. ki ?e uspešno borijo proti naei-jem in fašistom, so partizani. Gabrovšek kot šef JIC, kjer je' dejstvo o priznanju partizanov1 javno znano. Judi tega n^ za-j rdka. Tito, vo nariiznnoTji. komnnis-' t ene. R^akeiia boč'. da bo Jugoslavija rsfala kot je bila ^artiz^ni pa hočejo novo Juco-"laviio nov svet. Tisto bailov'Tevo «ka in britanska vladn ^obro infor- miT-ana kdo a. katereira bomo mi ameri®Vi '^ovonoi podprli: one. ki boriio in tve rnio evoip p^-oti co- vra/nikn. ali on^, ki ljudstvo izkoriščali, sedaj bi ep t>a zoopf Tadi povrnil i na cfari morfa* O vHdi Hodo ljudje doma parni odlomili. Knbol: — ta brzojavko od Adamiča in druga poročila zapisnik seje sans-a dne 21. avgusta, 1943 v chicagu, ill. -ki se nanašajo na aktivnosti o-svobodilne vojske in o ujetnikih partizanih, katerih 10,000 .je bajo bilo osvobojenih iz koncentracijskih taborišč v Siciliji). Oman: — V izjavi se odbor lizr.če ie proti nacizmu in fašizj mu. izreči pa bi se morali pro-j ti vsem — tudi proti komunizmu. Treba je tudi v izjavi povedati, kaj se misli z besedo "demokracija" da «e jo tolmači slično'kot si jo mi tukaj tolmačimo. Seveda Slovenci ne marajo tiste Slovenije kot je bila- ŽeknHo jim avtonomijo.' toda Slovenija sama je pre-mala. torej ie potrebna federa tivna Jugoslavija. Kristan: — Proglas, ki ga je izdal Narodni svet in Osvobodilna fronta, je sličen resolucijam, ki jih je sprejel naš kon-gi-es. Naš in njihov program sta enaka. Avtonomija za vsako narodnost je posebno poudarjena, vsi narodi pa naj bi bili povezani iv demokratični, federativni državi. Ta pro-jsrram so v Angliji razglasili 'vsi časopisi. To kaže spremembo pri Anarležih, prijatelj jsko Osvobodilni voiski. BBC v svojih oddajah Mihajloviča in kar predstavlja, sploh n^ o-| menja več. G^de vlade določa proglas, da bo odločal narod j um, kadar'bo svoboden in bo imel priliko do svobodnih volitev. Mi priporočamo Ame i-,ki. Angliji, sovjetski Rusiji in jdrnsrim narodom logiko, I priznavamo Ei^enhoiverja. pri j/navamo tudi ameriško vlado jO? s priznava partizane, za-,kai no priznati tudi njih vla-I dt ? 0e sprejeto izjavo SANS zav.tže,, nam daste nezaupnic co. kar pomeni, da moramo odložiti svoje mandate vsi razen brata Zala ja. Dokazano pa i je že dosti jasno, da so. parti-j^ani edini, ki žrtvuj.jo svoj? | življenje v borbi za svobodno •Tu'ros'avijo. Prislaud: — Lahko bi nam kdo nekaj prrdliacival č so ne i izrečemo proti vsem "izmom" Iv Evropi — proti fašiznuu, na-jrizmu, komunizmu in japonske n>jn militarizmu. i Kristan: — Hitler je tudi 'mislil, da bo v Rusiji revolucija čim vlada n? bo usp šna v vojnih naporih, pa se je grozovito zmotil. Xoben narod ni lil tako edinstven, tau-žon. kot je bil ruski. Ali bi i Stalin dal civilistom v Leningradu. v S^alingradu in druarih mestih orožje, ako bi se ba'1 ljudstva, da bi se obrnilo proti njemu in vladi? Nekai bi bilo narobe, nekai napačnega v poročilih vb de Rusije, s katerimi so nas obsipavali ame-: ča=or>isi. Vse se je spre-Imenilo. Poarleite, kaj pravi se daj AVllkie. AfeNutt in dniffi. j Rusija ie bila drucačna kot je bila prikazovana v Am rilci, v Amrliii. v Jugoslaviji. — tim vondfi" ne more biti samo blato in kri. sicer bi se armada že davno spnntala.. Jurjevec: — Žal mi je, ker moram na delo in se posloviti. Zasledoval sem vso zadevo že dalj čiisa in žjel citati resolucijo, ki jo je odbor sprejel v Clevelandu. Brat Kuhel mi jo je pokazal in sem jo dobro prečitril.. Ta resolucija je v polnem obsegu za mene zadovoljiva. Želim, da zapisnik po kaž , da sem se na tej seji z njo v celoti strinjal. Zalar: — Kar se tiče ruskega komunizma, se jaz ne bojim. V Rusiji je komaj 3 milijone Članov v stranki med 190 mJiijoni prebivalcev, propagan da proti Rusiji pa je kapitalistična. Ni dvoma, da bo komunizem vladal tudi po tej voj ni. Toda vseeno je ameriško ljudstvo za Rusijo, o tem ni več nobenega dvoma. Kristan: — Bil sem že na petindvajsetih shodih in slišati bi moral gromovito navduŠe- Važno za naročnike roles nnsloia je razvidno ilo lida imate plafnito naročnino. — Prv št«il':a pomeni mesee. dmea da. in tretja pa letn. Da nam prilvra nite nepotrebnega dela in str« š'k«v. Vas prosimo, da slmšate pra rorasno naročnino poravnati. Po 3rjite narofnino naravnost nam al jo pa plačajte na£emn zastopniku v Vašem kraju. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naro-— rnino. California: San Francisco. Jacob La us ti in* Colorado: ) ruoblo, Peter Cnllg Walsenliurc, M. J. Bajuk* Indiana: Indianapolis: Fr MarkUh Illinois: | Chit-ago. Joseph BevCič* Chicago. J. Fabian (Chicago. Cicero in Illiuois* Joliet, Jennie Bamhlob j La Salle. J. Siielich M a scout ah. Marlin Poleno North Chicago in Waukegan, Math W*aršvk Michigan: Lwtroit. L. Plan kur* Minnesota: ChLsholm, J. Lukanlch Ely, Jos. J. reshel Eveleth. T^onis Oouic Gilt>ert, Louis Vessel Montana: Rnunrlap. M. M. Panian Washoe, L. Cliampa Nebraska: Omaha, P. Broderick New York: Go\i'au*la. Karl Strnisha* Little Falls, Frank Masle* Worcester, Peter Ito«le# Ohio: Barherton, Frank Trofca* Cleveland. Anton ltol>ek, Charles Karlinger®, Jacob Resnlk Giranl. Anton Nngode Lorain, Ix>uis lialuut, John KumSe Tonngstown, Auton Kikelj Oregon: Oregon City, J. Koblar Pennsylvania: Bessemer, John Jevnlkar Cotienj.-niRh, J. Brezovec* Cover«lale In okolica, Jos. Paternel Ex]M>rt, Louis Supanf-iC* Far roll. Jerry Okorn Forest City, Math Karoln*. Frank B'otlnikar Greenshunr, Frank Novak •] Homer City, Joseph Kerln Imi*erial, Vence Palcich Johnstown, John Polantz* i Krayn. Ant. TanSelJ j Luzerne, Frank BiJloeb j Midway, John Žnst* I Pittsburgh in okolica. Philip Progar j Steel ton, A. IJren , i j Turtle Creek, Fr. Schifrer* West Newton, Joseph Jovan Wisconsin: ! Milwaukee, West Allls. Frank Skok* j Sheboygan, Anton Kolar j 1 Wyoming: 1 Rock Springe. Louis Tanchar* Diamond viile, .Toe RoUch 1 (*Zaetopnikl. ki Imajo poleg imena *. bo upravičeni obiskati tudi dru-1 ge naselbine v njih okraju, kjer je kaj,r naSih rojakov naseljenih.) V«ak zastopnik lz«a potrdila za n*-' to, katera Je prfjel. Zastapciike tople priporoča i»o -;Upr»v» Naroda" < nje, kaikor hitro je omenjena Rusija. Oman: — Slovan bo delal za Slovana. Toda Rusija j? proti veri. Na bojiščih nima kaplanov, niti drugje med vojaki — krščanstvo zna tam izumreti. Jaz nisem proti vašemu prepri čanju. Hočem pa, da tudi ljudje imajo priliko izreči svoje' prepričanje. Naši ljudje do-J ma so v splošnem katoliški in ako bi jim vlada hotela to od-' ti, bi to ne bilo demokratično. Torej se naj v resoTuci-'i to toliko popravi, da smo tu-i d i proti komunizmu, drugače' pa sem /a njo. Dr. Kern: — Glede finančne' pomoči Združenemu odboru ni j sem glasoval in sem priporočal da se glasuje na tej s*: ji. O sprejmi resoluciji pa mi ni nič, znanega. Dvomim, da je po ! t obno mešati pp v partizansko! vprašanje. V Sloveniji so par tizani. o tem ni nobenega dvoma. Ia č? jih je veliko po številu. tedaj ie gotovo mied njimi ve;i-ko katoličanov-. Kako bi bil: to komunisti, ko ie med Slovenci komaj 5 odst. komunistov. Toda vprašanje nasta ia. ali m o vam o sezati v to vroa :anie. Glavni namen SA>^a io. da doln za skupno Slovenijo in z federativno vlado. Toda dvornim, da ima na^a d leeaci-ia pravico v imenu SANSa ^^ "ovati za tako resolucijo. Mi b"m n:smo dn1! polne moči, po-slnU r-mo iib le na no^vetova-nio. Vprašanie pa jo le. če pi" danes to potrdimo, kar so oni sprejeli. CNadalj vanje prihodnjič.) RAZGLEDN1K Piše Annu P. Krasna beseda o domovini ... (Nadal jeva nje.) Tukaj se je mnogo govorilo i 0 tem, kako so fašisti in naciji 1 pobrali vso moško mladino po slovenskih krajih, zato sem po- ' vprašala: "Kakašna usoda je zadela ' naše slovenske mladeniče?" : < 'lovek iz domovine je brez odloga povedal: i' "Pobrali so vse, kolikor so jih mogli doH)iti. To del ) vršili največ italijanski alpini. O nekaterih od teh je treba re- ' ci, da niso radi vršili tega posla, posebno ne, ko so morali lovfti in odvajati stran od staršev 15 iti 16 let stare dečke." 4'In kam so spravili vso to našo moško mladino«" "V vojaško suknjo, na prisilna dela, v koncentracijska taborišča. Mnogo naših fantov je bilo poslanih na rusko fronto in so tam našli ali smrt ali pa so pobegnili k Rusom — če jim je to bilo mogoče." "A1 i so gonili tudi ženske v konfinacijo ■" 1 "Tudi. Toda vsem, ki so bili odgnani se ni godilo tako. kot onim. ki so morale v taborišča na otoke. Več jih ;je delalo na kmetih ali drrnrod dol po Ita-|liji. Mnogi Italijani .>o z na-| širni ljudmi lepo ravnali, ker so tudi sami sovražili fašiste." I "Kako pa Sedajo ljudje v splošnem na fašiste?" "Kot na bandite, kajti med njimi je tudi v resnici mnogo zločincev, ki jih je Mussolini spustil i z ječ. da so pomagali z brutalno silo vzdrževati na površju fašizem." "Kako pa ljudje pod naci-fašistično peto gledajo na Rusijo?" I "Z upanjem. FaŠ;st;čni tisk si je sicer veliko prizadeval, da i»i prikazal Ruse v strašno <*-r-ni 'uči in še Wj so to poizkušali Nemci, toda ljudje niso nn" VilliJC*. I erjeli — Stalin je ostal pri judoh popularna osebnost." "'Slišala sem, da Tržačani še edno mislijo na lepe Čase, ki fih je Trst poznal pod ataro \vštric, je-li to resf" "Seveda je res in je tudi -azumljivo, ker prej je bil Trst ivefoče trgovsko mesto, sedaj )a je trgovsko uničen. Italija-li so hoteli, da se Trst zniči. Ladje, ki so pripeljale blago iz irugili dežel, so istega izkrcale v Genovi ali pa v Napolju, itd. Trst ni smel dobiti nobene večje trgovine. Skladišča so sta'a prazna, blago za Avstrijo in druge sosedne dežele pa je bilo pošiljano na trg iz italijanskih luk. Tržačani pa so dobro videli to italijansko nakano za trgovsko uničenje Trsta in to seveda Italiji ne bo koristilo po tej vojni." 4iKaj pa bi Tržčani radi po vojni, da pridejo pod Jugoslavijo ali da ostajie Trst svobodna luka, ali da bi spet prišel pod kako Avstrijo?" "V tem je različno mnenje, splošno mnenje pa je, da Trst pod Italijo ne sme več priti, ker ga bo docela upropastila. Tudi sploh v Trstu nihče več ne misli nato, da bi Italija Še kdaj dobila Trst pod svojo oblast — razen seveda priseljeni Italijani, ki vedo, da ho treba iti, ko bo Trst rešen italijanskega zatiranja." "Kaj pa glede slovenske zem Ije, ki so jo Italjani zavzeli tekom te,vojne, ali so tam skušali tudi takoj organizirati fašist ične organizacije ■'* "Seveda. Uspeh pa ji- bil bo1 j reven. V LjuWjano so ?Kisla'i n. pr. neko dolbro fašisti-no organizatorico. ki je bila v svojih kroirih zelo čislana, toda je reva zelo slalbo zadela. . . (Konec jutri.) Posamezniki, obrtniki, podjetniki VOŠČITE svojim prijateljem in znancem VESELE B02IČNE in NOVOLETNE PRAZNIKE potom — (i las ^^aroda" Slovenski Dnevnik Ustanovljen 18PS Oglas v tej velikosti in obliki $1.—; cena večjega oglasa sorazmerna z velikostjo. ETPOSEBNA CENAia J VOŠČILO.................................................... Ime posameznika aU tvrdke........................................ Podjetje, obrt................................................... *»i3!ot: cesta. Številka ............................................ Mesto, drŽava.................................................... Telefon Številka.................................... Oglas sa tvoto $.......................... Dan objave.......................... SLOVENIC PUBLISHING CO.1 216 (Wdst .18th. Street, New Y#k U, Jr. X tmA» NA—PA* a, WW TO«K MONDAY. DECEMBER 13. 1943 WAMOW.4IW L. ti Kratka Dnevna Zgodba -i ' *- S D. t 0 IZSELJENCU PLAHTANU V teh dneh »o povsod mno go gjvorili o naž.h naed.jen cih in v vseh šolah so bila pr< dajanja, časopis nekaj pi »ali in izobraženih krogih sc »pregovorili o tem dve, tri be sede vež kot po navadi. Kiju* temu pa je o«La4a xh zaščito na šili izzeeljenoev na isti točki, kakor je bila dotf.ej. Ljudje bo sli in ae odhajajo za k:uhom, da bi zakrpali raztrgana gospodarska poslopja in Ktanovanjake hiše da bi se rešili dolgov in da bi si malo izboljšali svoje življenje. Pa de1 a jo po #*vetu — naši ljudje — in s* vračajo, mnogi razoča-vini, nekateri e težko prisluže mi dinarji, dočim ostanejo mnogi v tujini, iivi ali mrtvi ta ved »K). Tudi Plantanov Jožef iz Vi-vasi je Sel pred enajst mi leti na dolgo pot. Z velikim ur-anVm v srcu je poromal čez v liko vodo v Argentinijo, kjer upal prištediti — za ovojo >I maeiio. Doma je (pustil ee- 0 s štirimi fanti — najstarf j--i v* mel S-c-st let, naimlajii pa 01 leta — s polovičnim jjruu-t >m in 7, razpadajočim kozol- em.. Nič ira ni mosrlo zadržali : ne jok Jene in otrok, ne domačna. Šel je. da bi prigarač lenar in ga dal v erunt, v Jii-o fc*vo»e. Dve leti j> pisal in pošiljal. \ rr"l trideset ti^oč kron, ki iih ;ie izposodil za dolaro pot. li dma^ ie šel za kozolec, ki ' p^onadnl, iT>a ca y trebalo ■ uviti. Sai je bilo toliko upa-i» da bo denar še nriš l in se! emu bi na sicer šel Jožef na ikšno dolgo pot, med tuje lju- Toda — ,T>isma so preneba'a. dm«nii vir ie usahnil. Od ni-1 l-r.der nič H asu. dol-ra dollna premacovnuja. r' l*»n frrdie^vi 7a d eo. Plan-t*»ivv*a je daiabt kanlio -za svoje krvi. ki jo je f,rnnt pil — pil--- Pa je nriSel nred let•'•>«: t»i«t jo rbif. pocedi'e so P" nec'! J-jT-or?'^ i,7 ameriške^ra sV.r n-^lrp^a <Č88on\«a. v katerem i* KMo nn-r^jfrt 0 trairi^ni srr.^: Jo?Afa" Planina. da ie nvtev"* ^nn ni verjela. Pa so se vrnili nje gosi tovariši, domačini in resnico pokazali kot je bila. Zgod ba je kratka, kaikor so sploh kratke zgodbe o navadnih ljudeh. Plantanov Jož.f je bil v so boto popoldne brez dela in je šel v bližnje mesto Cordofoa Tam je ostal do nedelje zvečer, ko se je odpeljal z avtobusom proti domu. Delal je nam reč v bližnjem kamnolomu. Malo pred domom je izstopi v neki vasi, kjer čo se po navadi utsavljali tudi njegovi prijatelji. Tam se je zafcasnil do 11. ure ponoči, nakar jo je mahnil proti svojemu bivališča. Na pol pota pa s^ mu je zgodila nesreča, ki ie niso mogli razu meti niti n,:esrovi prijatelji, niti noliciia. Plantana Jožefa so našli popolnoma razmesarjene ga: možgani so bili raztreseni ena polovica lobanje je manjkala, hrbtrnica je bi'a večkrat prelomljena in zlomljena je bila tudi roka. Krivca tega stra hofnc-a rozdeiania niso mogli is^lediti. Priiatelji so -se po-t ndil!. nolieiia tudi, pa nič. TVlov vlja karn"oloma v R;o fe^flllos. neki Tirolec, je od-Ijnbil delave-m. da ho v?e "eno uredil, da bo obvestil ženo in i i poslal tudi denar, če ga ie ka^ ostalo. Pa o vsem — nič! Plantancv.q ie čakala na ka-<*.šno sporočilo, pisala preko občin« celo dvakrat, ali vse ie hffiT usnebn. Pri notarin bi mcala •zaloyiti takoj HO dinarj' v. pa jih ni imela. Ho-rti'p i« k advokatu, od tam na ard'Sei in novsnd — nič. Octa a i i ie samo Pracna zavest, dn rtv*?*) ne bo ve*. kev ie nb't. da lahko za vs^ei no^emlie vsa,ko upanje na boljše življenje. ^ Da, takšna je usoda Planta-noA-e iz Vine vasi tam nekje na Dolenjskem.. Ona rima v svo-iem sorodstvu 'svetili zvezd" tla bi si preko n.jegovih zvez i^ncslovala vsaj uradno potr-lilo o moževi snrti. njen krog ii takš- n. da bi ji mo&el oskr-M: vsai skromno odškodnino.' Ve Plantanova ie ena izmed fistih t'sreenh od vseh pozabljenih slovenskih žen-mater, ki imajo v notn svoie^a obraza in s trdimi znlii dajati našemu narodu otroke, novo mlado s;:lo!! Kljub tisočerim uradom, poleg izseljenskih pisarn in konzulatov, morajo te žene požreti tudi to grenkobo, da iim je onemogočeno izvedeti, kako je prav za prav znjihovi-! mi možmi, s kat rimi so jih zvezali za vse življenje cerkveni in civilni zakoni, da jih niti velika luža ne more ločiti. Da, Cankarjeva domovina, takšna 'si, kot si bila nekoč! Pošiljaš) v svet lastne ljudi, da ti daje-, jo svoj znoj in pomagajo gra-: diti napredek, ti s> pa niti nel zmeni": za njihovo usodo! I Plantan, nisi edini! Mnogo jih je! Zato pa Plantan in Plantanovke, kriknite v svet,! da je zlagano vsakršno pre-i mljevanje izseljeni št va, če n,i! poleg — srea! KONFERENCA V TEHERANU Napisal: Victor M. Bienstock (ONA) — Združene države Velika Britanija .in Sovjetska Rusija so bile zaveznice že skoro dve polni ieti — združ ni v skupnem boju p:oti strahovitemu sovražniku — predno je postalo mogoče, da se njih voditelj sestanejo na skupni konferenci 'kot v Teheranu. Ta kratka misel nam pokaže kako globok je bil prepad, katerega so končno vendar s pol nim uspehom premestili Roose vel t, Churchill in Stalin.. (Ta konferenca pa mora tudi ravno radi tega veljati za ,ne-t ga uajvažnejših dogodkov v tej voini — kajti ta konferenca je naposled vendar spojila trojico separatnih in ,posameznih vojn, katr*e po Anglo-A-meržkanci in Rusi vodili prct: svojemu skurmemu sovražniku ^ e*>n s"mo skupno fronto. ; Iz deklaracije je razvidno, dp. ip Stalin zadovoljen z do-"dai *9 neobiav^jenim dnevom ki je določen za začetek "ope-l racii. ki se bodo začel.- iz vzho-, da. zahoda in jutra." In da boj to izvedeno čim preje, kakor Ivtro bodo rnh>. da so se zavezniki sporazumeli erlede načrtov ea po-j po'iio rn;čen:e nemških sil. ter da je bil doseven tudi snora-£rl de sT^ošnesra obsega teh o,>evaeii in precizneira datuma. kdai bodo izvedene. i Dejstvo, da ie Sla'in podpi-j sal to deklaracijo, potrjuje, da bo brez vsakega dvoma — ne- j *r'ed r-a sklei>e pacifiške 'kun terence, ki se je vršila časovno pred konferenco v Teheranu.! voina v Evropi dobila na strani Anglo-Amerikancev vso podo>oro. ter da bo vsaj začasno borba na Tihem oc anu o-Ptala predvsem pomorska ak- Povsem oČividno je, da jej Stalin prepri<čan, da deklaraci-j ia Merie K'ne ne bo ovijala, Anelo->wverikancw, da nasto1 r»iio v Evropi z vsemi svojimi i'oTlll TCVyaf-wenea v Cnsablanki ie dal« (^nr^hillu priliko, da i«1 izsroveril sroio ^'»vtio k"''«*?, "o o "I-on "n zaeo+ka" — Teheran mu zdaj midi priložnost. Razveselite za Rožič . * svojega prijatelja. Pošljite nam $2.50 in mi mu bomo v 'i Vašem imenu pismeno voščili božične praznike, poleg tega mu bomo pošilja-li tudi štiri mesece '^Glas Naroda." , Uverjeni bodite, da bo Vašega vošči- i la in božičnega daru resnično vesel. Uporabite ta naročilni listek | " GLAS NARODA " Ji I 216 West 18th Street, New York 11, N. Y. 1 «* -i! | Pošljite za-— mesece "Glas Naroda" j j j na naslov:-----------J,j ----|j I ' I-------—-- |i i 'i Moje ime je:-----—- [j Moj naslov:---:____lj r j Tukaj,priložim M. O. za $--I, j Pridnite pošiljati dne ——r----Ji PRIPOROČLJIVO BOŽIČNO DARILO New Modem Encyclopedia •ISF- V ANGLEŠČINI^ 22,000 Razlag... 1,100 Slik Najnovejša svetovna Eneyklopedra, v kateri more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti i razlage vsake besede spadajoče v njegovo i stroko. j Cena sedaj $4- | (Poštnina in zavarovalnina plačana.) ! Knjiga vsebuje 1176 stnuii in Je okusa« t platno vezana. — Skoro j neverjetno je. da je mogoče tako najpopolnejšo knjigo dobiti za taka zmerno cen*. Knjigarna Slovenic Publishing Company! _t!6 wert Wk Strni. New \otk li, n. ¥. ] to knjigo »i jjoral imeti tudi vsak dijak na razpolago | ^^^Hi^'a'^ffiiilMfm-ni'Mmm-a-m-a-B-Ta^ t-■-■-■■■ ■ ■ ■■ i da oznani tudi "začetek konca." Akuravno je pa konferenca povedala v vojaškem pogledu' v?e, kar >e l? mo;?la, bi se j"i moglo očitati, da ni prinesla nobenih novih podatkov — preko onih, katere nam je dala moskovska deklaracija — iglede odločitev za povojni čas. Uradni opazovalci ki -o b:li navzoč na teheranski konferenci. pravijo, da i hfl ves zad nji dan posvečen izključno le razmotrivanja prlitičnih pro-i h'emo\, tove mer. n«"5'M npVni za dovoHstva na obliube da bovo tri velpsilp ''at^emple 7n tem. da »rd^lnie^o z niimi n-^odi. ve]?ui in maV." rvvi ncfva^aniu mini. ter v d^^st-da «o s^ vlekle zaVle^e. bodo 'nw-li vsi T>a""ndi cT-n+n da y.\V/i v svo- tof iim Tvvdo mzlične težnje in brer-oneije T ETNA PPOSIAVA ZT>RUt DRUŠTEV V NEW Y0RKTJ. Združena slovenska društva v New Yorku bodo prir dila svojo letno proslavo dne 9. januarja 1944 v Slovenskem domu v Brooklyn«. Začetek bO| ob 4. popoldne in program bo zanimiv, k?r bodo nastopili raz ni na*i domači talenti. Ponavadi smo imeli letno rtvireditev na^ih skupnih društev v Arlinsrton dvorani, toda zaenkrat bomo prišli skupaj v Slovenskem domu in se nrav po dom p če zabavali. Računamo, da bomo imeli polno dvorano, kajti Združena dni-! štva so t resnici zavrsi' a te-Vom ^esra leta toliko de'a v neselbine in npšesra naroda. v domov'ni. ka^or tud' za bia^nr nove domovine, da mo- biti vsak naš človek v našel bi"ni Donosen na to. Zato pod-j Tite Helov»»n*» Zd^. društev s ^m. dr ^e nd lepite letne n^o-f-inr-o bo nrosto- ^o'^na. T"Tala bo izvrstna god-| ba za ples.. i Anna P- Krasna. I Cet in the Fight —Work at WRIGHT HUSKY MEN WANTED FORij3||[^MODERN FOUNDRY STARTING EARNINGS \ ^ Group Wt ranee Zurich? TIMES SQUARE - 46th St. and Broadway 2nd floor of 15*0 Broadway Entrance on 46th Street Open: 9:00 A.M. to 8:30 P.M.-Mon. ft Fri. 9:00 A.M. to 5:30 P.tf. Tnts., Wed. Tnirs. ft Sat PATERSON, N. J. WOOD RIDGE, N. J. Employment Division . 245 Park Avenue Employment Office - Administratis Bldg. hUie Sorvk. Bussm No. 38 and 54 from Public Sarvle. I., No. 68 or Olympic Pafanon City Hall stop at our door. Una Bu:ms pats :h* Wood Rids-- plant. WRIGHT AERONAUTICAL CORPORATION • PATIRSON, N. i Builders of Cyclone and Whirlwind Aircraft I igim s Voi na poročila ... Vroči boji na italijanski fronti j' Nemci so včeraj pričeli z r močnimi protinapadi, da bi j pregna.i ameriško peto armado ) z nanovo pridobljenih višin, ki . obvladujejo cesto, ki iz Migna-. ua pelje v Riui. Ob Jadranu so . se morali Nemci pred silnimi i vdarci angleške armade uma-. Vniti ter so požgali vasi, ki > jih zapustili. - j Od sneženih Apeninov do Ja- - drana Nemci v svoji srditosti r plenijo in požiga jo vasi. Iz zem - Ije mole samo o žgana dreve-i sna stebla. Po'ja so pokrita z - mrtvimi Nemci, mulami in raz-1 (bitimi tanki in topovi. J Na vsakih par milj napredujoče zavezniške armade nale-w te na skupine belili križev pod razstreljenimi oljkami. J Nemci imajo posebue polke j za požiganje in uničevanje in Italijani jih imenujejo "gua-I aatori", čijih edino delo je po-I žgati in razbiti vse, predno se [ umaknejo. il; --- I Liberators nanadli nemško letališče na Grškem i . j Ameriški Liberator aeropla-; ni so napadli Tatoi na Grškem, i kjer so uničili več nemških letakov, ki so bila na leta1išču v tem kraju. Liberatorji so se trsi povmi'i, ena leteča trdnja-| va pa je bila izstreljena po pro- > tizračnih topovih. Nemški letalci so nudili le malo boja, čeprav so se dvignili v zrak proti zavezniškim letalom. Rnai izboljšal: položaj pri Kijevu Rdeča armada, ki je bila o-| jačena z uničujočim oklopnim orožjem, je včeraj razbil nem-■ ske tančne vrsto pred Kijevom' ter so biii Nemci prisiljeni i; prvemu umiku, odiiar su pred Lnim mesecem pričeli s svojim odločnim naporom, da prepre-ijo razpad južne fronte. Armada generala Valutinit' je pobila 1000 Nemcev i;i raz-' bila 35 tankov ter pregnala Nemce iz več obljudenih krajev južno in jugozapadno od .Malina, 58 milj sevedozapadno! i od Kijeva. , i Nemški radio postavlja pc-j glavilne boje ob reko TereteV, ki se iz iva v Dnjeper severno( o 1 Kijeva, in se raztezajo do Žitom:ra. Armada generala Koneva je stisnila svoje klešče okoli Ki-! rovogradav Dnjeprovem ko-, j lenu ter je zavzela 7 nemških j 'utrjenih postojank v bitki, v j '-•ateri so imeli Nemci 800 inr-• vih in so izsnrbili 25 tankov. ! Desno krilo generala Koneva je od Kremenčuga kreni'a pro-; ti zaDadu ob Dnjepru in zav7e-b ^'grin. Rusi so zavze'i tudi Bužin, 25 milj severozapadno od Kremenčuga. V Čerkasiju. ki ga Rusi ob-' legajo že ne teden, so v teku poulični boii. V Dnjenrovem kolenu mo-j gočne ru^Ve armade prodirajo! po zimskih plartiavah navzlic| tenn. da ip feldmaršal Fntz von Mannstoin upa1, da s svojo močno ofenzivo nroti K'jevti os'abi ruski pritisk na tem kraju fronte. Ruski strateški položaj je ^ tak, da se bodo pričele ve'i-kanoke obkolievalne onernp'ie.j ako bo mocrel general Vatutin; ^b^ovlti p-voje prodiranje od Kijeva proti zapadu. Ruska poročila s fronte pravijo, da izgu/be Nemci vsak dan povprečno po eno tančno divi-(v jo v svojih obupnih napadih | proti Kijevu. Odkar je pred - ni.n tednom feldmaršal von riaaustein pričel svojo novo veliko ole izivo proti Kijevu, je urtilorij t generala Vatutina azu la 51L tankov in 195 dru-lii oklopn.ii vozil. d £ i> o dobe IZURJENE &1VALKE ia ŽENSKIH KLOBUKIH Hino delo na male in box stro-i/.vrstn: plača od kosa, ali »a o«j tedn i. Vprašajte pri r VINCENT BOYIO 5S West 36th Street NEW YORK CITY m)7r e b u j e m o zurjene živalke slamnikov. Jol^a sezijo. Posebno dobra >lač:i. Vprašajte takoj pri: MORRIS SCHACHTER & COMPANY t VrEST :^th ST., 9th Floor, NEW YORK CITY 12—7 to 13 S O N A R T REKORDI Nove slovenske plošče! j Jerry W. Kopriviak in n)a«ov orkactar M6»5—WedUing Polka iNe bom ae mo*ila; TI p« Jest pa tidana marela) Wedding Walts Slovenski Wait* Pojo Rupnick sestre M69«—Jeep Po'ka (Mat' potico p Sejo) Mftine — polka 575—Terezlnka — polka Na planincah—valček Lepe Melodije Duquasne University Tamburica Orkester M&7S—Na Marijance, polka Kje so moje roftlca Marinka pejla—polka. I I Jerry K oprl vie k In orkester M57&—Terezlnka polka Na planincah—valček ; Za tozadevni cenik In cen« plott a* obrnite na john MA&SICR Inc. 4*3 W. 42nd ST.. NEW VOWK Kupite še danes nekaj War Savings Stamps za Vaie otroke. — To je najboljši način hranjenje zanje NARODA* - NE* fOM MONDAY, DKOEMBKB 13, 1943 J* WHTANOVUKN L. IM Molitveniki vlK-c iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii L v krasni vezavi importi- ft ^ s j rani iz starega kraja še ■ k pred vojno ... Ko zalo-B se^ ftt° ^ ga poide, je ne bo mo- ■ goče nadomestiti do konca Slovenski: RAJSKI GLASOVI Velikost 3x4 inče; v belem celolidu; 288 strani Cena $1.25 Angleški: NOVA ZALOGA! "KEY OF HEAVEN" Fino vezano; prvovrstna izdelava; v finem usnju $1.50 Slovenic Publishing Company216 w-l8th st-» New York 11 DOD SVOBODNIM SONCEM SOMAN — Spisal: F. S- FENŽGAR. "Dvajset najboljših \ojakov je pripravljenih jutri opolnoči 1" 44Da otmo Iztekat" "Da zbeže i njim. Otmem ga sam!" ttadovan je zdrsni1! s sedetža, pokleknil iii objel Epafro-»atova kolna. Razkuštrana brada s mu je stresala v joku, v <>« i so mu stopile seize in jecljal s tresočim se glasom: "O, gospod, gospod!" "Očka, vstani! Jej in pij! Zakaj težka pot te čaka. Jun.tki bodo jezdili kakor veter.. Konji so že kupljeni, izborili konji, da jih ne pre^žo carski hlev." Radovan je počasi vstal in segel po trgovčevi roki, da bi jo poljubil. Epafrodit mu jo je ochr.&knil in pokazal na vre. "Pij starce, okrepčaj s^e, Jntri opolnoči poljubiš Iztoka, na Kiista, da ga poljubi?! In če ga ne boš, vedi, da tudi Kpofrodita ni več. Sedaj molči, jej in pij in da r^ ne ganeš it sobe!" Bpafrodit se je hitro okrenif. in odšel. liadovan je u«tal na kamenitem tlnku, solza se mu je po--n^ila. po dolgem času je segvl zopet po vrču. zašepetal obilne oviete bogovom in pil, poln sreče in upanja. T/pafrodit je pos.al takoj Nttmido s tajnim pismom v ear--Uo palačo do evnuha Spividiona. Povabil ^a je opolnoči na •azpivor. Vedel je za trdno, da evnuh pride, naj um gre /a clavo. Zmkaj lakomnik ri poznal nevarnosti, kjer je slutil dobro plačilo. Ivo se je zgrnila r.oe, brc»z mesečine, je zagomezelo po Epa-i •■tditovi vili, po vrtu med pinijarai in oljkami do pristanisoa. Ure* ,»!amenic, brez !>esed, brez sandal sof pihale erne senc-' \ vilo in iz nje. preko vrta v pristan ter se takisto brez be?ed, i.rez luči, z neslišnim', belimi koraki vračale v vilo. Upo I/.toka in Trene v, lika.. Toda močnejši je bil njegov ponos. Ni >lo več za to, da otme barbara, kateremu sicer dolguje dohr m v jenja. Slo je za to, de ukani Teodoro, da prevari samega 1 pravdo in nato izgine kot zmagovalec s smehom na ustni-• Vsv bogastvo, zlato in sM>ro. umetnine, kakršnih ni »znal carski dvor, skoro vso težko blagajno, vse je izročil < olnoni, vse zaupal valovom. In to je izvel kot toženec; naj i ianjži sum naj zbudi nocojšnjo noč, v jutro je zaplenjena! i.i^gova ladja, njegovi žlahtni kamni zail/este na čelu Teo-i lore, h njegovih drasrocenih čaŠ 1m» napajala despojna dvorna izdal i ne, njeirova težka železna skrinja, polna zlatih bizan-nne v, bo izginila v nenasitnem žr*>lu državne blagajne. On irn pa uteme dobiti verieo na vrat in se naseliti pod carskim dvorom v Trtokovi soseščini. Ko Re je Epafrwlit jasno domislil nevarnosti, ga ie streslo -hšnl je udarce srca in ob senoeh mu je kovalo "Nazaj! Se je čas! Nikdar! Smrti se uklonim. — T\odori nikdar! Grk — bizantinski hohriei! Nikdar!" »Stisnil je ustnice, namršil obrvi, rz oči mu je zasijala to-i.ka odločnost, da bi se ne umaknil za lav, ko bi mu nastavil krvn:k nož na srce. Stoično mirno je seg**' v srebrno škat-Iju-o ki je bila poleg njega na kamniti klopi, vzel iz nje p.st dateljnov in metal peČke v tolmunček krog vodometa, kjer so se igrale zlate ribice. Kljub temu se je oziral čezdalje boli nemirno skozi irn^-j.lwij na nebo. Raztrgani oblaki s0 hiteli preko njopa /vezde so kazale, da je polnoč že davno minila. Zakaj ga ri T — je pr» miAjeval Epafrodit. Ve, da sem u zon; morda se ne upa. In brez njegove pomoči? Kdo najde pot do Iztoka* Dvajset vrlih pallatinc v, Slovenov, .»»volj moči, da prodremo s silo.. Toda odnižnica Hevi?ka 39 SANBa v v velikem n krasnem Narodnem domu » St. Oair Avenue. Udelež-t»a je bila velikanska, kar je lokav, da se narod strinja s lANBom in njegovimi odborni S POTOVANJA Piše Frances Lukanich ■ nški. K.r je bil že ves govori i .priobSen v Ola | l il predsednik Kristan in je j govori!, kaj se je naredilo v pnpm letu, odkar se je vstano-! vil SANS. Rekel ;je, da pred, nim letoni ni-o nas pognali v W-ashinsrtonu, danes pa nas va' bi jo tja. Kljub temu, da ,goto-| vi krogi tu v CleveJandu nami nasprotujejo, gremo mi naprej r-> poti. k: jo je SAXR sprejel! tukaj v t»i dvorani. Za s-\*oj govor je bil delnž n silnesraj • anlavza. Med -hodom so delict a v narodnih nošah 7)obi-i rabi prispevke za SAMS in so' v 1") minnfib nahra'e $1200.! kar je velika vsota. To se vidi} j da narod rad daruie za dobi-oj ;stvar. Jnz sem imela velik du 7lvni užitek od t era «hoda in (snn se z vsemi £rovornik: stri«- iv: 1 Zvečer ob 7. nn me je pr išel iskat na?- dobri prijatelj iz Col-linwooda. Jack Jane in me peljal na svoj lepi dom, kjer nas je že čakala več-rja. Zvečer so pri-li tja še Mr. in Mrs. Peter Fink. (Seveda pogovori so bili večinoma o naši nesrečni' stari domovini, ki tako nesrečno trni nod tujčevo peto.. V i pende); k me je Mr. Jane pe-; oh'ska t še moje nečakiniei ifrs. J no Pa7nik in Mrs. Pauli-| no Ke:- ie bil moj obisk nepričakovan, je bilo sv'j denie to'iko boli prisrčnejše 7 mojimi nečakinjami. Torej lepa hvala za vso postrežbo. (Nadaljevanje prihodnjič) jugoslovanske žene v detr0itu. Jugoslovanske žene v Detroit« prirede s sodelovanjem kanadskih diletantov iz Wiiwl-sora ea>u primerno igro "O-sveta" v nuleijo 19. decembra ob 2. popoldue v Romiunskem domu J423 E. Famsworth Ave. bli-zu Russell ulice. Naš; podjarm- ni a neprema-gani bratje in sestre v stari domovini se s čudovito vstraj-nostio bore proti mogočnemu i n barba rskem u sovra žn i'k u. Svet «e jim čudi. Kljub pomanjkanju orožja, hrane, zdravil, strehe in obleke vztrajajo v silnem krvavem boju, trr obenem grade lepšo, svobodno in demokratično Jn-goslavijo, v kateri bo vladala enakopravnost vseh slojev in plemen, da se njihovo potomstvo brez strahu vnanjih naj>a-dov rarrvijalo in procvitalo v človeškem napredku. Me svobodne jugoslovanske žene, državljanke den*>kratič-no Amerike, moramo bodriti in maerijalno pomasrati jugoslovanskim ženam, ki se ramo ob rami kot levin je bore v vrstah svojih nifož, bratov in si-nev v osvobodilni armadi in zadajajo sovražniku in roparskem umorilcu težke udarce. V ta. namen smo se Hrvati-Srbkinje in Slovenke združile v Detroitu in prirejamo našim junakom in junakinjam "a čast in pomoč zanimivo igro "Osveta". Po igri bo ples nabava in dobra včerja. Vst « pnice v prednrodaji 75 centov, na blagajni pa $1.00. Dobe se pri sestri Mary Na-nnidnik. 15373 Petoskey! Tel.: rniv rsitv 1—8943 Ve sprehitek je namenjen na š'm hrabrim in crlasovitim par tiznnom. Za odlbor jugoslovanskih /ena. Lia Menton, SMRTNA KOSA V Norwalk General IIiosq>i-tal je umrla za operacijo na vratu Kattie Pajer,, poročena D. Delia Penna. Dom«a je bila iz Krajna- Pokopana je bila z sv. mašo zadušnico ob veliki udeležbi sorodnikov in prijateljev na St. John pokopališče v Norvvalk, Conn.. Tu ?apušča soproga Domeni ka, hčerko Asrnes, omoženo A-Premru Jr. sina Alberta, ki je sergeatn v armadi n rt je na Pa rifiku, sestro Paulino, onrože-na Oad v New Canaan, Conn, in brata Valentina Pajer v Brorklvnu, dva vnuka Sandra in iKenneth P emrn in več ne-čakini in nečakov.. 'Rod- Ti 'lahka ameriška srru-cia! F. P. Norvvalk, Conn. Sedaj ju« "Ko smo šli v morje bridkosti" Spisal REV. KAZIMIR ZAKKAJŠEK — ! Tu spodaj so priob^na nekatera mnenja naših rojakov In = ~ rojakinj, ki jih je pisatelj knjige prejel od onih, ki m» = =s knjigo naročili in pre^itaii. To je samo en del teh mnenj, = ~ I ker radi pomanjaknja prostora ni mogoče priobčiti vseh. = Cleveland, O. — VaSo knjltro *'Ko smo SU v morje bridkosti sem prejel. In če povem, da ecm Jo še Isti večer prtl>ral do Movice in naslednji duo 1« do konca, je dovolj priznanja za nje vsebino. « • • (Jrtanix Mino. — Sedaj, ko sem prebrala VaSo knjlpo: "Ko smo 511 v morje bridkosti'', \ am bo£em povedati, da tako znnhuive knjltje ulsern 5e brala. Kako lepo iu Jasno ste popisali pot slovenskem naroda v morje bridkosti. Ne vem, kako bi Jo nu.gla dovolj pri]«»ročitl vsem ameriškim rojakom. • • • iurora. lil. — Knjiga—Ko smo Sil v morje bridkosti ml tako zelo u^aja, da takoj naročim se eno za »vojo prijateljlcu. • • • i.os Anpeles. Cal. — Sprejeta sem poslano knjgo "Ko smo 511 v morje bridkosti' in zelo se ml dopade. Tudi zemljevid Slovenije ml ugaja. Pokazala sem ju rojaku. ki Jo tudi hoče Lmetl. Tu pošiljam naročilu. • • • Morjran. Pa. — Va$a knjiga zasluži vse priznanje In zato pa tudi zasluži, da pride naSim ljudem v roke. • • • Walsenl.tirp, Colo. — S knjigo "Ko smo Bi v morje bridkosti" ste storili veliko narodno delo. Želim, da bi se čltal« pa vseh nafcih naselbinah. Jaz Jo vsem priiioročam. Knjigo lahko naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street New York 11, N. Y. V PESMARICI "AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA" m vključene sledeče slovenske pesmi: I. Podoknlca — moftkt rhor t bari. ton a&mnsnevom 1 Posdrav — moftkl ibor j 1 l-ahko noe — molki »bor j 4 OtoSkl ivon — mcAanl zbor j I. Pomladnska — meSanl zbor. t j bariton samospevom I Lin 1. _ ta solo speve, moikl In me*«nI sbor 7. Lira II. — »i meSanl t bor «. Altutakt odmevi — za mofikj in ienald sbor. a bariton sa-mosiwvom Kantau Is pnalm« IM _ mo«ki sbor II. Soči — u aumoMpevc, meSanl »bor In apremljevanjem I vi a> ovira II Paalm 29 — aa samospeve, me- ■»nt sbor in spremljevanje via so vira ali onrei CENA SAMO 60 centov KOMAD T* M koncertne peori ta motke I« Miuie shore, katere Je nglas-W1 In v nuMsaleibl i?dal MA-I TEJ L. UOLMAR, organist in I pevorvdja pri it. Vidu. Cleve-| land. Ohio, lftt. K NaroSte to zblrkr. pri I BKUIOAKNI SLOVENIC PLKU "company 216 West 18th Street New York 11, N. Y. KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street_New York City Andrej Ternovc Listki POUČNI SPISI Spisal iTan Albreht Spisal Kstivar Mefikit; 144 fctr. Cena 54» centov Cena 7« cent«* Pohorsk® poti Filozofska zgodba Malenkosti Spisal Janko Glaser Spisal Aloj* Jiraaek Spisal Ivan Albreht Cena 50c Cena 60 eeotor Oii» 75 rento« Angleško Slovensko BOZllO ___. g^g^gs^g^^g^g^^rr <»*• J. Ken») — Tesana knjiga Ko smo sli v morje bridkosti f i Živi izviri _ „ Knjiga o dostojnem vedenjn Spisal Rev. K. Zakrajiu Splaal Ivan Mati«* m .tranl. Ceoa M eeaUv Knjiga pripoveduje, kako Jo ^^ Je -"»J*™1«1 „ . . Hiti« !! eiovenskl književnosti, tajti v MlckaTStVO \ sanjke la pripravljal "strap" ▼ nji je v trinajst IU dolgih po- Splaal Anton Pere. 8 slikami. aa Jugoslovane la njihovo dr- glavJlh oplBanih trlnaj8t rodu¥ »truiL - Knjig« n mlekar- lavo flo dolgo prej kot lo jO slovenskega naroda od davnlb j, ln farmerje v splotaem. napadel. poCetkov v starem slovanstvv Cena M relst K^g. Je v platna ve»n. In Im. ^g^^ ^igVtodrtVO 207 'tnaL v platna rezano 258 -t?"L ~ KnJU" * (V.. 40__^^ namenjena t prvi vrsti as stav- u n^^lT^Tlr _ , bno- ometno ln strojno kljotev- " ----------------^——•————^ —— - ■—nMarstvo ter feeleaollvarstra BeMiMvUMi am Mreaje Državljanski priročnik _•__il^ HOW TO BBCOkB A CITIZEN (V slovenščini) ***** k manor TH1 CNITKD STATBS* _ . 4 „ ^ „, «Uo C. S. ecirema Camdiaa Meaef v te, knjigi so v« pojasaUa la ■ * - "" n sakotd m naseljene«. tako JmeriRkl drtav««n. hfckt T c a ^ Cena M evlav Cena M centov nli— S tmto.