250 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 SREDNJEVEŠKI PEČATNIKI IZ ZBIRKE NARODNEGA MUZEJA V LJUBLJANI B0Ž0 OTOREPEC Narodni muzej v Ljubljani hrani v svo- jem kulturnozgodovinskem oddelku poleg mnogih drugih zanimivih predmetov s tega področja tudi precejšnjo zbirko raznih pe- čatnikov oziroma tiparjev, ki je nastala v približno poldrugem stoletju. Ker jih je naj- več iz obdobja Ilirskih provinc — med temi je najbolj znan pečatnik ljubljanske prosto- zidarske lože — bi bilo treba te obdelati po- sebej. Pri sistematičnem pregledu je bilo identificiranih poleg teh še precej zanimi- vih primerkov, od katerih si oglejmo v tem sestavku pet srednjeveških. Nekateri od teh spadajo nedvomno med najstarejše pečat- nike te zbirke. 1. Pečatnik Petra Morosinija grofa Osorja na Cresu iz let 1205—1236. Pečatnik iz me- denine ima obliko ob zgornjih vogalih za- obljenega ščita, kar je zaradi uporabe grba v pečatu prišlo od sredine 13. stoletja vedno pogosteje v rabo. Širina pečatnika zgoraj je 37 mm, višina 41 mm, debelina pa ok. 2 mm. Na zgornji strani je ušesce visoko 10 mm in široko 2,5—4 mm, s 4 mm široko luknjo, ki je služilo za obešanje pečatnika na verižico in pa za lažje odtiskovanje v vosek.i Na hrbtni strani je le nekaj rahlih sledov pilje- nja. Napis, ki začenja s simbolično invoka- cijo v obliki križca na sredini zgoraj je spe- ljan med dvema tankima črtama, ki tečeta vzporedno z robom pečata in se glasi: • SIGIL' • P • ABSERENSIS • COMITIS ¦ to je: Sigillum P(etri) Abserensis comitis. Na napisu so vidni sledovi piljenja oziroma po- skusa za odstranitev dela napisa, zlasti pri črkah NSIS. Po mnenju znanega heraldika Siegenfelda je v pečatnem polju oziroma grbu podoba vzpenjajočega se panterja, ki pa ima tu kot posebnost kopita ter je brez ro-. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1931 251! gov. Pečatnik je bil torej že obravna- van v znanstveni literaturi, predvsem zaradi svoje starosti, dobre ohranjenosti in ome- njene posebne oblike panter j a.^ Ker gre po napisu sodeč za pečatnik nekega grofa na Osorju (Absaro) na Cresu, je bilo iz ohra- njenih imen le-teh po začetni črki P izbrati kot najverjetnejšega Petra Maurocena ozi- roma Morosinija, ki se omenja kot osorski »comes« med leti 1205 in 1236,3 kar bi tudi časovno ustrezalo taki obliki pečatnika. Pre- vladuje mnenje, da je grb na tem pečatu tj. panter dejansko grb mesta Oso rja, ki je tudi pozneje imel v grbu italijansko obliko pan- terja, imenovanega »dolce«, in sicer zlatega na modrem polju.* Zaradi neobičajne oblike tega panterja s kopiti je kasneje prevladal v creskem oziroma osorskem grbu nekakšen konj s kremplji na nogah,^ ki naj bi bil tudi na dveh novcih, najdenih pri izkopavanjih pri Osorju.^ Pečatnik, ki so ga zaradi njegove neobičajne oblike in ušesca imeli za »bakre- no srčasto medaljo«, je bil najden pri nekem izkopavanju v Pulju in ga je 1864 kranjske- mu deželnemu muzeju poklonil Jurij Svaj- ger C. kr. policijski komisar v Pulju.' 2. Pečatnik viteza Gotholda iz Federauna iz prve polovice 14. stol. Pečatnik z inven- tarno štev. 15.961 je iz medenine, okrogle oblike, premera 24 mm in debeline ok. 2,5 mm. Na hrbtni strani ima zgoraj na za- četku napisa ušesce 8X6 mm z luknjico pre- mera 3 mm, rahla vzpetina pa se vleče preko celega pečatnika. Napis, ki se začenja zgo- raj na sredini s križcem, je med dvema čr- tama iz drobnih biserov in se glasi: S GOThOLDI DE FEDERAVVE. V sre- dini pečata je podoba orla z razprostrtimi pe- rutmi in nimbom okoli glave, kar je v heral- diki simbol Janeza Evangelista, ki mu pa tu manjka med nogami sicer običajni zvitek kot sim.bol biblije.8 Zakaj tak orel, ni znano, mor- da je bila bližnja cerkev posvečena temu svet- niku. Ugotovljeno je bilo, da je edini grad s tem imenom današnja grajska razvalina Federaun južno od Beljaka. Zgradil ga je bamberški škof Eberhard sredi 12. stoletja, kasneje je bil nekaj časa v lasti vitezov iz Roža, nato zopet Bamberga. Leta 1311 se prvič omenjata grajska stolpa, grad in go- spostvo pa so upravljali razni bamberški oskrbniki,' ki so se po takratni navadi imenovali po svojem sedežu, tukaj po Federaunu. Lastnik tega pečatnika je bil zelo verjetno eden od takih oskrbni- kov. V listini od 14. aprila 1360 je Ven- dei, vdova »Goppolden von Vedrawn« z otroki in sorodniki prodala Bambergu svoj dvor pod Fedraunom.i" Ker je bil ta Goppold, ki je skoraj gotovo istoveten z našim Got- holdom, takrat torej že mrtev, moremo po- staviti naš pečatnik časovno v prvo polovico 14. stoletja, kar popolnoma ustreza pečatni- kom nižjega plemstva iz tega časa. Pečatnik žal ni ohranjen v odtisu na nobeni danes zna- ni listini, tako da je dejansko edino pričeva- nje o grbu tega Gotholda in morda ne na- zadnje tudi o starosti event, cerkve, posve- čene Janezu Evangelistu v bližini. Odtis te- ga pečatnika iz moderne dobe hrani tudi mu- zej v Beljaku, vendar brez navedbe nahaja- lišča." 3. Pečatnik zida Baruha, sina rabija Me- nahema iz 14. stoletja. Mali pečatnik z in- ventarno številko 20.232 je iz medenine, oval- ne oblike, velikosti 17 X 21 mm in debeline ok. 3 mm. Držalo širine 3 mm, verjetno z ušescem in luknjico na hrbtu pečatnika, je v celoti odbito, vidni so le še sledovi. Poleg te- ga je bil pečatnik močno udarjen, morda s kladivom, tako da je pečatna ploskev počila na tri dele, kar bi kazalo na namerno uniče- nje pečatnika, morda po smrti lastnika, kot je to bila srednjeveška navada. Kje je bil najden in kako je prišel v zbirko pečatnikov Narodnega muzeja, ni znano. Na pečatni ploskvi pokončno ovalne oblike je zgoraj najprej majhna šesterokraka (Davidova?) zvezda, nato dve vrstici v hebrejščini, pod njima veliki latinski črki B — M in v spod- nji polovici velikemu W podoben okrasek iz dvojne črte, ki ima na spodnjih konicah obe- šeno tehtnico (?). Na dnu je ponovno majhna peterokraka zvezdica. Profesor dr. Angelo ' Vivian, strokovnjak za judaistiko z univerze ! v Pisi je na mojo prošnjo prebral — zaradi | omenjene poškodbe pečatne ploskve tudi le j s težavo — vrstici v hebrejščini takole: brwki br / mnhm kz, kar naj bi bilo razrešeno: Ba- i ruh ben rabi Menahem Kaz tj. Baruh sin ra-i 252 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 bija Menahema Kaz. Hebrejsko ime Baruh so v srednjem veku prevajali v Italiji z Bene- dictus, Menahem pa kot Consolator, oziroma v Nemčiji kot Tröstel ali Troestel oziroma Troestlein (trösten = consolare = tolažiti). Latinski črki B — M sta torej kratici-sigli za imeni Baruh in Menahem. Vsa ta imena so znana tudi pri nas iz številnih ohranjenih židovskih zadolžnic, zlasti iz Maribora in Ljubljane. Tako se v letih 1440 in 1447 v Ljubljani sicer omenja žid Baruh,^^ vendar je naš pečatnik glede na obliko in držalo go- tovo še iz 14. stoletja. Mariborski žid Tröstel oziroma Troestlein, omenjen med leti 1346 in 1350,1^ bi prišel preje v poštev kot oče last- nika našega pečatnika. Morda bo možno do- ločneje identificirati lastnika šele takrat, ko bodo sistematično zbrana vsa židovska imena z našega področja, zlasti pa tista, oh- ranjena v številnih doslej neprebranih he- brejskih pripisih na koncu sicer v nemškem jeziku pisanih srednjeveških zadolžnic.^* Vse- kakor pa sodi ta pečatnik med redke pri nas ohranjene srednjeveške židovske pečatnike, ki so jih le-ti uporabljali predvsem v med- sebojnem dopisovanju in poslovanju — zato tudi napis v hebrejščini — kajti zadolžnice so smeli še 1478 pečatiti samo mestni sodniki in župani ali posebni sodniki židov.^^ 4. Pečatnik ogrsko-češkega kralja Ladisla- va Posthumusa za šlezijski vojvodstvi Sved- nice in Javor iz let 1440—1457. Veliki okrogli, iz medenini podobne pozlačene kovine izde- lani pečatnikih 2 inv. št. 20.238 ima premer 84 mm. Na hrbtni strani ima ročaj, visok ob spodnjem robu ok. 10, ob zgornjem pa ok. 30 mm, kjer je s štirimi zarezami nekoliko okrašen. Podoba na pečatu prikazuje kralja, sedečega na enostavnem prestolu, oblečenega v opasano tuniko, ki ima ob vratu koničast izrez in je do pasu na gosto posejana z gumbi. Okrogla, roži podobna sponka drži spredaj skupaj plašč, ki leži v treh gubah preko naročja. Na glavi ima kralj listno kro- no s petimi konicami, na obe strani mu na ramena padajo gosto nakodrani dolgi lasje. V levici drži žezlo, v dvignjeni desnici pa državno jabolko. V pečatnem polju, okraše- nem oz. damasciranem z mnogimi vejicami, lebdita ob prestolu na desni ščit z grbom Češke (lev), levo pa grb Švednic (orel). Napis v lepi gotski minuskuli ob robu med linijama iz biserov se glasi: »Ferdinandus • III • dei ¦ gracia • bohemie • rex • et • dux . swidnicen- sis • ac • iawrensis«. Toda ime Ferdinanda III. je vidno pozneje vloženo v izrezan del ob robu, ko je bilo tako odstranjeno ime pr- votnega lastnika pečatnika. Razen tega so črke tega imenskega inserta nepravilne in mnogo grše od ostalih črk napisa. Tudi slab- ša pozlata je tu že odpadla. Glede na naslov prvotnega lastnika tj. »kralj Češki in vojvoda Svednic in Javorja« je bil kot prvi lastnik pečatnika prvotno domnevan češki kralj Vac- lav IV., ki je po materi Ani iz Svednic, tretji ženi Karla IV. in dedinji obeh šlezijskih voj- vodstev, dobil ti vojvodstvi v letih 1368/69" in si je dal takrat verjetno izdelati pečatnik s takim naslovom. Danes je znan le drugi pe- čat za ti vojvodstvi z naslovom rimskega (nemškega) in češkega kralja ter vo j vodstva Švednice.ia Zaradi vrinka »rimski« je moral na kraju odpasti »in Javorja«. Sicer pa je podoba na tem drugem pečatu popolnoma enaka našemu pečatniku, celo potek vejic pri damasciranju polja je popolnoma enak, jasno znamenje, da je naš pečatnik kopija tega pe- čata Vaclava IV. oz. prejšnjega za vojvodstvi z enakim napisom. Prvotni lastnik našega pe- čata je bil ugotovljen šele po primerjavi opi- sa in odtisa pečata kralja Ladislava Posthu- musa (1440—1457) za omenjeni vojvodstvi, ki se v najmanjših podrobnostih sklada z na- šim pečatnikom, »predelanim« kasneje na Ferdinanda III. Enak ikonografski tip pečata in enak napis — seveda s prilagojenimi osebnimi imeni — za obe vojvodstvi je najti tudi v pečatih kralja Sigismunda (1420 do 1437) in kralja Albrehta II. (1438—1439).i9 Odtis tega pečata z originalnim Ladislavovim napisom z neznane listine tega kralja za Svednice in Javor je ohranjen v zbirki peča- tov K. v. Sava v Hišnem, dvornem in držav- nem arhivu na Dunaju.^" Zanimivo je, da je po ohranjenih opisih tega mladega kralja možno domnevati, da gre pri tem pečatniku skoraj za njegov portret; imel je baje velike sijoče oči in dolge svetle kodraste lase. Tako moremo torej nastanek našega pečatnika sta-^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1931 253 viti med leta 1440 in 1457, ko je Ladislav umrl. Kasneje je pečatnik prišel na Dunaj in je bil po letu 1627, ko je Ferdinand IIL postal kralj Češki, preurejen na njegovo ime. V Ljubljano je prišel z ljubljanskim škofom Otonom Friderikom pl. Puchheimom (1641 do 1664) ali najkasneje z Jožefom Rabatto (1664—1683), v čigar zapuščinskem inventar- ju iz 1683 se direktno omenja kot »prastar«, zaradi neznanja branja napisa z domnevo, da gre za pečatnik cesarja Maksimilijana I., ki naj bi ga v Ljubljano prinesel škof Kri- štof Ravbar (1497—1536). Opis pečata se kon- ča s pripombami »Sit fides ubi veritas« in opozorilom, da je pečatnik »ein schöne Antiquitet«.2i Kasneje je prišel v škofijski muzej in v letih 1906/7 z njim vred v teda- nji deželni muzej Rudolfinum.^^ 5. Pečatnik ljubljanskega meščana in mest- nega svetnika Volbenka Wiser ja iz leta 1492. Okrogli pečatnik premera 30 mm je v celoti izdelan iz srebra, kar je precejšnja redkost. Na hrbtu ima držalo lepo izrezljano v obliki šarnirja, da se je ob prenosu položilo ob pečatnik. Ker je srebro kot material za pe- čatnike sorazmerno mehko, je pečatna plo- skev danes precej preprežena z raznimi ra- zami. Po umetniški plati lahko rečemo, da gre za enega najlepših meščanskih pečatov iz konca 15. stoletja pri nas. Glavno podobo predstavlja angel s križem na glavi in široko razprostrtimi krili, položenimi ob zgornjem delu pečata. Desno roko naslanja angel na ščit z Wiserjevim grbom: črko W in nad njo šesterokraka zvezda. Na posebnem napisnem traku, ki se vije od leve strani navzdol proti desni je napis: S(igillvm) - wolfgang - wiser- 1492. Med besedami so majhne peterokrake zvezdice in drobni krogci. Letnica je iz- pisana v celoti že z arabskimi številkami, kar je v drugi polovici 15. stoletja že običaj- no in pomeni najverjetneje leto izdelave tega pečatnika. Po zasnovi in likovni izdelavi zelo spominja na pečat mesta Muraua na Štajer- skem iz leta 1491.^2^ Lastnik pečatnika Vol- benk oz. Wolgang V/iser je znan iz mnogih listinskih in drugih virov iz druge polovice 15. stoletja, vendar na nobeni ohranjeni listi- ni ni odtisa tega pečatnika. Leta 1468 je kot ljubljanski deželski sodnik dobil za ženo Ur- šulo iz zapuščine ljubljanskega meščana Le- narta Poscha, prvega moža Uršule, hišo v Ljubljani na vogalu Mestnega trga, po- leg tega še mesarsko stojnico na spod- njem mostu (dan. Tromostovje), pristavo pred mestom in drugo posest.^^ Mesar- sko stojnico je imel še tudi leta 1496.^^ Leta 1478 in kasneje se omenja kot ljubljan- ski meščan,25 leta 1484 je omenjena njegova hiša na Bregu na Vrhniki,^« 1489 pa njegov travnik pred Križankami v Gradišču.2'' Leta 1491 je v dveh listinah ljubljanskih frančiš- kanov naštet med tedanjimi člani mestnega sveta.^ Gre torej za bogatega uglednega meščana tistega časa in temu socialnemu po- ložaju ustreza tudi ta lepo izdelani srebrni pečatnik. OPOMBE Kratice pomenijo: AS — Arhiv SR Slovenije v Ljubljani; GZL — Gradivo za zgodovino Ljub- ljane v srednjem veku I, 1956 — XII, 1968; HHStA — Haus-, Hof- und Staatsarhiv in Wien, Allgemeine Urkundenreihe; — MHVK — Mitt- heilungen des Historischen Vereines für Krain; MMVK — Mittheilungen des Musealvereins für Krain. 1. W. Ewald, Siegelkunde, 1914, str. 128—129, 206. — 2. A. A. V. Siegenfeld, Das Landeswappen der Steiermark, Graz 1900, str. 121, slika: Tafel 9, Nr. 23. — 3. T. Smičiklas, Diplomatički zbor- nik kraljevine Hrvatske, Dalmacije i Slavonije sv. III, br. 43, 88, sv. IV, br. 9. — 4. Siegenfeld o. d., str. 121. — 5. H. G. Ströhl, Städte-Wappen von Österreich-Ungarn, Wien 1904, str. 53. — 6. A. Klodič, Die Ausgrabungen auf Ossero, Mitt, d. k. k. Central-Commission N. F. 11, 1885, S. V. — 7. MHVK 19, 1864, S. 42. — 8. G. Seyler, Ge- schichte der Heraldik, 19702, S. 150. — 9. F. X. Kohla-G. A. v. Metnitz-G. Moro, Kärntner Bur- genkunde I, S. 47—48, II, S. 30—31. — 10. Listi- na 1360, april 14., kopija v HHStA, Hs. 1049, fol. 134'—135, Nr. 218, regest Monumenta historica ducatus Carinthiae X, Nr. 550. — 11. Ta poda- tek in kopijo zgornje listine mi je ljubeznivo po- sredoval dr. W. Neumann, direktor muzeja v Be- ljaku, za kar se mu na tem mestu iskreno zah- valjujem . — 12. Listini 1440, november 11. v HHStA, regest H. Wiessner, Die Schenken von Osterwitz, Klagenfurt 1977, S. 114, Nr. 429 in 1447, april 29. ravno tam S. 115, Nr. 438 (napač- no branje Meroch). — 13. Listine: 1346, avgust 10. nekoč v HHStA, Rep. XIV, 1350, marec 17. nekoč v HHStA, Rep. III, 1350, maj 6, nekoč v HHStA, Rep. XIV. sedaj vse tri v AS. — 14. Pri- 254 < KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 merjaj n. prim, listino 1428, pred maj 23. v MMVK 20, 1907, S. 204, Nr. 356. — 15. J. Chmel, Monumenta Habsburgica 1/2, Wien 1855, p. 834, Nr. 1017. — 16. Podrobno bo obravnavala ta pe- čatnik obširnejša razprava avtorja tega pri- spevka pod naslovom »Über einen Siegeltypar Ladislaus des Postumus bzw. Ferdinands III.«, ki bo izšla v Mitteilungen des österreichischen Staatsarhivs Bd. 35, 1982. — 17. Böhmer-Ficker, Regesta imperii VIII, Nr. 1559 d, 1561, R171, 4782 a, 4785. — 18. O. Posse, Die Siegel der deuts- chen Kaiser und Könige von 751 bis 1806, II. Band 1347—1493, Dresden 1910, Tafel 8, Nr. 7. — 19. Ewald o. d., str. 114. opomba 2. — 20. K. v. Sava, Die Siegel der österreichischen Regenten bis zu Kaiser Max I., Wien 1871, S. 146. — 21. Nadškofijski arhiv v Ljubljani, Škofijski inven- tarji fase. 2 (trije enaki primerki), objava : MHVK 7, 1852, S. 27. — 22. Četrto izvestje Dru- štva za krščansko umetnost v Ljubljani za leta 1903—1906, Ljubljana 1907, str. 20—21. — 22a. Siegenfeld o. d., Tafel 28, Nr. 71. — 23. Li- stina 1468, april 9. Gradec v GZL VI, št. 28. — 24. Vicedomski urbar iz 1496 v GZL XII/2, str. 6. — 25. Listina 1478, junij 9. v J. Chmel, Mo- numenta Habsburgica 1/2, Nr. 934. — 26. Listina 1484 januar 5. v HHStA, Hs. W64, fol. 243. — 27. Listina 1489, november 27. v GZL VII, št. 96. — 28. Listini 1491, avgust 27. Ljubljana in 1491, september 2. Ljubljana v: G. Rant, Die Franziskaner der österreichischen Provinz... Kamnik 1908, str. 99—110, 110—118.