Fr. Ks. Meško: n. Ulnjak \z pel. Nikoli v prejšnjih letih se ni zdeia Petru Koreau ta pesem tako krasna kakor to pomlad. Bilo fe, kakor da mu je bolezen za polovico poostrila slah; kakor da razločuje posebni, svojstFeni napev vsake posamezne čebelice, prihajajoče, bogato s strdjo obložena, s paše, z radostnira spevam dom in tovarišice pozdravljajoče; in vsake na pašo odliajajoče, s sladkim spevom od doma in prijateljic se poslavljajoče. Zami.šljen je strmel Peter za njimi. Pa je spet sfclonil glavo k ulnjaku in pozorno, ves zamaknjen poslušal. SmeMial sc ie v tihi .reči. Kar je zakllcal ob njem radosten otroški glas: »Ata, mama pecejo pogace. Takele, glejte!« Bil je Ivančekj predzadnji — najmlaiši še shodil ni — ki je priacsel očcia veselo novico. Govoril je le s težavo, kcr je imei nsta polna pogač, lica napeta kakor zoreča jabolka. Velik kos ajdinskih krapcev je držal v zavaijanih rokah. Zmagoslavno jih je molil očeta naoroti. Petcr se je zbudil iz lepih misli, iz tople, usanjenc sreče. Naglo je okrenil glavo proti sincku. V tistem trenoiiu ga je napadel kašclj. Vrgel se je nanj kakor gladna zver aa svoj pl_n. Besno mu je zasadil ostre kremplje v suhi vrat, v upadle prsi. Grlo je hropelo, prsi so na^lo, bolestno podrhlevale pod bodečkni kremplji nevidnega, strašnega sovražnika. Bledo lice je cd napora in trpljenja _ardelo. Ko si je nekoliko opomo^el in oddehnil, je pj-itknil otroka z drhtečimi rokami h kolenom, kakor bi upal, da Ła bo moglo nedolžno dste obvarovati ponovnega napada. Vroče oči so mu s tiho boljo zrle sinčka. »Skoro jih bom moral vse zapustiti!« Kakor bi se hotsl žalostne misli obraaiti, je obrnil oči od dsčka. A ko mu je po^led padel na ulnjak, ga je v prsih spet zapeklo, da se je nehote prijel zanje, »Tudi tega bo tre.a pustiti. Kako dolgo mi bo pač še pel? Najbrž nc ve. dolgo.« Zaprl je oči, kakor ne bi maral ničesar več videti, na nič misliti. Globoko je povesll glavo, težko od bolezni in žalosti. Čez čas pa si j. rekcl kakor v o_J.gu_____)e in tol&žho: »Pa _o pel potem Mariji in otroliam. Ako.čebele ne uraro z menoj. Ako p_ — Bog z namiJ« Dvignil je glavo. Tiha vdancst mu je sijala iz oči. Pogled mu je splaval tja po njivi, kjer je ozimina zelenela tako lepo, da jo je bilo veselo pogledati. Zdaj so se mu oči kar razveselile. Potolažene in hvaležne so božale njivo. »Glej, taka njiva! Ta jih bo redila. Rodi, kakor bi jo Gospod Bog nalašč blagoslavljal, ker vidi naše siromaštvo. Brez vsega vendar ne bodo.« »In v svojem so tudi«, je zadovoljno pomišljal dalje, ko mu je od njive zaplaval pogled na dom. Res, navadna želarska bajta, iz brun zbita, okna majhna, streha slamnata. A se je vendar vesele oči in srce. Kako se je ne bi? Glej, saj je kakor nevesta v beli po^očni obleki, vsa okrašena, okrog in okrog s cvetočim drevjem ovenčana. Vse ozračje naokoli polno dišave, polno medu. Kakor bi iz nebes padal sladek med, kakor bi iz zemlje kipela in puhtcla močna, omamna dišava. »Takle zrak te mora ozdraviti, Peter«, mu večkrat govore znanci spodaj iz vasi, ko gredo mimo. Sam včasih sanjari lepo upanje: »Veselje s čebelami in ta zrak bi mi morda res še vrnila zdravje.« A prav ob tem napadu neusmiljenega rablja, ko se mu je pred očmi kar zameglilo in je videl skozi mavričaste kroge, v divjem neredu mu pred očmi plešoče, cvetie drevia vse s krvio oškro.lieno. si ic žalostcn prizftisJ: »Tudi dom in drevje in njivo bo treba pusliti.« Navzlic temu se je njegova kraetska moč spet in spet ustavljala malodušnosti in obupu. Ob vsakem napadu dušne potrtosti se je spet tolažil: »Ostanejo Mariji in otrokom. Marija bo že za vse skrbela. Iz noči v noč dela. Da bi le zdržala! Da ne bi opešala in zbolela, še preden otroci dorastejo.« S tem se je tolažil tudi danes. Kar se je oglasil sredi v te misli, v sanjarije In upe, od drugega konca čebelnjaka krepek glas: »Dober dan, Peter.« Koren je glas takoj spoznal. Ko sc je ogledal, je videl, da se ni motil: sosed Petek. »Bog ga daj, Matija.« »Oj, kako brne, brne!« je ogledoval Matija u!njak. Pozorno je pregledoval panj za panjem, dasi je vse dobro poznal. Petru pa ni pogledal v oči. »Brne, brne — pojo! Človek bi jih poslušal noč in dan kakor pevce v cerkvi ob velikih praznikih. Še rajši skoro.« »Rcs, lepo pojo. Ni napačno, da jih imaš. Ne pojo samo, tudi marsikak goldinar naneso.« »A včasih jih tudi sncdo.« »Vem, Peter. Je pač pri vsakem gospodarstvtt cnako — zdai sreča, zdai nesreča. Nikjer ne sijc zme- rom solnce. Tudi mene tepe nesreča. Krava je bolna. Ni mleka, ničesar! Od česa živeti?« »Je pred časom storila? Smo slišali. Smilil si se nam,« »Tako lepo scm imel že vse preračunjeno: tele prodam — toliko in toliko upam dobiti zanj — pa bo spet za najhujšo si!o.« »Težko je za denar, težko, vem, Matija«, je prikimaval Peter, da ne bi soseda žalil. A v srcu mu je vstajala misel: »Ko bi le nikomur huje ne bilo ko tebi! Suli denar imaš na kupu. In zdrav si kakor mlad hrast.« »Solnce in nesreča, ta dva nikoli ne spita«, je zmajeval z glavo Matija, na videz zelo potrt. Nemirno je prestopal, da mu je satan zašepetal jezno in zaničljivo: »Kaj pa se zvijaš, šleva? Povej naravnost, pa bo!« Napol neodločno, napol prihuljeno in mračno jc f)Ogledal Matija okoli sebe, kakor bi se hotel kar otiti nevidnega skušnjavca, ali kakor bi se bal, da bi bila v bližini kaka nepotrebna priča. Ko se je prepričal, da je ni, jc dejal naglo in trdo: »Veš, Peter, mislil sem, če bi mi mogel zdaj ti tisto malenkost vrniti.« »Kakšno malenkost?« se je začudil Koren. »Tistih stodvaiset rainiš.«  Koren ja potisnil Ivančka, ki se je ob njegovih  kolenih gugal, neprijazno od sebe, tako sz je zgenil. Kakor ga ne bi bil še nikoli videl, je strmel v soseda. Bledo lice mu je postalo še blcdejše, od strahu, ki ga je z mrzlo roko za srce pograbil in ga neusmiljeno stisnil. A takoj nato ga je podplula bolna rdečica. Čutil je, kako mu vsa kri kipi v glavo in mu tam šumi, kakor bi vrela. »Zaboga, saj sera ti že vrnil.« Zdaj se je čudil Matija. Prestrašeno in neverno je pogledal Korena. »Vrnil? Pa se šališ, Peter? Kdaj? Kje?« »Pri Zorku. Menda briješ le norce z menoj, Matija?« »Kaj bom bril-norce? Ko pa res potrebujem. 0 kakem povračilu mi pa res ni nič znano.« Peter je naglo vstal. Od prevelikega razburjenja ni mogel več sedeti. »Pa vendar ne boš tajil, Matija?« je prosil. »Kaj bi tajil? Bi vendar moral vedeti, če bi mi bil vrnil. Kaj takega človek vendar ne pozabi čez noč.« »V sredo po novem letu scm ti dal v Zorkovi gostilni. Kravo sem prodal v mestu. Domov grede sem ti vrnil.« »Pri Zorku? Lahko zdaj tako praviš. Zorko je od svečnice v _robu.« Peter se je prijel za prsi. Zapeklo ga js v njih, ta-ko mu je p&stalo vroče od nenadnega strahti. »Pa iz groba vstane, če mi storiš tako krivico.« »Kakino krivico?« se je delal Maiij.a užaljenega. »Pošteno sem ti posodil, pošteno v.rni!« »Sem, pošieno, Bog ve-« »Irnaš kaj pisanega?« »Ne. Saj sva soseda in prijatel>a.« »Iraaš priče?« »Ne. Zorko-je mrtev.« »Mrtev, škoda! Tako ne more pričati ce tebi, da si plačal, ne merri, da ničesar dobil nisem.« »Matija, da danes sem mislil, da si kristjan.« Petek je zamahnil z roko, kakor bi liotel vreči iega kristjana kot ničvredno pleve v veter. »Peter, pustr»a to. In mrtvc pustiva. Vrni mi zlephn, da ne bo tožb.« »Jezus, tožili me hočeš? Po iknvici?« »Ne bi rad,« — Pomišlial je, preudarjajoč gledal tja čez njivo. — »Veš kaj, Peter, če ti ]e za denar težko, pa mi daj njivo tamle.« »Ali noriš, Matija? Kako pa naj živimo brez te njive? In daii ti jo zastonj, kakor se podari ofroku jabolko?« * ¦»__! stodvajset rajni., Peter! To ni zastorij, bog¦mei In da ne rečes: ,Sosed Matija je pogan', bi ti kalc desetak še oridafl. Take kurjriie ne narediš več.« Petsr se j_ prijel za glavo, vso potno od telesne slabosti, od kašlja, ki se ga je v razburjenosti spet in spet loteval, od dušne tesnobe. »Zdaj pa v resnici znorim. Saj si jih vendar. dobil, Maiija!« »Nisem. Žc vidim, da ss bo treba obrniti na oblast. Nc hodim rad po kanclijaB.. A če mora biti. To imam z_Ł?j _a dohroio- Je pač res sirota na svetu.« III. Dve hiši _t_ bili od tega pomladnega dne _ivališči velikega srčnega nemira, dve sosedni hiši, Korenova in Petkova. Pri K.rcira so govorili dan na dan o t.m novem, groznem in neumljivem, ki je bilo prišlo naaje kakor nenadna snrrt: pošteno vrnjeni dolg bi naj še vračali! Stodvajset goldinarjev pri tem siromaštvra! Kje, _a pet ran Krktusovih, jih naj vzamejo? Saj še zdravil ne morejo kupiti, ko pa dosiikrat ni božjega pri hiši. Prodati? Ka^ k? V hlevu je samo ielička, _.ji_. edino upanje. Ako ostaae zdrava, pridejo sčasoma že do mleka, potrebnega v hiši kakar oči v glavi. Zdaj ga za Patra in otroke kupujejo, v vasi spodaj. Včasfli morajo ostati po mesece na dolgu. Ni prijetno, a kak(i pomagati? Kravo so ob novem letu prodali. (Dalje ijrihodnjl-.i