I' H O L E T a r e C je « nllWSkl list za MISI.KÎ.E oit atelje PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske SocialKii^ne /vo/r in Prosvetne Malice official organ of j. s. f. and its educational bureau ST. — NO. 1783. fcatoW M MM. Dm. (, IM. .> IW ^.t Wik. «t CkkM«. I«.. ^ «fc. Aci <""!'•< CHICAGO, ILL. 12. NOVEMBRA (November 12), 194'. ''ublun^i W«.«ly «t 2301 8. Uwndal* Ave. ,„ LETO—VOL. XXXVI. M>llt 1, Ml». _ _______ _ i, .....h ■ - ■ » I« ■ W .MMMMBM.— i i, i •MOMMMan^BBm^MMB^M^^MaMMi^^n Stalin pravi, da je poraz Nemčije neizogiben OPTIMISTIČNO POROČILO 0 P0L02AJU V RUSIJI VZLIC SILOVITEMU NEMŠKEMU naval. — SOVJETSKA UNIJA SE ZANAŠA, da bo PODPORA ANGLIJE IN IZ zed. DR2AV VEDNO BOLJ IZDATNA BOJEVITI '2UPAN o»» priliki 24. obletnice bolj-š.\iške revolucije, ki se je obhajala 7. t. m., je imel Stalin govor vpričo vojaštva na Rdečem ti^u v Moskvi. Govornik jt» zatrdil, da more Hitlerjeva Nemčija vzdržati kvečemu eno leto. nakar se bo sesula pod težo lastnih hudodelstev. Stalin je primerjal sedanjo Rusijo z ono za časa oktober-stke revolucije, ko ji je bila vzeta 1'krajina, Kavkaz, srednja Azija, Ural, Sioirija in Daljni vzhod in ko ni imela ne zaveznic, ne vojske, ne orožja, ne kruha, ne cbleke. Danes ni na Ruskem nobenega resnega pomanjkanja v hrani, orožju ali oblačilih, med tem ko so ruske rezerve moških sil neizčrpne. Rusija ima vojsko, mornarico, zaveznice in simpatije pa podporo od vseh evropskih ljudstev, ki so prUla pod jarem fašističnega tiranstva. Zastran tega čaka nacije neizogiben poraz. "Nemčija je na poti lzkrvav-ljenja in njeni viri pojemajo," je dejal Stalin. Nemški nasilniki napenjajo svoje zadnje moči. Cisto gotovo ne more Nemčija vzdržati tak-snejrs napora ve* posebno dol-Se par tnesecev, še pol leta ali morda leto dni m Hitlerjeva Nemčija mora omagati pod težo lastnih «ločmov." Stalinov govor, ki ga je raz-n&šal moskovski radio* je bii naslovljen na. vojake, delavce, kolektivne kmete in pa brate in «stre, ki so začasno prišli pod jarem nemških razbojnikov. Rusija je močnejša kakor kdajkoli poprej "Sovjetska zveza ni bila nikoli tako močna* kakor je sedaj." je zatrdil Stalin. "Naša vojska mora zmagati in tudi bo zmagala." Toda doživeli smo ogromne zgube,"- je rekel, "in mi a is mm, ko Jo pričel v Now Yorku hoj proti raspo* ¿šrtlcMi poraofrafižno litorataro ia slik. (Clanok o volitvah v Now Yorku ia drugod jo aa ta j «traai aa lovi.) PRESOJANJA DOHODKOV M Zed. dràave so bile do tega, ditelj Vaino Tanner pravi, da tedna uradno še nevtralne, a zvezni senat je zakon nevtralnosti spremenil, oziroma ?a večinoma odpravil. Senatni predlog je šel nato še v zbornico poslancev. četudi smo nevtralni, pa so Zed. države že izgubile eno vojno ladjo, ki so jo potonili Nemci, drugo pa močno poškodovali. Tudi eno ameriško tovorno ladjo «o že potopili. Nad sto ameriških mornarjev je bilo ubitih, ali pa so utonili, in precej ameriških bojnih letalcev je izgubilo življenje v nesrečah. A uradno še nismo v vojni. Dejansko pa, če ne drugače, z ekonomsko in finančno silo, in pa t vojno mornarico, v prid Anjrlije in njenih zaveznic. Nekaj žensk v Detroitu je dne 4. novembra obmetaval;) angleškega poslanika Halifaxa, ki je prišel tja na obisk, z jajci in paradižniki. Ob enem so vpile "doli z Anglijo!" in sli! Finska sploh ni zaveznica Nemčije, nego je v vojni ob njeni >trani slučajno. Vprašanje je, kaj mislijo o stvari Nem-cj. Finska ni več samostojna. Čeprav se še smatra za neodvisno državo. Zed. države so dale Sovjetski Uniji minuli tedeiieno milijardo dolarjev brez4>re*tney* posojila. Za to vstop si lahko kupi Rusija v tej deželi karkoli potrebuje. Posojilo bo začela vračati pet let po končani vojni v obrokih skozi deset let. Organizacija America First proti tej pogodbi močno protestira, češ, da podpiramo "krvoloka Stalina" in njegovo bresboltvo. A ko bi dali tisto posojilo Hitlerju, bi se taki patrioti bržkone ne zgražali toliko, a ko sploh kaj. O Mussoliniju >e že mnogo mesecev bolj poredkoma čuje. Prerastel ga je Hitler in Itali- V svojem govoru dne 6. novembra je Josef Stalin dejal, da s naša jo nemške izgube na ruskih bojiščih nad 4.500,000 moi. V tem številu so vključeni ubiti; ranjeni in vjeti. R}iske izgube pa znašajo 350,000 ubitih, 375,000 pogre- —---------- sanih ( vjeti h ) in 1,020,000 ra- Ko je predsednik Roosevelt taktike kot že večkrat prej v njenih, je poročal Stalin. y zadnji županski kampanji v ¡raznih krajih. Sklenili so nam-Nemci sicer trdijo, da so v je- New Yorku indorniral proti vo- reč, da se udeleže volitev sali nad tri milijone sovjetskih 1J i demokratske stranke La mostojno. Njihov kandidat je' vojakov in nad milijon so jih Guardio v penovno izvolitev, je bil Israel Amter. Pred volitva-ubili. Ako bi bile nemške its- veliko riskiral. Kajti če bi ga mi je stranka sklenila, da naj vilke točne, bi Rusija ne imela demokratski kandidat porazil, odstopi od kandidature, kar je skoro nikake armade več. A je hi bila to nekaka nezaupnica | Amter storil, toda to ni pome-očividno, da bodo imeli Nemci tudi Rooseveltu in trpel bi nje- nilo, da prenehajo s kampanjo, z njo še veliko opravka in da ?ov prestiž in vpliv. ne?o so ostali v nji in agitirali so daleč od zmage. Stalin je I-a Guardia, ki je sedaj za na shodih, v listih in z letaki prepričan, da bo Nemčija tista, newj*>r*kega župana v tretjih j proti demokratskemu kandida-ki bo tepena v tej vojni. izvoljen, je dobil 1,186,394 tu .O'Dwyerju. Tako so demo- ---¡glasov, kandidat demokratske krati dobili priliko trditi, da je Hitlerjeve Številke j stranke William O'Dwyer pa La Guardia kandidat komuni- n rnclr h kfik* i 1,062,553. La Guardia je to- stov, čeprav je slednji izjavil, o ruskin izguDan rej dobj| ]e nekaj na(J 133 000 da n€ mara njihove podpore in V gornji notici so številke o tfla^v večine, ali manj kot jo ne njihovih glasov. nemških izgubah v sedanji voj-1 i^JMl od leta 1909 naprej še Hartmann dobi| 24000 laaav ni. kakor jih je navedel v svo* katerikoli zmagoviti županski jem govoru 6. novembra Stalin, kandidat v tem mestu. Županskih volitev v New Hitler mu je odgovoril po ra- lr . .. 1 . . . Yo**ku ^ ¿« udeležila tudi so-diu 8. novembra in navedel ru-, Uipch cialisUàna stranka. Njen kan- ke izgube v še bolj vratolom- L* Guardia je kandidiral na dldat Je bl1 dr- Geo- w- Hart" nih številkah kot v prejènjih : ^ delavske stranke in pa re- mann. Kampanjo zanj je vodil slučajih. Po njegovem so Rusi« publikanske stranke. Na listi Norman Thomas. V nji se je izgubili že od osem do deset P™î je dobil 434,297 glasov, poudarjalo, da je soc. stranka milijonov mož. Izmed teh jih Delavska stranka je izvršila v°Jni in °dl°čno zoper ie 3.600.000 v nemškem vjetni-U*nj veliko agitacije in enako politiko zvezne vlade, češ, da Hvu, ostali pa so ranjeni in ubi-1 ** agitirali zanj vsi nasprotniki jnaa h<>-€ šiloma spraviti v ev-ti, je dejal. ¡demokratske mašine, znana ropski in azijski konflikt. S te- Dalje se je Hitler pohvalil, l*>d imenom Tammany Hall. Z* stališča so Hartmann, Tbo-da je nemška armada okupira- Na listi delavske stranke je la že 614,000 kv. milj ruskega bil izvoljen v newyonéko vrhov-ozemlja. na katerem se nahaja »o sodišče Samuel Null, v Buf-od 60 do 76 odstotkov vse ru- »falu, N. \\, pa je podpirala demokratskega kandidata, d a so je porazilo sedanjega župana. ske industrije in 60 odstotkov vseh ruskih surovin (raznih rud. premoga itd.) "Tako jo)M fl* republikanec, bomo zadavili < Rusijo) od stopnje do stopnje," je dejal Nemcem in jih s tem nekoliko potolažil, da ne bodo toliko mislili na svoje izgube. Taktika komunistov Nasprotniki La Guardie in mas in drugi v kampanji napadali najbolj La Guardio, in ga označevali za "wai mongerja", ki Rooseveltu slepo sledi in mu pomaga. Dr. Hartmami je bil torej pacifistični kandidat. Poročali so, da je dobil 24,146 •glasov. V prejšnjih županskih volitvah je dobila soc. stranka v New Yor- Šestnajst Domžalčonov ustreljenih Nekomu iz Domžal se je po- delavske stranke so po volit- ku običaino veliko več glasov vah za v pili, da so ga hwn u Guardiji ter dru^i New Yorku 100,000 organizi- nasprotniki njune politike gla- čna gesla. Baje jih je za to de- J» je morala postati Nemčiji monstracijo organ, sir«! "fa-ther" Coug"hlin. Neki londonski list je incident komentiral, da si v Angliji nc bi mogli privoščiti take šale, ker je tam iajen silno težko dobiti, pa tu Ji paradižnik je redkost. Na Finskem se merodajni ljudje pečajo z vprašanjem, ali naj vojno z Rusijo prenehajo, kakor zahtevati ameriška in podložna dežela. Minuli teden ho 8tï vztrajno èir.le vesti. Ja je I »,n .*> dovo,i ^tSJf^ il Duce obstreljeii. Atentat >r -o prilizujejo nemtranka v zadnjih dveh pred-1 cj^^^HsU v Bridgeportu, lagljc tisti, ki znajo nemško, in ^dn.skih volitvah dobila po vsi jCo kjer . bi| j McLe-, ,, . —' 'državi New \ork toliko glasov, ^ sovali za demokratskega kandidata, v nadi, da mu s tem pripomorejo v zmagro. McLewy znova izvoljen Veliko več sreče je imela so- ga je sicer le lahko ranil, a hu- \ dega ni bim nič. Vlada v Rimu pravi, da so si to vest izmislili v Londonu. A nič ne hi bilo čudnega, ako bi bila resnična. Na Malti, ki je angleški trdil javski otok blizu južnega de- Piše. dalje, da ko nekje pri Domžalah našli enega Nemca mrtvesra. Nemška vojaška oblast je takoj raziglasila, da bo moralo dati za ta umor življenje 16 Slovencev. Ustrelili so 6 Domžalskih fantov, deset pa v Jaršah. Za te žrtve so si iz-la Italije, so italijanski lctalci |^i-Mii fante od 18, leta starosti angleška vlada, ali pa naj se | !>obi,i meseca oktobra 350 civi- naprej. Finska popolnoma nasloni na ^v. Angleški letalci Italija--- Nemčijo ,er vztraja z njo do """ 200 Z.dov irvriilo samomor Dobiček v Franciji je za Ž i- i Berlinski poročevalec za list wy za župana že v petič izvo- da d M mcela hranit, rubriko ,jen z njim vred je zmajrala na Kla«W.ci ,n je morala v; «^.ifet^, ,isU. MrLewy naslednjih volitvah iskati pra-, Je dobj] ,4 g96 , dem0. v.co do rubrike «. peticijami, | krflt McDonald 8.274 kakor iatKna stranka. repub,ikal,ei. NeUon A. Par- Komuniftj so se v teh župan-1 skih volitvah poslužili take! (Nadaljevanje na 2. strani.) vztraja z njo kcnca. Socialisti so za prenehanje vojne. Finska je dobila nazaj vse kar ji je bilo vzeto. torej čemu nadaljevati s sovra- i trgovine ali delavnice, mora iti žnostmi! Kon* en at.vni in dru-, ves prebitek vladi. gi pro-nem.*ki krogi pa savanje Jugoslavije je ! končano. Z odločitvijo v Rimu tt^a tedna, so ne samola-dno cdiedile meje črne gore pod hzaSČIto* Italije. Tako al je sedaj moKoit' zamisliti »enil.it- lj< vo jn nekaj drugih manj vaz. nlh mest. Nemogoče je izračunati ¿levilo ubitih moških, ¿e. na in otrok, toda poedinei j>ra. vijo, da njihovo Število danega to tisoče. \'eliko vprašanje je prihaja, nje beguncev iz okoliških ure. de! >V tf Sibi.iu. Srbski del je pisno alrfro nesrečne države Ju- pV.iota, ki ni posebno obilna goslovanov sedaj, ko so si nje- ¡hrano. Gospodarstvo je vojna ne dele razdelile Italija^, Nem« pijzadeJa, nmttfi spodobni kme-či;a, Madžarska In Bolgarija, tj« t ) |K^2fmli v hribe. P >tre-Ostali del. oropan gospodarskega življa in zla l,< necdvhnosti, je razdeljen v tri g ipiev postajajo hujše i/ dne-dele: "kraljevino" Hrvat-ko, ve v dan. ki .«i je njen italijanski kralj to L ------------- ni upal obi.k.ti, fmo Koro za pCQSTRENjt ZAKONOV katero kralja fte niso na^li in ' ,,, | Si bij o. MOTI OTROŠKEMU Najboljši del Jugoslavije je i DELU prevzela Italija: lepo dalma* tinsko obalo in velike dele Sl3-venije in Hrvatske. Edini izhjd na morje, ki je ostal Hrvata k i, je Dubrovnik, ki je od Zagreba zelo oddaljen, črno goro so vrnili v stanje I. 1914. Tekom minulega leta mj le-4 ature v osmih državah pre-: 1 • ovale zakjne, ki bi na laljf pr>c«trile obstoječe določbe, ki cmejujejo zaposlitev nedoiet* nih otrok. Boritelji proti otroškemu de|u pa ho zlasti pozdra- obrambi Leningrad* kakor pri obrambi drugih ruskih mast pomagajo tudi ienikt. Gornja slika grada barikada proti tankom. Letošnjo obletnico boljševiške revolucije dne 7. novembra je ljudstVO Sovjetske Unije pi aznC » alo Z delom in z boibo n*i I rr*da««»li» v okolici Leningrada, ko kopij«;* •renče in fronti. Običajnih parad ni bilo. Sedaj ni časa : anje. Delavstvo [ ■ ■ u. v Moskvi in okolici, ki je bilo 7. novembra vsako leto v manifestacijah in na slavnostih, je zaposleno noč in dan v obrambi mesta. Celo ameriški časnikarji, nastanjeni v Moskvi in v novem J • • ••• | * 1 J flavnem mestu Kjubiševu, ki so bili že v svoji deželi vajeni gle- adlIllIll$traCl]l V SplOSneill ZdO pO g0011 dati masne obrate, se divijo žilavim naporom delavstva v Volilni izid 4. novembra bil zvezni Madžaraki del: Madžarska vili ono razsodbo vrhovnega soje dobila dve pokrajini, ki ju je diAča Združenih držav, ki je Jmela pred svetovno vojno. Me- potrdila ustavnost takozvane-tjjimurje na nekdanji avstrij- «a mezdno-urnega zakona in s sko-ogrsko meji in trikot Bara tem tudi one določbe tega zanje na ustju Drave in Donave kona. ki se nanašajo na otroško ter Bačko, ki je v Srbiji prej delo. (Nadaljevanje s 1. strani.) v zadnjih občinskih volitvah je ker 4,061. McLewy je dobil to- So- vjetski Uniji. V nekaj dneh ao na fronti blizu Moskve izkopali na milje in milje jarkov, da masa nemških tankov ni mogla dalje. In zgradili so enako naglo druge ovire proti prodiranju nacijske mehanizirane vojske. V tovarnah brze kolikor jim dopuščajo moči, da nadomestijo produkcijo iz onih krajev svoje dežele, ki jih je okupirala j šil notranji boj, je bil McLewy neodvi8neKa demokrata Repu- s staro gardo. Militantipa so | bukanci g0 iraeli mestno admi] mu očitali, da je prekonservati- nistracijo osem let. Pred njimi cialističnega stalisča, a nekaj vendarle. Roosevelt pa je zadovoljen zato, ker se republikanci ne morejo bahati, da se je Ijid- Kujbišev ima 390,000 ljudi ter leži ob reki Volgi. Ppprej je bilo to mesto znano pod ime- vseh ostalih delov žalostne ve- i lek vrhovnega sodišča pa nima nikakega vpliva na mladoletni-ke. ki so zaposleni v pol jedel-atvu; v pouličnih obrtih in v me*tnih industrijah, kjer se roba prodaja lokalno. To p** menja, da skoraj dva milijona v Južni Srbiji j fantov in deklet pod 18. letom I nima nikake .zaščite s strani ie- sedaj v Londonu, je prejela porodila, da s Srbi, ki prebivajo po vsem ozemlju, ravnajo na najkrutejši način. V Vojvodini jih koljejo Madžari, v srbskem delu Nemci in Bolgari. go za njegovo izvolitev unijam in drugim prijateljem poštenja v vladi. Ob enem omenja, da je Pravijo, da so Bolgari ubili \ deralne zakonodaje, nem Šamara in je glavno me- Srbov. Ti morajo dobiti zaščito le sto province istega imena. Ima Najhujši pokolj, pravijo po- s strani držav samih. Kakor rese za ¡zborno rečno luko in naj- iz Londona, je v tistem čeno, 1. 1940 je o*em državnih večje kupčijsko središče na (le,u Jugoslavije, ki so ga Nem- le/islatur razpravljalo o novih Volgi. Oddaljeno je kakih 550 ci priključili Bolgariji. Slevilo zakonih načrtih, ki bi poo-j milj vzhodno od Moskve. mo* žena, ki so jih usmrtili in ^trili obstoječe določbe o oti\>- ubili Bolgari se ceni na 80,000. Prav tako poročajo, da je blo Ker leži Kujbišev na mfestu, kjer se stekata reki Samara in Volga, in ker gre skozenj več železnic, se je razvil v enega glavnih žitnrh. živinskih in mlekarskih trgov v Rusiji. V njem izdelujejo stroje, varijo žne Srbije v 'ostanek srbske države', ki ga danes imenujejo Srbija. Pokolji in progoni so še hujši v Hrvatski, ki je v njenih mejah vključen* tudi Bosna in Hercegovina. Po zadnjih vesteh iz teh krajev hoče hrvat- Živahno politično kampanjo je vodila za svoje kandidate v mestni svet in v šolski odbor tudi socialistična organizacija l^aus^fie "son of Serbian im v Readiugu,» Pa., a se ji ni po- migrants to the United States", srečilo zainteresirati volilcev. 1 Hvali ga. ker je v kampanji iz- pa jih je polovico ostalo doma. | javil, da ne mara prispevko • p^o, distilirajo alkohol, delajo ukani!. 2e po par tednih vojne je Nemcem in ostalemu svetu Zmagali so demokrati. Sociali- bank, utiličnih družb in ne od vžigalice, žagajo les. izdeluje-oznanil, da je sovjetska armada z-bita, v razkroju in na begu. sti so dobili za svojo liato 30 od- drugih bogatih krogov. j0 U8nje meijej0 moko. Vo- Nikdar več si ne bo opomogla, je ponosno ugotovil. stotkov od skupnega števila od- ____, », dovod, elektrika in cestna že- Pa se vendar bori in prizadeva nemški bojni masini ogro- da»ih kar sicer ni malo, v ^n.c.gu zma«aia maama ,eznicl w to je ¡judska last> mne izgube. Hitlerjev sen, da bo z Rusijo opravil v par tednih. tod* hoteli ^ zm^ati!..ne ^ ni e(1,ni kraJ' kJer 1 ^ 1856. je bilo ustanovljeno ae je docela izjalovil. Uveril je samega sebe, da bo mora biti na dan 24. obletnice boljševiške revolucije Pr»el bo tja zmagovito — si je zajoiislil — in s kremlinskih ¡pov ga bodo pozdravile zastave s svastiko. Ukazal je svojim ge- s.vlvan^ki h ^ri-iaturi. Mandate j "icipalno sodišče. Treba jih jo m AstrahanofT1 Zidov, pravoslavno duhovščino neralom podvzeti ofenzivo v taki obsežnosti, kot je še ne poznn so izgubili pred leti, ko so se bilo izvoliti 24. Demokratska y Kujbiševu je bila strašna *o vstaši mučili in ubijali, zgodovina. Vzlic temu 7. novembra ni mogel v Moskvo. Prišel proti njim združili demokrati mašina je imela na svoji listi I lakota 1. 1921.; toda mesto si ; Vesti 9 strahovladi prihajajo je sicer na fronto, toda ostal je daleč zadaj, da si očuva kožo 1 in republikanci s skupno listo. tudi „ej^j republikancev, kot je opomoglo in se povečalo v tudi iz Vojvodine, odkoder so Skem delu. Ti zakonski načrti pa niso bili povsod sprejeti. 100,000 Srbov pregnanih iz* Ju- j Največji napredek je bil stor- jen v drŽavi Nfcvv Jersey. Ta država je preuredila svoj stari za kon o otroikem delu in uvedla novo določbo, vštevši regulacijo otroškega dela v industrializiranem poljedelstvu. Postavljen je bil osnovni minimum 16 let starosti za zaposlitev v in- ska vlada pregnati v Srbijo vse dustrijah in trgovinah. Uven srbi Ho prebivalstvo, ki šteje o-!-*o1*kih ur nikak otrok pod 14 pred "razbito", demoralizirano rusico armado. Res je Hitler vzel Ukrajino, Belo Rusijo, prodira na Kav- Tudi unijsko delavstvo se po-ns^a, da je ponekod zmagalo v kaz in okupiral je tudi vse one dežele, ki si jih je Sovjetska poliLidne urade s svojimi kan-Unija vzela v zadnjih dveh letih. A Ruaije ni še porazil, dasi ie 1 7 01n^n,' k' Jlh JC v ta namen potrošil veliko več človeških življenj in materijala, kot pa je mislil, da mu bo treba. Hitler še upa na popolno zmago v Evropi. Ob enem uvi-deva, da mu v Sovjetski Uniji ne gre posreči. Zmage, ki jih je doaedaj dosegel v nji, so predrage, da se jih bi mogel veseliti. Njegovo posečanje na rusko zemljo ni triumf. Je vse preveč V Keystonu, Ta., je bil izvoljen za župana voditelj CIO Elmer J. Maloy. Nje-go^ protikandidat je bil republikanec. Frank Kopriver. Ma- je njen običaj pri volitvah za prebivalstvu s 170,000 v 1926 60,000 Srbov, ki so jih tam na- sodnike, republikanska stran- na sedan je število ljudi. ka. ki ji načeljuje sedaj illinoi---- ski govemer Green, pa je svoj Smrtno kozen XQ prejšnji dogovor z demokrati • ^ a zavrgla in nominirala svoje "Aofapce v Španiji kandidate. Zmagali so demo- v prizadevanju, ki stremi za krati z veliko večino, toda le tem da M 2atre tihotapstvo z 40 odstotkov volilcev se je ude- *ivni in drugimi .potrebščinami, lo.v je dobil 152 glasov veČine, ležilo glasovanja. Vzrok je, ker je prancisco Franco odredil^ da Tekom minulega leta ni niti ena država, ki ni se poprej odobrila amendment k ustavi, prepovedujoč otroško delo, dodala svojo odobritev. Ta koz va ni Oiild Labor Amendment je bil sprejet od kongresa leta 1924 selili po svetovni'vojni, pognali nazaj v Srbijo. V tem delu so , jih baje ubili-60,000. Jugoslo- in dan d;žav^m v odobritev, vanska vlada prejema sto in sto | I)osedaj 28 držav odobrilo imen ubitih v Jugoslaviji. V ve- ta a^endipinf. Treba pa je o- V Detroitu je zmagal za žu- nemških grobov tam naokrog in vojne ni še konec. Ni čudno, da pana Edward J. Jeffries. Zanj se pripravlja na "mirovno ofenzivo". Mlada Sovjetska Unija mu je dala batin, ki jih bo nemški narod čutil desetletja v vsakem slučaju. » JUBILEJ ZARJE Ni bila velika akupina. ki se je odločila v Clevelandu ustanoviti delavski pevski zbor. Ne samo delavaki, nego socialističen ob enem. Bilo je to leta 1916, v času, ko je vojna histerija pridobivala na zamahu tudi v tej deželi. Novemu zboru so dali ime Zarja. Deloval je v področju kluba ftt. 27 J8Z, oziroma sta drug z drugim vzajemno sodelovala in je tako Še danes. Samo enkrat je prišlo v Zarji glede odnošajev a klubom do reanega neaoglasja. Posledica je bil razkol in z njim nov pevski zbor. Spor se je reševal celo na sodišču, z zmago socialistične Zarje. • To ho neljubi spomini, toda v zgodovini zbora ne bodo pozabljeni. Ohraniti ga,v takih viharjih je bilo težavno, toda zboru zvesta skupina je vztrajala, dobila je moralno oporo tudi drugod in prebredla težkeče. . Zarja je pela poleg na svojih konccrtlh tudi na drugih prireditvah vseh vwt* Bila je vedno pripravljena sodelovati in po- so delovale v kampanji unije CIO. V mestni svet je bil s podporo teh~ unij izvoljen George Edvvards. Je aktiven v uniji avtnih delavcev in ima tudi razne drifge urade. Politično vzgojo je dobil pred leti v dijaški ligi za industrialno demokracijo, ki so jo vodili socialisti, • t Lauachetov triumf Eden najznačilnejših izidov se vsi taki tihotapci, oziroma trgovci z utihotapljenimi potrebščinami sodijo kot uporniki in jih zato čaka smrtna kazen. Tihotapci, ki so prodirali svoje blago po bajno visokih cenah, so ovirali vlado v priza devanjih, da bi se življenjske potrebščine pravično razdelje- je mašina dala na listo take kandidate, ki so nji po volji in bodo delali zanjo, pa je vsled tega vseeno, če človek voli al. ne, ker nima med kom izbirati. Dokler je bila v Chicagu močna socialistična stranka, je bilo drugače. Mofda bo spet boljše. ako se nove in druge napredne unije pobrigajo za delav- va|c y uvodu k Francovi od-sko politiko. redbi je povedano, da je vlada V splošnem torej delavstvo poslala že 5,000 oseb v delav-dne novembra ni dpseglo ka- *ke koncentracijske bataljone kih posebnih zmag, vzeto s so- ier naložila globo, ki znaša več _Jjui^^ja^ mt 1 kakor 100 milijonov peset (kakih IS milijonov dolarjev), s mahala s svojim petjem na marsikaki slavnosti do večjega mo- namenom, da bi zatrla tiho-ralnega in gmotnega uspeha. tapstvo. Na Zahvalni dan v četrtek 20. novembra bo praznovala v Ker vse to ntt ne pomaga, Slovenskem harodnem domu na St. Clairju svojo petindvajsetletnih. Na ta svoj jubilej je upravičeno ponosna, kajti na polju negovanja slovenske glasbe ima izredno velike zasluge. Ne samo na glasbenem polju, nclgo tudi na prosvetnem polju v splošnem in v delavskem gibanju. Nsj gre Zarja enako uspešno in plodovito v svoje drugo ne.preostaja vladi nič drugega kakor to, da odrejuje sedaj smrtno kazen za vse tiste, ki ae bodo odslej naprej pečali s ta kimi posli. četrtstoletje. Ali je vaš« društvo im ¿lam Prosvetne matice? likem obsegu vrše pregone iz Slovenije, kjer izganjajo Slovence. Nemci so odvzeli najbolj bogate dele pokrajine in jih priključili provinci Avstriji. O-krog 200,000 Slovencev so poslali v Hrvaško in v Srbijo brez vsega in brez v^ake hrane. Banat, zemlja brez laatnika Severozahodni del Jugoslavije, Banat, ki je med Madžarsko in Rumunijo, dolgo časa ni pripadal nikomur. Nemci Bs-,nata niso hoteli izročiti Madžarom, verjetno so ga hoteli zadržati za vabo sosednim državam. Banat je ostal pod nemškim nadzorstvom, dečim je Nemčija ponudila vladi v Beogradu Srba za predsednika in Nemca za podpredsednika. Trpljenje Srbov v Srbiji se opi.mje kot silno težko, zlasti zaradi neprestanega odpora četnikov. Jugoslovanska vlada j je zvedela, da je Nemčija v pri-1 zadevanju, da bi zadušila Čet-1 nrško delovanje, uničila srbska mesta Užice. Loznico. Aabac. Krupanj, Ljubovijo, čačak, Va-1 dobritev nadaljnih osem dr/av. predno a.mcndmont, prepovedujoč otroško dela Širom dežele. postane del ameriške ustave. Common Council— r MS. KOXIICI "SAVI 1 v nedeljo 30. novembro v dvorani SNPJ v Chicagu. Bogat glasbeni spored. ' ♦ Opereta. Solisti. 4 Vstopnice v predprodaji 40c, pri blagajni 50c. Proletarec, November 12. 1941 , t r . ............. ; IGNAZIO SI LONE: t* t j I FONT A M ARA ROMAN IZ FASISTOVSKE ITALIJE Z avtorje rim dovoljenjem prevedel T ALP A (Nadaljevanje, "Ko M) fasi-ti zavladali, so se zaceli za stare slabi časi.. Poppina so na primer poklicali pred neko komisijo in ga iz j praševali: 'Ali si fašist? .. . Od kdai? ... Katere akcije si se u deležil? ... (>d česa živiš? .. .; Nisi bil nikdar zaprt Posledica : Fascia ne potrebuje ljudi, ki *o bili kaznovani radi tatvine. in zato ho Peppina (ioriana, junaka Porte Pie. izključili iz fašistovske stranke. Ista usoda» je doletela tudi Peppinave prijatelje, ki jih je na.iela policija. ko jih je bila izpustila iz je-ee; sanio prav mlade so najeli ¿a milico. Istočasno pa je bil Peppino odpuščen %tudi kot čuva i azila in njegovo mesto je dobil deček, ki ao ra imenovali 'sina monsinjora < alogera'. Sedaj se je zabeli zanj zopet življenje, polno muk. Bil je brezposeln, stradal je in tega ni bilo nikoli konca. Življenje je i>ostaialo težje, od meseca do meseca težje. Nihče ne bi bil mislil, da bo novi režim sedem let vzdržal, in vendar je že sedem let vzdržal. Kim je postal neznosen. Vsak i dan prinese drug, vsak dan pri- j nese nov zakon. Res je, da je vsaka nova vlada ustvaril«, mnogo novih zakonov, toda sedanja ustvari vsak dan novega.! Mnoga stoletja so vladali papeži s petimi zakoni, s petimi j cerkvenimi zakoni. Garibaldi je po pohodu tisočih uvedel samo tri nove zakone: zakon noža. krvnega maščevanja in pas-satelle. Današnji režim pa ima za vsako stvar poseben zakon. Kden prepoveduje govoriti o določenih rečeh, scati ob zidu, i levo hoditi, ponoči peti, stopati spredaj v voz cestne železnice: je zakon za tiste, ki se ne marajo poročiti, zopet drugi za različne poklice, tretji za zbo-rovalne lokale, četrti za prepire med delavci in podjetniki... Oim več zakonov je, tem ve-Sja je revščina. Rim je postal res neznosen. Zrak je okužen. Rimski zrak smrdi. Mnogi so poizkušali, da bi ta smrad od-nravili, toda vse j*, bilo zaman. Nekdo je rekel: smrad povzročajo morda miši. Mestni svet jim je napovedal vojno, razdeljeval je strup, da bi jih pokončal. in na tisoče in tisoče miši ■e bilo pokončanih. Toda s m rti d ie ostal. Nekdo drugi je rekel: tmrud povzročajo muhe. Mestni sAet ie nato napovedal muham vojno, razdelil je vsem rimskim meščanom prašek in "ekočine, da hi jih z njimi pokončali. in — ne veni več koli-vo milijonov so jih pokončali... Toda smrad je ostal. Ob neka-erih dnevnih urah je tako mo-lan, da bi človek kozlal." 'Odkod pa smrad 'izvira ? Morda od umazanije?" jej /prašal Michele. "Nihče ni še do sedaj odkril zvora rimskega smradu." je >dvrnil prerok. "V ljudskih če-trti h. v Trasteveru. Testacciju, San Lorenzu ni tako hud. V Pratih, kjer stanujejo uradniki, je že hujši, vendar se ga da še prenašati; neznosen kakor kuga pa je v središču, v bližini ministrstev in svetega Petra ... Odkod prihaja? Kdo ve. Nekateri tudi .pravijo, da prihaja ot! starosti mesta. Večno mesto mora smrdeti. Nekateri tudi pri po ved u je jo. da prihaja od blaga, oblek, perjanic. čelad in oklepov, ki jih je sedanja vlada odnesla iz muzejev, da je napravila iz njih uniforme za ministre, poslance in vratarje. Sliši pa se tudi, da so kanali zamašeni. .. Navajajo še mno-•go drugih razumnih vzrokov, toda nihče ne oporeka dejstvu, da vsak dan huje nmrdi ... Razen tega tpa odkrije policija vsak teden nove zarote. Cela delavska predmestja preplavi ponoči na tisoče oboroženih mož; hiše prebrskajo od vrha do tal. Na stotine jih odvedejo v ječe ... Za vzrok nikdar ni-hč«? ne i/.ve. Vsak pa ve, da se mu utegne prav isto pripetiti. Ljudje se boje. Strah je v Rimu postal bolezen, epidemija. \ časih nastopijo dnevi in tedni vsesplošne panike. Zadošča ¿e, da koga na cesti ali v gostilni ostro pogledaš. da ti uide bled kakor kreda ... čemu? Iz strahu." "Iz strahu pred čim?" jo vprašal lierardo. "Iz strahu pred strahom." "Toda česa se vendar boje," je vztrajal Kerardo. "Nihče ne ve česa. hnostav-no strahu, če >e polasti prebivalstva strah, tega nihče ne zna razložiti. Ta bolezen napade vsakega človeka in ga stresa od glave do nog. Zato se ne boje samo nasprotniki režima; oni drugi, takozvani fašisti, se boje še mnojro bolj. Tudi oni vedo in pravijo, da tako ne bo moglo več dalje iti, ir. se boje. Zakaj ubijajo svoje nasprotnike? Iz strahu. Zakaj neprestano zvišujejo število policajev in miličnikov? Iz strahu. Zakaj nosil jaio tisoče in tisoče nedolžnih na galeje? Iz strahu... Z njihovimi zločini raste njihov strah. In s strahom rast a njihovi zločini. "Ali je vlada močna?" je hotel vedeti Michele. "Njen strah je močan." je odgovoril prerok. "In kaj pravi papež k temu?" je vprašala Marietta. "Papež se boji. .. Papež je dobil od nove vlade dve milijardi, si je nakupil avtomobile, postaviti si je dal radio in zgraditi lastno železniško postajo, čeprav nikoli ne potuje, začel je živeti razkošno in vse to mu je začelo povzročati strah... Rim skim cerkvam in samostanom je poslal pismo, naj dele revežem več porcij juhe. To je juha radi strahu. V institutu "Fate-bene-fratelli" dobiš od nedavnega časa vsak četrtek v mine-štri ocvirek. To je ocvirek radi strahu. Toda potrebnih bi bilo mnogo krožnikov juhe in mnogo ocvirkov, da bi ljudje pohabili na dve milijardi.. v . "Kako pa žive deželani v Rimu, kako žive sedaj?" sem vprašal. š "Bogatim Abbruzzesom se dobro godi, revnim slabo, vsi TUDI POETI NA FRONTI »u-eho je»tiu»)Hh pri- Domača zabava- drobnega kluba ; Viti pod j del kov t posejal brezbrižno, kot da je nam vseeno, če bomo jedli "bel" kruh ali pa ovsenjak. V mesecu oktobru je v tej o-kolki padlo nad 13 palcev dežja. Torej izgleda, da so nam vremenski bogovi prilili še po-' sebno porcijo "žegna", kot da naj to nadomesti običajno po-1 letno su£o, ki je spet letos povzročila znatno škodo farmar- kah, bo tudi na tej domači za-skim pridelkom in vrtovom, bavi vse po pet centov komad: "Vsaka stvar ob svojem času, tako pivo, vino in razne mehke pa bo vse prav," pravi moj so- pijače, kakor tudi okusni vložki. Vstopnina bo prosta za vse. Godba bo tudi prosta in tako izvrstna, da bomo brusili pete do ranih ur v nedeljo zjutraj. Te domače zabave Družabnega kluba so pogosto prireja- Chicago, III. — Družabni klub Slovenskega delavskega centra bo priredil svojo drugo jesensko domačo zabavo v soboto zvečer dne 15. novembra v lastnih prostorih na 2301 So. Lavvndale ave., ter vabi vse člane in njih prijatelje, da se iste mnogoštevilno udeleže. Kot navadno ob takih prili- sed. Na seji soc. kluba, ki se je pred par tedni vršila tukaj v Armi, smo pred vsem razmo-trivali, kako bomo spet razpe-čavali Druf. koledar, da bo delo ložje in uspešnejše. Na vsak način boste morali pomagati ne z namenom, da se Članstvo Na gornji sliki j» naj«lovite j»i ru.k» »kladäUlj in po«t Dimitri Hoitc kovic. Pridrljen j« vojaški poUrni brambi pa se.boje. Policija je napravi-1« med revnimi racijo. To je ra- i cija radi strahu. Policija vsak j teden na stotine revnih zgrabi j in jih pošlje vi rojstne kraje, i Med njimi so ljudje, ki so že raznoterosti Bridgeport, O. — članstvo kluba Naprej št. 11 je vabljeno, da se gotovo udeleži seje, j« * • i,• • j . i , .. ki bo v nedeljo 16. nov. Bo ze-trutaet ... *inde,e, let preti-, |o vaina lmamo se domeniti> V kl ,m .i« P°tr« l. Lk0 w b0 ^ udeleijy 1915 unje.l vrt u. ki nimajo « skupini jubilejnega koncerta i "K P .T" J'h J" Zarj, v Clcvelandu ... Zahval-z^biU in Jih radi javne v.r-, nj dan 20 novembra Na dnev. «o,t. poslala domov. Tako se je. ncm redu bf) d, ve(, d jh pngodilo tudi Peppinu Gona-1 ■ Sr* nu: 73rabili so ga, nri dali uradne listine, ga posadili v vlak in ga prisilili, da se je odpeljal v Fontamaro, ki je iz nje pred leti odšel... In tako se je vrnil I" "Kaj si ti Peppino Goriano?" je vsa preplašena vprašala Ma-rieta. zadev. a Dr.e 12. nov, gre v armado Raymond Rebol. On je najmlajši sin pokojnega Johna Re-bola. ki je preminul zadnjo pomlad. Raymond je igraduiral spet vi zastopniki v svojih naselbinah, kot ste delali druga leta. "Ta velki Tone" iz "zlate" Kalifornije se je v kratkem Času kar dvakrat oglasil v Kan-sasu. Zgleda, da ima približno ! nekaj takih lastnosti kot jih je — po "zlatem ustnem izročilu" | imel njegov patron-sv. Anton, ! ki je pridigal kar v petih cerkvah ob istem času. Dandanes je ta stvar seveda veliko bolj enostavna in razumljiva; govor se odtisne na gramofonske plo-$5e pa jih potem navijaš kadar in kjer želiš slišati tistega govornika. Kalifornijskega Toneta sem videl začetkom septembra v Kansasu, kjer je na federacijski seji v Valu spregovoril nekaj bodrilnih in resničnih besedi, nekaj dni potem sem ga videl v Pittsburghu na konvenciji. In ko sem se po zborovanju potepal še en dap po metropoli", sem ga spet srečal medsebojno Čimbolje i pozna. Ob takih slučajih se nudi lepa prilika vsem tistim članom, ki so slučajno zaostali s svojo letno članarino, ki je samo en do-lor, da isto poravnajo. Vpišejo se pa tudi lahko novi kandidati, če bi slučajno katerega izmed prijateljev in prijateljic veselilo pristopiti v klub. Naš Družabni klub ima prijazne •prostore v poslopju, ter balinišče na vrtu Slovenskega delavskega centra, za svoje shajališče in zabavo. Balincarske tekme se vrše tja do zime, oziroma kadarkoli vreme dopušča. Poleg tega klub pogosti svoje posetnike s prostim prigrizkom vsak petek zvečer. Nadalje naj bo tem potom omenjeno, da se bo članska seja Družabnega kluba vršila 24. januarja 1942, ob osmih zvečer v lastnih prostorih. Ker bo tudi ta dan na soboto, ni nobenega vzroka, zakaj ne bi prišli na St. Clairju. Ko sem par dni vsi na to ^jo, na kateri bomo J pozneje kosil travo okrog hiše.! izvolili bodoči odbor. Po seji bodo prosto servirane Keglove slavne krvavice z okusno pri-kuho, kar bomo zalivali z brezplačnim pivom. Razume se, da bomo tudi plesali po taktu izvrstnega harmonikarja. Zapomnite si torej oba omenjena datuma, ter se gotovo udeležite obeh domačih zabav ki jo je domalega prerastla za časa moje odsotnosti, se je pa Tone spet prikazal okrog vogla, še vedno vesel in zdrav. Sicer sta pa oba s soprogo povsod dobrodošla. Bliža se konec ieta in pri društvih boste spet sklepali če pred par meseci iz kolegija.»in v koliko naj društvo podpira , . Ker je vedel, da bo moral v ar- v prihodnjem letu delavsko iz- in c,anske letne seJe-. D D. M mado, se ni mogel prijeti pokli-1 braževalno ustanovo Prosvetno Kaj si ti junak I orte Pie, ga ^ Je krepke pQtsUye in med matico. Pri takih prilikah na-1 Frank S. Taucher. je vprašal Generale Baldissera. Bil je on. ljudmi slovi kot izboren igralec Nov . triumf raziskave.. v nogometu. Je ž* profesiona- Kruh j lec v tem športu in je igral v «r . . . „ . n ' Cincinnatiju. To je peti član Ker m imel junak Porte P»e,druStva * 13 SNPJ ki j bi, ne lastne hise ne bližnjih eQnfi| rodnikov, se je zatekel v široko posteljo Mariette Sorcanere. pozvan v ca Sama. armad no službo stri- vadno veliko zaleže resna m pametna beseda, da se pridobi večino članov za to potrebno stvar. Ker se bodo v mnogih krajih združila društva bivše SSPZ in SNPJ, bo logično na- Sejo kluba št. 27 JSZ bo v petek 14. novembra Cleveland, O. — Seja kluba št. 27 JSZ se bo vršiia v petek 14. novembra v navadnih pro- Končalo se je torej tako, kakor bi. se moralo pričeti, če bi mu že od mladosti ne plavala pred očmi fata morgana velikega premoženja. Medtem ko pa je bila Marietta še ženska, ki je sicer kakor volk že izgubila dlako, ne pa še poželenja, pa je bil junak že popolnoma uničen. Po cele ure je nepremično kakor kuščarica ždeJ v soncu. "Zakaj smo se prav za prav rodili?" je povpraševal vsake- Prireditev omenjenega društva 25. oktobra je izpadla sijajno. Takega uspeha nismo pričakovali. Frankie Barbič je posetnike s svojim triom dobro zabaval. Plesalcev je bilo toliko, da je bila dvorana dvakrat premajhna. Hvala vsem udeležencem za naklonjenost. • j, ^ (l . , štorih, članstvo se poživlja, da zadeval o tudi število včlanje- se je udeleži poino^evilno. Bli- nih društev v Prosvetni matici.; ža se naš koncert, ki bo na Za-Potrebno je torej, da pridobi-1 hvalni dan in ^ treba gIede mo vše druga društva, ki se do zdaj vsled raznih izgovorov niso marala pridružiti. Nikar naj ne bo tako kot pri nekem — meni osebno znanem — društvu; ko je namreč prišlo na dnevni red vprašanje podpiranja te delavske izobraževalne ustanove, je vstala članica in se in priprav in dela marsikaj ukreniti. Pred nami so tudi drugi problemi, v političnem in izobraževalnem oziru. o katerih je potrebno razmotrivati in sklepati. J. Krebel. ga. ki se mu je približal. Kaj bi mu naj nato odgovo- tudi na bodoči klubovi seji. rili? Kdo pa ve, čemu se ljudje Smrt rojaka Ely, Min. — Tu je umrl Jakob Varoga. star 58 let. Doma je bil iz vasi Hauptmance na ljubljanskem barju. Pokojni | razpečali. O tem bomo govorili time". Večina se je kar oblizni- Varoga je bil rudar. Ugonobila la in glasovala za sodček. ga je vodenica. Bolan je bil šest • takole odrezala; "Dajmo rajši Sedaj pridno nabiramo na- za tisti denar, ki bi ga dali za ročnine za Ameriški družinski tisto čikaško stvar, kupiti sod-koledar, da ga bomo čimveč I ček piva in bomo imeli good Research Luminaire • N'arobljono steklo izredni- kakovosti, na dnu in ob straneh zniža po vrti nitko bleAčobo * * • • Upogljive — poljubno število teh svetilk se lahko postavi v zaporednih vrstah • Pritrjtme na strop ali ob straneh —dobi te jih lahko v dveh ali 4. ceveh • Pot r }«• ne od Kleur-O-Lifr • Dostopne-cevi se lahko brzo !n hitro menjajo. Po daljšem raziskovanju se je končala ena • i važna iznajdba! Cenena razsvetljevalna oprema, ki odgovarja priznanemu razsvet-ljevalnemu standardu za luči» je zdaj gotova. Nove "Research Luminaire" ri.- aiK«n*kejfa šaha Mohameda fc, S(> izkoiistili um,„ m.m.K:h Zahira .sprejela anifleAko po- okj ,h em)t jn nudbo za varno pot, po kateri morejo Nemci in Italijani ali Ii preko Indije ali pa preko Iraka in Turčije v svojo domovino. Rečeno je še to, da je parla» ment odobril izgon in da se nemško pa laško poslaništvo nič ne upirati tisti odredbi. spustili * svojih planin v doline, da se lotijo smodnišnic in t\ornic. Z nabranim plenom zdaj oborožil jejo kmečko prebivalstvo, svoje somišljenike in tovariše, ter uničujejo nemške položaje. Vsako tako delo na področ- nega odbora za demokracijo*', dri Afch v Pittsburghu, z ozna-ibot* pol lolat $1.80 aa lotrt Uta; aa Ckiaoffo in Cicor« $7.50 ao «olo Uto; $3.78 aa pol lotai aa InoaomttTo $».00. Naslov xe list in tajništvo je: Ko« Lawndcile Avenue ¡j¡ riiieii^Oo Illinois Apel na člane soc. stranke Odbor soc. stranke v Chicagu apelira na vse člane v tem okrožju, da bi prispeval vsakdo enodnevno plačo. S temf dohodki bi bilo stranki mogoče pospešiti njeno kampanjo za obvarovanje demokracije in propigando proti vojni. Ako s Proletarcem soglašate, iarecite mu priznanje s pridobitvijo novega naročnika. (Nadaljevanje s 1. strani.) vzela Nemčija Franciji nazaj, se morajo odločiti glede državljanstva. Le tisti, ki se bodo izkazali vrednim nemškega državljanstva, ga bodo dobili. U-#oštevani za vredne bodo pred vsem tisti, ki nemško ne le govore, nego mislijo v nemškem duhti. Tako pravi razglas, ki je bil 6, novembra objavljen v nemških uradnih listih v Parizu in Metzti.' Marlal Peta in je poslal fran-coskfm prostovoljcem, ki se bore na nemšk! strani proti Rusom. čestitke in jih zagotovil, da vrše patrlotično dolžnost do Francije, ker so v križarski vojni za strtje boljše viške nevarnosti. Maio'pametnejši bi stari marša! lahko vendarle bil. Unija prodajatničarjev (Re-tall ClerkV Protective Asa.) toži svojega bivšega voditelja Maxa C%ldwella, da naj pojasni. kako je gospodaril in kam zapravil $900,000 unijskega denarja, ki ao ga mu plačali za članarino. Ako ga ni v blagaj- ni, bodo klerki težko kaj dobili nazaj. Dosedaj ni hotel Caldwell še ničesar pojasniti. Zidje na Čeikem se morajo izseliti na vzhod (na Poljsko in v druge kraje v Rusiji, ki So pod nemško okupacijo), češka mora postati arijska in nemška, pravi Dienst Aus Deutachland. 48,000 Židov je bilo izgnanih iz Ceftke in Moravske prošle tedne. Ko je Hitler okupiral Ce-hoslovaiko, je bilo na češkem 200,000 ZldoV Sedaj jih je fte 90,000. ki ipa bodo morali zapustiti te kraje čimprej. Poglavnik Pave lic je V stiski za sredstva. Zaplenil je vso imovino hrvatskih Židov v interesu obnovitve "narodne ekonomije", se glasi vest iz Zagreba. Poročilo tz Londona pa pripoveduje. da se tudi na Poljskem nacijski teror nad Židi ni še uletel. V Lomzl na severnem Poljskem so si morali izkopati grobove, nato jih je nacijska četa postreljala s strojnicami, preostali Židje pa so jih morafl zasuti. Naročite si od PR0LETARCA knjigo Two-Way Passage ♦ ♦ ♦ Izšla je nedavno. Njen avtor je LOUIS ADAMIg. ♦ . ♦ ♦ Stone $2.50. V zalogi imamo tudi druge Adamičeve knjige. IMMMMMI11 fill III t y ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKo TISKARNO Adria Printing Co. > 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, IIJ. Tol. MOHAWK 1707 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ii>>MM»MIMMMMI>|#MH»|MM»H*4>M*^-* ^ « ■ ■ ■ ■ Hü ■ Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chn agu, * Ciceru in Berwvnu. B ! Parkvien Liiiiiicfry ( o. ■ B FRANK GRILL in JOSEPH KOZDR1N, Ustnik« % ■ Fina p* »streiha — Cene imrne — D*lo jamceno ■ * TOlefonl: C.VNAL 7172 -7173 " 1727-1731 W. 21* Street CHtCAC.O, ILL g ■ ■■■•I mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm PruieUrec, November 12. 1041 ZVON KO a. novak: ČEZDRNINSTRN Vprašanje «notnega političnega gibanja Z*» pred več meseci nem v tej koloni napisal nekaj vrstic, v katerih nem rekel, da bi bilo dobro, če bi se začejo med a-meriškimi Slovenci politično gibanje, ki naj bi dalo vedeti odgovornim in veljavnim činite-Ijem, kako slovenski živelj v Ameriki zamišlja rešitev vafc nega vprašanja o Slovencih in Sloveniji v starem kraju po tej nesrečni vojni. Obenem sem tudi poudaril dejstvo, da je takšno gibanje nujno potrebno, ker no, kakor vse kaže. imela vlada Združenih držav ameriških pri sklepanju miru in urejevanju sedaj tako neznansko razivane Evrope odločilno bese .b ter so v tej svoji vlogi seve v pni vrsti ozirala na želje m zahteve svojega ljudstva, cigar del smo tudi mi ameriški Slovenci. Tisto moje pisanje je tedaj žal ostal glas vpijočega v puščavi prvič menda zato, ke* se je prav tačas snovalo in tudi ustanovilo med našimi bratskimi podpornimi ustanovami gibanje za gmotno pomoč, namenjeno našim tako strašno hudo prizadetim ljudem onkraj morja, in drugič pa prejkone tudi /.ato, ker je takšno politično gibanje zvezano z ovirami in tegobami, ki se zdijo skoro nepremagljive. Zadnji teden pa je, kakor sem čital v tem listu, poslal g. Franc Snoj, ki je kot jugoslovanski minister član jugoslovanske vlade v Londonu in s katerim sem se po naključju sešel pred par tedni tu y Chi-cagu, slovenskim podpornim organizacijam, Jugoslovanski socialistični zvezi in raznim drugim slovenskim skupinam v Ameriki pismo, v katerem predlaga ameriškim Slovencenj sli-čno politično gibanje. V tem svojem pismu pravi g. Snoj, da predstavlja in zastopa kot jugoslovanski minister vse Slovence brez razlike strank in političnega prepričanja, ter poudarja, da je med ameriškimi Slovenci opazil vse povsod veliko skrb. brigo in bojazen za bodočnost Slovencev, Slovenije in Jtfcroslavije. To je res. Kajti presneto malo je takih, ki bi ne želeli našim rojakom v stari domovini boljših in lepših dni, kakor so jih imeli pred vojno in zlasti pa sedaj, ko jih nemški tiran tira s slovenske zemlje v tujino in crrozno bedo. "Vtisi, predlogi in nasveti, ki iih je dobil g. minister med ha-mi ob priliki svojih obijekov. no va, pravi,, privedli k zaključku, da je med nami nujno potrebno enotno politično gibanje, ki delaj v tej deželi po vseh svojih mcieh na to, da se morajo 'družiti v ti Slovenci iz Jugoslavije, Utre, Primorske s Trstom. potem iz Koroške. Štajerske in Madžarske v združeno Slovenijo, ki naj postane enakopraven sestaven del svobodne in demokratične Jugoslavije. V dosego tega cilja je treba nemudoma ustanoviti posebno narodno organizacijo, ki naj 1 predstavlja prav vse ameriške Slovence, meni dalje g. minister v" tistem svojem pismu ter h dostavlja, da bi on ostal samo kot predstavnik Slovencev r »Uri domovini in član jugo-sUivanske vtede v stalnem stiku 4 izvrševalnim odborom takega političnega gibanja. . To je približno jedro njegovega pisma. Kdor je za politično gibanje, ki deluje med nami pri odgo-| dmlh in vctjavnin činiteljih ia tb, da se po vojni združijo si Slovenci v skupno politično noto v okviru federativne, svobodne in res demokratiine Jugoslavije, in komur je usoda asih ljudi pa naše krame Slo-enije v starem kraju zares pri cu, ne more vsaj v bistvu zavreči ministrovct/a prerlloga. Jaz ga v bistvu podpiram. Toda to pa ne morda iz šovinističnega nagiba, nego zato, kei% .idim rešitev kulturnega in političnega življenja n^sih ljudi joj. Toda tisto rohnenje se je j uueslo, ko smo jim kar naravnost povedali, da je med našo j : in njihno vlado konec vseh ( kravjih kupčij. Hudo jim je bilo, sila hudo ' i še zlasti zato, ker ni alo takrat Hitlerju na Ruskem kakor po maslu. Toda še oni teden so se globoko oddahnili,* ker se je ! zdelo, da spravi Hitler Stalina na kolena mpohrusta vso ogr »-I mno Rusijo že kar v par tednih.1 te tako navdušeni so bili in sr-boriti, da -o \rrii Konoje\ > i vlado med staro Šaro ter si p p-1 stavili novo z najstrupenejšim sovražnikom ruskih boljievi- j kov na čelu. Mis-liti je bilo, da skoro zabodejo Rusijo v hi bet Pa so se spet uračunali. Kajti Hitler je obtiJul v ru jakem sneiru ter mora sedaj le izdaleka gledati Moskvo, ki je tudi Napoleona zapeljala in zvabila na led. To je Japoncem tudi sapo zaprlo, pa že res ne vedo, kaj bi počeli v tej kaši. V tej svoji zmedi pošiljajo v Washington svoje naj^preka-njenejše politične mešetarje tor skušajo z grožnjami in sladkimi besedami pripraviti wnsh-ingtonsko vlado k temu, da bi jih ta spet tešila z ameriškim oljem in jim mazala z njim vojno maši no proti Kitajski, po- hči novega sovjetskega poslanika onkraj morja edinole v zdru- tem proti Rusiji v Sibiriji in naposled še morebiti proti lastnemu narodu na morju. Japoncem manjka olja, zlasti ameriškega olja. Zato taka zbeganost, zato tako razočara- ženi, svobodni in resnično d?-mokratični Sloveniji, ki naj b> sestaven del prav take Jugoslavije. Politično gibanje s takim ciljem je potrebno, da, nujno po-(nje, zato tak dirindaj iz Tokia imenu Grčije in StanČika v ime-1 nu Poljske, je govoril prvi podpisnik Jugoslavije, minister Sava Kosanovič, ki je dejal sledeče: "Jugoslavija skupaj s Ceho-»Uj *alko, Grčijo in Poljsko bo stc.ila vse, kar je v njenih mo-ieh. da olajša ureditev Balkana in Vzhodne Evrope, a s teln vse Evrope in omogoči ustvarjenje novega sveta politične in gospodarske demokracije. Tu izjava s podpisi štirih dr-¿Sv, je poslana z največje mednarodne demokratske skupščine z i :emlja Združeni^ držav in bolj s svojim duhom kot s tvojimi besedami kaže pot. po kateri bomo šli. Vsehi narodom, ki kažejo resnično in de jansko boibo za svobodo in ki pokazujejo razumevanje za naše skupne teinje, — politično in gospodarsko demokracijo, £ odele .anje in služnost, bomo ponudjli roko za sodelova- • ' ni« i • • <* * nje. Južnoameriškim odposlanstvom ie mini-Ve:* Kosanovič dejal v španščini :v "Vam, odposlancem južnoameriških držav, svobodnih demokracij Južne Amerike, ki imate to srečo, da niste v sosed* Za »ovJeUkega po.l.nika pri imeniki vladi je bil imenovan Maksim , StVU zločinskega nat ijske^a Litvinov, ki je bil de julije t939 komisar za Vitanje cadeve. Smatran je ta Stroja, V tem SVeČanem treilUt-nSjapeftobaeJaefa ruskega diplomata. Pred teli je bil pcstanHi v Loadonu, fcu rečem: nadaljujte V tem dU-«ajbolj pa te je «vel javil w 1i|l narodov. Na «liki je edina Lily i nova ki i leeja, ki pride m njim v Washington, in pa njegova ¿ena, ki je bila rojen* v Ar f U ji. , i» it i it 1:1» m KLUBOV Je K* íám NOVEMBER CLEVELAND. O.—Koncert "Zor je" na Zahvalni dan v ¿etrtek 20. no vembra v SND na St. Clair Ave. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 30 novembra koncert Save v dvorani SNPJ. DECEMBER I CLEVELAND, O. — V«..lic« kluba it. 49 JSZ v ¿etrtek 25. decembra (ri božični dan) v Slov. del. domu na Waterloo Road. CHICAGO, ILL.—V »redo 31. de cembra novoletna sabava kluba it. 1 J$Z» MAREC 1942. CHICAGO. ILL. — V nedeljo 15 marca 1942 prireditev v korist Prole tarča v dvorani SNPJ. CHICAGO. ILL. — V nedeljo 26 aprila koncert Save t dvorani SNPJ. Kadar se gre za načela, ne bojte se zamer! trebilo in bo tudi uspešno, če pride vodstvo iskrenim, naprednim, nesebičnim, požrtvoval-1 nim, zanesljivim, delavnim in sposobnim ljudem v roke. Seve se pri tem porajajo v j človeku nehote misli na razne težkoče in ovire», ki so skoro neizogibne. kakor se pri vsaki drugi dobri stvari sličnej?a značaja; ali vsekakor pa se dajo premagati, kjer je zadosti dobre volje in ljubezni do stvari same. Treba bo tudi še dokaj natančnejših in podrobnejših določil v smernicah, v katerih naj se giblje to naše stremljenje. Toda vse to se da storiti in urediti na ustanovnem sestanku, na katerega naj bi nate organizacije poslale svoje najzmož-nejše zastopnike in zastopnice. Kajti tako podjetje je težka naloga, ki terja največjo človeško pridnost in sp#sobnost. Ameriški $lovenci lahko do kažemo, da smo kos tudi takim nalogam, če le hočemo. In ker gre pri tem za blaginjo in obstanek naših lastnih ljudi, za našo lastno kri, mislim, da hočemo* Japoncem manjka ameriškega olj« t Neovrgljivo dejstvo je, da se vsa japonska zunanja politika suče okoli dveh točk, in sicer okoli naših odnošajev do Japonske in okoli vojne na Ruskem. Ko se je naš državni urad šele pred nedavnim otresel te-šenja v odnošajih do Japonske, je s tem spravili japonsko vlado v nemalo zadrego. Ko so se vrata te dežele zaprla z ozirom na dobavo blaga, ki je Japoncem bistveno potrebno za voje-vanje, jim je to skoro sapo zaprlo, a kmalu so priftli k sebi ter zarohneli nad nami, da je bilo v Washington in narobe. Nemcem dovoljenih še nekaj evropskih radijskih postaj Propagandni minister Paul Joseph Goebbels je Nemcem dovolil poslušati programe Še dodatnega števila evropskih radijskih postaj, število *4dovo-Ijenih" postaj znaša sedaj 84. Raztresene so od daljnega severa do španske meje. Med temi je 27 nemških postaj, ki p* ne uključujejo 16 nemških kratkcvalnih postaj. Nemci smejo seveda poslušati programe, ki jih strogo een-j zurirajo naciji in oddajajo po-j staje le v ^zasedenih deželah. Radijske postaje v "prijatelj-kih" narodih, kakor so Italija, Rumunija, Finska in Španija, hj kajpak še vedno na indeksu. Vsa zasedena ozemlja so zastopana z eno ali več postajami >d Nemsosa na Norveškem na severu tja doli do Belgrada na Jugovzhodu. Luxemburg, Pariz. Strassburg, Bruselj, Bor- • deaux, Oslo, Hilversum na Ho- ' landskem, Varšava in Vilna ! (Litska), vsi ti kraji napovedujejo obsežnost seznama, ki je uključeval tudi Minsk in Smolensk. / Izjava Češke, Grške, Poljske io Jugoslavije na Mednarodni I v v* • • J | vkupscim dela New York, 4. novembra. — — Na Skupščini dela v New Yorku sb imeli odposlanci vlad, delavcev in delodajalcev Cehoslovaške, Grške, Poljske in Jugoslavije, ki >rulstaftljajo vodeče narode v borbi preti osi- vanie velikim in hrabrim n*-,nja te skupne spomenice o bo-rodom Velike Britanije, Sovjet- doči ureditvi jugovzhodne in ske unije in velikemu amen- balkanske Evrope, ki predstavnemu narodu. V mislih po*- lja najvažnejše in najotipljivei-Uamo svoje prijateljske občut- jj dogodek na Skupščini dela, ke tudi kitajskemu narodu. je izzvalo navdušenje pri vseh 3. Slovesno zagotavljamo delavnih močelj, ki jim je do naše narode, da se bo borba za ! tega, da pripravijo jutrišnjo hu popolpe mednarodne sloz noiti proti fašizmu z dajanjem upanja našim trpečim narodom, kajti samo složno Nemčija prepovedala tuja svojo globoko vdanost dem^ imena na jedilnih listih kiatskim naielom in izražajo1 ~ L' * ' %k. minister notranjih zadev in delavski ter delodajalski odposlanec Kihard Moravec in Josip Kosin; v imenu Grčije Aristid Dimitratoš, minister dela ter delavski in delodajalski odposlanec hogotetis in Papas; v imenu Poljske Jan Stančfk, minister dela ter delavski in delodajalski odposlanec Alfred Felter In Feliks Gros; v imenu Jugoslavije Sava Kosanovič, minister brez listnice ter delavski in delodajalski odposlanec Miloš Cesar in Božo Banac. V imenu Mednarodnega urada dela je svačano podpisovanje te spomenice pozdravil Philan, ravnatelj Mednarodnega urada dela, ki Je dal besedo Masaryku, nakar je ta govori) o osnovah tega mednarodnega dela. Po govoru Dimitratosa v PRISTOPAJTE K SLOVENSKI PODPORNI NARODNI JEDNOTI Stan« mm celo leto $6.00, pol leta $3 00 \ Ustanavljajte nova drulfvs. • • Deset članov (ic) je treba «s ! t novo društvo. Nsslov za liat in ta tajništvo je: ; 2657 S. Lawndale Ava. CHICAGO, ILL. ' , "Vf «f «. • .................... Prodajni davek je prinesel državni blafrajni v Illinoisu skozi fiskalno leto, ki se je končalo dne 30. junija letos, nič manj kakor $104,22,7,247 ali skoro 12 milijonov dolarjev več kakor prejšnje leto, kakor je razvidno iz državnega finančnega poročila. Na podlagi davčne mere ti*h odstotkov vse kupnina na drobno (U mera je bila tniiana na dva odstotka dne 1. julija) so ljudje v Illinoisu potrošili skoro $s.500.000f0(m pri kupovanju na drobno v prošiem fiskalnem letu, med tem ko so izdali leto poprej 13,074,524,900. ko je prodajni davek prinesel le $92.2ftff,746. Najvfcč prodajnega davka je prtflo iz gostiln, grocerij in ga-zolin*kih postaj. t v«» Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: t:0C—4:00; 1:00—8*0 Daily At 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Caaal 1100 Wednesday snd Sundsy by • epointmenta only Residence Tel.: Crawford »440 ff ao an.wer — Ca| ' Austin 5700 «■laiaaiaiaiB POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in nqje starejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne postaja WGCS;^ »360 kilocycles. Vodi jo George Marc^au EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH PROLETAREC A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau VOL XXXVI CHICAGO, ILL, November 12, 1941 Published We.kl, at 2301 So. Lawadala A«« THE PRICE OF PATRIOTISM Condemnation of Anti-Semitism MEDIATION? Everyone — including those who are called ^war-mongers"—wishes the war could be ended. Many sincere people knowing little about the hard facts of life in a world at war have urged that the United States persuade Britain and Germany to make peace. But when one who is supposed to kno* as much about world affairs as former Ambassador Oudahy proposes mediation by the United States, it is time to ask how much thinking lies behind such a proposal and where such thinking leads. No one—including those who are called 4,appeasers"— wants peace at any pi*ce. The question then is. What price peace? Following Mr. Cifdahy's statement befone the Senate Foreign Relations Committee, he was asked whether Hitler would restore the countries his armies have overrun. He replied that probably Der Fiihrer would want some "central control in Europe." This is altogether too casual and vague an outline for a peace program. But those who propose peace with Hitler are unable to be definite. They cannot say wheter some "central control in Europe" would leave any tolerable existence for other peopled. Most of all, they cannot guarantee that any "peace" the Nazis make will be more than a truce designed to disarm all opponents. Austria had an agreement with Hitler. The British and French made a deal with him over thf Sudetenland. The Poles had a non-aggression pact. So did the R^sians. Marshall Petain has his "collaboration" armistice. And Mussolini had his Axis partnership." B Does any realistic thinker expect Britain and America to disarm in the face of that record? At the very moment the United States has lined itself up anew against Hitlerism with an increase of Lend-Lease funds to nearly $18,000,000,000, can any realistic thinker expect it to beepme a mediator? No one relishes having to discourage mediation. But it is necessary to ask the price of these peace proposals. For the sooner it is realized that genuine peace does not lie on the okl road of impossible appeasement, the sooner we shall turn resolutely down the path which seeks peace by the destruction of Hitlerisnj.—The Christian Science Monitor. WOAKCAS Dê MA H DM6 TAY SuPPOfTOO SC «OCXS VfeOt STONED IK BC&TON M Q3O. Slf-DOW * AÎ .937 ami«»ca* iN- 0Wfl«S «4M mfc out 1w«cf as much sach ftftSO* DO* M (699. root 3f**T ton O+OH -MADC 6000S ucss iWtcm. S« MOM*. ft*** WXJ -ft* B*rr HATAI tus rwvcm amu rr mirs au of I/men- MCtUOtMS TOO/ VjneN Scfioet 'UA04MANifct£>Ff .Utl PlANtiT, SAVi A «tClTAL in JANUARY . I94J. A* cabhwl HALL IkC AuOiCNce REFUXD 1b lW! AT its CQMCU^04 uNtiL HAD o6u+fO *«TW AN AtX>iTtONAL HALF houo PfOfO«MANC£ .U* 3to«V WAS NBDNT P^MD AND "Dt30Rl8CD M nit fiWt 05% Of THtSrt Vomi "It was no mere acident," says Dr. Hu Shih, "that China was the first Asiatic nation to overthrow the monarchy and develop a democrats political philosophy and democratic poli-i ticsl life of it» own. For over twenty-one centuries. thef* has been going on in China a steady process of démocratisation oT the social structure through the early breakdown of • feudalism and abolition of primogeniture, through twenty centuries of selection of men for public office by means of open and competitive examinations, and through the age-long philosophical and educational tradition which tear ho* in its sacred scriptures that 'with education there is no class* and that rebellion against tyrannical government is justifiable." The Chines« Republic is therefore a natural development in the evolution of th«- Chinese body politic. As we now commemorate the thirtieth anniversary of the four, ling of ♦ he Republic, we wish to resfirm our faith in democracy and to rededicato ourselves to the unfinished task before us, the task of national resistance and roconstruction. ». (Contemporary China.) October Tenth is the July Fourth of China. Born 1911, the Republic has lived thirty years. These have been troublesome snd difficult yesrs. In the first decade the new-born Republic was threatened by two monarchical movements. In the second decade the young Republic had to fight against the reactionary forces of provincialism and militarism. And during this third decsde the Republic has been engaged in a war of resistance against the aggression of a neighboring power. Through these years of trial, the Republic of China has matured in experience and grown in strength and is today legitimately proud of the fact that she ranks as one of the most powerful nations that sre fighting for hurasn freedom snd world peace. v The historians of the Chinese Revolution may well divide the rerpub-lican era into three stages. The First Republic, formally inaugurated at Peking in 1912, was patterned after the British parliamentary system. The Second Republic, organised in Canton in 192ft, wss somewhat similar to the Russian soviet system. Neither the parliamentary system nor the soviet, however, was sdaptable to China. In 1928 the Third Republic in Nanking adopted the five-power constitutions! system, a new political system conceived by Sun Yat-sen and brought Into being by Chiang Kai-shek. Democratic ideal. Before the republican era China underwent ten centuries of feudalism and two millenia of monsrehiam. It is worthy to note thst even during the feudal and monarchal ages Chinese^fihilosophers were teaching the doctrines of polit-icsl snd economic democracy and the ideal o? universal' brotherhood. Thus Confucius said: "When the gre^t wsjr (tao) prevails, the world is a common state. Officers arc elected according to their wisdom and ability, and mutual confidence and peace reign. People regard not only their own parents as Lindbergh's Political Future WHO IS TO BLAME? We often wonder why there are not more stores handling union label article*, and have reached the conclusion that it because «union men and women don't realize how much they oan help each other by demanding the onion label on the articles they purchase. Members of -unions want to help each other as much it-possible, but unle«* some one reminds them about the label doing this, they just go in and purchase any thing the proprietor shows them. Even members of unions who are always asking otheo- union workers to demand their particular label when makirvg a purchase, forget to return the courtesy when it i> their turn to buy the other fellow's product Well, let's start from scratch and make up our minds tha* the -union label, *hop card and button are a big help to the onga«nized labor movement, and that we will do all we can to help them out in front. ECONOMY IN THE KITCHEN bor Executives' Association, speiking for 20 sturdy unions, each enjoying n full measure of autonomy. Com-mitees representing these» group-have frequently come together. Sometimes they reach a satisfactory decision, but occasionally, a* in the present wage case, it. is necessary to call in an emergency board selected by the President of the United States. So far as unions are concerned, they wouid prefer to sctle all matters "acros the table" with their employ-ers. However, that was not feasible in this instance and that is why five "impartial referees" are laboring with the wage problem in Chicago. Undoubtedly the system ha* it-weak points—nothing human i* en tirely perfect—but, bv and large. tb< cariers and their employes have