floyic ihteti? ij-jiits -tu J1 Sole* It Pena * t re* Hivo mesto LETO IV. - št. 14 V KOČEVJU 28. MARCA 1959 Cena 10 din erenca ZK na Rudn ifzu V nedeljo, 22. marca je bila v Oonmi Svobode v Salki vasi redna letna konferenca Zveze komunistov Rudnika. Poleg večine članov je bito na konferenci tudi 15 mladincev, ki so bili sprejeti v Zvezo komunistov Jugoslavije, v imenu občin-»kega komiteja pa je bil navzoč Reter Sobar. Pred začetkom konference so navzoči z enominutnim molkom počastili spomin rudarja Matije Šter-ka, ki se je minulo noč pri delu smrtno ponesrečil. O delu organizacije v preteklem totu je podal izčrpno poročilo sekretar rudniškega komiteja Miro “egler. (Izvlečke iz njegovega poročila objavljamo na drugi strani). . P° Poročilu je bila zelo živahna m Plodna razprava. Grm Karel je Sovoril o prepotrebnem sodelovanju do zato imele tudi več sredstev za osebni in družbeni standard. Kočevska občina bi si z izgradnjo kemične tovarne močno zvišala do- logah zbora proizvajalcev pri občini Kočevje. Poudaril je, da ni vseeno, kako je urejena zdravstvena služba, kam hodijo otroci v šolo ter hodke, zato bodo letos ob podpori kako preživi delavec svoj prosti čas. vseh delovnih kolektivov pospešeno dograjevali to tovarno. Tudi kolektiv rudnika bo prispeval 7 milijonov dinarjev, 1 milijon pa za ostala dela v občini. Tovariš Grm je sprožil tudi vprašanje stranskih obratov pri rudniku. Tako je samo v strojnem obratu 70 zaposlenih. Brez dvoma je, da so v teh obratih dobri delavci in njihove usluge so potrebne rudniku, toda ker se meri delovna storilnost po izkopanem premogu in številu zaposlenih, je ta številka za kočevski rudnik nizka. Ostali rudniki so že ločili stranske obrate. Vse to šo skupne naloge občine in kolektivov in jih je treba reševati ob skupni pomoči. Ko je razprava tekla o delu množičnih organizacij na rudniku, je bilo povedano, da je bil pomemben uspeh Partije, da so vse probleme reševali skupno in z enotnim nastopom šli pred kolektiv. Bolj bi morali prisluhniti utripu potreb po vsestranski izobrazbi našega delavca. Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« ne zmore vsega, zato bi bilo potrebno, da se ustanovi izobraževalni center, ki bi nudil izobrazbo po osebnem nagnjenju delavcev in splošno izobrazbo predvsem novo sprejetim mladim delavcem, ki so prišli Iz vasi. 1. MAJA NOV DNEVNIK »D E L O« Na zadnji seji Predsedstva SZDL Slovenije so sklenili, da se združita dnevnika Ljudska pravica in Slovenski poročevalec v nov dnevnik »Delo«. Z združitvijo sredstev in novinarskega kadra bo novi list, ki bo imel 10 do 16 strani, veliko bolje informiral bralce širom Slovenije. Časnik bo začel izhajati 1. maja, za glavnega urednika pa je imenovan dosedanji direktor Slovenskega poročevalca Rudi Janhuba. ŠTAFETA MLADOSTI Zvezni odbor za proslavo dneva mladosti je sklenil, da bo krenila štafeta mladosti na' pot 20. aprila, in sicer iz Zagreba, kjer je bil pred 40 leti ustanovljen SKOJ. — (Savez komunistične omladine Jugoslavije) Neka) dni v marcu smo imeli prav lepo vreme. To je izkoristil tudi fotoamater ing. L. Čampa in v Karlovici napravil lep posnetek . --------------------- Kasneje je bilo v diskusiji še po- po°ieti.i in občine pri reševanju ko- vedano, da bi iz teh delavnic usta-Riunalnih in drugih problemov ko- novili samostojno podjetje, ki bi n?Une- Letos je v družbenem planu opravljalo usluge tudi drugim rud-0kraja določeno, da bo vsaka obči- nikom. , . . . . "ja imela toliko sredstev, kolikor Direktor Rudnika, tovariš Berger, Povečat^vsestranjko Aktivnost čla Jih ustvari. Tiste občine, ki že ima- je govoril o vlogi zborov proizva- vsestransko aktivnost cla- 10 močno gospodarsko osnovo, bo- jalcčv in še Zbirajmo gradivo za proslavo 40 - letnice KPJ Republiški Odbor za proslavo 40-letnice KPJ v Sloveniji pripravlja skupno z Zgodovinskim arhivom CK fotografijah je treba označiti osebe Ljubljana, Trg revolucije 1, telef. s številkami in napisati k številkam številka 23-571. legalna in ilegalna imena. Posebna komisi i a ie nredložila .. .----nmvvm vn. icy tunu m negama imena. ve nekdo sam ne razr inferenci sklepe za nadaljnje delo: S5S MuzeJem NO razstavo »40 Vse kar želite oddati, pošljite ali štetimi predmeti, pa ve, posebno o delu in na- Seminar za sindikalne voditelje V ponedeljek se je pričel v Kočevju seminar za predsednike sindikalnih podružnic, ki ga je organiziral Občinski sindikalni svet. Namen seminarja je seznaniti n osti. Predstavnike sindikalnih podružnic sk .° 9°- s’nd'kata v sistemu delavnega in družbenega upravljanja, akor tudi S splošnimi problemi jugoslovanskega gospodarstva v iuči onomsko-političnih nalog druž-ncnega .plana za 1. 1959, ter z vzpo-v«k'mi natoflami sindikata, ki dan odgovornejše. so poživ,'h,CI> Odgovornejše, da bi tako ia v Ribnici slavnostna akademija v lU deI° sindikalnih podružnic, počastitev praznika občine Ribnica. polno dvorano Na dobro pripravljenih predavanjih so udeleženci seminarja v diskusiji skristalizirali vse pereče probleme v okviru njihove dejav- Vsi udeleženci seminarja so mnenja, da bo to pridobljeno znanje ogromno pripomoglo pri pravilnem izvajanju njihovih nalog. AKADEMIJA V RIBNICI V sredo zvečer, 25. marca je bi- koristno uporabil prav vse, kar se nanaša na delovanje Partije na raznih področjih javnega življenja, to ............... je pisano jn tiskano gradivo (zapis- masovne sestanke n*k*’ Pisma' beležke, dopisi, okrožnice, poročila, letaki, brošure, čašo- tifAVICE PODNAJEMNIKA! 2 novimi stanovanfskimi predpisi bo pravično urejen tudi polo-J Podnajemnikov. Odnosi med ^.10rnniki in podnajemniki so za-, na. Pot, ki nima nič skupnega : solistično moralo. Neredko se za 1, aJa,°, da so podnajemniki d/, stranski prostor v stanovanju na CelJa^, ueč, kot je bila najemni -vsega stanovanja. Mnogim so ‘ Podnajemniki zato vir mast-n,h dohodkov. °dngjemniStvo bo še nekaj ča-. °stalo, ker zaradi pomanjka-Jn stanovanj ni moč drugače. To-jd zakon bo dal podnajemnikom Potrebna zagotovila in jih obva-ovai pred izkoriščanjem. Naj. azim jša je določba, da bo podna-Ptačeval odškodnino za opombo sobe po isti tarifi po kateri plačuje najemnino najemnik stanovanja. Podnajemniki bodo Plačevali tudi odškodnino za po rabljeni električni tok. vodo in druge usluge, n. pr. posteljnino, Pohištvo itd. Toda najvišje zneske te usluge bo določil občinski ljudski odbor. V bodoče tudi ne bo več mo-P°če oddajati eno sobo več p,olt-na)emnikom hkrati. Zakon predvideva, da bo poslej za to potreb -° Posebno dovoljenje stanovanj-Cffa organa,, poleg tega pa bo vari * t^jttPtnik, ki bo imel več Km'n‘if^mn'/C0V' ptočafi višjo na- - podnajemniki bodo odslej skle-a LZ naiemnikom stanovanja po-Poaao m to za določen ali ločen čas. Če nedo- bo sklenjena za ne. določen čas, jo lahko . - stranki z enomesečno odpovedjo prekineta. Posebej zakon urejuje sostano-ualstvo. Za sostanovalske odnose bodo veljala tri osnovna načela: f°vih Stanovanjskih odnosov ne °0 več mogoče sklepati; stano-Vafijski odnosi, ki so bili doslej, °ttane)o p veljavi; kadar se eden °d sostanovalcev odseli, se v nje-^ del stanovanja ne sme vseliti n'ffa družina, ampak pripadajo tiraznjeni prostori stanovalcu, ki ostal v stanovanju. • ^stanovalci imajo vse pravice Ne sme pa sosta-ec vzeti Podnajemnika, če se n: q'Jostanovalec s tem ne stri-stanr, rav. tapo ne sme zamenjati tu i ^Tnia' kadar temu nasprn-le drugi sostanovalec. Pred polno dvorano je najprej spregovoril predsednik občine tovariš Ilc, ki je pozdravil navzoče in še posebno goste, med katerimi so bili tudi Vinko Mihelič, Filip Tetka-vec-Gašper, Vinko Knol, dr. Janez Kmet, Matija Maležič in drugi. O delu Partije, SKOJ in drugih naprednih organizacijah pred voj- nov ZK, konkretno pristopiti k splošnem izobraževanju delavcev, aktivno sodelovati pri tarifni politiki in sestavljanju novega tarifnega pravilnika, organizirati delovno akcijo, da bi dobili sredstva za proslavo 40-letnice KPJ in za prapor društva strojevodij, več dela z mladino in drugimi organizacijami, sprejeti v vrste ZKJ mlade delavce, organizirati in drugo. Ob koncu so izvolili nov 13-član-ski komite ZK za Rudnik, za sekretarja komiteja in delegata za IV. kongres ZKS pa je bil izvoljen Miro Hegler. Reči moramo, da je bila konferenca vsestransko zelo dobro pripravljena in bodo sprejeti sklepi za nadaljnje delo zelo koristni. V organizacijo Zveze komunistov Jugoslavije na območju Rudnika so bili sprejeti (jamski obrat): Albin Svetijičič, Miha Jerič II, Rudi Krese, Ignac Marin, Anton Kožuh, Emil Maconi, Ivan Novak; v organizaciji let obstoja ^Komunistične partije prinesite osebno v Zgodovinski arhiv CK ZKS, Ljubljana, Trg revolucije 1. Materiale odkupujemo ali spreje- Jugoslavije«. Zato poziva vse tovariše, ki razpolagajo s kakršnimikoli predmeti zgodovinske vrednosti iz dobe delovanja Komunistične mamo v posojilo. Odbor jamči za partije Jugoslavije 1919 1959. vrnitev izposojenih materialov. Od partije Jugoslavije 1919 Pododbor za razstavo bo lahko materialov, ki jih bo možno preslt- pisi, revije, knjige — zlasti take z rokopisnimi pripombami, fotografije, članske izkaznice, ' prepustnice sl°v: in osebni dokumenti, skice, zemljevidi). še bolj bo odbor potreboval predmete: zastave in uniforme raznih -telavskih in sploh naprednih drušlfžige, razmnoževalne aparate za ilegalno literaturo. Stance, značke, torbice in kovčke, predmete, ki so jih ljudje izdelali ali uporabljali v zaporih in Internacijah, orožje, opremo iz bunkerjev, bolnic in tehnik, predmete za maskiranje, predmete za mučenje borcev za kati. bodo tovariši pofeg svojih materialov prejeli še nove kopije z istočasno povrnitvijo vseh stroškov pošiljanja. Fotografije vrnemo v 14 dneh, ostalo po razstavi. Materiale pošljite ali pa sporočite naslove, kje se nahajajo, čimprej ali vsaj do 15. aprila 1959 na na- Če nekdo sam ne razpolaga z na-kje se nahajajo, prosimo, naj sporoči naslov tistega, ki to hrani. Razstavo bo prevzel Muzej narodne osvoboditve, kj se bo g tem tudi preoblikoval in preimenoval v Muzej revolucije. Tako razstava ne bo samo začasna, temveč se bo spremenila v stalno, kar ■ še posebej podčrtava njeno pomembnost. Prosimo tovariše, da se odzovejo temu pozivu in tako prispevajo h kvaliteti naše partijske razstave in bodočega Muzeja revolucije. Republiški Odbor za proslavo 40- Zgodovinski arhiv CK ZKS. letnice KPJ v Sloveniji dnevnega kopa: Peter Levstek, Jo- svob°do, priprave za sabotažo, pi že Zidarič, Janez Novak, Mohor Ko- sa,ine stro.ie. črke in ostale tiskar-želj, Ernest Nuzdorfer, Marčeto Ma- ske pripomočke itd. mvair,šmvLVn°jnM^iL0bŠirn0 90V0ri' ruši® in Boško Koševie: v Organi! Prosimo, da vsak kos, tovariš Vinko Mihelič. Program akademije je bil dopolnjen z recitacijami partizanskih pesmi in nastopom orkestra iz Ljubljane. zacijl zunanjega Kregulj II. Novim članom želimo pri njho-vem delu kar največ uspehov. ---------------------------------------—, ki ga pošti brata pa Alojz ljite, pa naj bo to pisan dokument ali predmet, zanesljivo dokumentirate, se pravi natanko poveste, kdo ga je uporabljal, v kakšne namene, kdaj in druge podrobnosti. Na LETNA SKUPŠČINA PODRUŽNICE ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Sedemnajst zdravniških pregledov na uro! V daljnem Tibetu, deželi, ki je pred nekaj leti prišla pod vlado v Pekingu, je prišlo v zadnjem času do resnejših nemirov. V glavnem mestu Tibeta, Lhasi, je prišlo do spopadov med domačini in kitajskimi oboroženimi silami. Kitajci so uporabljali topništvo, Tibetanci pa so se delno oborožili z lahkim avtomatskim orožjem, ki so ga v spopadih iztrgali Kitajcem. Zaradi skopih ln nezanesljivih vesti je težko reči, kaj je privedlo do vzrokov, da so se Tibetanci začeli z orožjem v roki zoperstavljati svojim gospodarjem — Kitajcem. Naj še omenimo, da je Kitajska, preden je za- med Francijo in Afriko«. Tem napovedim predsednika francoske vlade je težko verjeti, če je na primer generalni guverner Alžirije zdaj objavil, da bodo v prihodnjih štirih letih investirali kakih 150 milijard frankov, medtem ko je prvotni načrt določal nad 450 milijard ! ? Na volitvah v avtonomno zbornico Senegalije so dosegli nosilci ideje o združitvi dežel francoska Zahodne Afrike velik uspeh. Vseh 80 poslanskih mandatov in skupno nad 85*/« glasov so dobili kandidati Napredne zveze, ki se zavzema za federacijo. Zmaga pristašev fede- sedla Tibet, dala tej deželi poroštvo racije pomeni odločilen poraz pri-za njihovo avtonomijo v skiopu države. V soboto, 21. marca, je bila v Kočevju letna skupščina Zavoda za socialno zavarovanje, podružnice Kočevje. Letno poročilo je zajeto vso pestro dejavnost podružnice, ambulanta KGP, pa pomožno zdrav- za kruhom, ker so doma slabo žive-stveno postajo v Koprivniku. H. To potrjuje tudi ugotovitev, da Lani je bito v Splošni in obratnih je na območju občine 159 primerov ambulantah na Rudniku in KGP iz- aktivnih tuberkuloznih bolnikov, vršenj 64.955 zdravstvenih p regie- fluorografska akcija pa je pokaza Predsednik francoske vlade, Dobre, je te dni zaključil svoj drugi obisk v nemirni Alžiriji. V govorih, zadevanj, da bi zaustavili proces združevanja dežel v Zahodni Afriki. Z razgovori med predsednikom ZDA Eisenhowerjem in predsedni- ki jih je imel v Alžiriji, je dejal, da kom britanske vlade Mcmiilanom !r?Ia™;o,oiJlSJedil? P° P?ročilu dov. Podatki nam povedo, da je la nadaljnjih 480' ljudi ' bolnih ima vlada trdno voljo, da bo ukrenila vse mogoče, da »se Alžirija ni je končal prvi del prizadevanj zahodnih državnikov za vskladitev za- pa je zajela med drugim vzroke nesreč pri delu in delo higiensko-tehnične zaščite dela, potrebo po gradnji bolnice v Kočevju in drugo problematiko iz dela zdravstvene službe v občini Kočevje. Y uvodnem delu poročila je bito najprej zajeto delo skupščine Zavoda. Na sejah skupščine je bilo sprejetih več važnih sklepov, ka-eri so bili skoro v celoti izvršeni. Clam skupščine so bili aktivni. Pohvaliti je treba tudi delo odbora za zdravstvo ter komisij za preveriti-vo, HTZ in za rehabilitacijo in prekvalifikacijo invalidov. Izvršilni odbor je imel 5 sej. Na njih so razpravljali o razmih tekočih nalogah. Vsi sklepi so bili izvršeni. Lani je bilo na območju podružnice povprečno 5.709 aktivnih zavarovancev. Tu je treba prišteti še svojce zavarovancev, teh je bilo 6,280, upokojencev 811, svojcev upokojencev 535, kar znese skupno on«/’35 zavarovanih oseb ali okrog 90-o od skupnega števila prebivalcev v občini. Na območju podružnice deluje en , „V,a,VSDVe,ni. d°m. obratna ambu-. udnik in obratna ambulan- a -i - V sestav Zdravstvenega do-ma spadajo splošna ambulanta, otroška ambulanta bolniški oddelek, d-spanzer za TBC, dispanzer za žene, posvetovalnica za dojenčke in protivenericni dispanzer. Pomožne zdravstvene postaje pa so v Rania loki, Petrinji, Osilnici in Predgra-du. Obratna ambulanta Rudnik ima v svojem sklopu tudi zobno ambulanto za Rudnik in KGP, obratna Prišlo v Splošni ambulanti na eno sumljivih za TBC. (Nadaljevanje na 2. strani) O okrajnem petletnem načrtu ordinacijsko uro 16,7 pregledov, kar kaže, da so zdravniki v tej ambulanti zelo obremenjeni. Vseh ambulantnih pregledov je bilo lani 104.307, vseh zdravstvenih storitev pa blizu 112.000. Ko V Ljubljani je bil razširjen ple- Osnovne zahteve petletnega pla-smo že pri številkah, naj omenimo, num Okrajnega odbora SZDL Ljub- na v kmetijstvu so: povečanje proda je bilo lafif vseh babiških stori- ljana. Predsednik OLO dr. Marijan izvodnje in produktivnosti, koncen-tev oz. obiskov 542. Dermastia je obrazložil predlog pet- t racija družbenega sektorja kmetij- Precejšnji izdatki so bili za zdrav- letnega piana okraja. Po predlogu stva, raizvijanje kmetijskih zadrug ijenje v bolnišnicah, nekaj manj kot plana, ki ga bosta oba zbora OLO in s pomočjo kooperacij vključeva-55 milijonov din. Oskrbni dnevi so sprejela na seji, katera bo sredi nje privatnih posestev v sodobno se v primerjavi z 1957. znižali za aprila, je med drugim rečeno, da se kmetijsko proizvodnjo. 14"/«, d očim so se izdatki povečali, bo narodni dohodek v obdobju od Naloge v gradbeništvu se nana-ker se je dvignila cena oskrbnega leta 1957 do 1961 predvidoma po- šajo predvsem na investicije na po-dne. večal za 71°/», fizični obseg Indu- dročju družbenega standarda; po- Na območju podružnice znatno strijske proizvodnje pa za 58"/» (let- trebna bo boljša organizacija grad-vpliva na število bolezni to, da so no povprečno za 11,6*/*). bene operative in izboljšanje dela v bili ljudje v stari Jugoslaviji močno Petletni perspektivni plan ne bo gradbeni obrti in industriji gradbe-podhranjeni in da so se priselili na kot »ustavni zakon« marveč samo nega materiala, le tako bo mogoče postavljene naloge uspešno izvršiti. Velika skrb bo posvečena stanovanjski izgradnji. Vendar kljub velikim naporom, ki se izražajo v pet- ah koli ne bi ločila od Francije, da pa hodne politike v nemškem vpraša-bodo obenem v Alžiriji ustvarjeni n-iu- Odgovor Zahoda na zadnjo pogoji, ki bodo zgled za nove stike Sovjetsko noto bo pripravljen še ta teden. V začetku prihodnjega tednh se bodo sestali v prestolnici ZDA zunanji ministri Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Francije. Proučili bodo nerfiško vprašanje predno še bo sestal stalni svet Atlantskega pakta. Sestanku bo prisostvoval tudi zahodnonemški zunanji minister Von Brentano. Zastopnik Arabske lige v Kairu je sporočil, da je Liga pripravljena pripraviti posvetovanje ministrov arabskih držav v kakšni nevtralni arabski državi. Posvetovanje bi bito posvečeno sporu med ZAR in Irakom. Indijski premier Nehru je na nekem sprejemu izjavil, da bo čez 20 let v Indiji število indijskega prebivalstva doseglo 700 milijonov, kar pomeni, da bo treba prehraniti 300 milijonov ljudi več kot sedaj. De-- ------r-- jai je, da bo mogoče rešiti ta pre- letnem perspektivnem planu, ne bo blem samo s pomočjo uslužnostnih in poljedelskih zadrug, ki bi jih Kočevsko povečini ljudje, ki so šli kot program razvoja okraja. Veliko potovanj v tujino 19. marca je bila v Ljubljani seja hov študij. Člani sveta so bili mne- mnn . .... o. sveta za notranje zadeve OLO. Go- n ja da bi naj v bodoče raje bolje ™OJ!OC® 1"ešltl stanovanjskega vpra- vorili so o potovanjih v (nožem- uredili domače prakse. - Nezako* TaVto^mnovan?^^^ T stvo in pa o prekrških v lanskem nitih prehodov preko meje - tr.ebe" T k stanovanjska izgrad-letu. Ugotovljeno je bilo, da je bilo lani občutno manj. preteklo leto zelo veliko skupinskih , ,, izletov v inozemstvo, sicer pa bddo SAMOPOSTREŽBA rf, Zarad' zaostankov iz prejšnjih sr: selju so te dni odprli novo restav- van1ske stiske vezana racijo, v kateri si abonenti sami postrežejo. Cene so nizke: zajtrk stane 20, 'kosilo 75 in večerja 50 din. VREME Prevladovalo bo lepo vreme; sprva slana, pozneje toplo. Od 4. ap- tudi v bodoče čim bolj olajševali potovanja v tujino. Še posebej so na seji razpravljali o tako imenovanih »praksah« v tujini. Poslužujejo se jih predvsem študentje; vedeti pa moramo, da so te »prakse« zelo malo ali pa v nikakršni vezi z njihovim strokovnim študijem. Ako se študentje dalj časa mude v inozemstvu, tudi vpliva kvarno na n ji— bl10 n ja — kljub mobilizaciji vseh sredstev — zadovoljila le 60°/o Vseh potreb. na daljše obdobje. Ko so člani plenuma govorili o številnih nalogah, ki jih ‘ postavlja morala Indija čimprej uvesti, da bi zadovoljila vedno večje potrebe države. Fidelo Castro, predsednik vlade na Kubi, utrjuje oblast. Pred kratkim je več kot ‘600.000 Kubancev manifestiralo svojo predanost režimu Castra. Na koncu manifestacije so govorili: predsednik vlade Castro ter sindikalni voditelji Kube. Premier Castro je v svojem go- petletni perspektivni plan okraja voru obsodil akcije velikih tmstov rila naprej pričakujemo in ohladitev. padavine vršljiv. Ljubljana, so Izrazili prepričanje da je plan postavljen realno in iz- -vec in raznih družh v dobi starega režima. Veliki tresti in interesi posameznih tujih družb so bili povod za trpljenje mnogih Kubancev. Zunanjepolitični komentar — —-- KRIVICA Avstrijski parlament je minuli četrtek sprejel dva doslej najkri-vičnejša zakona do slovenske narodnostne manjšine na Koroškem. Gre za dva zakonska predloga, od katerih eden odpravlja dvojezično šolstvo, drugi pa prepoveduje rabo slovenščine v 6 do 9 sodnih okrajev, kjer žive Slovenci (Do-brla vas, Velikovec, Rožek, Šmohor. Celovec-okolica, in Bel jak-okolica). Zakon o manjšinskem šolstvu uzakonjuje lanskoletno protiustavno uredbo koroškega deželnega glavarja Wedeniga, ki je odpravila dvojezične šole, čeprav je avstrijska vlada z državno pogodbo sprejela obveznost o enakoprav-nem položaju manjšin in spoštovanju njihovih narodnostnih pravic. Oba zakona torej očitno nasprotujeta vsem obveznostim, ki jih je Avstrija dolžna spoštovati v smislu dolgčb državne pogodbe. In ne samo to. Takšno zaščito in najosnovnejše pravice je dolžna danes spoštovati vsaka civilizirana dežela, predvsem pa tistct, ki se sklicuje na isvojo demokratično ureditev. če sta se obe največji avstrijski politični stranki ljudska in socialistična — uklonili pritisku nekaterih prenapetih krogov in sta glasovali za zakoriske predloge, ki spravljajo v neenakopraven položaj manjšino in dajejo nemški večini vse možnosti za zatiranje manjšine koroških Slovencev, potem je to samo dokaz nj.hove 1 nenačelnosti in pomanjkanja čuta za pravičnost, še več. To je hkrati tudi očiten dokaz, da vladajočim političnim krogom na Dunaju ni dosti do dobrih sosedskih odnosov z Jugoslavijo, ni do pristnega sodelovanja med dvema sosedama deželama,, ali pa — da pomen takih prijateljskih odnosov očitno omalovažujejo in podcenjujejo. Zato je naš predstavnik v državnem sekretariatu , za zunanje zadeve upravičeno dejal: »Jugoslovanska vlada je skrajno presenečena spričo naglice in načina, kako sta bila ta zakona sprejeta, ter poudarjd, da je avstrijska vlada prevzela vso i odgovornost za negativne posledice, ki lahko iz tega nastanejo.« Nenačelnost avstrijskega stališča prihaja še bolj 'do izraza v zahtevah, ki jih dunajska vlada naslavlja na Rim in v katerih terja Spoštovanje pravic za avstrijsko manjšino na Južnem Tirolskem. Tudi mi delimo njihovo mnenje, da je treba spoštovati narodnostne pravice manjšin, toda hkrati pribijamo, da je treba pri teh zahtevah biti vsestransko dosleden. Kako pa je mogoče terjati enostransko razširitev pravic za manjšino na Tirolskem, hkrati pa s krivičnimi zakoni odrekati najosnovnejše pravice manjšini v lastni deželi? In pri tem je znano, da uživajo Južni Tirolci daleč večje in širše narodnostne pravice pod Italijo, kot jih imajo naši koroški Slovenci v Avstriji. Prav zato je beseda predstavnika koroških Slovencev v parla-Iamentarnem pododboru ne samo žalostno resnična, marveč tudi pretresljiva, ko je dejal: »Mi koroški Slovenci, bi bili veseli, če bi dobili za nagrado tisto, kar so dobili Južni Tirolci za kazen ...« Oba sprejeta zakona v dunajskem parlamentu napolnjujeta vso slovensko in jugoslovansko javnost z globokim ogorčenjem spričo tako brezobzirnega teptanja najosnovnejših pravic slovenske narodnostne manjšine v Avstriji in spričo tako omalovažujočega prezira do mednarodnih obveznosti, ki jih je avstrijska vlada sprejela s podpisom državne pogodbe. Ta krivica bo vsekakor škodljivo vplivala tako na položaj koroške narodnostne manjšine kakor tudi na odnose med Avstrijo in Jugoslavijo. Za takšno stanje pa dejansko nosi izključno krivdo vlada na Dunaju. Martin Tomažič Prerasti povprečno politično razpoloženje! Objavljamo izvlečke iz poročila sekretarja rudniškega komiteja ZKS, ki ga je na letni konferenci minulo nedeljo podal sekretar komiteja tovariš Miro Hegler. Uvodoma je omenil, da daje letošnji konferenci posebno obeležje sprejem 15 mladih rudarjev v vrste ZK in to, da smo v jubilejnem letu Komunistične partije Jugoslavije. Konferenca je tudi pred kongresom ZKS in vse, kar dela in obravnava organizacija, je organsko povezano s kongresom. Za trdno je treba izpolniti sklepe, ki so bili tako da je tudi v sprejeti za IV. kongres ZKS. Stop- bivanje prijetno, njevati je treba prizadevnost, da bo zanesljivo obdelan program ZKJ v vseh osnovnih organizacijah in najbolj odločno krepiti organizacijo. Za preteklo obdobje je karakterističen hiter razvoj na širokem področju socialističnih odnosov, soci- učinku in je naloga vseh, da se povsod, kjerkoli je le mogoče, preneha plačevanje na uro. Le tako se bo dvignila produktivnost do naj- SKUPNA SEJA DS IN UO POSLOVNE ZVEZE KOČEVJE Skoro 800 milijonov prometa 23. marca skupna seja je bila v Kočevju delavskega sveta in vanj je bilo treba dograditi tudi v;§je možne stopnje. Temu se bodo upravnega odbora Poslovne zveze ostale komunalne objekte. Za mlade in nekvalificirane delavce, ki imajo manj osebnih dohodkov, pa je bila urejena restavracija, ki ima sodobno kuhinjo s hladilnico. Posebna je bila skrb za samski dom. Urejeni so bili prostori ter dokupljena potrebna oprema, tej leseni stavbi Miro Hegler je bil ponovno izvoljen za srekretarja rudniškega komiteja ZKS in za delegata za IV. kongrčs Skrb za ljudi je bila lani usmerjena v dve strani. Na eni strani za pospešeno reševanje stanovanjskega vprašanja, na drugi pa za družbeno prehrano in nastanitev samcev. 51 milijonov din je bilo uporabljenih za stanovanja, v katere se je vselilo 28 družin. Poleg stanovanj je bilo treba dograditi tudi ostale komunalne objekte. Ko je govoril o delu sindikata in ostalih organizacij, je dejal, da je rudniški komite večkrat na svojih sejah obravnaval delo in probleme sindikata kot neposredne vodilne sile v podjetju in tudi nudil pomoč pri njegovem delu. V sindikatu je včlanjenih 815 delavcev in nameščencev. V sindikatu so vsi člani kolektiva, razen enega, ki je bil izključen. Pri delu sindikata imajo močan vpliv sindikalni pododbori, predvsem v jami in na strojnem obratu. Komunisti v organih samouprav- proizvajalcem ljanja in sindikatov so se močno angažirali za dvig produktivnosti deia in posebno v zadnjem času za urejevanje tarifnega pravilnika. Slednje je ena zelo odgovornih nalog delavskega sveta in sindikalne podružnice. Vskladiti razmerja med posameznimi delovnimi mesti pri morali komunisti bolj posvečati in mora to postati ena osnovnih nalog komunistov. Kljub pomoči mladinski organizaciji pa je bilo delo komunistov v tej smeri še prešibko. Mladi ljudje imajo svoje predstave o socializmu, demokraciji in samoupravljanju in jih dostikrat jemljejo bolj resno kot starejši člani kolektiva in je treba to upoštevati pri sprejemanju mladincev v vrste ZK. Na pobudo ZK je formirana mladinska delovna brigada »Duško Remih«, ki bo prihodnji mesec začela z urejevanjem rudarskih naselij. O tistem delu poročila, ki- se nanaša na delo Svobode in drugih organizacij na Rudniku, pa bomo poročali v posebnih sestavkih. Kočevje. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila: pregled in sprejem zaključnega računa Poslovne zveze za leto 1958. Zaključni račun je pokazal, da je znašala celotna realizacija poslovanja nad 782 milijonov dinarjev prometa. Najvišja postavka odpade na blagovni promet z lesom 560,000.000 din. Realizacija prodane plavne živine znaša 121,730.000 din, plemenske živine pa je bilo prodane za 62,000.000 din. Ostali promet so ustvarile druge dejavnosti pri Poslovni zvezi. V trgovskem poslovanju med zadrugami in Poslovno zvezo so bile ustvarjene komisijske razlike v višini 10,000.000 din. Na seji so se dalj časa zadržali pri vprašanju, ali naj te razlike vrnejo zadrugam ali Samo slepec bi lahko trdil . . .! Kakšni so izg ledi za pogodbeno sodelovanje v dobrepoljski občini letos? O tem vprašanju so precej na široko razpravljali tudi na letni konferenci SZDL. Poudarili so, da so za uspešno izvršitev plana spomladanske setve hibridne koruze jn krompirja v pogodbenem sodelova. Ni še tako dolgo tega (spomnimo se časov v stari Jugoslaviji), ko so po naših vaseh peli bobni. Marsikateri kmet je bil ob domačijo. Redke so bile družine, ki bi imele vsako nedeljo meso na mizi, v hiši radio itd. Samo slepec bi lahko trdil, da se ni od tistih časov nič pa se ves znesek naloži v posebni investicijski sklad, iz katerega bi črpale zadruge sredstva za raene potrebe, tako n. pr. za gradnjo potrebnih skladišč na večjih železniških postajah, obnovih zadružnih pašnikov in podobno. Na kraju so se zedinili, da se 6,000.000 din komisijskih razlik vrne zadrugam v njihovo uporabo, 4,000.000 din pa naloži na investicijski sklad. Ta sklep bo moral potrditi še občni zbor Poslovne zveze. Nadalje so bili člani UO in DS seznanjeni z delom posameznih oddelkov Poslovne zveze v preteklem letu. Poslovna zveza je posvetila veliko skrb in vložila precejšnja sredstva za obnovo in pomladitev gozdov, gradnjo gozdnih cest itd. V poročilu kmetijskega oddelka je bilo med drugim navedeno, da so bili doseženi v kmetijstvu precejšnji uspehi, ki so plod večletnega dela kmetijskih strokovnjakov In kmetijske službe. Tudi z mehanizacijo v kmetijstvu gre vedno na boljše. Živinorejska služba je dobro organizirana. Živinoreja dosega iz leta v leto večje uspehe. Pri sprejemanju živine v rodovnik so zavzeli lani ostrejši kriterij. Povprečna molznost rodovniških krav je znašala lani 3.034 kg mleka letno na nj.u odgovorni vsi, posebno pa spremenilo. Napredek in izboljšanje eno kravo ali 130 kg mleka več kot SZDL. Zato je treba kmetijskim pojasniti, čemu In zakaj je potrebna kooperacija. O tem je bilo že precej napisanega In povedanega. Vendar, da ponovimo, v čem je smisel kooperacije: boljše obdelana zemlja daje več in ve'*„e dohodke Istemu, ki jo obdeluje. Vsekakor bi morali biti med prvimi pogodbenimi sodelavci člani življenjske ravni je bil dosežen v vseh krajih. To smo zapisali zato, da bi tudi neverni Tomaži razumeli, da je pogodbeno sodelovanje kmeta z zadrugo nadaljnji korak k izboljšanju življenjskega standarda našega kmeta, tudi dobrepoljskega. Prepričani smo, da bo seme kooperacije obrodilo sadove in da bo straši- leta 1957. Med živino je po zaslugi veterinarske službe in živinorejskih strokovnjakov Poslovne zveze mani jalovosti in raznih živinskih bolezni. Stanje goveje živine na področju Poslovne zveze je v glavnem lato. kot je bilo pred enim letom, mla- : d ega -govejega naraščaja pa je več za 7'/». Precejšen porast je bil za- alističmh ekonomskih sil in sisteT urejanju osebnih dohodkov, hkrati zadružnih svetov, odborniki ObLO, '°, češ, »če bom vključen v pogod- betežen v prašičereji od 20 do 40 • ma demokratičnega samoupravljanja delovnih ljudi. Širenje materialne osnove v samoupravnem sistemu je najbolj ugodno vplivalo na razmah proizvodnje in povezovanja med podjetji in občino. Ko je dalje govoril o družbenem upravljanju je poudaril, da je Zveza komunistov osnovno gibalo in pa je treba uvesti nagrajevanje po učinku. Na rudniku je sedaj le dobra polovica delavcev plačanih po KOPALNI BAZEN Proti koncu marca bodo v Črnem potoku nadaljevali z gradnjo kopalnega bazena. M aterial je že pri-pobudnik družbenega razvoja, da je pravljen. Če bo vreme ugodno in če nosilec ključnih točk sistema soci- bo dovolj finančnih sredstev, bo alistične demokracije in da velik bazen do konca aprila gotov. Rojak del članov ZK kljub nekaterim sla- Rihard Jaklič iz Amerike je te dni ki naj bi dali s tem zgled ostalim kmetovalcem-zadružnikom. Res je, da si vsaka nova stvar, pa če je še tako pametna in koristna, težko utira pot med ljudi. Vedno se najdejo »pametnjakoviči«, ki odvračajo ljudi od napredka. Tudi v dobrepoljski dolini se ne manjka takih. Zato pa je dolžnost vseh naprednih državljanov, da ne pustijo, da bi ljudje, ki so nasprotniki današnje družbene ureditve, vodili na beno sodelovanje, bom ob zemljo«, v prihodnjih letih, če še ne prej, popolnoma splahnilo kot milni mehurček. Da se bo to čimprej zgodilo, naj-bo to naloga Socialistične zveze in njenih članov. bostim in pomanjkljivostim požrtvovalno in vztrajno nosi najtežje breme socialistične graditve. Ne bi bilo prav, da komunisti tudi kritično ne pregledajo svojega dela. Lanska konferenca je zelo kritično obdelala delo komunistov in postavila trdnejše temelje nadaljnjega dela organizacije. Se pa še dogaja, da ob negativnih izpadih posameznikov, komunisti ne nastopijo energično in pozabijo, da so člani ZK. Namesto, da bi krepili politično situacijo in prerasli povprečno politično razpoloženje množic, kar je komunistična dolžnost, tonejo v tem razpoloženju ali pa ga včasih še slabšajo. Komunisti morajo vedeti, da je premagovanje naših težav najmočnejše orožje prepričevanja, odkrito in jasno je treba naše težave ljudem tudi povedati. Izboljšati življenjske pogoje delovnim ljudem in v isti sapi zgraditi močno industrijo ni mogoče brez večjih naporov. Skrb za ljudi je bila lani usmerjena v dve strani. Na eni strani za pospešeno reševanje stanovanjskega vprašanja,-na drugi pa za druž- poslal za kopalni bazen 24.000 din. vasi »svojo« politiko. 500 NOVIH OBRATOV 24. marca je bila v Ljubljani seja upravnega odbora Okrajne obrtne zbornice. Govorili so o pripra- , _ . , , . ... __. vati na letne konference obrtništva, do:\ezenl P'3"1 kooperacijske proiz- . v. , vAfinio i/ nnrwant msiQin Ahoin Nftl" katere naj bi bile v vseh občinah Tudi sadjarstvu je bila povečan* velika skrb. Strokovnjaki s PZ so * svojim vsestranskim delom nudili veliko pomoč kmetijskim zadrugam-Ko so bili seznanjeni z vsem tem, so člani UO in DS soglasno potrdili zaključni -račun. Potrditi pa g* mora še občni zbor Poslovne zveze, ki bo v ponedeljek 30. marca. V nadaljevanju seje so razpravljali o rezultatih pogodbenega fto-delovanja v naših zadrugah. Po podatkih do 20. marca niso bili še jim Del delovnega predsedstva na konferenci ZK Rudnika Z majhnimi sredstvi - uspeh okraja v aprilu, nadalje o družbenem planu obrtništva za leto 1959, politiki nagrajevanja v obrtništvu in drugem. Govorili so tudi o okrajnem perspektivnem planu, k; predvideva v petih letih 500 novih obrtnih obratov v okraju. Za to bo potrebno okoli 3 milijarde investicijskih sredstev. ČE BI BILA BOLNIŠNICA BLIZU V Kočevju potrebe že dalj časa terjajo bolnišnico. Ljubljana in Novo mesto sta precej oddaljena in predno prepeljejo težkega poškodovanca ali bolnika v eno ali drugo bolnišnico, ta lahko med potjo umre. Tak primer smo imeli lansko leto, ko so pripeljali težko ponesrečenega človeka šele štiri ure po nesreči v novomeško bolnišnico. Če bi bila pomoč hitra, bi ponesrečenec verjetno ostal pri življenju, lovnem razmerju 38J*/«. Vsi, ki a» O gradnji bolnišnice v Kočevju je v delovnem razmerju, so socialni razpravljal tudi ObLO in so vsi iz- zavarovani, prav tako tudi njihove gledi, da bodo začeli z gradnjo že družine. Tako je na podlagi delov-v tem letu. Zdravstveno^ postajo pa nega njznjijrja zavarovanih 81 *«* vodnje v nobeni naših občin. Naj slabši rezultati so bili doseženi v občini Ribnica. V tej tn ostalih občinah bodo v teh dneh storili vse, da bodo plani uresničeni. CovorU/ so tudi o tem, da kooperaciji in * tem načrtni proizvodnji v kmetijstvu veliko škoduje sovražna propaganda posameznikov, ki hujskaj* ljudi, češ, če boš sodeloval v kooperaciji boš moral sodelovati ¥ skupnosti. Take hujskače bi bil* treba poiskati in primerno kaznovati. Bilo je tudi rečeno, da je uspeh ali neuspeh pogodbenega sodelovanja v mnogem odvisen od upravnega odbora in zadružnega svet* zadruge. Potrebno je tudi večje sodelovanje z občinskimi ljudskw odbori in množičnimi orgariiz. * - 90'/« JE ZAVAROVANIH V kočevski občini je 14.800 prebivalcev. Od tega števila je v de- upokojenge.,. pa skoro 90*/o. Odgovornost pade na ves odbor Skupščina podružnice ZSZ Na občinski konferenci SZDL v obrat, ki bo v teku dveh let zapo- __________ Dobrepolju je bilo v oredsedniko- sloVal nad 200 ljudi. V Apnenici bo _o_ __ _____________ beno prehrano in nastanitev sam- vem poročilu med drugim navedeno, do začeli z rekonstrukcijo že v dru- bi bilo treba zgraditi tudi v Kolpski vseh pre$riya|pev, če prištejemo Še cev. 51 milijonov din je bilo upo- da se vodi enotna politika na vseh gi polovici leta. Sredstva so že za- dolini. ----------- — ----nAV- rabljenih za stanovanja, v katero se po tročjlh dela. Z minimalnim: sred- gotovljena. Tudi za opremo obrale vselilo 28 družin Poleg stano- stvl urejajo prostore za pletilskt ta za pletilstvo s stroji je po druž- J benem planu zagotovljenih 20 mi- lijonov din. Za elektrifikacijo v Strugah je ObLO najel kredit v znesku 3 milijone din. Potrditev glavnega projekta za dograditev podaljška Kulturnega doma je v zaključni fazi. _______ , Tudi v kinematograf so bila vlo- Podgora, Mala Ilova gora in Zdenski žena sredstva, s čimer se je zelo podružnici je močno vplivala na de- vasi pa za leto 1958 ...« izboljšala kvaliteta predvajanja javnost HTZ komisij pri podjetjih. - Še kraiši komentar. Nedelavnost filmov. Vse to je vplivalo na zmanjšanje drugega dela na skrbi tudi komple- vaških odborov SZDL se odraža v Občinski ljudski odbor je s sred- števila nesreč pri delu v podjetjih. ?ira„^Li„fkl|!!rlent?v'. za Priznan^ številu članstva, pobrani članarini, stvi, ki jih je imel na razpolago, ze- Vendar je kljub temu število ne- inva_ . . pokojnine. V poročilu revizijske komisije pri Obč. odboru SZDL Dobrepolje beremo med drugim: »... Na razširjene seje so bili poleg članov občinskega odbora SZDL vabljeni vedno tudi vsi predsedniki in tajniki osnovnih organizacij SZDL iz vasi. Udeležba teh ni bila vedno zadovo- »... Članarina ni pobrana v sledečih organizacijah: v Bruhanji vasi za leto 1957 in 1958, v vaseh (Nadaljevanje s 1. strani) v Preventivnemu zdravstvenemu varstvu in higiensko-tehnični zaščiti je podružnica posvetila vso skrb. Aktivnost HTZ komisije pri call za nadomestilo plač za te dneve pa so znašali 4,832.000 din. * primerjavi s celotnim številom izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni in nesreč odpade na nesreč* pri delu 16,3'A>!!! Uslužbenci Zavoda imajo polet nadalj* uueiezua ™ ------— ------, aievnu viansiva, pooraru ciau"1—— j— ---- — ■■—i-----a-. — ----- j- —j™ -------- " nnrvtavlinmo ___ , , , j« lijva Sej so se najmanj udeleževali napredku v vasi, v delu ostalih or- lo dobro gospodaril in je bilo s pra- sreč še vedno previsoko. Vseh ne- 9 J Je aelovne dobe, kar d predsedniki in tajniki iz Podpeči, ganizacij, društev, prosvetljenosti vilno organizacijo dela opravljenega sreč pri delu je bilo lani 925. iz- a- ^aj v ilustracijo nave- Podgore, Bruhanje vasi, Zdenske it(j Ne smemo pa naprtiti vseh od- mnogo več kot so dovoljevala sred- gubi jenih delovnih dni pa je bilo _ , a je bilo lani v zvezi z vasi, Male Ilove gore in Ceste ...« »... Stanje članstva še vedno ni zadovoljive. Skupno je 833 članov, ali 31°/« od števila volilnih upravičencev. Pripomniti moramo, da se je število članov od zadnje občin- govornosti za nedelavnost vaškega stva. Krajevni odbori so s pomočjo 13.829. V breme podružnice je odbora samo predsedniku, tajniku vaških odborov SZDL in volivci ure- padlo za plačilo nad deset tisoč de- in blagajniku, čeprav ti trije v or- dili krajevna pota. ganizaciji največ pomenijo. Odgovornost nosi ves odbor, ki je bil izvoljen zato, da bo delal. Tega se v marsikaterem kraju premalo zavedajo. Moč ene ali druge organizacije je ustanovni v njenem vodstvu, odvisna je od ših internirancev, lovnih dni, stroški, ki so jih izpla- Sekcija internirancev v Dobrepolju . _______ za- slišanjem prič za priznanje delovne dobe zaslišanih prič 1.602. V lanskem letu je bilo povprečno 2.120 upravičencev do otroškeg* dodatka in 4.296 otrok. Skupno J® bilo izplačanih za otroške dodati« Pred NAJVEČ DENARNIH VLOG Slovenci imamo največ hranilnih . vlog v državi. Če bi vse denarne ske konference povečalo, vendar sa- vloge, ki jih Slovenci imamo v hra- mo v nekaterih organizacijah, tako nilnici razdelili na vse prebivalce v Kompoljah, Ponikvah, Vidmu, Slovenije, bi na vsakega prišlo 8019 Predstrugah in Strugah, medtem ko v njenem vousivu, vuvisim ./= uu »». -------------------------- ------- v oreobrazhi našma dinarjev. Povprečje za celo državo je v ostalih organizacijah ostalo šte- nieqove SDOsr>bnosti in aktivnosti. In deportirancev iz območja občine prvimi v p °™ kmetij- skupni dohodki pa znaša samo 2670 din prihrankov vilo članov na isti ravni, v Mali Zat0 pa ob času volitev novih vod- Dobrepolje. V imenu OO ZB NOV ^ toneta z zadrlo %. ™ jonov 66648° dinarje,v' akuPni iv Ilovi gori pa je padlo na 7 članov...« stev organizacij, še posebno Soci- Ljubljana je prisostvoval zboru to- povezavi kmeta z zadrugo Člani ZB datki pa 140,785.908 din, kar prika- alistične zveze, ne bi smele izzve- variš Ivan Fajdiga. Udeleženci zbo- n*J M dah zgled v tem zuje primanjkljaj v znesku 8,118.42« neti parole »V odbore Socialistične ra so bili najprej seznanjeni s pra- J® treba tol- dinarjev. Izdatki so v glavnem P°' 127,586.000 din — ali na enega ak-kratkim je bil na Vidmu cija. Govoril je tudi o nal. sekcije, tivnega zavarovanca 22.348 din. občni zbor sekcije biv- Na zboru so nadalje razpravljali Sedaj pa še nekaj številk o ti' vojnih ujetnikov o tem, aa_ najdbi bili člani ZB med nan5nih pokazateljih podružnic* _______ _ so znašali 132 mllt' V imenu OO na prebivalca. Razprodaja sadnih drevesc KGP Kočevje, Kmetijska uprava Mlaka obvešča interesente sadnih drevesc, da bo razprodaja sadnih drevesc dne 30. III. 1959. ob 8. uri v sadovnjaku v Mahovniku. Izkop drevesc bi opravil kupec sam. Cena se bo določila na kraju prodaje. Za pojasnila se obračajte na Kmetijsko upravo Mlaka, telefon štev. 244. zveze izvolimo najboljše ljudi« v prazno... Če bi imeli na Mali Ilovi gori dober odbor, število članov SZDL ne jn ygeh arozotah, bi tako nazadovalo, tudi članarina . 7af1nio voin, v omejeni vasi, Bruhanji vasi in se 1 nekaterih drugih vaseh za - lansko nal leto ne bi ostala nepobrana, če... minu- Se bi lahko naštevali. Želimo le, da Tovariš Fajd'oa se m»d drugim bi naše besede našle pravilen od- dejal, da so bili bivši interniranci mev in na pravem mestu. nekako osamljeni. Sedaj bo druga- vili ter nalogami in namenom sekcije. Ena od važnih nalog sekcije bo tudi ta, da se zbere material o trpljenju naših ljudi no raznih ta-' ki so jih prestali med zadnjo voino. Vse to bi zapisali, da bo ostalo v spo- maciti in pojasnjevati, čemu in za- rasjj za ambulanto zdravljenj* kaj je potrebno, da naredimo pre- Z(jravila in materialne izdatke, delom s konservativnostjo v našem gjm So se znižali za zobne storit«* kmetijstvu in se oprimemo novih denarno nadomestilo plače, zdravljenje v naravnih zdravilišč in ^ -ta. če, ko je ustanovljena njihova sek- ca iz Potiskovca. sodobnih metod. Na kraju so izvolili člane v upravni odbor sekcije: Ludvina Andoljška z Vidma, Magdo Kavčič iz Predstrug, Antona Pirmana iz Male vasi, Adolfa Fran-celjna iz Ponikev in Franca Ogrin- nekatere druge vrste izdatkov. Že iz tega pregleda si bomo lab' ko vsaj v malem ustvarili sliko * delu in življenju podružnice Zav®' da za socialno zavarovanje Kocev j* kakor tudi skrb naše družbe ** zdravje našega delovnega človek*' (.Domači i pnrlnikJ Velik fe delež delavske mladine go razvoj telesne kulture v našem kraju. Nekateri so dosegli že lepe uspehe. Zapet mladinec iz delavskih vrst. Tudi Ribničani so pokazali zanimanje za turizem MILAN KOCIJANČIČ Po poklicu je livar pri podjetju »Avto« v Kočevju, le kot deček Se je vključil v društvo TVD Partizan Kočevje. Telovadil je v mladinskih oddelkih. Toko je do-raščal z razvojem društva in je postal dober športnik in aktivni sodelavec v ostalih organizacijskih delih društva. Posvetil se je nogometu. Kot izurjen branilec je stalni član društvene nogometne A enajstorice. Poleg tega je tudi vnet sctnkač, kar je dokazal s tem, da je od mladincev napravil največ prostovoljnih delovnih ur na urejevanju hove sankaške proge na pobočju Mestnega vrha. Preteklo leto se je udeležil v lil. patroli kočevskega Partizana, pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« in veličdstnega pohoda z brigado Partizana Slovenije na Proslavi v Sutjeski. Tudi v ostalem je Kocijančič lahko vzor delavski mladini, posebno še oni, ki »e še ni odločila vstopiti v vrste telesnd kulture. V letošnji sezoni občnih zborov v Ribnici je bil od najbolj obiskanih občni zbor Turistično olepševalnega društva. Bil je pretekli četrtek v dvorani Mladinskega doma. Čeprav je bilo slabo vreme, se je občnega zbora udeležilo tri četrtine članstva. S tem so pokazali, da hočejo vsi člani sodelovati pri izvrševanju važnih nalog in turističnih dejavnostih. Društvo je sprejelo nova društvena pravila, ki jih je prilagodilo in vskladilo z novo organizacijo Turistične Zveze Slovenije z novo ustanovljenim Okrajnim turističnimi Zvezami. Člani Upravnega odbora so obširno poročali o delu društva v minuli poslovni dobi. Uredili in okrasili so grob padlega borca NOB. Ob proslavi odkritja spomenika v Jelenovem žlebu, je društvo postavilo stojnico v Ribnici in v Jelenovem žlebu in udeležencem proslave prodajajo spominke — miniaturne izdelke ribniške domače obrti — suhe robe in razglednice. V tisku imajo ilustriranega »Ribničana Urbana«, in »Ribniško himno«, ki jih je pripravil za tisk član društva Janko Trošt. To bo dobra reklama za turizem v ribniški dolini. Na svojih sejah je Upravni odbor društva sprejel mnogo dobrih predlogov, predvsem za olepšavo in ureditev ribniškega trga. Društvo je priredilo za svoje člane po domovini tudi več izletov in dva v Italijo. Društvo si prizadeva, da bi s sodelovanjem občine, SZDL in ostalih množičnih organizacij, prišla Ribnica čim preje do prepotrebnega Doma Kulture s kino in gledališko dvorano in do hotela, ki je prvi pogoj za uspešen razvoj turizma. Trudi se z ostalimi organizacijami, da bi uredilo ribniški grad po projektu priznanega strokovnjaka arh. ing. Tavčarja. Društvo si je tudi zadalo nalogo, da bo okrasilo Ribnico s cvetjem in zelenjem za številne letošnje proslave, ki bodo v počasti- tev 40. obletnice KPJ in SKOJ-a predvsem pa še za prvi ribniški festival, ki bo ob odkritju spomenika padlim borcem NOB v ribniškem gradu. Po kleni diskusiji, v kateri je povedal prisotnim mnogo zanimivega tudi Janez Pirnat, predsednik Ljubljanske Turistične Zveze, so člani izvolili nov Upravni odbor. Upravo društva so poverili članom dosedanjega upravnega odbora, dolgoletnemu in marljivemu predsedniku Stanetu Miheliču. Ob zaključku občnega zbora so udeleženci gledali dva turistična filma, ki sta prikazala članom društva lepote naše prelepe Gorenjske, z očakom Triglavom in kraje Slovenskega Primorja. F. M. Društveni namiznoteniški turnir Da bi se društveno delo usmerilo po sklepih prvega kongresa telesne kulture, je TVD Partizan Kočevje organiziral v nedeljo širše tekmovanje v namiznem tenisu. Namen tega tekmovanja je poživitev te panoge, ki ima v Kočevju že stare tradicije in lepe uspehe. Vodji tekmovanja Franciju Pirnarju, ki je Tekmovanje za zlato puščico v Ljubljani v nedeljo, 22. marca je bila velika dvorana na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prizorišče množičnega boja najboljših strelcev ljubljanskega okraja v finalnem tekmovanju za »Zlato puščico«. Tekmovalo je 158 tekmovalcev iz 43 družin. Iz bivšega kočevskega okraja so sta v sredi lestvice najboljših strelcev ljubljanskega okraja. Strelski šport je na Kočevskem v zelo kratkem času dosegel rezultate, ki se lahko kosajo z rezultati občin in okrajev, ki se s strelskim športom bavijo že vsa leta po vojni in imajo neprimerno boljše materialne in moralne pogoje. Poseb- se tekmovanja udeležili le trije no pohvalo pa pomeni na zadnjem strelci, ki so v izbirnem tekmova- občnem zboru Okrajnega strelske-nju dosegli določeno število krogov: ga odbora Ljubljana od glavnega Jože Zupančič in Lado Planinc iz strelskega odbora Jugoslavije pode-Kočevja m Jože Meden-član Iz Rib- ljena diploma tov. Ivanu Arku iz nice. Meden Jože se je uvrstil v fi- Kočevja, edina diploma za požrtvo-nalno tekmovanje, ki bo prihodnjo valno delo v strelski organizaciji v nedeljo v Mariboru, ostala dva pa ljubljanskem okraju. KOLEDAR Sobota, 28. marca — Janez Nedelja, 29. marca — Vel ka noč Ponedeljek, 30. marca — Branko Torek, 31. marca — Benjamin Sreda, 1. aprila — Bogomila Četrtek, 2. aprila — Franc Petek, 3. aprila — Leopold, GIBANJE PREBIVALSTVA VELIKE LAŠČE Umrla sta: Ivan Venk, osebni upokojenec iz Podloga 4, star 77 let in Dušan Hrnčič, otrok iz Dolnjih Retij, star mesec in pol. LOŠKI POTOK Umrla je Marija Kordiš, roj. Vesel, preužitkarica iz Srednje vasi — Uoški potok 16, stara 78 let SODRAŽICA Rodili sta: Hedviga Adamič iz črnca 6 — dečka Bogdana in Frančiška Mihelič iz Podklanca 4 — deklico Marijo. Umrli so: Marija Žagar, roj. Rudolf, gospodinja iz Sodražice 15, Stara 72 let, Franc Majdič, duhovnik v pokoju iz Sodražice 64, star 85 let, Franc Marolt, kmet iz Črnca 2, star 71 let, Karolina Ilc, gospodinja iz Sodražice 141, stara 54 tet in Jože Tanko, kmet iz Vinic, star 53 let. RIBNICA V ljubljanski porodnišnici so rodile: Marija Begič, gospodinja iz Gorenje vasi 71 — dečka Petra. Ljudmila Peterlin, gospodinja iz Ribnice 208 — dekl'co Tatjano, ing. Anica Knol iz Ribnice 3 — deklico Evgenijo, Ivanka Stupica, gospodinja iz Slatnlka 16 — dečka Franca 4n Martinovič Marija, uslužbenka iz Bukovice 23 — dečka Dragana. Umrla sta: Janez Petek, preužit-kar iz Dolenjih Lazov 34, star 86 tet in Marija Lovšin roj. Pucelj, preužitkarica iz Otavic 16,' stara 82 tet. KOČEVJE Poročila sta se: Francelj Jožef kleparski mojster iz Kočevja, Roška cest 8, star 25 let in Debeljak Zofija, frizerska pomočnica z Mahovnika 25, stara 21 let. Smrtno se je ponesrečil šterk Matija, kurjač na Rudniku, iz Kočevja, Roška c. 4, star 31 let. KINO JADRAN, Kočevje: od 27. do 29. marca ’ameriški barvni cinema-scopski film »Princ študent«, 29. marca ob 10. uri ruski barvni film »Sadko«, 1. in 2. aprila francoski film »Sleparji«, od 3. do 5. aprila ameriški barvni cinema-scopski film »Pevec iz Mehike«, film 4. in 5. aprila amer. barvni »Pekel pod ničlo«. SVOBODA. Rudnik: 28. in 29. marca ameriški film »Nepozabna pesem«, 4. in 5. aprila film »Nesrečna srečanja«. RIBNICA: 28. in 29. marca franco-sko-avstrijski barvni film »Bel aml« (Lepi striček), 4. in 5. aprila jugoslovanski film »H-8«. SODRAŽICA: 28. in 29. marca ameriški film »Onstran v gozdu«. LOŠKI POTOK: 29. marca ameriški barvni film »Med nebom in zemljo«, 5. aprila poljski film »Poko-lenje«. VELIKE LAŠČE: 28. in 29. marca nemški film »Kapetan in njegov ostalo junak«, 4. in 5. aprila ameriški film »Preganjan do smrti«. DOBREPOLJE: 28. in 29. marca italijanski barvni film »Teodora«, 1. aprila francoski film »Primer dr. Laurenta«, 4. in 5. aprila ameriški barvni cinemascopski film »Ljubi me, ali pusti me«. PONIKVE: 2. aprila francoski film »Primer dr. Laurenta«. KOČEVSKA REKA: 28. in 29. marca ameriški barvni film »Pekel pod ničlo«, 1. aprila franc, barvni film »Bel ami«, 4. in 5. aprila ameriški barvni film »Piknik«. PREDGRAD: 28. in 29. marca ameriški film »Houdini«, 4. in 5. aprila ameriški film »Ne bodo mi verjeli«. BROD NA KOLPI: 28. marca ameriški film »Klic divjine«, 4. in 5. aprila amer. film »Mojih 6 kaznjencev«. ZAHVALA Ob tragični smrti našega ljubega moža, očeta, brata in sina MATIJE ŠTERK iz Kočevja, Roška 4 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali vence in ga spremili na zadnji poti! Posebna zahvala Francu Obrč in Ivanu Jelencu za vso njuno skrb, nadalje kolektivu in upravi Rudnika, »Ljudski restavraciji« Kočevje, rudarski godbi, pevcem, govornikom in vsem, ki so nam v teh težkih urah stali ob strani! Žalujoči: žena Zofka, sinova Drago in Bojan, brat, sestre, starši in sorodstvo. DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto, 29. marca, od 8. do 12. ure in od 14.30 do 17.30 ure, trgovina »Oskrba«, Ul. Jožeta Šeška. V soboto, 4. aprila, ob istem času pa trgovina »Potrošnik«, Reška cesta. ZAHVALA Vsem, ki so našega dragega MIHA MALNARJA spremili na njegovi zadnji poti iz Belice na pokopališče v Papežih, mu pomagali med dolgo in težko boleznijo, se najlepše zahvaljujemo. Najlepša hvala darovalcem številnih vencev in za materialno pomoč! Zlasti se zahvaljujemo sosedom, organizaciji ZK Papeži, ZB Papeži, UD Osilnica, Združenju rezervnih oficirjev, Obč. odboru ZB Kočevje, tov. Štefki Kalčič, Dragotu Štimcu, Spiru Žegarcu in Leopoldu Levsti-dilo. Govoril je tudi o _ ____L.., J ^______________ ALOJZ MIHELIČ Tudi Mihelič je rojen na Vinicah leta 1901. Kmalu po ustanovitvi OF je postal njen simpatizer. V av-Zaootoku 9ustu 1942, so ga aretirali Italijani. 130 Težave bednega interniranca je pre- kapitulacije Italije. Ko se je vračal proti domu, so ga ujeli Nemci in internirali v vrazna OKupacija ^arc je «uuu koncentracijsko taborišče Buchen-po ustanovitvi Osvobodilne fronte ,ijoM „ 7ararti ndahplrwH postal njen pristaš. V mesecu maju 1942. leta je vstopil v partiza- ne. Avgusta so ga Italijani ujeli in internirali v Reniciju. Tu je ostal do kapitulacije Italije. Skupno s še nekaterimi tovariši je prispel v in izčrpanosti je umrl nekako v juliju ali avgustu 1944. leta. FRANC LOVŠIN Rodil se je 1905. leta v Zapotoku. ri wi * a v»m na i« i m ko je odrastel otroškim letom je bil se1Uikl"čil v vrsteTlOV. V borbi rK*llc krošnl,r- SMRTNA NESREČA RUDARJA Nemci je padel Primorskem. VINKO PINTAR 3. X. 1943. leta na njegov najvažnejši poklic krošnjar-jenje in izdelovanje suhe robe. Kakor druge je tudi njega v avgustu 1942. leta zajel val italijanskih aretacij. Ko je Italija kapitulirala se je V sobto, 21. marca se je pri delu ta smrt je iztrgala družini rednika so na športni dan na dnevnem kopu na rudniku Ko- in skrbnika, kolektivu Rudnika pa in onemogle v Domu čevje smrtno ponesrečil 31. letni vestnega delavca. Na seji so sprejeli plan dela pod- z bagrom na dnevnem kopu. Imela ska godba, pel je moški pevski zbor skupno z drugimi ......................... iz Rudnika, od njega so se pošlo- in odpeljan v taborišče v Padovo. vili govorniki. Zrasel je nov pre- Ko se je vrača i lj o- rani grob. Naj ti bo lahka kočev- mladkarjev za leto 1959. — Člani podmladka naj sodelujejo pri agitaciji za jalstvo. — V Tednu RK bodo sta nalog, da pripravita nekaj pre-aktivno moga za potrebe rudniških lokomo-krvoda- tiv. Ko je bilo nekaj premoga že nakopanega, je šel pokojni šterk iz ska zemljica! obiskali bagra v vznožje kopa, da bi videl, bolne sošolce na domu in bolne čla- če je pripravljenega dovolj premo-ne RK ter. jih obdarovali. Obiskali ga. V tistem času, bilo je ob 23.45 bodo tudi dve starejši bivši šolski uri, se je iz kakih 8 m visokega ko-snažilki, upokojeno učiteljico iz pa utrgal debel kos premoga in pa-Zdenske vasi; podmladkarji iz Po- del Šterku na glavo. Ponesrečenec ntkev pa bodo obiskali dve parti- je takoj podlegel. Ob času nesreče zanski materi-vdovi v Ponikvah in je bil sam Šterk na tistem usodnem ju obdarovali. V Kompoljah bodo kraju. obiskali mater, ki je v vojni izgu- Pokojni Matija šterk je bil rojen bila 6 sinov, podmladkarji iz Strug 6. VI. 1928. leta v Goleku pri Dra-pa bodo obiskali očeta v Tržišču, ki g a tušu v Beli krajini, v kmečki je izgubil v vojni 3 sinove in tudi družini. Ko mu je bilo 16 let je šel sam trpel pod bičem okupatorja, v partizane in bil hraber borec. Ro Vse bodo tudi obdarili. končani vojni je bil nekaj časa za- — Podmladkarji naj propagirajo pošlem v domačih krajih v Beli kra-prl vključevanju novih članov v RK, jini, v Kočevje pa je prišel 1952. — Sodelovali bodo na proslavi, ki leta. Na Rudniku je bil zaposlen od bo na Dan krvodajalcev 4. junija, leta 1954. Bil je priden in požrtvo- — Sodelovali bodo na proslavi valen delavec in dober družinski občinskega praznika, ki bo v okviru oče dveh otrok in skrben mož. Kru- TO IN ONO OBVESTILO vprežnim vozom pridirjal z dvori- Organizacija Zveze borcev NOV šča gostilne »Rog« na cesto, ne da Stari log je že začela urejevati gro- bi se prej prepričal, če je cesta blšče padlih borcev in talcev, ki so prosta. Ko je hotel prečkati cesto padli leta 1942 kot žrtve fašistič- proti nekdanji Bračičevi žagi, je nega nasilja. Zato obveščamo vse zadel na kolesarja Bojca, doma iz interesente da prekopljejo svojce iz Dolenje vasi (Bojc je zaposlen pri desne strani pokopališča na levo podjetju »Dom« Kočevje) in ga po- Rojen je bil 1922. leta na Vinicah (.udi Lovšin vračal iz internacije pri Sodražici v mali kmečki druži- proti domu. Spotoma so ga ujeli ni. Kapitulacija Jugoslavije in oku- Nemci in odpeljali v taborišče Bu-pacija italijanskega okupatorja ga chenwald. Tu je na posledicah izje zatekla doma. Tu je bil do mar- gmanosti umrl 21. aprila 1944. ca avgusta 1942. leta, ko je bil vaščani aretiran JOŽE LOVŠIN Tudi Jože Lovšin je bil rojen v . Zapotoku. Rodil se je 1902. leta. Po mov, se je pridružil primorskim kapitulaciji stare Jugoslavije je bil partizanom Gregorčičeve brigade. V doma. Osvobodilno fronto je mate-borbi z Nemci in belogardisti v no- rjalno podpiral. Nesrečni avgust vembru 1943. leta je bil smrtno ra- 3942 je tud; njemu prinesel inter-njen. Pokopan je v Cerknem na nacijo. Najprej je bil v Padovi, ka-Primorskem. sneje pa v Renlcciju. Tu ga je tu- ALOJZ LESAR di zatekla kapitulacija Italije. Ko Rodil se je v Zapotoku leta 1925. se je vračal iz internacije proti do-Ker je bil še mlad se pred vojno mu je padel v roke nemškim oku-politično ni udejstvoval. Meseca patorjem. Začelo se je ponovno septembra 1943. leta je bil vključen trpljenje, tokrat v taborišču Bu-v NOV v Šercerjevo brigado. V ča- chenwald, kjer so ga Nemci 1945 su nemške ofenzive je bil 23. septembra istega leta ujet. Nemci so ga odpeljali v Trst, kjer je še istega leta umrl. leta sežgali v krematoriju. JOŽE PAJNIČ ADOLF ČAMPA Rojen je bil na Vinicah 1907. leta. Preživljal se je suhe robe in krošnjarstvom. Meseca avgusta 1942. leta so ga aretirali Italijan; in internirali v zloglasno taborišče Rab. Vstopil je v Rabsko brigado, ki so jo formirali interniranci z Raba. Ob nemški Ponesrečeni rudar Matija Šterk na ofenzivi 1943. so ga ujeli Nemci in mrtvaškem odru v Mladinskem domu poslali v Dachau, kasneje pa v Mat- Dvanajst otrok je ostalo 28. marca, pred 15. leti je pod za njegovo smrt in ga prekopali na streli domačih izdajalcev padel naš domače pokopališče. Zapustil je^že nepozabni ata, Franc Lunder iz Pod- no stran, ker bo na desni strani, to je drl.'Voznik je pusti, ponesrečenca T™ tm.^mo na polovici pokopališča, načrtno urejen prostor za pokopališče padlih borcev v spominsko ploščo. > Za izvedbo navedenih del smo vezani na zelo kratek čas, t. j. do 1. maja 1959. Zato prosimo prizadete, da prekop urede najpozneje do 30. t. m. Odbor ZB NOV Stari log PRIDITE NA SLEMENA Igralska družina prosvetnega društva »Slemena« na Gregorju bo uprizorila v nedeljo 5. aprila na domačem odru dramo »Kadar se utrga oblak«. Ker je za dramo izredno veliko zanimanje, bo uprizoritev tudi v soboto 4. aprila ob pol osmi uri zvečer. Pridite na prijazna Slemena. Videli boste kvalitetno dramsko pri- na kraju nesreče. Bojc je bil po- Pod poljane prišli belogardisti. Usta-škodovan v gornji del trebuha in po vili so se pred našo hišo, kjer je lev; roki. oče rezal drva. Zahteval; so, naj se obrne in ga brez vsakega zaslišanja AVTO ZA* DOLARJE odgnali. Odšel je brez slovesa. Obu- Prihodnji mesec bodo pri nas Pano sva z sestro zrli za njim in prodajali priljubljeni avtomobil -5ele nat° poklicali mamo Bil pa je »Fiat 600« tudi za dolarje. Kdor je že daleč. V vasi Praproče so se v v inozemstvu podedoval, si prihra- neki kmečki hiš; ustavili. Tja sv nil. ali kako drugače dobil dolarje Pritekli s sestro, da bi atu izročili Rodil se je 1897. leta na Vinicah. Bil je doma do aretacije meseca avgusta 1942. leta. Z drugimi vašča- _ nl-sotrpini se je moral posloviti od izdelovanjem doma. Internacijo 'je najprej prestajal v Padovi potem pa v Renic-ciju. Tu je zaradi telesne izčrpanosti in gladu umrl meseca aprila 1943. leta. SIMON LESAR Rojen je bil v Zapotoku 1907. leta. Okupacija ga je zatekla doma 27. julija 1942. leta so ga Italijani aretirali, odpeljali v bližnji gozd pri Zapotoku in ustrelili. FRANC LUNDER Rodil se je 1912. leta v Zapotoku. Njegov poklic je bil izdelovanje suhe robe in krošnjarstvo. Av-in 12 otrok. Bil nam je nadvse gusta 1942. so ga aretirali Italijani. Še danes po tolikih le- Interniran je bil w- Padovi, kasneje nismo preboleli njegove smrti, pa v Renicciju. Tu je zbolel in 17. Vera marca 1943. leta umrl. ali druge trdne (zahodne) valute, si lahko pri naš kupi tak avto za 890 dolarjev. Če preračunamo v uradni tečaj (300 din za dolar) bi avto stal 267.000 din, v tečaju, ki je v rabi (630 din za dolar) pa bi avto stal 560.700 din. HIDROBUSI Letos bodo med letoviškimi mesti ob Jadranu vozili posebni hidro- J -iniT ionr.ro busi. Ti »avtobusi« na vodi so ze- S kraje°v lo hitr‘ in prejmejo do 200 potni- VOZNIK V KOLESARJA 21. marca se je pripetila v Kočevju prometna nesreča, ki jo je povzročil voznik podjetja »Mesar«. kov. ZNAMKA Za proslavo 40-letnice KPJ bo pošta izdala posebno znamko v štirih barvah in nakladi 3 milijone. površnik. Po kratkem odmoru so ga odgnali v Velike Lašče. S sestro sva jim sledili, dokler naju ni v nekem gozdu ustavil belogardist ter me sunil ob smreko in mi zagrozil, da me ustreli, če bom šla le korak dalje. S strahom sva obstali in se zjokali. Pomislila sem, da ata ne bomo več videli. V ušesih so ml še zvenele njegove zadnje besede; bili so pozdravi za njegove drage. V Laščah je bil 2 dni v zaporu, nato so ga s kolono odpeljali v Ljubljano. Do tja pa ni prispel. Med potjo so ga na Pijavi gorici zahrbtno ustrelili. Šele po osmih mesecih smo zvedeli DOPISUJTE V »NOVICE« SPOMINSKI DNEVI 3. aprila 1917. je Lenin v Petrovgradu na delavskem zborovanju objavil iznane »Aprilske teze«, v katerih je določil naloge proletariata v revoluciji. V marcu 1926 je organizirala Zveza delavskih žena in deklet prvi »ženski teden« s shodi v devetih krajih; ženske so terjale tudi »splošno enako in tajno volilno pravico za javne nastope«. 2. aprila 1933. ije bilo pred ljubljanskim deželnim sodiščem obsojenih 21 komunistov, večinoma Primorcev. 30. marca 1939. je na pobudo Jugoslovanske ži nske zveze podpisalo 67 ženskih društev in 185 mešanih organizacij posebno spomenico, ki poudarja enotnost slovenskih žena in manifestira za narodno državo — Ustanovljen je bil Meddruštveni odbor slovenskih ženskih društev. V marcu 1943. je bil v Tetovu izvoljen CK KP Makedonije. Omenjenega dne je ta voznik z eno- Njena vrednost bo 20 din. 0.0.0.0.0.0.0.0.0.0.0.0.0.0.0.0.0.0.c^0.0.0.0.0.0.0.0.00.0.0.0.0.0.0.0.0.0.0.0.0.0.0.0.0.0.0l 40 let zgodovinske poti Aprilska stavka leta 1920. Med vsemi delavci so imeli po prvi svetovni vojni najtežje življenjske pogoje železničarji. Kljub postopnemu naraščanju cen življenjskih potrebščin se zaslužki železničarjev niso dvignili. Zato so spomladi leta 1920 postavili zahteve, da se jim zvišajo plače sorazmerno z zvišanjem cen življensklh potrebščin. Postavili so ultimativni rok 15. april ob 24. uri. Okrajno glavarstvo v Kočevju je dne 15. aprila 1920 poslalo komandi dolenjskega odreda v Ribnici naslednji dopis: »Po privatnih osebah se je izve- odreda javko: »Na odnosno še boljše, da takoj odko- Več.« raka v Kočevje, tako da bi bilo vsaj Dne yj do jutri opoldne v Kočevju.« Še isti dan pa je Okrajno glavar- hajajo na delo, oskrbite stvo poslalo komandi Dolenjskega Pod orožje pozvane železničarje, ki varnost, delavcev jn večje število ranjenih. Ije—Ribnica, progovni nadziratelj Rudarji in lesni delavci Kočevja Zaplatil, stanujoč v Kočevju za . Ribnici b,,.- ITT 1 ,Z ti je telegrame in telefonske raz- podpro svoje sotrpine — železni-govore, ki naj bi brezuspešili proti čarje. štrajku storjene ukrepe državne Dne 21. aprila je Okrajno glavar-oblasti. Za slučaj da bi bilo onemo- stvo v Kočevju zaprosilo PoXe^® vojaštvo se ne reflektira aprila je predsednik de- Ker ni bilo"6 ugodeni ziditevam tar^cU^vsehle^nič^1^?^ fjočeno občevanje s poverjeništvom, ništvo za notranje zadeve v Ljub-železničarjev, se je 15. aprila točno rogtj ^ 18 do 50 iet. ~ železnicah ves nemu glavarstvu v Ljubljani.« Dne 22. aprila, to je sedmi dan železničarske stavke, je pripeljal v Kočevje prvi vlak, ki je imel le nekaj vagonov. Že po nekaj urah se delajte po svoji razsotnosti. Voja- ljani: . j,, vrnj* v Ljubljano S tem štvo je pozvati na pomoč le v skraj- »Na št. 4839 vse odrejeno. Na ko- vlakom so hoteli pokazati kočev- obstali. Stavka je bila popolna. - - Poverjeništvo za notranje zadeve nemu glavarstvu v Kočevje, s ka-v Ljubljani je poslalo dne 17. IV, tero naroča: vidno zelo slabo napredovala, saj je IZ'nS’ufmSlSlZ Poverjeništvo c notranje „de,= jo^'v iSTi °™*«* £ *««. delavatvn. da 1= „avk, ie- m na odorUh i r ,” um v Ljubljani je pod St. 3951/pr po- JeM ne morejo ved la. v Kodevju P* « Srtem Ti"1 v Iff"1?' „ su na odprtin prog . p v ta ^ 12 3Q UI_. brzojavko okraj- vzdržati reda.« še grozijo rudarji železničarjem. Kočevsko delavstvo pa se ni dalo - “ ■ Militarizacija železničarjev je oči- Naj se vendar iz Ljubljane odpre- preslepiti Zastražilo je železniške vidno zelo slabo napredovala, saj je mi dol prvi v objekte m progo, da bi zabramlo ob 6 20 uri Okrajnemu glavarstvu v »Objavite na primeren način raz- bilo Poverjeništvo za notranje za- položaj tukaj tezk°J*V - 0pra.t]na ^‘^v^nmir^in^ndu' Kočevje naslednjo brzojavko: šte- ^^s^^a dežehm vUd.^a ^ ^jani pris^ok.ica- JP.^ stražili -dnlške^napr - 2SS.-E.rr ssssTr sr™ - K0Č"J; ,-r*br- £ poziv Kočevju ki pravi: Ker se progovni delavci boje de- zojavne vode, da je bilo onemogo- »Radi' militarizacije železničarjev lati, ker bi jih mogel kdo napasti čeno brzojavljanje. bri- se prosi, da na tozadevno prošnjo Dne 24. aprila je poslalo Okrajno je odrejena militarizacija »Na podlagi Vaših podatkov ne moremo ustreči stop Utemeljite svoj skači predlog stop.« vejo, spadajo pod zakon.« delo. d, r namerava Ito, lave.., T« jev^SeStK J.te V&£,%. potom komand« V. oroS.ISke M- G,“S‘o'" komunistični puč.« notranje zadeve v Ljubljani na- od Poverjeništva za notranje zade- gade so pozvane vse orožniške P P °® • . . p,n 9kraj . niP zadevo v Linhl iani na Od deželne vlade »riše, ob 20. «« «*4* brzojavko, .»Je In oKlnakl urad, k.««1=1»™- nemu J««!--; “ ”™|..ko' Sžnkr»vn,s„irc,n,nr,!“„tetss&ssssrj: Ker živ, v KoCevJu .živcev v— t^o£" S[|~»|^£od SSST ^ ^ (večinoma komunisti) in veliko socialističnih železničarjev, bi bilo ne- obhodno potrebno, da stopi celo- tudi za Kupno vojaštvo v pripravljenost, Z vojaštvom bi bili vsi izgredi straže. Zastražite Kolodvore, patru- s pusmami m uBj«»iz=u. » -j------ -- e»»« Dobre- vojaštvo.« 1 maj onemogočeni.« lirajte ob progi. Pazite na brzojav- na Zaloški cesti, je PoHcijastrelja- polje, prog. nadziratelj .r , '- ■' - - ------- železničarjem ki pri- la v skupino delavcev. Padlo je 13 nujoč v Ribnici, za progo Dobrepo- Glavar Dr. Ogrin' ne naprave, (Se nadaljuje)