einski___ poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavet Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721 -359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721 -686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek. Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421 -1 /72 z dne 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25. 7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 23. XII. 1987. LETO XXVI , ŠTEVILKA 19 PRED NOVIM 1988 LETOM! Leto 1987 zaključujemo pod vtisom sedanjih pogojev za delo in življenje. Preveva nas sicer prednovoletno vzdušje, vendar pričakovanja za prihodnje leto niso optimistična. Širše gledano je bilo delo in življenje v občini v tem letu kar uspešno. Uresničene so dogovorjene naloge na občinski ravni in tudi v večini krajevnih skupnosti. Dosežki so vidni na številnih področjih; naj naštejem le nekatere: — melioracija Radomlja I na 200 ha zemljišč, — izgradnja I. faze obrtno industrijske cone v Trzinu, — prizidek k ptt stavbi v Domžalah, — prizidek k osnovni šoli Radomeljske čete v Preserjah, — rekonstrukcija ceste do Zlatega polja, — nadaljnja faza pri gradnji vodovodnih sistemov Trojica—Žeje in Velika vas, — glavni povezovalni kanal Trzin—Mengeš, — prenovitev kulturnega doma v Mengšu. Izvedene so tudi številne komunalne in druge naložbe v krajevnih skupnostih, ki jim je za osnovo krajevni samoprispevek. Z vsem tem so se pogoji za življenje in delo vseh nas izboljšali. Razvito in vsak dan bolj bogato je tudi kulturno in športno življenje. Vse to daje naši občini posebno živahen utrip. Sedanji zaostreni pogoji gospodarjenja bodo v letu 1988 zahtevali od nas hitrejše odzivanje. Ne bomo brez težav pri gospodarjenju in zagotavljanju sredstev za vse oblike delovanja, ki smo jih razvili. Strokovnost in znanje naših ljudi, industrijsko-obrtna tradicija, zaupanje v lastne moči, potrjeno že neštetokrat v delovnem in zasebnem okolju, to so osnove za delo in življenje tudi v letu 1988. O marsičem se bomo morali v skupščini, v organizacijah združenega dela, v družbenopolitičnih organizacijah še hitreje dogovoriti, čeprav bodo okviri zoženi. Strpnost, razumevanje in posluh v medsebojnih stikih in pri iskanju rešitev ter odločnost in doslednost pri izvajanju dogovorjenega nam daje možnosti za razvoj tudi v prihajajočem letu. Zasebno življenje vseh nas bo pogojeno s temi zunanjimi vplivi. Na nas samih pa je, da vnesemo vanj tisto vsebino, ki nas notranje bogati, ki nam daje lepše medsebojne odnose v družini, v soseščini, krajevni skupnosti, v delovnem okolju. VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ŽELIM V IMENU SKUPŠČINE IN DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ OBČINE DOMŽALE SREČO, ZDRAVJE IN ZADOVOLJSTVO V LETU 1988! PREDSEDNIK Skupščine občine Domžale Peter PRIMOŽIČ V kulturnem sporedu je na proslavi dneva republike - 2l>. november zapel moški pevski zbor Radomlje pod vodstvom Katarine Arčon-Žavbi. Rojstni dan domovine Praznovali smo rojstni dan svoje domovine. Datum 29. november 1943 pomeni za vse nas temelj, na katerem smo zgradili federativno avnoj-sko Jugoslavijo. Časi, ki so odtlej minili, so prinesli marsikaj, velikokrat tudi mnogo takega, kar se v avnojska videnja ni vključevalo. Vendar zato ne smemo zreti v dni nastanka nove Jugoslavije z manj spoštovanja in občudovanja. Darovana življenja in prelita kri sta bila preveč dragoceno plačilo za svobodo in novo domovino. Zato smo in bomo praznovali rojstni dan domovine. Občani domžalske občine smo imeli proslavo ob dnevu republike v Radomljah. Ob ubranem petju mladinskega in moškega pevskega zbora ter doživetih recitacijah deklet — recitatork pa je organizatorjem vendarle moč očitati nekaj tehničnih spodrsljajev, ki so motili in S2 jim bo treba v prihodnje izogniti. Vsekakor je šlo v Radomljah kljub pomanjkljivostim za lep, bogat in doživeto interpretiran kulturni nastop — spomin na čase rojevanja naše domovine. Novoletna akcija: VIDEO SLOVENIJA OBJAVLJA LESTVICO NAJBOLJ GLEDANIH VIDEO FILMOV V LETOŠNJEM LETU: 1. Top Gun 2. Platoon 3. Kdo mi ubije ženo 4. Remo 5. Salvador 6. Rambo I. in II. 7. Halo, halo II. del 8. Porkvjevo maščevanje 9. Hiša II. 10. Ogenj in sneg. Člane in nečlane video kluba pozivamo, da odgovorijo na vprašanja — kdo je glavni igralec v filmu »TOP Gun«. Izmed vseh, ki boste pravilno odgovorili, bomo izžrebali tudi novoletne nagrade, ki jih prispeva VIDEO Slovenija, Domžale, Vegova 5, tel.:721-367. 1. nagrada: Kaseta s posnetim filmom TOP GUN 2. polletno brezplačno članarino v klubu VIDEO SLOVENIJA 3. solarni računalnik Odgovore pošljite na naslov: VIDEO SLOVENIJA, Vegova 5, DOMŽALE. Projekcije video filmov v decembru Znani Domžalčan Florjan Grudnik bo v pred-novoletnih dneh popestril ponudbo zanimivih prireditev. Cveto, kot mu pravijo prijatelji, bo med 15. in 31. dec. 1987 pripravil v stari kinodvorani vsak dan 4 projekcije. Ob popoldnevih bodo projekcije risank otroških in mladinskih filmov, popoldne pa projekcije akcijskih in filmov drugih zvrsti. S TEMI PROJEKCIJAMI BO V VELIKI MERI OBOGATENA PONUDBA NOVOLETNIH PRIREDITEV, ZATO VAS FLORJAN GRUDNIK VABI, DA SI VSAJ ENO ALI DVE OGLEDATE. ZAGOTAVLJA AKTUALNOST IN ZANIMIVOST (EKSKLUZIVNOST) IZBORA FILMOV. PROGRAM NOVOLETNIH PRIREDITEV 1988 ZA PREDŠOLSKE OTROKE Datum in čas Kraj Šolski okoliš Izvajalci: šolska kulturna društva osnovnih šol ČETRTEK, 24.12. 1987 ob 16. in 18. uri Dob-dvorana MOČILNIK PETEK, 25. 12.1987 ob 16.30 uri OŠ Dragomelj ob 16. uri Krtina — osnovna šola ob 16. in 18. uri Trzin — osnovna šola SOBOTA, 26. 12. 1987 ob 9. uri Peče ob 11. uri ob 11. uri ob 14. uri ob 15. uri ob 9.30 uri Vrhpolje — osnovna šola »Konšek« Velika vas, Dešen Šentvid — kulturni dom Blagovica — osn. šola NEDELJA, 27. 12. 1987 ob 9. in 11. uri Moravče — osnovna šola ob 10. uri Lukovica — kulturni dom ob 11. uri Krašnja — osnovna šola ob 13. uri Zlato polje — osnovna šola PONEDELJEK, 28. 12. 1987 ob 16. uri Ihan — osnovna šola ob 17. uri Radomlje — osnovna šola ob 16. in 17.30 uri OŠ Venclja Perka ob 15.30, 16.30 in OŠ Mengeš 17.30 in TOREK, 29.12.1987 ob 16. uri Rova — gasilski dom ob 16. in 17.30 uri OŠ Šlandrove brigade ob 16. in 17.30 uri OŠ Venclja Perka ob 16.30 in OŠ J. Broz Tito 17.30 uri Dob Vencelj Perko Dob Trzin Moravče Moravče Trojane Moravče Brdo Brdo Moravče Brdo Brdo Brdo Šlandrove brigade Radomeljske čete Vencelj Perko Matija Blejc-Matevž Radomeljske čete Šlandrove brigade Vencelj Perko Josip Broz Tito Pinka Potepinka Strašilo motovilo Pinka potepinka To je naša žogica Pika nogavička s prijatelji Pika nogavička s prijatelji Še ena o dedku Mrazu; Rasti, rasti Pika nogavička s prijatelji Pravljični grad Še ena o dedku Jrlrazu; Rasti, rasti Pika nogavička s prijatelji Pravljični grad Kužek išče dom Pravljični grad V pričakovanju dedka Mraza Pri dedku Mrazu Strašilo motovilo Dedek Mraz prihaja Pri dedku Mrazu Kdo bo sešil Vidku srajčko Strašilo motovilo Dedek Mraz prihaja Starše otrok prosimo, da v času, ko je prireditev, pripeljejo svoje otroke, ker jim bo dedek Mraz podaril tudi skromno darilo. Obdarjeni bodo vsi otroci v starosti od dopolnjenega enega leta vključno z malo šolo. Otroci bodo dobili tudi individualna vabila. RAZPORED PRIHODA DEDKA MRAZA PO ENOTAH VVO DOMŽALE Datum in čas Enota Kraj Predstava PONEDELJEK, 21. I. ob 8.30 in 9. uri 2. ob 10. uri 3. ob 11. uri 4. ob 12. uri ČETRTEK, 24.12. 5. ob 10. uri 6. ob 11. uri 7. ob 12. uri PETEK, 25. 12. 8. ob 8.30 9. ob 9. in 9.30 10. ob 10.30 II. ob 12. uri 12. Stanke Varšek-Lije Savska, V. Vlahoviča, Stolpič, Čebelica Dr. Igor, Vir Kekec, Radomlje Stanke Varšek-Lije in Palček (za mlajše skupine) Količevo Preserje Kurirček, Mengeš Zoranina, Mengeš Žabica, Trzin Janko, Ihan Kinodvorana Kinodvorana VVE Vir VVE Radomlje VVE Stanke Varšek-Lije VVE Količevo VVE Preserje Kurirček, Mengeš Zoranina, Mengeš Žabica, Trzin Janko, Ihan Čarobna skrinjica Čarobna skrinjica Čarobna skrinjica Čarobna skrinjica Šivilja in škarjice Šivilja in škarjice Šivilja in škarjice Čarobna skrinjica Čarobna skrinjica Čarobna skrinjica Čarobna skrinjica Zvezna odlikovanca Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije je na podlagi 8. točke 315. člena Ustave SFRJ odločilo, da se z Ukazom štev. 44 z dne 2. 6. 1987 odlikujeta z Medaljo dela Stanka BERNARD, roj. 1943, stanujoča Domžale, Ljubljanska 84, zaposlena SGP Beton, TOZD Gradnje Domžale za vestno in požrtvovalno delo v or- ganizaciji in za aktivno delo v samouprav uiti organih in Ivan VAJDIČ, roj. 1927, stanujoč Zagorje, ul. Prvoborcev 10, zaposlen SGD Beton, TOZD Gradnje Domžale za vestno, marljivo in dolgoletno delo pri najrazličnejših delih in za aktivnosti v samoupravnih organih in družbenopolitični skupnosti. Odlikovanji je vročil predsednik skupščine občine Domžale v prisotnosti predsednika komisije za odlikovanja na seji predsedstva Skupščine občine Domžale 9.12.1987. VB Razmišljanja ob novem letu Zdravo, srečno in veselo novo leto! Vsi ga želimo dočakati kar najlepše v veselem razpoloženju, Petju, godbi, plesu v sproščenosti in razposajenosti. Polno je pravljičnih doživetij. Iz roda v rod, iz leta v leto ga različni narodi proslavljajo na najrazličnejše načine, ker z novoletnimi prireditvami preganjajo nadležno zimo in kličejo veselo pomlad, ko se začne dan daljšati in ko se bo priroda prebujala iz zimskega sna. Ob novoletnih dneh je vse sproščeno in veselo. Me vojno pa ni bilo tako. Spominjam se, kako sem dočakala novo leto v Slatini, v Srbiji med vojno. Po prvi sovražni ofenzivi je bilo sovražnikovo maščevanje. Vzeli so domačega sina in ga odpeljali v gluho noč. Nihče ga več ni videl. Ropali so in plenili. Sosedovim dekletom so vzeli lepe pisane preproge, ročna dela in ogrlice z nanizanimi zlatniki, s katerimi so se hotele nakititi po končani vojni, ko bi si na vaškem kolu izbrale ženina. Posebno mi je bila vseč Rada, zaradi svoje trme in odločnosti, ker ni hotela, da bi ji starši izbirali ženina, kakor je bila tedaj navada. Vsi smo bili žalostni. Stari oče, deda »Ratko nas je vedno tolažil z besedami: »Deco, nemojte tako! Sve če biti dobro, samo da prode ovo zlo.« A zla ni bilo dolgo konec, ne konec . . . V tako žalostnem in napetem razpoloženju, ker nismo vedeli, kaj nam bo prinesel drugi dan, smo dočakali novoletni večer. Sedeli smo pri mizi in povečerja-«. Okna smo imeli zagrnjena s temnimi zavesami, kajti sovražniki so bombardirali tudi majhne, samotne, odročne zaselke sredi planine Jelice. Njihova smrtnonosna letala so se spustila prav do nizkih hiš in nanje metala vžigalne bombe. Na mizi je gorela karbidovka in nam dajala medlo svetlobo. Ženske smo pletle nogavice za naše borce, da jih ne bi zeblo v gozdu na planini Jelki, kjer so med smrekami in jelkami imeli varno zavetje. Razgovarjali smo se o pravljični novoletni noči in si želeli, da bi nam prinesla mir in svobodo. Voščili smo si novo leto. Po njihovi navadi smo se vsi poljubiti. Verovali smo in upali. Ko so šli domači spat, sem sama ostala v majhni sobi, z majhnimi okni. Odgrnila sem temno zaveso in se zamislila. Zagledala sem se v prečudovito lepo, jasno in blešče-no se noveletno noč, ki se je že naginjala v dan. Takrat sem si želela, da bi bila ptica in odletelo tam daleč, daleč k domačim, za katere nisem vedela, kje so. V novoletni noči sem si v duhu zaželela, da bi ostali živi in da bi se kmalu videli v svobodni, lepši domovini. Tako sem dočakala krasen beli dan. Rodilo se je čudovito, sončno, jasno jutro. Narava, ta čudovita lepotica, je bila vsa v biserih, ki SO se lesketali v IWranjem soncu. V daljavi sem zaslišala streljanje. To je bil pozdrav naših fantov v gozdu novoletnemu jutru. Jn danes, ko živimo v svobodni domovini, v pričakovanju no-vega leta, kličem vsem: »Nikoli vec vojne, zatiranja in trpljenja!« Naj bo nam vsem in na svetu res srečno novo leto! Tudi v to-slenih. Zaposlitve ne bo izgubil nihče, čeprav se bodo pri nekaterih režijskih delih pojavili viški delavcev, kar pa se bo odpravilo z naravno fluktuacijo (upokojitve). Potrebne bodo kadrovske spremembe, za nekatere delavce tudi manj »spodbudne«, a to so dejstva, brez katerih ob takih spremembah, kot je reorganizacija, pač ne gre. V končni fazi moramo vendarle gledati na dobro kolektiva kot celote. »Odvečni« kader, ki je nastal z ukinitvijo temeljnih organizacij bomo potrebovali pri razširitvi računalniške obdelave podatkov. V največ dveh letih nameravamo namreč razširiti in posodobiti računalniško mrežo v Tosami. S tem naj bi pridobili na kvaliteti in ažurnosti informacij, saj današnji čas zahteva hitre odločitve in sveže informacije. Sicer pa od same re-. organizacije ne moremo pričakovati čudežev. Z enovito DO bomo pridobili pogoje za racionalnejše poslovanje. Če bomo to možnost izkoristili, bomo tudi dosegli želene učinke. Čez noč pa se z referendumom ne bomo rešili iz zagat. Kakšni so načrti za leto 1988? Ponavadi smo za prihodnje leto vedno postavili visokoleteče načrte. Danes nam optimizem zbijajo najnovejši ukrepi zvezne vlade, zaradi katerih smo prišli v žalostno fazo, ko nam je prvi cilj preživetje. To nekoliko pesimistično gledanje je posledica danih pogojev, ko država kreira temeljne gospodarske zadeve. Kljub temu imamo v Tosami velike cilje in potrebe po nadaljnjem razvoju, zaradi česar smo šli v formiranje močne razvojne službe. Vse pa je odvisno od naše dohodkovne uspešnosti, torej od sredstev, brez katerih ni razvoja, pa če imamo še take strokovnjake. Kot prva naloga se nam postavlja izvajanje ukrepov t.i. dobre proizvajalne prakse, — ki pomenijo predpise o pogojih, ki jih moramo izpolnjevati kot proizvajalci pomožnih zdravilnih sredstev. Načrtujemo tudi selekcijo izdelkov, ki so dohodkovno zanimivejši. Pridobivanje oz. povečanje dohodka bo naša glavna skrb. Poti do tega cilja je več predvsem pa koriščenje notranjih rezerv in povečanja izvoza. Kljub temu, da se nam je, kot sem že povedal, optimizem nekoliko zmanjšal, bomo vseeno vztrajali pri svojih načrtih. Ne bojimo se konkurence. Smo za normalno tržno gospodarstvo, za zdrave tržne zakonitosti, ko je edino merilo uspešnosti kvaliteta izdelkov tudi načrtovalcem zakonov. In sporočilo delavcem? Želim si, da bi delavci verjeli tistim, ki vodimo delovno organizacijo. Res je, da dobivajo različne informacije, včasih jih celo zasipamo z njimi, a vedeti morajo, da niso namenjene zavajanju. Na žalost je tak čas, da bo vsak od nas moral nekaj žrtvovati za saniranje situacije, morda celo na škodo lastnega standarda. Vendar moramo naprej — ne z obupom, ampak s pogumom. Upam, da bodo delavci še naprej zvesti Tosami. prizadevni pri reševanju problemov, zlasti pa — enotni. Le če bomo delali vsi za isti cilj, bomo našli izhod — pa naj to velja za Jugoslavijo, Slovenijo ali Tosamo. Parola — v slogi je moč — ni le parola. Ob koncu želim vsem članom kolektiva veliko osebne sreče in zadovoljstva tako na delovnem mestu kot zasebno. ničitev celo 6 mesecev. V tem ob' dobju pa seveda pride do »posla« prožnejši in hitrejši proizvajalec saj tuji partnerji želijo poslovnd hitrost, ki pa je pa mi žal nismoj sposobni dosegati. Vzrok za našo relativno počasj nost je v zadoščanju administrativ nim zahtevam, izdelavi in sprem Ijanju uvoznih programov, tu je š| sama realizacija uvoza, rezultaj vsega tega pa je naša relativna n fleksibilnost. Se bo izšlo, se ne bo izšlo? Pri prodaji tako na domače tr žišče, kot v izvoz zaradi galopirajo-če inflacije ni več moč opraviti ob' jektivnih kalkulacij, ki bi preneslt učinke jutrišnje ali pojutrišnje in flacije. Nikoli ni moč z gotovostjo zatrditi, kaj bo v dohodkovnem smislu pomenil nek posel, saj so nejasnosti dnevno prihajajoče. Vsakodnevno se v tovarni soočajo s hitrejšo rastjo cen repromaterialov, kot je dosežena stopnja inflacije. Posledice tega občuti proizvajalec končnega izdelka, saj se tržno gospo; darstvo s svojimi normalnimi funkcijami in logiko še ni uveljavilo. Povečujejo se zaloge, kakovost repromaterialov pa celo pada. TOVARNA TOKO Domžale: Interventni ukrepi pomembno posegajo v naše poslovanje Drobci iz pogovora z nekaterimi vodilnimi delavci iz domžalskega TOKA: Ko smo obiskali domžalski TOKO, je beseda kmalu stekla o uvozu, saj je prav uvoz izredno pomembna dejavnost za zagotavljanje surovin. Ker v tovarni ni bilo moč pravočasno plačevati blaga dobaviteljem, je prišlo do zamud v nabavi uvoznih surovin, hkrati pa je to tovarno navedlo na iskanje novih načinov uvoza. Vse to je bil rezultat čudnih in za TOKO neustreznih okoliščin, ki jih je prinesel devr ;ii zakon. Glede na to, da je Toko specifično modna tovarna, so štirje meseci za uresničitev nabave surovin in štirje meseci za izdelavo proizvoda prevelik čas, da bi kupec hotel in mogel čakati nanj. Rezultat vsega so neprodane zaloge, povezano s tem slabše preskrbljena proizvodnja, manjše doseganje norm, s tem v zvezi je manjši osebni dohodek, počasnejši je koeficient obračanja ter nižja reproduktivna sposobnost ob večjih kreditnih obveznostih. Ob tem je TOKO prizadela tudi zmanjšana atraktivnost galanterije kot take, to pa seveda narekuje ustrezno in hitro prilagajanje. Kako so prodajali? V obdobju januar — marec, je š; prodaja Tokovih artiklov potekala |c še dokaj dobro, po tem obdobju 0 pa se je začela zaustavljati. Prišlo It je celo do izsiljevanja kup.ev, ki p želijo uveljavljati boljše prodajne V( pogoje. Sposobnost plačevanja se z. je zmanjšala, ob tem pa je celo pri- n, šlo do neuresničitve že sklenjenega §] izvoznega posla v Sovjetsko zvezo. n Kje je pot iz zagat? Žal nc dosegamo produkcijske hitrosti... Žal se nam dogaja, tako pripo- vedujejo naši sogovorniki, da v uresničevanju kooperacijske pogodbe, kupci čakajo na njeno ures- Pogovore so pripravili: Igor Mlakar, Marjana Lubinič, Marjan Bolhar V galanterijski industriji, prav tako v domžalskem TOKU, prevladuje ie vedno ročno delo. Helios včeraj, danes, jutri Govori predsednik kolegijskega poslovodnega odbora Stane Guštin. Med poslovno uspešne, dinamične in razvojno perspektivne delovne organizacije gotovo sodi tudi Helios Domžale, saj se je v preteklem obdobju po vseh ekonomskih kazalcih uvrstil v sam vrh domžalskega gospodarstva in panoge. Podatki o poslovanju v letošnjem letu pa kažejo, da v tem doslej uspešnem kolektivu z rezultati niso zadovoljni. Je to kriza ali začetek globlje stagnacije? Žal so vse te okoliščine obremenile v 9 mesecih TOKOv dohodek zx za okoli 70 milijard, to pa pomeni v ob istih cenah okoli 8 odstotko* ^ celotnega dohodka; to v bistven' V] meri omejuje pogumnejše obliko j vanje sredstev za osebne dohodke. p( Kljub temu pa v TOKU hočejo P' obdržati kupce, v cenovni politiki ^ pa se obnašati skrajno previdno- ^ Želijo in načrtujejo povečanje iz- • voza, s tem zmanjšanje pritiska do- j mačega trga in povečano produktivnost. Le-ta bi morala pomeniti dvig storilnosti na celih 8 ur dela«, za vse. £ V pogovoru z vodstvom tovarne t> seje izluščila ena sama velika želja J in volja vodilnih delavcev, da bi ^ skupaj z vsemi delavci prešli da; 0 našnje stanje, da bi dosegli večji J delovni izplen, boljši odnos do £ družbenega premoženja, do delov- 0 nih sredstev, izrabo delovnega čaj J sa, saj bodo lahko le tako ustvarili £ razmere, v katerih jim ne bo treba 0 štrajkati. * 0 0 0 * 0 0 i* 0 0 0 0 0 * 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 % 0 0 # 0 0 0 0 0 0 0 0 i 0 0 * 0 * * v 0 Š 0 i 0 0 1 i i 0 i 1 1 i i i Na prvi pogled nenavadel in hiter zasuk pozitivnih težefl) poslovanja DO Helios v neg*' tivne, ki jih beležimo v tem 1'' tu, ima svoje globlje vzrok'' Predelovalna industrija, ki k*' puje naše izdelke, se je pi** znašla v hudih ekonomskih tf žavah. Neposredno za njimi r val krize zajel tudi našo brafl' žo. Pogoji za trgovanje dom* so se tudi za Helios bistven*' poslabšali. Stagniranje in p*' danje proizvodnje pri našil* kupcih je nujno omejilo naš' Kdor bo v letu 2000 razpolagal z proizvodnje bo mogel preživeti. možnosti prodaje. Razumljivi so tudi pritiski naših kupcev na zniževanje cen in plačilne pogoje, ki izhajajo iz njihovih ekonomskih možnosti in stabilizacijskih prizadevanj. Dodatne težave smo imeli še z administrativnim omejevanjem rasti cen, ki je povzročalo nesorazmerja med vhodnimi in izhodnimi cenami tudi tam, kjer ni bilo nobene ekonomske podlage. Tako se že v letih 1985 in 1986, še posebej pa v prvih devetih mesecih 1987 cene naših proizvodov realno radikalno zmanjšujejo. Drug pomemben splet dejavnikov, ki je vplival na poslabšanje našega ekonomskega položaja izhaja iz ekonomskih odnosov s tujino. Predpisi na tem področju so nas posredno prisiljevali k povečevanju konvertibilnega izvoza zaradi uvoza, ob sicer vedno slabših ekonomskih efektih. Tudi tu je prišlo do vpliva negativnih dejavnikov, ki izhajajo iz razmer na svetovnih tržiščih v povezavi z razmerami v jugoslovanskem gospodarstvu. Vzrok za padec finančnih rezultatov pa je brez dvoma tudi v novem obračunskem sistemu. Realna cena kapitala in realno vrednotenje kapitala kot produkcijskega faktorja sta nam Pokazala, da je naš ekonomski Položaj v reproverigi dejansko še slabši, kot bi lahko sklepali neposredno iz cenovnih razmerij- Razvoj gospodarske krize je tako preko tržnih in admini- znanjem, informacijami ter računalniškovodenimi postopki poslovanja in Posnetek iz Heliosa. strativnih mehanizmov v zelo kratkem času ekonomsko uspešno in propulzivno branžo, pa tudi Helios, pripeljal na rob izgub. Zato smo analizirali nastalo situacijo in določili politiko, ki bi zagotovila ekonomsko učinkovito poslovanje na osnovi lastnih potencialov in pravilno usmerjenega razvoja. Taka so bila naša razmišljanja dokler se nismo seznanili z najnovejšimi ukrepi Zveznega izvršnega sveta. "Za nekatere delovne organizacije kemično predelovalne industrije Slovenije je znano, da se bližajo težki časi, saj so zaradi posledic letošnjih administrativnih ukrepov pahnjeni v velike izgube ali pa jim te neposredno groze v kolikor ne bo prišlo do sprememb izredno oteženih pogojev gospodarjenja. SOZD Kemija, katere članica je tudi Helios, je koncem prejšnjega meseca posredovala zveznemu izvršnemu svetu zahtevo za spremembo nekaterih ukrepov. Je to resnično edina rešitev? Kakšen je vaš komentar k temu? Ekonomski pogoji gospodarjenja so se tudi za nas kot so se za vso predelovalno industrijo, čez noč drastično zaostrili. Zvezni protiinflacijski program nas je postavil v nemogoč položaj, ko so naše možnosti za finančno pozitivno poslovanje minimalne. S tem seveda odpadejo tudi nujni pogoji za kvalitativne spremembe v poslovanju in razvoju Heliosa. Naši ukrepi bodo izrazito kratkoročno naravnani k »preživetju«, kar pomeni, da bodo marsikatere odločitve na daljši rok povzročile veliko škodo tako pri nas, kot pri naših kupcih. V ilustracijo naj navedem, da ukrepi za odpravo cenovnih nesorazmerij v povezavi z devalvacijo dinarja za nas pomenijo, da so samo stroški surovin v izdelku v povprečju višji, kot so zadnje prodajne cene. Pri tem pa naj bi cene 1/3 asortimana znižali za 15 do 20%. Ker bi tako poslovanje prineslo najmanj 2.000.000.000 din izgube mesečno, bomo prisiljeni radikalno zmanjšati proizvodnjo, prekiniti velik obseg dobav industriji in praktično v celoti ukiniti izvoz, če se odloki, ki nam določajo relativne cene ne bodo spremenili. Tudi če se bodo ukrepi spremenili, je velika poslovna in ekonomska škoda že narejena. S prekinitvijo pogodb za izvoz smo izničili velike napore in denarna sredstva, ki smo jih vložili v večletno pripravo in učvrščevanje izvoznih poslov. Pozornost naše organizacije (kot tudi gospodarstva v celoti) je preusmerjena od tekočih in razvojnih problemov gospodarjenja k čim ustreznejši kratkoročni reakciji na program ZIS. Veliko naporov bomo morali še vložiti v akcije za spremembo ukrepov, kjer bomo predvsem dokazovali, da tržni mehanizmi v naši branži že delujejo in da niso potrebni administrativni posegi na področju cen. In ne nazadnje posledice takih pretresov še poslabšujejo že tako nizko učinkovitost gospodarjenja, kar pa preko osebnih dohodkov in ostalih motivacijskih dejavnikov povzroča pasivnost in izgube tistega kadra, ki je nujen za kvalitetnejše delo in razvoj. S tem pa si zares žagamo vejo, na kateri sedimo. Uresničevanje razvojnih planov, še posebej na investicijskem področju, ho v bodoče gotovo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev upočasnjeno. Poleg teh omejitev pa velja ponovno odgovoriti na nekatere pomisleke in pripombe, ki se v zvezi s tem postavljajo s strani občanov glede ekologije. Kaj je bilo in bo tudi v bodoče v Heliosu storjenega za varstvo okolja? Pri takšni situaciji bodo investicijske naložbe morale ostati v okviru razpoložljivih lastnih sredstev oz. amortizacije in likvidnostne situacije TOZD in DO. To obdobje manjše investicijske aktivnosti bomo morali izkoristiti za iskanje novih programov, novih področij dela in novih tehnologij, ki bodo v prihodnosti dali večje in kvalitetne efekte, tako da bomo v danem trenutku pripravljeni na hitre investicijske posege. V zvezi z varstvom okolja, izboljšanja požarne varnosti, varstva pri delu in kvalitete dela in bivanja je potrebno povedati, da je Helios vsa leta vlagal velike napore in velika sredstva za ureditev teh vprašanj, ki imajo v naši branži še posebno težo. Veliko teh področij smo uspeli urejevati na ustreznem nivoju, vendar pa bo situacija po posameznih TOZD-ih prišla prej ali slej v takšno fazo, ko bomo za nadaljnjo razreševanje ekoloških, požarno varnostnih, prometnih in proizvodnih problemov morali aktivirati nove lokacije. V mislih imamo lokacije na industrijski coni Helios — Količevo, za katero je bil izdelan zazidalni načrt, ki je trenutno v javni obravnavi. Ne moremo se strinjati s posplošenim mnenjem krajanov, ki so označili kemijsko dejavnost na tem področju kot sod smodnika, da Helios v preteklosti ni nič naredil za varno delo delavcev in varno bivanje krajanov. Iz gradiva zazidalnega načrta, ki so ga pripravljale strokovne organizacije je razvidno, da je obstoječe stanje posebno pri novih obratih zadovoljivo v vseh pogledih varnosti in kvalitete. V Heliosu lahko zatrdimo, da bo tudi v bodoče narejeno vse za varstvo okolja, požarnega varstva in dela v skladu z veljavnimi zakonskimi določili in normativi, poudarjamo pa tudi, da bomo pri tem v največji možni meri upoštevali predloge krajanov in ustreznih strokovnih služb. Kakšno je vaše sporočilo delavcev ob Novem letu? Gospodarska situacija o kateri smo govorili prej in se bo taka nadaljevala tudi v drugo leto bo po oceni najtežja doslej. Zato lahko rečemo, da bo potrebno, da posamezniki in kolektivi z zaupanjem in enotni nastopijo pri premagovanju teh težav in problemov. Samo to bo zagotovilo, da bomo premagali težave, ki so pred nami in da bomo uspešni. Na tak način, kot smo jih v preteklosti jih bomo tudi v prihodnje. RAZPIS Na podlagi Pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj Občinske izobraževalne skupnosti Domžale, objavlja Občinska izobraževalna skupnost razpis: 1. za plakete »Janeza Trdine« za leto 1988 namenjene pedagoškim delavcem, ki so dosegli posebne uspehe pri vzgojnoizobraževalnem delu in delajo v vzgojnoizobraževalnih organizacijah v občini Domžale ter delavcem, ki so na področju raziskovalne dejavnosti na vzgojnoizobraževalnem področju dosegli pomembne uspehe. 2. za priznanje Občinske izobraževalne skupnosti za leto 1988 namenjeno krajevnim skupnostim, organizacijam združenega dela, delovnim skupnostim, družbenim organizacijam in društvom ter posameznikom za plodno in uspešno sodelovanje pri doseganju vzgojnoizobraževalnih in znanstvenih ciljev ožje in širše družbenopolitične skupnosti. Predloge lahko na podlagi razpisa dajejo posamezniki, organizacije združenega dela in skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva. 1 Predlogi za podelitev morajo vsebovati poleg podatkov o kandidatu ter ustreznih utemeljitev tudi navedbe kdaj in kje so bili predlagani dosežki ali inovacije objavljene, izvedene ali na kak drug način dane v javno presojo. Predloge za plakete in priznanja je potrebno poslati na naslov: Občinska izobraževalna skupnost Domžale, Ljubljanska cesta 36, 61230 Domžale, do vključno 31. 12. 1987. Papirnica Količevo: Na poti poslovne ozdravitve ' Pogovor z namestnikom glavnega direktorja Branetom Zakrajškom: Leto 1986 je bilo za Papirnico Količevo dokaj uspešno, optimizem pa se je kazal tudi za leto 1987. Tedaj paje obračunski zakon podrl osnovo za optimizem. Ce danes primerjamo rezultate v letih 1986 in 1987, tedaj lahko vidimo, da je bilo letos gospodarjenje celo boljše, vendar pa so efekti revalorizacij pobrali ves ostanek dohodka. Izkazana izguba v I. četrtletju je narekovala izdelavo predsanacijskega programa. Le-ta je bil v večji meri usmerjen zlasti na izvajanje ukrepov znotraj OZD, sicer pa uspešno poteka tudi uresničevanje sanacijskega programa. Operativne naloge sanacijskega progama Sanacijski program v PK izvajajo po posameznih konkretnih operativnih nalogah, in sicer; — zmanjševanje zalog, — boljša kvaliteta surovin, — substitucija materialov s posegi v tehnolo- gijo, izvedba operativne priprave dela, zmanjševanje nadurnega dela, plasiranje vseh količin gotovih izdelkov na KS 3 sodobna tehnologija Papirnice Količevo prinaša tudi mnogo problemov. Med temi nalogami bi morala biti uresničena temeljna naloga: reorganizacija delovne organizacije. Pred pomembno odločitvijo — referendumom: Zagotovo je ena od najpomembnejših nalog optimalna, smotrna organizacija vsega dela v tovarni. Zlasti je to pomembno iz razvojne perspektive, saj je najpomembneje plasirati sredstva v perspektivne programe, to je tam, koder bodo pomembni in donosni za vso Papirnico, ne le za posamezne temeljne organizacije, Eri referendum doslej žal ni uspel; ocenjujejo, da predvsem zaradi neenotnega vodstva. Od tedaj problem neenotnosti v Papirnici rešujejo uspešneje. Zato pričakujejo boljši odziv, predvsem pa razumevanje problemov v mesecu marcu. Ponovno se bodo torej delavci o reorganizaciji odločali v mesecu marcu. Koliko delavci lahko prispevajo k sanaciji? Notranji vplivi oz. možnosti delavcev, da bi sami vplivali na izvajanje sanacijskih ukrepov v delovni organizaciji, so prav majhni, ocenjujejo jih le na nekaj odstotkov. Vendar pa v Papirnici vztrajajo, da bodo dosegli tudi to vplivanje in vključenost delavcev v sanacijski program, saj menijo, da so delavci prvi nosilci kvalitete izdelkov in večjega fizičnega obsega proizvodnje. Papirnica s svojim proizvodnim programom obvladuje 44 odstotkov domačega tržišča, ustvari pa le 23 odstotkov izgub v jugoslovanskem papirmštvu. To pa pomeni, da glede na konkurenco posluje bolje, da so bolje organizirani in da vendarle kaže vztrajati v izvajanju sanacijskega programa. Kaj prinašajo protiinflacijski ukrepi! Protiinflacijski ukrepi pomenijo za uresničevanje sanacijskega programa velik udarec, saj so posledice za poslovanje tovarne izredno negativne. — Ob zamrznjenih cenah so se vhodni stroški povečali za 20—30 odstotkov, — učinki, ki naj bi jih devalvacija dinarja prinesla, so praktično izničeni z višjimi stopnjami izvoznih stimulacij, pri devizni zadolženosti pa to pomeni 1.700 milijard din obveznosti. Skupni rezultat protiinflacijskega programa je v mesecu dni skoraj 90 milijard dodatnih stroškov. — Neurejeno je tudi še vprašanje tečajnih razlik za tuje kredite ki bodo preko stroškov revalorizacije vplivali na zmanjšanje dohodka. Tečajnih razlik za deset mesecev je kar za 1.300 milijard. Kakšni so osebni dohodki? Osebni dohodki v PK zaostajajo glede na OD v ostalem združenem delu v domžalski občini za 10—20 odstotkov. Ilustriramo pa naj to stanje s podatkom, da znese v strukturi OD dodatek za štiriizmensko delo, delo v soboto, nedeljo in za praznik le 18 odstotkov. V primerjavi s sorodnimi delovnimi organizacijami v panogi pa PK zaostaja kar za 40 odstotkov kar pomeni predzadnje mesto. Kako bo v letu 1988? Leto 1988 pričenjajo s protiinflacijskim programom in z vsemi posledicami, ki se že kažejo in ki smo jih že omenili. Pred delavci PK je najprej referendum, izdelava kakovostnega sanacijskega programa, ki bo poleg operativnih nalog, o katerih smo že govorili, dopolnjen z izhodišča, da se število zaposlenih zmanjša za 5 odsto- tkov, količina nadurnega dela pa za 70 odstotkov. Nov sanacijski program bo moral odgovoriti tudi na naslednja vprašanja: — kako preiti iz presežka blaga, ki ga je na domačem tržišču za tretjino preveč, v neko drugo kakovost, da bi za tovarno zagotovili boljše cenovno izhodišče, boljšo akumulativno sposobnost, — upoštevajoč devizno zadolženost, bo treba najti vire novih investicij, — kako prestrukturirati proizvodnjo ob dejstvu, da znašajo vlaganja na eno delovno mesto v papirništvu približno 30 milijard dinarjev ob tem, da gre domala za izključno uvozno opremo in uvožene rezervne dele. Kdaj iz zagat? Realno ni moč pričakovati, da bi do sanacije prišlo prej kot v treh do petih letih, upoštevajoč zahtevo, da bo odgovorjeno na zgoraj postavljena vprašanja. To seveda ne bo lahko, saj bo treba slejkoprej upoštevati »zakonitosti« trga, in se odzivati administrativnim in drugim ukrepom, ki jih prinaša za naše delovne organizacije vse prej kot prijazen vsakodnevni delovni utrip. Kaj pa kadri? V Papirnici Količevo je fluktuacija vsakodnevni pojav, prihaja tudi do odhoda dobrih kadrov. Sicer pa želijo vlagati v takšne kadre, ki bodo sposobni Papirnici zagotoviti pomemben ustvarjalen delež, ki je v pogojih prestrukturiranja proizvodnje še kako potreben in nujen. Za strokovnjake, ki so v tovarni potrebni, bo treba najti tudi ustrezno stimulacijo. Ob tem pa bo treba tudi zadržati tiste, ki so za normalen potek proizvodnje nujni. V Papirnici se tačas kaže med zaposlenimi nekakšno malodu-šje, opazna je apatičnost, saj dosedanje uresničevanje sanacijskega programa ni prineslo oprejemijivih rezultatov, ker so bili le-ti prehitro razvrednoteni z administrativnimi posegi v gospodarjenje. Vsekakor za to stanje niso krivi delavci v celoti, saj je vpliv administrativnih ukrepov na rezultate poslovanja več kot očiten in objektivno velik. Vendar pa urejenost medsebojnih odnosov, racionalna organiziranost tovarne, ustvarjalno delo in uresničene temeljne postavke sanacijskega programa, morajo slejkoprej na dolgi rok prinesti tudi to, kar od papirnice Količevo pričakujemo: — uspešno, poslovno, pozitivno, v dobršni meri tudi v izvoz usmerjeno sodobno papirniško tovarno. Problematika odpadkov v občinah Domžale in Kamnik Žagamo vejo, na kateri sedimo.., Odpadki 50 v občinah Domžale in Kamnik že vrsto let eden največjih ekoloških in ekonomskih problemov. Ravnanje z njimi je nezadostno organizirano in v veliki časovni zamudi glede na dejanske potrebe predelave in odlaganja. Naš prostor je med najgosteje poseljenimi v Sloveniji, sorazmerno močno je razširjena industrija in druge proizvodne dejavnosti, kot npr. kmetijstvo in obrt. Krajina ima vrsto naravnih danosti, ki so tudi za širšo družbo zelo pomembne. Tu so večje kmetijske površine zelo dobre kakovosti, tu je Kamniška Bistrica s pritoki, ki domala vsi izvirajo v naših občinah, bogati viri podtalne pitne vode pod poljem od Kamnika do Domžal, tu so tudi obširni gozdovi. Zaradi vsega tega na tem prostoru odpadki povzročajo vedno večje probleme, tako glede ogrožanja voda, zemlje, zraka, zdravja ljudi in živali. Ti odpadki vsebujejo organske komunalne odpadke. To je odpadke, katere bi bilo s ponovno predelavo mogoče koristno uporabiti, veliko pa je v odpadkih tudi nevarnih snovi. Glede razvoja in ravnanja z odpadki bi lahko svet razdelili v štiri skupine. Kakor kje V prvi so dežele, katere nimajo industrije in dejavnosti, ki bi povzročale nevarne odpadke. Tu ni potrebe za posebno obravnavo odpadkov. V drugi so dežele, ki imajo slabo razvito lastno industrijo in tudi dejavnosti. K njim selijo svojo umazano industrijo razvite države, da se s tem izognejo onesnaževanja okolja. Zaradi zaostalosti in poceni proizvodnje je ravnanje z odpadki zanemarjeno, kar povzroča veliko ekološko škodo. V tretji skupini so srednje razvite dežele, kjer imajo že dokaj močno razvito industrijo in druge dejavnosti. Tak razvoj že povzroča velika količina vsakovrstnih odpadkov. Zaradi duhovne in materialne revščine ni naprednega ravnanja z odpadki. Organiziran je le nujni odvoz na razna odlagališča, pa še ta so večinoma na ekološko nevarnih mestih in neurejena. Za nadaljno predelavo vzamejo samo odpadke, katerih predelava je enostavna in se pri tem dobro zasluži; to so razne kovine, papir, plastika, les, tekstil. V četrti skupini so razvite dežele, ki so spoznale, da svetovne zaloge naravnih surovin niso neizčrpne, da so odpadki lahko dragocene surovine, da s celovito predelavo odpadkov tudi varujejo naravno okolje, kar je osnovni pogoj za celovit razvoj in napredek. Za nas je zanimivo vedeti, kako v teh razvitih deželah na napreden način ravnajo z odpadki. Zakone o odpadkih imajo že vsaj 20 let, praviloma so napisani kratko in jedrnato, v praksi pa jih dosledno izvajajo. Veliko pozornost namenjajo dolgoročnemu planiranju ravnanja z odpadki, upoštevajoč tehnološki in prostorski razvoj. Še pred 20 ali 30 leti so imeli slična odlagališča po občinah, kot jih imamo sedaj pri nas. Potem so spoznali, da je bilo to ekološko prenevarno in neekonomično, ker je šlo veliko uporabnih odpadkov v jame. Gospodarska korist je velike... Najbolj pomembna je ugotovitev, da nobena občina finančno, strokovno in prostorsko sama ni v stanju izvajati modernega ravnanja z odpadki. V regijah, ki štejejo od 300 tisoč do 1 milijon prebivalcev, so zgradili centralne sortirni-ce, predelovalnice in odlagališča končnih odpadkov. Običajno je to vse na enem prostoru, ki je glede na ekološko varnost skrbno izbran; praviloma je to na nepropustnih tleh, npr. na močvirnem svetu. Taki obrati imajo zmogljivost odlaganja tudi do 1,5 milijona ton letno, končnih neuporabnih odpadkov pa je sorazmerno malo, pri najnovejših tehnologijah predelave pa jih skorajda ni. Seveda je v svetu več tehnologij sortiranja in predelave odpadkov, vse pa imajo skupni cilj: s čim manjšo porabo energije in čim bolj ekonomično pridobiti čim več koristnih surovin. Na ta način je pomemben del stroškov obratovanja pokrit iz lastne dejavnosti, kar dodatno opravičuje gradnjo takih velikih sistemov. Kako je pri nas ... Glede na gornjo razvrstitev v štiri skupine moramo ugotoviti, da Slovenija spada nekako v tretjo skupino glede razvoja in ravnanja /. odpadki. Sem lahko štejemo tudi občini Domžale in Kamnik. Pa poglejmo, kakšne odpadke pravzaprav imamo: a) odpadke, ki vsebujejo nevarne snovi — razne kemikalije, kisline, topila, olja, težke kovine, zaščitna sredstva v kmetijstvu, itd. b) komunalne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih: organski odpadki hrane, pepel, papir, steklo, plastika, kovine in kovinska embalaža, itd., ne smemo prezreti, da v gospodinjstvih tudi ostanejo odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi, kot olja, hladilne tekočine, kemikalije, topila, laki, baterijski vložki, zdravila, ostanki zaščitnih sredstev n podobno; c) kosovne odpadke: stare avtomobile, stroje, štedilnike, odpadke od podrtih stavb in objektov. Vidimo, da imamo kar številne vrste odpadkov, lahko pa se pojavijo še novi; vsekakor je sestav tak, kot v razvitih industrijskih deželah. Ravnanje z odpadki — v zaostanku smo... Že na prvi pogled pa lahko ugotovimo, da je pri nas ravnanje z odpadki v velikem tehnološkem in časovnem zaostanku za doseženim industrijskim in drugim razvojem. V ponovno uporabo gredo le odpadki z najbolj enostavno možnostjo predelave, nimamo pa predelave in uničevanja nevarnih odpadkov. Šele sedaj je v obravnavi osnutek zakona o ravnanju z OSNOVNA ŠOLA VENCLJA PERKA DOMŽALE, Ljubljanska 58 a HIŠNIKA-KURJAČA-VZDRŽEVALCA IŠČEJO Komisija za delovna razmerja OŠ Vencija Perka Domžale, Ljubljanska c. 58 a objavlja prosta dela in naloge HIŠNIKA-KURJAČA-VZDRŽEVALCA, za nedoločen čas Pogoj: vodovodni instalater oz. monter ogrevalnih naprav; izpit za kurjača Posebni pogoj: stanovanje v bližini šole. Nastop dela možen takoj. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov šole. odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi. Preden bo zakon sprejet in bodo na podlagi tega storjeni dejanski ukrepi, lahko preteče še pet let. Koliko ekoloških katastrof lahko doživimo v tem času? Sedanje stanje ravnanja z nevarnimi odpadki nam ne zagotavlja potrebne varnosti. Ker ni ustrezne predelave in uničevanja, odpadke skladiščijo po tovarniških dvoriščih ali jih mešajo med komunalne odpadke oz. spuščajo v vode ter kanalizacije. Isto lahko rečemo za nevarne odpadke, ki nastajajo pri obrtnikih in v gospodinjstvih. Naši dve odlagališči... Občina Domžale in Kamnik imata vsaka svoje odlagališče odpadkov, uradno jih imenujeta kot odlagališči komunalnih odpadkov. Zal pa sta lokaciji obeh odlagališč v pogledu varstva okolja zelo napačni, kajti pri upoštevanju kriterijev je bila dana prednost prometni bližini in že obstoječa gramozna jama na Duplici, oz. pripravna dolina pri Dobu. Ekološki kriterij je bil pri tem popolnoma zanemarjen, čeprav bi moral biti najbolj upoštevan. Odlagališče na Duplici je že približno 15 let, leži pa na območju, ki je v republiškem družbenem planu določeno kot pomemben vir podtalne pitne vode v Sloveniji. Odlagališče pri Dobu je bilo odprto pred sedmimi leti, leži pa v dolini, v kateri izvira potoček in se zliva v potok Račo. Lokaciji obeh odlagališč sta v očitnem nasprotju z veljavnimi zakoni in iz njih izhajajočimi odloki. Zakon o urejanju prostora v 9. členu prepoveduje na območjih vodnih virov in podtalnice posega, ki zmanjšujejo izdatnost ali ogrožajo neoporečnost vode. Slične določbe ima tudi zakon o vodah. Če sta že lokaciji na oporečnih mestih, bi bilo logično pričakovati, da je dovoljeno odlagati le odpadke, kateri ne vsebujejo nevarnih snovi. Prav v tej fazi ravnanja z odpadki pa se že vseskozi kaže najbolj šibka točka ekološke zavesti, znanja, organizacije in odgovornosti odgovornih. Že vsa leta tu odlagajo vse vrste odpadkov, od kosovnih do nevarnih in sodov z neznano vsebino. Odpadki izhajajo iz tovarn, od obrtnikov in pač od vsakega, ki se jih hoče znebiti. Ni predpisano kdo, od kod in kaj je dovoljeno tja pripeljati. Čas odlaganja ni določen, lahko se pripelje tudi ponoči. Na odlagališču Duplica dolgo ni bilo nobenega človeka za nadzor, sedaj na obeh odlagališčih sta. Vendar kakšne stroge kontrole prav gotovo ni . . . Posledica — onesnaženje vode Posledica takega stanja je onesnaženje vode pod odlagališči. Dobsko onesnažuje tekoče vode, ki nesnago odnašajo naprej. Dupli-ško pa onesnažuje podtalnico, kar je veliko bolj nevarno, saj so nižje ležeče zgrajena črpališča pitne vode. Tudi če bi danes prenehali odlagati odpadke, bodo izpod odlagališča še dolgo odtekale strupene odplake. Prava sreča bo, če se bodo. te odplake vsaj v glavnem izognile črpališčem, kajti ta so med najizdatnejšimi viri podtalne pitne vode v Sloveniji. Sicer sta obe odlagališči že napolnjeni z odpadki in sedaj odpadke nakladajo samo še v višino. Ne smemo pozabiti na divja odlagališča odpadkov, ki se širijo povsod, posebno ob vodah in v gozdovih, to pa predvsem zato, ker nimamo zbirnih odlagališč po krajevnih skupnostih; tudi zato, ker v tem pogledu še nimamo nobenega pravega reda, nimamo prave kontrole in ustrezno visokih kazni. Jasno je, da to ne more dolgo trajati in bo treba najti ustrezne rešitve. Sedaj se postavlja vprašane ali bomo nadaljevali v dosedanjem stilu, ali pa bo uspelo izpeljati nove, potrebam in času ustrezne rešitve. Naših odpadkov v sedanji obliki prav gotovo ne bo nihče vzel, ne Ljubljansko barje in ne kdo drug. Rešitve bo treba najti v naših glavah, na naših rokah in tudi iz naših denarnic. Varianta v dosedanjem stilu Na Duplici bi bilo treba razširiti jamo vsaj še za en hektar in 15 metrov globoko, odpadke iznad sedanje ravni pahniti v jamo, še nadalje voziti v jamo brez selekcije. To bo zadostovalo vsaj še za 4 leta. Gramoz iz izkopane jame prodati za »mastne« milijarde, kar bi imelo tudi pozitiven vpliv na plače bližnjih izvrševalcev, prebivalstvo pa bi imelo kakšen odstotek manjše obveznosti za komunalno dejavnost. Močno bi se povečala možnost, da bi pri izkopu le zadeli na kakšno žilo podtalne vode, ki vodi do črpališč. Zakaj pa ne, saj je voda v podtalnici na nekaterih mestih že tako onesnažena, da ni za rabo. Potem bi dosedanje porabnike podtalnice (Domžale) priključili na črpališče Iverje — z večjim številom prebivalstva in večjo porabo — vodo bomo seveda vso popili . . . Nova lokacija odlagališča za Domžale! Za občino Domžale bi se našlo novo pripravno dolino, tja bi vozili kot sedaj vozijo na dobsko odlagališče. Ta hip je to najcenejša varianta in še delati ne bi bilo treba veliko. Pomislimo, če je tak način spre- jemljiv! V nekaj desetletjih bomo zasuli vse jame in ustrezne doline s takimi ali drugačnimi odpadki. Naše, sedaj še dobre vode in lepo zemljo, bomo dodobra zastrupili, surovine bomo pa že kje dobili, če bodo devize tudi od razvitih dežel, ki jih že sedaj veliko pridobijo iz odpadkov. O naša mladina, ali boš zadovoljna s tistim, kar ti bomo s takim delom zapustili? Odlagališča sedanjega tipa bodo še dolgo onesnaževala okolje, slej ko prej jih bo potrebno sanirati, kot to sedaj delajo v razvitih državah. Za primerjavo tale podatek: v ZR Nemčiji ocenjujejo, da bo potrebno za sanacijo njihovih starih odlagališč 7,6 milijarde DM, ogromne vsote v ta namen že dajejo tudi v ZDA. In druga (alternativna) varianta? Premagati bo treba občinske oportunizme in se dogovoriti za regijsko sortirnico in predeloval-nico odpadkov. Skupne objekte na enem mestu bi zgradilo 5 ljubljanskih občin, ter občine Kamnik, Domžale in Vrhnika. Toliko občin, ki tudi v Slovenji spadajo med najbolj razvite, pa bi že spravile skupaj potrebni denar — čeprav izvedba ne bo poceni. Objekti morajo biti zgrajeni na ekološko in prometno primernem mestu; morda res ni nujno, daje to ravno na Barju, čeprav bi bila tam verjetno v vseh pogledih najbolj optimalna varianta. Z jalovimi dolgotrajnimi pogajanji med občinami o tem vprašanju je izgubljenega že veliko dragocenega časa, več let pa bi vzela tudi gradnja objektov. Zato bo nujno treba pripraviti rešitve v prehodnem obdobju: organizirati primarno sortiranje odpadkov, da se izločijo delno surovine in v celoti nevarni odpadki. V ta namen bi bilo predvem nujno zgraditi začasna odlagališča nevarnihpdpad kov za eno ali več krajevflth skup nosti. Za ostale odpadke je potreb no najti nova, ekološko manj izpo stavljena odlagalna mesta. Zanemarjamo tuje izkušnje? Morda bi se pri tem lahko posli) žili tujih izkušenj. Znan nam je pri mer ravnanja z odpadki v občin Bubenreuth, blizu Nurnberga, Zf Nemčija. Ta občina je po velikosl in terenu podobna občini Dom žale. Tam še nimajo velike sortil niče in predelovalnice odpadkom zato jih predhodno sami sortiraj« V kanto za odpadke gre iz gospo dinjstev in obratov samo pepel ii organski kuhinjski odpadki. Vs drugo občani sami sortirajo i> odlagajo na mesta, ki so zal opremljena in določena. Stekl ločeno po barvi, papir, plastik« kovinsko embalažo in kovine odla gajo v gosteje nameščene zbiral nike. Avtomobilska in druga olj« antifriz in kemikalije na bolj. edk odlagalna mesta, izrabljene bate rijske vložke vzame nazaj proda jalec, stara zdravila oddajo j lekarni. Enako se obnaša tudi in' dustrija in obrt. Glede divjega odlaganja imaj« organizirano kontrolo, posebno i gozdovih in na drugih izpostavlje nih mestih. Poleg občinske inšpek cije sodelujejo še prostovoljne člani raznih društev, ekološkega konjeniškega, športnega, furistič nega in drugi. Imajo dolo-^n vsaJ svoj kvadratni kilometer gozda if drugod. Kazni za prekrške s« visoke, npr. za izlitje hladiln« tekočine ali olja na tla najman. 5.000.— DM. Kontrolirajo tudi od' padke v kanalizacijah. V zelo krat kem času jim je uspelo narediti rei in sedaj sistem dobro deluje. Celo ten sistem je organizirala občinav sodelovanju s strokovnimi služ; bami in prebivalstvom. Ljudi tudi sproti skoraj vsak mesec obveščaj" z navodili ali problematiki v ob činskem glasilu ali z okrožnicami' Ali bi bila prevelika utopija, c« bi organizirali kaj takega tudi pfi nas? Jagodi' Društvo za varstvo okolj' Domžale— Kamnik V Domžalah se pripravljamo na gradnjo mladinskega okrevališča V bližini Malinske bo mladinsko okrevališče Na otoku Krku v bližini Malinske v kraju Vantačiči bo zraslo mladinsko okrevališče za domžalske šolarje in predšolske otroke. Naložba je tik pred pričet kom, ideja za takšen počitniški dom, kjer bi lahko v predsezoni in posezoni izvajali tudi vzgojnoizobraževalne programe vrtcev, šol in društev, pa se je rodila že pred nekaj leti. Najprej so se Domžalčani za gradnjo okrevališča dogovarjali z zagorsko občino, in sicer za področje Vrsarja, vendar iz tega ni bilo nič. Kasneje je občina Krk ponudila stavbno zemljišče, toda razprava s tedanjimi lastniki se je zavlekla kar za tri leta. Zdaj so se stvari uredile, Domžalčani smo za približno 15 milijonov dinarjev kupili 3600 kvadratnih metrov zemljišča, kjer bo stal bodoči dom. Naložba dobro napreduje, saj so glavni projekti nared, prav zdaj pa pridobivajo še soglasja. Priključek na električno in sekundarno vodovodno omrežje so že plačali, medtem ko morajo primarni vodovodni priključek še zgraditi. Preden bodo stavbo začeli graditi, moramo v Domžalah imenovati nosilca naložbe. Bržkone ga bodo Iskali med Skupnostjo otroškega varstva, Razvojnim zavodom, Komitejem za urbanizem in Zvezo prijateljev mladine, ki so v okviru delovne skupine sestavili projektno nalogo za počitniški dom. V gradbenem odboru pa naj bi poleg teh sodelovali še Izvršni svet, Občinska konferenca SZDL, Občinski sindikalni svet, Razvojni sklad, Komite za družbenoekonomski razvoj in Skupne službe SIS. Dodati je treba, da so tovrstne negospodarske naložbe zdaj z zakonom prepovedane, toda, v Domžalah menijo, da morajo okrevališče, za katerega gradnjo so se začeli pripravljati tedaj, ko prepovedi še ni bilo, vendarle postaviti. * Počitniški dom na Krku je zasnovan tako, da bo lahko sprejel 115 oseb, sto otrok in petnajst odraslih,, torej učitelje, vzgojitelje, osebje itd. Kot že rečeno, bo lahko goste sprejel tudi izven sezone, ker bo ogrevan s termoakumulacijskimi pečmi. V pritličju ho vhodni del z garderobo za čevlje, sanitarijami In umivalnico, jedilnica, kuhinja in pokrita terasa, zunanje sanitarije s tušem ter štiri sobe za otroke In dve za vzgojitelje. V nadstropju pa bosta poleg šestih sob za otroke in treh za vzgojitelje se dve sobls po dvema ležiščema za tehnično osebje, ena soba z lastnimi sanitarijami ter umivalnic« in stranišča. Celotna površina vseh prostorov meri dobrih 971 kvadratov, predračunska vrednost pa je minuli mesec znašala 624.304.862 dinarjev. O uporabi doma se bomo v Domžalah še natančno pogovorili ln izdelali program. Prednost bosta Imeli Zveza prijateljev mladine ln Skupnost otroškega varstva v občini, počitniško okrevališče pa bodo lahko po dogovoru uporabljali tudi vrtci ln šok, upokojenci, društva itd. ,|LŠ..' Prejeli Tudi v družbenih dejavnostih Koledarsko leto se izteka. V tem času se vsi oziramo naprej, kako bomo delali in načrtovali v letu, ki prihaja. Naši načrti temeljijo na ocenah in analizi dela, ki smo ga opravili v preteklih letih, na hotenjih, ki jih ni bilo mogoče uresničiti in seveda na finančnih možnostih. In prav te postajajo vse bolj ozek, rigorozni okvir, ki omejuje vse prej našteto. Tudi v programih dela, ki so namenjeni otrokom, ni drugače. Vsako leto sproti analiziramo in ugotavljamo, da smo nekatere stvari izboljšali, dogradili, obenem pa se nam pokaže kopica nerešenih problemov, ki jih narekuje sedanji dnevni delovni utrip. Današnji način življenja in dela prinaša negativne posledice prav otrokom, zato družina brez vsestranske in načrtne družbene po-mnJi n« mnre opravljati svoje funk- cije. Posledica slabih rešitev na tem področju so lahko usodne za vso družbo, zato je prav, da tudi v teh težjih časih razmišljamo, koliko bomo vložili v dejavnosti, namenjene otrokom, da bomo vzgojili take rodove, ki bodo kasneje kar najbolj odgovorno lahko prevzeli naše delovne dolžnosti. V nadaljnji vsebini prikazane problematike se bom podrobneje dotaknila tistih dejavnosti, ki so namenjene osnovnošolskim otrokom. Osnovna šola je namreč edina institucija, skozi katero gredo vse generacije otrok, zato je toliko bolj pomembno, kakšne vsebine jim namenjamo. Tega se je zavedal tudi zakonodajalec, saj je dejavnost osnovne šole opredelil kot »dejavnost posebnega družbenega pomena.« Iz Glivično obolenje mačk v domžalski občini » Naša« mačja bolezen... Pred dnevi nas je poklicala Domžalčanka D. S. in nas pozvala, naj vendarle storimo nekaj ob vse bolj razraščajoči se glivični bolezni, ki jo prenašajo mačke. »Dva otroka imam, pa sta oba zbolela,« je povedala. »Naposled seje bolezen, ki se začne z okroglim ceki-nastim izpuščajem, lotila tudi mene, tako da smo sedaj oboleli v družini že trije. Ob obisku na mikološkem oddelku Dermatološke klinike v Ljubljani so mi povedali, da gre za obolenje, ki je izrazito razvito v domžalski občini, saj pride večina bolnikov prav iz Domžal. Menda so na Domžalskem s to boleznijo okužene že vse mačke. Bolezen se nadaljuje z mehurčki, izpuščaji se širijo . . . Zanima me, kaj na vse to pravijo na veterinarski inšpekciji občine Domžale . . .« Stopili smo do občinskega veterinarskega inšpektorja Franceta Zakrajška, ki nam je povedal, da je ta glivična bolezen, ki jo prenašajo mačke, delno pa tudi psi, navzoča tudi v Kamniku, Skofji Loki, Kranju in Ljubljani. Bolezen se zdravi dolgotrajno, saj je zelo trdovratna. Primerov je res zelo veliko, saj inšpekcija nenehno dobiva o tem podatke z Zavoda za socialno medicino in higieno. Zal se preiskave mačk ali so okužene ali ne, opravljajo le v Ljubljani. Morda je razlog v tem, da je v , Domžalah izredno veliko število mačk, zlasti potepu-ških, ki so jih ljudje zavrgli. Najbolje je, če ljudi, lastniki mačk, pustijo mačke čimbolj pri miru. da jih ne božajo. V akcijo je, kot smo izvedeli, že stopilo zdravstvo, organizirane so akcije po vrtcih, razgovori s starši in druge oblike informiranja. Problem je vse večji, zato mora vsak sam poskrbeti za varnost svojih otrok in tudi sebe . . . zakona tudi izhajajo zahteve po izvajanju vzgojnoi/obraževalnih vsebin v obsegu zagotovljenega programa. Program se mora v tem obsegu izvajati na vseh šolah v SRS, ugotavljamo pa lahko, da ga je v skladu z zahtevami novih učnih načrtov potrebno dopolniti, predvsem kar zadeva finansiranje določenih dejavnosti. Ker je to vprašanje, ki zadeva ves slovenski prostor, bo potrebno besedo zastaviti drugje. V tem sestavku bi podrobneje prikazala drugi del programa, ki ga oblikujemo v občini, oziroma v neposrednem okolju šol; gre za tako imenovan razširjeni in dogovorjeni program. V dogovorjenem programu se izvajata jutranje varstvo in šola v naravi. Obe dejavnosti temeljita na neposrednem dogovarjanju med šolo in starši, le pri šoli v naravi se delno vključuje Telesno kulturna skupnost za finansiranje učiteljev plavanja. Obe dejavnosti sta velikega pomena za otroka, predvsem kar zadeva navajanje na samostojnost z vidika socializacije, življenja v enakih pogojih, varnosti, razvijanja telesnih spretnosti in navad itd. Zaradi vsega tega jih izvajamo, čeprav je vsako leto težje zagotavljati, da bosta ostali v dolgoročnem programu dela šol. V razširjenem programu šole naj omenim najpomembnejši dejavnosti, ki sta finansirani v programu OIS; to sta celodnevna šola in oddelki podaljšanega bivanja. Čeprav je razlika v organizirano« *i, gre v obeh primerih za dopolnjevanje zagotovljenega programa z različnimi interesnimi dejavnostmi, samostojnim učenjem in prehranjevanjem otrok v tem času. S temi oblikami se bolj kot v »klasični šoli« uresničuje načelo, da se v šoli izvaja program življenja in dela. Torej ne gre le za goli izsek učenja, ampak za celoto prej navedenega. Če se strinjamo z mislijo, da je šolsko obdobje neke vrste prehod in nadaljevanje v odraslost, bomo lahko z gotovostjo trdili, da moramo v tem obdobju učencem zagotoviti tak program, ki jih bo pripravljal za življenje v najširšem smislu. V šolah, kjer zgoraj omenjene dejavnosti izvajamo, lahko zagotovimo, da so pomembna in nepogrešljivo dopolnilo zagotovljenega programa in bi jih morali obdržati vsaj v tem obsegu tudi v prihodnje, oziroma si prizadevati, da bi jih v skladu s potrebami v okolju tudi razširili. Vse naštete dejavnosti dogovorjenega in razširjenega programa pa predstavljajo poleg družbene tudi večjo finančno obremenitev za starše. Čeprav lahko za vse najdemo objektivno opravičilo, da so pač življenjski stroški vsak dan višji, pa ocenjujemo, da so prispevki staršev za vse potrebna v »brezplačni« šoli zelo visoki. Naj začnemo pri učbe- nikih, delovnih zvezkih, zvezkih, torbicah pa končamo pri prispevkih za prehrano, vstopninah za predstave, prispevkih za športne dneve itd. Vse to je nujno, da lahko dosegamo zastavljene cilje, družina, predvsem tista z nižjimi dohodki, pa vse to že težko zmore. Kako ji bo družba priskočila na pomoč, saj je za načrtno vodeno vzgojnoizobraževalno delo zainteresirana? In kako te družine razbremenjujemo v naši občini? Po stanju 36. 9. 1987 prejema otroški dodatek 1197 otrok od 0—15 let, kar pomeni 12,33% vseh otrok te starosti. Če ocenjujemo le navedeni odstotek, bi lahko menili, da smo za otroke kar v redu poskrbeli in da je družina po tej strani dovolj stimulirana. Zaradi boljše razlage si pobliže oglejmo še nekaj dodatnih dejstev. Osnova za dodelitev družbene pomoči je povprečni dohodek na člana družine, ki ne sme presegati 43 % povprečnega OD v SRS v preteklem letu, kar znaša 52.658 din. Navedeni cenzus je, kot je razvidno, zelo nizek in -nam ob primerjavi z dnevnimi življenjskimi stroški kaže na to, da se družina s takimi dohodki na člana le s težavo »prebija« iz meseca v mesec. Visok odstotek pa nam da misliti, da je družin s tako nizkimi dohodki zelo veliko. Po podatkih Skupnosti otroškega varstva število teh družin iz leto v leto celo narašča. Obljubljajo, da se bo podatek primerjal tudi v letu 1988, ko bo določen cenzus glede na leto 1987, ki je po naši oceni še manj ugodno. In koliko družba nudi tem družinam? Višina otroškega dodatka se določi v skladu z razliko od ugotovljenega dohodka na člana družine do določene meje in se izplačuje v funkcionalni in gotovinski obliki. Povprečje obeh znaša v tem letu 13.170 din. Pri tem se ne upoštevajo tekoči življenjski stroški, ki skokovito naraščajo in mimo njih tudi ne morejo oskrbnine v VVO in stroški prehrane v šoli, kar se pokriva s funkcionalnim otroškim dodatkom. V tem letu je poleg tega sprejet še samoupravni sporazum, ki določa, da je otroški dodatek po prej navedenem cenzusu edina pomoč socialno ogroženim družinam. Doslej so bila namreč zagotovljena tudi določena sredstva za pokrivanje stroškov šolske prehrane za najbolj kritične primere. Šole in starši so to zelo ugodno sprejeli in marsikatero vrzel pokrili pri tistih družinah, ki so bile na meji cenzusa, saj ocenjujemo, da so te celo najbolj ogrožene. Iz vsega navedenega lahko ugotavljamo, da tak otroški dodatek nikakor ni stimulacija za večjo natali-teto v naših družinah, saj je postal le ena izmed oblik »socialnih podpor,« kot smo jih včasih imenovali. Ugotovljeno dejstvo, da veliko družin težko zmore bremena vsakdanjih življenjskih stroškov, nam bo moralo kljub vsemu narekovati drugačno načrtovanje v določenih interesnih skupnostih in končno tudi prekaliziranje sredstev tja, kjer bi imel izpad največje posledice. Širši prikaz problematike na področju dela z otroki je bil v tej situaciji po moji oceni gotovo bolj potreben kot kdaj koliprej. Upam le, da že nismo marsičesa zamudili. Za aktiv ravnateljev osnovnih šol: Jožica Polanc Naše zagate, delegatska vprašanja in (ne)odgovori nanje Skupščina občine je ob obravnavi informacije o delegatskih vprašanjih, predlogih, pobudah in zahtevah ugotovila, da so le-ti ena najosnovnejših demokratičnih oblik skupščinskega dela, ki omogočajo hitrejše reševanje problemov, saj se pogosto pristojni organi sploh ne, ali pa prepočasi odzivajo na posamezne zahteve samoupravnih organizacij in skupnosti. Glede na to bi bilo nujno, da se ob postavljanju vprašanj, predlogov, pobud in zahtev izpostavi tudi odgovornost pristojnih organov občine in pooblaščenih organizacij in skupnosti. Da je to čisto res, kažejo podatki, saj so bila v povprečju na posameznem zasedanju postavljena 3 vprašanja, največ v zboru KS kar 94, delegati v zboru združenega dela so se pod to točko oglasili 16-krat, enako tudi delegati družbenopolitičnega zbora. Med temi »oglašanji« je bilo največ vprašanj (71), med katerimi prevladuje komunalna in cestna problematika, zahtev je bilo 32, med njimi 4 za izdajo aktov, 7 je bilo predlogov, 12 pa pobud. Največkrat so se o tej problematiki v zboru združenega dela oglasili iz TOSAME ter ZDRAVSTVENEGA DOMA (po 2-krat), v zboru KS pa so delegati iz Moravč prišli do števila 16, sledi jim Trzin s 13 vprašanji, pobudami..., Velika vas-De-šen 8, Krašnja 7, Venclja Perka 6, Simona Jenka in Mengeš 5 itd., medtem ko delegati iz Češnjic, Lukovice, Preserij in Rafolč v tem obdobju niso postavili vprašanj, predlogov, pobud in zahtev. V družbenopolitičnem zboru so delegati SZDL od 16 postavili 12 vprašanj... Vsebina vprašanj, predlogov, pobud in zahtev pogosto kaže na nekoordinirano aktivnost med samouprav- nimi organi temeljih samoupravnih organizacij in skupnosti. Vsebina postavljenih vprašanj kaže zlasti na nepovezanost delegacije za SO z delegacijami za posamezne SIS. Odgovori so seveda druga plat te aktivnosti, za katere velja osnovna ugotovitev: POZNO. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je bolje pozno kot nikoli. V poslovniku je določen rok, v katerem mora biti odgovor posredovan tj. do naslednjega zasedanja. Razumemo objektivne okoliščine, tudi nekatere subjektivne so morda opravičljive, ne razumemo pa, da nekaterih odgovorov tudi po pol leta ni, da so nekonkretni, celo ne povsem pravilni. So pa tudi svetle izjeme, ki bi jih bilo potrebno posnemati. Sicer pa tudi vpraševalci nočejo ali ne poznajo določb poslovnika, katerih dosledno upoštevanje bi jim omogočilo hitrejše posredovanje odgovorov (posredovanje vprašanj nekaj dni pred zasedanjem zbora), morda pa bi se večkrat obrnili tudi na ustrezno samoupravno interesno skupnost, kjer bi odgovor dobili takoj, mnoge zadeve pa bi se lahko v zelo kratkem času razrešile. Tako čakajo na proceduro, v kateri se bo z njihovim vprašanjem ukvarjalo kar nekaj pristojnih pa tudi nepristojnih ljudi, organov, organizacij, ipd. Zelo pomembna je tudi usmeritev skupščine, da pomembnejša vprašanja, predloge, pobude in zahteve ter njihove odgovore, stališča in mnenja, ki imajo značaj aktualne problematike za širše območje naše občine ali celo občino, objavljamo v Občinskem poročevalcu. Razmisliti pa bi veljalo tudi o tem, da bi kakšnega izmed vseh teh vprašanj,... razširili tudi v točko dnevnega reda. Sejem bil je živ Sejem bil je živ. Smučarski Eldorado v Domžalah. V začetku meseca je smučarsko društvo Domžale v hali KC pripravilo vsakoletni smučarski sejem. Smuči, vezi, smučarske garderobe, palic, opreme je bilo kot peska. Mnogi so se prodaje smuči, kot tale fantič na sliki lotili sami. Palice so za smučarijo neobhodne. Res se da smučati tudi brez njih, vendar samo v akrobatskem smučanju. Pa v roke vas ne sme zebsti. Rokavice kakršne si želiš Društvo upokojencev Lukovica sporoča svojim članom, da bomo članarino pobirali za leto 1988 na običajnih mestih in obenem vpisovali nove člane. 10. 1. 1988 Lukovica od 8. do 10. ure (pisarna društva upokojencev) 10. 1. 1988 Prevoje od 10. do 12. ure 17. 1. 1988 Blagovica od 9. do 11. ure 17. 1. 1988 Krašnja od 11. do 12. ure V letu 1988 bodo uradne ure vsak četrtek od 15. do 17. ure. Odbor DU Lukovica Aktiv novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu . V okviru Občinskega sindikalnega sveta Domžale že dlje časa deluje komisija /a obveščanje in politično propagando. Njena težnja je čimboljše obveščanje delavcev oziroma seznanjenost delavcev v posameznih organizacijah združenega dela z vsemi informacijami o delu in življenju v njih. Pravočasno in pravilno obveščen delavec je dober delavec. Kjer vodstvo ozda prikriva informacije ali jih v javnost spušča le po kapljicah, obstaja nezaupanje in slab odnos do dela. Zavedajoč se velikega pomena pravočasnih informacij in dobrega obveščanja, je komisija v letošnjem letu organizirala občasna srečanja organizatorjev obveščanja oziroma urednikov glasil iz posameznih delovnih organizacij domžalske občine. Po začetnih plahih korakih so uredniki glasil, ki so vsi amaterji, pozdravili takšno obliko dela. Na obiskih nekaterih delovnih organizacij, kjer imajo obveščanje zelo dobro urejeno, so se marsikaj naučili. Spoznali so, kakšne . pomanjkljivosti ima sistem obveščanja v njihovi organizaciji. Seznanili so se z raznolikimi oblikami obveščanja. Videli so, kako se da obveščanje organizirati bolje in hitreje. Vse te aktivnosti in dejavnosti pa so bile na amaterski ravni. Bolj izkušeni in iznajdlji-vejši organizatorji obveščanja so posredovali svoja znanja in modele manj izkušenim kolegom. Ker naloga komisije za obveščanje pri Občinskem sindikatu ni le bedenje nad organizatorji obveščanja v ozdih in ker so le-ti občasna srečanja sprejeli za svoja, se je po zgledu drugih občin porodila težnja o ustanovitvi AKTIVA NOVINARJEV IN ORGANIZATORJEV OBVEŠČANJA V ZDRUŽENEM DELU. To težnjo je še podprl obisk v kamniški DO Svilanit. Izražena je bila želja, naj bi aktiv združeval občini Domžale in Kamnik. Vanj naj bi bili vključeni organizatorji obveščanja iz delovnih organizacij domžalske in kamniške občine. Želja po ustanovitvi aktiva, ki bo združeval urednike glasil in organizatorje obveščanja, se je ob pomoči in podpori sekre- tarke OSS Domžale Justi Ar-nuš in predsednice komisije za obveščanje Marjane Lubinič kmalu uresničila. Ustanovni sestanek aktiva urednikov glasil iz domžalske in kamniške občine je bil 16. novembra v prostorih domžalske Knjižnice. Udeležil1 so se ga uredniki glasil iz delovnih organizacij TOSAMA, ML1NOSTROJ, 1NDUPLATI, PAPIRNICA, HELIOS, RAZVOJNI ZAVOD, TERMIT, SVILANIT in STOL. Na sestanku so prevladovali uredniki glasil iz domžalskih ozdov, kar lahko pripisujemo dejstvu, da so srečanja urednikov že ustaljena praksa. V kamniški občini se šele orje ledina, zato so bili prisotni prepričani, da bodo z dobrim programom pritegnili informatorje še iz drugih ozdov. Na navedenem delovnem srečanju so člani novoustanovljenega aktiva izvolili izvršni odbor, ki bb skupaj s komisijo za obveščanje in politično propagando skrbel za uresničevanje zadanih nalog. V izvršnem Uspeh Tosamine ženske enote CZ Delovna organizacija TOSAMA je požarno zelo ogrožena, zlasti oddelek mikalnice in tkalnice gaze. Zato je nujno, da imamo v kolektivu ljudi, ki so ob primerih požarov sposobni hitro ukrepati. In lahko se pohvalimo, da take delavce imamo — pravzaprav — delavke. Naša dekleta, ki sestavljajo enoto civilne zaščite, so se namreč na nedavnem tekmovanju, ki je bilo letos v Kopru, uvrstile na prvo mesto. Na tekmovanju je bilo treba pokazati spretnost ravnanja z motorko, cevmi in ročniki. Naloga zanje ni bila težka, saj so pridno vadile, pa tudi v praksi jim je uspelo zatreti marsikateri začetni požar v delovni organizaciji. A uspeha so bile vseeno vesele, saj je konkurenca na republiškem nivoju huda. Uspeh seveda ne pride čez noč. Dekleta so v vaje vložila ogromno svojega prostega časa, kar včasih ni bilo lahko, saj jih ima večina doma svoje družine. Pa vendar veselje in volja premagata vse ovire. Vse članice enote CZ so namreč navdušene gasilke že od malih nog, večina jih je aktivnih tudi v krajevnih skupnostih. Vesele so, da jim je uspelo dokazati, da njihove vaje niso le brezkoristno tekanje, kot jim očitajo nekateri. Zmaga jim je samo vzpodbuda za še marljivejše delo v bodoče. Dekleta veže tovarištvo, brez katerega verjetno ne bi dosegle takega uspeha. Seveda pa se morajo zahvaliti tudi svojim mentorjem: Marjanu Drobnetu, Francu Bizilju in Stanetu Grčarju, ki so jim nudili strokovno pomoč. Vilma Zabret, Alma Kerč, Tatjana Pučko, Maja Ivanetič, Betka Novak, Minka Udovč, Marinka Rode, Ani Šlajmer, Joži Ravnikar, Nada Pišek in Ani Gerlica so dekleta, ki sestavljajo To-samino enoto CZ v okviru IGD TOSAMA. Njihov uspeh je ponos za vso delovno organizacijo TOSAMA. Marjana Lubinič odboru aktiva novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu občine Domžale in Kamnik so: Matic Malenšek, DO Mlino-stroj Ivana Skamen, DO Svilanit Lada Lavrič, DO Induplati (predsednica) Na tem srečanju so sprejeli tudi okvirni program dela, ki ga bodo po potrebi širili in preoblikovali. Vsebuje pa naslednje smernice: — izobraževanje organizatorjev obveščanja v ozdih in njihovo vključevanje v razne oblike usposabljanja prek Centra za razvijanje obveščanja v združenem delu pri Delavski enotnosti — vrednotenje in normiranje dela, ki ga opravljajo obveščevalci v združenem delu — analize in raziskave o procesih obveščanja v ozdih - povezave z novinarji v osrednjih medijih obveščanja — poročanje o delovnih organizacijah v osrednjih medijih obveščanja Člani aktiva se zavedajo pomena te njihove stanovske organizacije. Na seminarjih in srečanjih, ki jih bo organiziral aktiv, se bodo marsičesa naučili ter v svojih delovnih organizacijah, kjer neredko do obveščanja gojijo mačehovski odnos, znali opravičiti svoje delo, posebej še, če bo obveščanje kakovostno po vsebini in raznovrstno po obliki. Lada Lavrič Lovska koča LD Moravče. Lovsko delo v letu, ki odhaja Ko se zaključuje leto je prav, da tudi lovci napravimo pregled svojega dela oziroma aktivnosti, ki pripomorejo k ohranjevanju avtohtone divjadi in k dobremu gospodarjenju. Na prvem mestu je prav gotovo skrb za divjad in za zagotavljanje najnujnejših pogojev za preživetje, to je mir in v določeni meri dopolnilno krmljenje, saj civilizacija in urbanizacija že nevarno posegata v življenjski prostor divjadi. Zalo je skrb lovske organizacije toliko večja za pridobivanje krme, (a pa / nakupom in lastnim pridelkom koruze — soli in po potrebi tudi sena za zimsko krmljenje. V letnem času pa / obdelavo krmnih njiv izboljšujemo prehrano divjadi, istočasno pa preprečujemo škodo na kmetijskih površinah. Pri obdelavi njive posejemo predvsem s posevki, ki najbolj pritegnejo divjad na te površine. Tudi iz tega razloga smo nabavili in postavili avtomatske krmilnice HF.R-KULF.S na področja, kjer je nevarnost škode zaradi divjih prašičev. Tam, kjer pa ni možna obdelava krmne njive pa kmetom, lastnikom ogroženih kultur, omogočimo posojilo električnih pastirjev, ki jih je družina nabavila v ta namen in so po izjavah kmetov, ki so jih !\aš samozaščitni komentar: Petarde, zlo naših praznikov... V decembrski številki leta 1986 smo zapisali naslednje: Nekdo, ki stanja ne pozna, v času okrog novega leta, ne bi ugotovil da petard in podobnih eksplozivnih sredstev pri nas ni dovoljeno imeti. Občani vsako leto z vseh koncev sveta pretihotapijo ne samo manjše petarde, pač pa tudi večja eksplozivna telesa, ki jih pa pri nas ni dovoljeno uporabljati in jih tudi ni možno kupiti. Preko dneva, predvsem pa v nočnem času, poka »kot za stavo«. To povzroča ne samo nezaželen hrup, ampak tudi možnost nastajanj telesnih poškodb, ko neodgovorneži mečejo takšna eksplozivna telesa v bližino posameznikov ali skupin, vse to celo v zaprtih prostorih. Žal zgornje navedbe držijo še vedno in ugotoviti moramo, da pri občanih nobeno opozorilo ne zaleže. »Obsedno stanje« se nadaljuje tudi v tem letu. Ob posameznih »normalnih« dnevih se stanje še nekako umiri, nato pa zopet poka ob vseh takšnih ali drugačnih praznikih. Položaj se takorekoč stopnjuje do meseca decembra, ko doseže višek. Poka na vseh koncih in krajih pri tem pa niso izvzeta niti mesta, kjer se zadržuje več ljudi, kot so gostinski lokali, cerkve in podobno. Postaja milice skoraj vsakodnevno evidentira primere metanja petard in podobnih eksplozivnih predmetov ne samo po ulicah, ampak tudi v nabiralnike. Omenimo lahko tudi primer, ko je nekdo drugemu vrgel prižgano petardo v žep plašča in mu s tem povzročil škodo, pa seveda precej strahu. Ne bo odveč ponoviti enkrat, da metanje petard in podobnih »pokajočih« stvari povzroča hrup, ki je posebno neprijeten predvsem v nočnem času, ko želijo občani mirno spanje, materialno škodo (katera je 'ahko na primer, če petarda povzroči požar, ogromna) žal pa tudi telesna poškodbe in veliko preživetega strahu pri tistih, ki pokanja ne slišijo radi. Seveda je enako tudi pri raznih svetlobnih predmetih, kot so rakete in podobno. Če bo morda ob vsem tem kdo pomislil, da že uporabljali zelo uspešni. Seveda pa povsem preprečiti škodo ni možno, zato tudi ocenjujemo poškodovane kulture, seveda če so bile s strani lastnika zemljišča na primeren način zavarovane. Škodo ocenimo skupaj z oškodovancem, seveda s pravilno oceno in jo tudi v celoti plačamo po uradnem ceniku o hektarskem donosu. Pri predelavi krme za zimo nam je priskočila v pomoč in pokazala veliko razumevanje AGROLMONA Domžale, ki nam je za primerno finančno odškodnino odstopila del zemljišča. Na tem mestu smo jim lovci hvaležni. To je prav gotovo že korak k višji obliki sodelovanja vseh uporabnikov prostora za ohranjanje divjadi, ki je nam vsem v ponos. Lovci lovske družine Moravše smo hvaležni vsem kmetom, lastnikom gozdov, kakor tudi GG TOK Domžale, v katerih stojijo naše visoke preže, ki so za nas lovce velika pomoč pri izvajanju lova. Ne samo lova na visoko divjad, pač pa in predvsem v tem času za odstrel lisic, ki že močno ogrožajo tudi zdravje ljudi z izredno nevarno steklino, zato prosimo občane, da ne podirajo visokih prež, saj s tem preprečujejo možnost odstrela tudi okuženih lisic, ki močno ogrožajo naše otroke. Lisica je v drugem stadiju te bolezni izredno napadalna, ki pa se je otrok ne zna ubraniti, tako kot odrasla oseba. Zato bo potrebno tesnejše sodelovanje med LD in KS, ker je zdravje občanov tudi skrb KS. Prav to sodelovanje pa na določenih področjih že dosega izredne rezultate. Tu moramo izraziti pohvalo Antonu Cerarju iz KS Vrhpolje-Zalog, ki se že aktivno vključuje v sodelovanje z lovci. Prav gotovo je tudi naša velka letošnja pridobitev gradnja streliva. Prav tu lovci krepimo svoje strelske sposobnosti starejših in pri vzgoji mladih lovcev, tudi za potrebe SLO in DS. Ko govorimo o strelišču in strelskem športu, < moramo prav posebno pohvaliti lovce: Draga Kosmača, Jožeta Gorjupa in Sta-neta Streleta, ki so vseskozi hrbtenica strelstva pri nas in tudi sicer so med najaktivnejšimi pri gojitvenih delih, za kar jih je LD že odlikovala in jim ponovno izraža zahvalo. Od ostalih občanov in organizacij naše občine, ki lesno sodelujejo z našo družino in se jim družina tudi zahvaljuje pa so: '— Franc Bernardič iz Vira — Miroslav Birk iz Moravč — Janez Cerar iz Prikrnice — GD Moravče — G D Krašce — G D Vrhpolje — G D Peče. Na koncu še enkrat vsem hvala in poziv k nadaljnjemu sodelovanju. Vsem občanom želimo srečno Novo leto 1988. Za LD Moravče Franc Kmetic vse te neumsnosti počnejo »stari nepridipravi«, ga moramo krepko razočarati. Običajno so to otroci ali mlajše osebe, večkrat pa se jim pri tem pridružijo tudi odrasli. Poudariti moramo, da je metanje petard običajno združeno z alkoholno omamljenostjo kršiteljev, saj le ta povzroči dobro voljo in občutek, da morajo dobre volje biti deležni tudi drugi (pa čeravno v zgodnjih jutranjih urah). Vse opisano pomeni kršitev predpisov oz. Zakona o javnem redu in miru, Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju istočasno pa pomeni nedovoljen vnos teh sredstev v Jugoslavijo, kršitev carinskih predpisov. V primeru posledic (požar, telesne poškodbe) pa gre ..udi kršitev drugih predpisov. Nakup petard je v tujini že precej draga zadeva, še dražje pa so petarde, ki jih občani kupujejo v domovini pri raznih prekupčevalcih. Preprost izračun, ob upoštevanju tega, da na črnem trgu pri nas dosega cena 1 petarde (cigareta) tudi 500 din (!?), ter tega, da nekateri zmečejo tudi 100 petard ali več, nam pove, da imajo nekateri preveč denarja in da ga lahko dobesedno mečejo stran. Žal so ravno starši tisti, ki petarde otrokom nabavljajo in jih namenjajo kot novoletno ali kakšno drugo darilo. Morda vedo, da je njihov otrok petarde kupil in se ne vprašajo, od kod mu denar in ali bo petarde zlorabil. Po drugi strani pa se pritožujejo, da ne morejo spati, ker jih »mularija« s petardami moti vse noči. Kljub temu, da smo večino krivde naprtili mladim (ker so dejansko tudi najbolj pogostni kršitelji na tem področju) pa žal tudi precej odraslih ob raznih priložnostih, postane »otročjih«. Že kar običaj je, da se vsaka zabava popestri s pokanjem, tisti, ki petarde meče pa v takšni družbi postane že kar »heroj«, tako, da ga tudi kadar intervenirajo miličniki, nočejo »izdati«. Starši in vsi ostali zavedajte se, da petarde in druga nevarna sredstva, ne sodijo v roke otrok (in tudi ne odraslih) in da z njihovo uporabo ob slovesnostih in drugih priložnostih, dogodkov popolnoma nič ne popestrite, ampak samo še povečujete že tako prisotne vsakodnevne različne nevarnosti pa tudi povzročate slabo voljo pri sosedih. Skušajte te novoletne praznike preživeti brez tega (pa tudi vse ostale dneve) in videli boste, da se boste enako lepo počutili, zagotovo pa boste bolj varni. POSTAJA MILICE iilllil Za nagradno križanko razpisujemo 10 knjižnih nagrad. Rešitev križanke pošljite do 20. januarja 1988 v uredništvo Občinskega poročevalca, Ljubljanska 34, poštni predal 2, Domžale. DEL TEDNA ZAMOLČANJE SREČNO 1988 PRIPRAVA ZA NANAŠANJE OHOLOST MAMILO ATENSKI DRŽAVNIK SLOVEN. LJUDSKO REKLO TROPSKA RASTLINA SMESNICE ALFRED NOBEL »TOVARNA v SK.LOKl OSNOVNA MERA Čarovnica tok elektronov SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR PETROSJAN delo, izdelek AZIJSKI NOVClC VLAGATELJ PAPEŽEVA KRONA MJME BARIJ HEROJ STANE SEMIČ M.IME KOVANJE OPNA, KOŽICA KRAJ NA LOSlNJU NOŽ NA PUŠKI RIMSKA ŠTIRI JEZERO V TURČIJI DEDEK CESTNE VIJUGE IZ DEBLA iz1esan ČOLN PARK V LJUBLJANI SOZVOČJE TONOV DODATEK JEDEM STOG ETBIN KRISTAN ZAGLEDANOST POLITIK VLASI ' ZBOR LIJAK umerjeni ritem ČISTOČA ČETRTI TON TEKMEC OBOMEN pešec V GR.VOJSKI VOLUMEN ge0m.1elesa ŽEL.OKSID VZBURLJIV CAS SRNJADI PISATELJ ME5K0 MESTO PRI SPLITU 60 MINUT KRAJ PRI POLJCANAH 01va RACA SP KRALJ (CAR LOS) NEZNATNOST MAJHNOST MESTO NA FINSKEM HRIB TIRAN BARVA IGRALNIH KART umetniško branje poezije povabljenec neroda TRAČNICA NOČNI LOKAL MESTO OB JENISEJU ce5. pisec (alois) nasa reka REKA NA DOLENJSKE* ANTON DERMOTA TANTAL ZAMISEL LETOVIŠČE vsv1c.kan1. 1icin0 DESTOV-nik napad Crta, proga riba iz rodu jese1r0v GERM. OREL GLASBILO UVODNI DEL ANllC DRAME KRAJ PRI DOMŽALAH "SlH" POTEZA srečno 1988 milijon. mesto ob volgi pomladni mesec jud umet.slog 0d10-u.st. SVETOVNI SAH. PRVAK razvaline gradu pri svmohorju zmikavt opica kraj pri domžalah LAPOR IGRALKA GARDNER avs1rij SMUČARKA DNEVI V RIM.KOLED. NATRIJ SUSMAR NEZADOVOLJSTVO gorstvo v burmi mehko-nebnik vohunka hari ZGODNJE vino IZTRŽEK OTOK v SREDOZ. MORJU KRIŽANKA FRANCI PAVSAR MOŠTVO LUKA v IZRAELU pohlep po denarju veletok v burmi sadovi kme1ske-ga dela reka v zrn očka skrajs. m.ime IV NADALJEVANKA TRETJA POTENCA kraj na pašmanu bližnji sorodnik prva ženska luka v alžiriji nekdaj sloven. državna tvorba vlacuga župančič katran del voza premoženje kraj pri opatiji zanimiva točka nad ihanom STARA ploskovna) MERA erbij 1eril08rah lojze rozman PRINCIP mesto v franciji OBDELOVANJE Z VALJARJEM velika kaca srečno 1988 maked. kolo srečno 1988 prebiv. trente tWr*2A4**A novoUTM* ODPRAVA Y / 4 0^ U)1 1* ^^^^ N5s oo C; C r 4> ^64 (9 'o *° .0 ! P0ZOR! 1 ! VIPOU WF\ LftfTUO I OPOZORILI SMO VAS ! NE NOSIMO KRIVDE !! V/AS BRANKO POZOR. rJfVARfJOST ^ i» o *» MALO Sitf VMEŠA" 2 ^ < 5.-z ^ t 1 p** 4. o Fiu&wč.uE UM J Ui 0> si o? tac MoJi A ŽE TAKO TI..TI ..TI.V T| ..r/... ' OBVEŽUA 5[uV\TIV0V! __._ inr 1 vviA^ »^)0 _____ \ \t J". -i 'v JSt, mi 7T) , .TOST01/OIJNI XAHOPR!SPeVKf Kulturo Namesto novoletnega evforičnega razmišljanja: Novoletno pismo prijateljici Zorici in vsem podlasicam... Pravzaprav je novo leto priložnost za pisanje evforičnih, v prihodnost naravnanih člankov, ki naj spodbujajo, motivirajo. Je pa hkrati tudi priložnost, da svojim prijateljem napišemo osebno pismo, čestitko, namenimo novoletne želje. Pač za novo leto si lahko vzamemo dopustitev, da napišemo osebno pismo. Pa ne samo prijateljem! Prav je, da napišemo kako besedo tudi tistim, ki si prizadevajo, da bi to ne bili. Ko sem, draga prijateljica ZO-RICA (denimo, da ti je tako ime) prvič slišal pregovor »Varujte me prijateljev, sovražnikov se bom sam«, sprva nisem dojel, kaj pravzaprav v praksi pomeni. Pa sčasoma pride tudi dojemanje še včeraj nedojetega! Tudi po tvoji zaslugi sem imel in še imam priložnost doživljati sporočilnost tega izreka na svoji koži. Resnično ne vem, kaj je bilo tisto gibalo mržnje in kaj je to mržnjo spočeto, da vas je kukluxklanov-sko združilo v mržnji in sovraštvu. Pa sama mržnja ni dovolj, mora biti tudi hotenje škodovati, delovati podtalno, zaprto, ilegalno, sramotno še pred samim seboj. Če je mržnja dovolj globoka — se da preseči tudi to. Zate, Zorica, je bilo morda pomembno tudi dejstvo, da si se zbližala s Prijateljico — profesor Apoloni-jo. mentorico zla. kije očitno prinesla v vajin prijateljski odnos temeljno združevalo točko — mržnjo. Očitno je, da je sovraštvo tista iztočnica, ki vaju sili (vas) s pisanjem anonimnih pisem, popolnoma regenerira in vama pomeni nekakšno katarzo, sprostitev, svojevrsten orgazem ... V bistvu pa je paradoks v tem. da sta obe prosvetni delavki in kot taki v položaju da učita otroke — kako je treba v življenje!! Dobesedno! Ti. Zorica, si v prvem razredu celo zapriseženo tista, ki daješ otrokom celo osnovne napotke in izkustva za vstop v življenje. Ali otrokom nemara pripoveduješ tudi to, da — ko odpove korajža in pokončnost, pogum, javno obračunati z nekom — (pa je podlost večja od dobrega), da se naj lotijo podialnosii, zahrbt-nosti, intrig. .. Krasna napotnica, tovarišica, za otroški korak v prvi razred. . . pa potem v življenje .. . Tudi prijateljica, tvoja dobra prijateljica profesor Apo-lonija, ki je — temeljni agens mržnje proti meni — zaseda ugledno pedagoško mesto. K sreči sem kmalu odkril, kje je leglo zahrbtnosti. Ob tem je bilo storjeno precej bolečih krivic (bolečih za osumljene in za mene samega), ampak do resnice je bila pot sorazmerno kratka. Ostala je anonimarka, odkrita, spoznana, prepoznana. Človek bi sodil, da je njen moralni delikt s tem končan, sklenjen, zaključen. Pa ni! Brez kakršnihkoli moralnih predsodkov — čeprav spoznana in razkrinkana skuša na svoji šoli — obesiti svoj delikt kolegici, sodelavkam. Delikt, ki ga je storila sama!! Zorica. to je mnogo huje. kot če se loteva zahrbtnih napadov name. Vaše ali vajino zarotniško ravnanje ne ostaja skrito, čeprav menite, da je to imenitna stvar samo vaše maščevalnosti! Prijateljica se je potrudila že dan po vaši akciji, da te je obiskala celo na delovnem mestu (2x ) v želji, da bi skupaj preverili uspeh (beri šok) vaše Akcije . . . Med delovnim časom . . . da bi skupaj uživali ob uspehu . . . Reči moram, da me vaše akcije, usmerjene tekom let name, v nobenem primeru ne ustavljajo. Dajejo mi vero in moči, da grem naprej po svoji poti: pravzaprav so mi vzpodbuda, da skušam narediti še več na različnih področjih. Idej za delo mi ne manjka, res! Slon gre naprej po svoji poti. čeprav ga po svoje motijo piki nadležnih os... Vem, da se, Zorica. na umetniškem ustvarjalnem področju trudiš tudi ti. saj do lega imaš vso pravico. Jaz te že danes vabim na svojo 17. samostojno razstavo, vesel pa bi bil, če bi me ti kdaj hotela povabiti vsaj na prvo. Če bo tako naneslo . . . In pa vaša zbiranja — družabna družinska srečanja, ki so zaznamovana s skupnim sovražnikom. To sovraštvo se še poglablja tedaj, ko Apolonija popije nekaj več. saj ko je pijana, iz nje vedno potegnete še malce več. Pijana pa ni tako malokdaj . . . Sicer pa ne bom pel levitov! Vsaj tebi ne, čeprav slišim ob intenzivnem zbiranju gradiva tudi s Primorskega, marsikaj zanimivega, aktraktivnega. vrednega zapisa. Živela si zanimivo življenje, Zorica! Svoje značajske konstante ste, Zorica. vnesli tudi že v medsebojne odnose — navsezadnje ne morete biti drugačni kot ste! Tudi med sabo. . . Ti Zorica, veš povedati mnogo konkretnosti in moralizatorskega zgražanja z nagega kopanja tam doli v Istri; pa o tvoji brezsramni prijateljici brez estetičnih oblik se zgražaš, o njenem obnašanju; moška sta bila menda sramežljivejša, se reče manj zavdana nagoti od tvoje prijateljice. Obleka nikakor ni hotela z njiju . .. To ti je prijateljstvo na vaš način . . . Bilo je pred leti. ko sem začuden zrl na način obračunavanja v sicer dobro napisani in zanimivi knjigi, obračunavanja s hipotekami in nekaterimi Domžalča-ni. Ne obsojam je več. gospe, četudi ji ne morem pritrditi v tem, da je nekaterim (kot je meni znano) naredila tudi krivico. Napisala je, kot je bilo napisano! Ampak, s takimi, kot je vaš Ku klux klan, z občinsko mevžo, pezdetom v svoji sredi, je treba samo tako ... Vse se vrača, vse se k sreči plača! Plačati pa bo treba! Pa srečno novo leto in uspeha v zahtevnem vzgojno-izo-braževalnem delu z mladimi vam (vam) želim. Najboljše želje za etično zdravlje pa izrekam tudi vsem, ki ven in ven premišljujejo kako zagreniti sočloveku življenje. Ti pa malaj, malaj, Zorica, morda bo še kaj iz tebe! tvoj Matjaž Brojan Ob programsko-volilni konferenci DPM v Mengšu VOŠČILO »MINUTE« Svojim cenjenim strankam, vsem obiskovalcem ter vsem občanom želimo v novem letu mnogo zdravja, uspehov in vsega dobrega ter se priporočam za obisk! Kolektiv Bistro »Minuta« Domžale »ELEKTRON« REPOVŽ ROMAN Kidričeva 11, Domžale, tel.: 721-083 Popravila vseh vrst TV aparatov HI-FI komponent (mag., gram., itd.) Vzdrževanja in popravila foto naprav in avtomatskih strojev (elektronskih) Delovni čas: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 12. ure, torek, četrtek od 16. do 19. ure. Vhod iz Ul. Veljka Vlahoviča pri skladišču Marketinga! (V primeru, če nimate prevoza, pridem na dom!) Otrok - naša sreča, skrb in bolečin Ob koncu novembra se je v Mengšu odvila programska konferenca Društva prijateljev mladine v tej krajevni skupnosti. Ob tej priložnosti so prisotni pregledali in pretehtali delo za minuli dve leti, ob tem pa posebej naglasili skrb za predšolskega in šolskega otroka, med katerimi so glavne naloge primerno bivanje v svoji krajevni skupnosti tako v dopoldanskem kot popoldanskem času, nekaj več pozornosti pa je bilo namenjene tudi pomoči socialno šibkim otrokom oz. družinam, organizaciji šole v naravi ter organiziranem vodenju počitniškega varstva. Na programsko-volilni konferenci so izvolili tudi novega predsednika oz. predsednico. To bo zdaj v KS Mengeš Tanja Blejc. Skupaj so prisotni ugotovili, da je DPM v Mengšu nadvse aktivno. Posebno v zadnjih letih je res čutiti skrb za mlajše krajane na vaškem koraku, tako v šoli kot popoldne na ulici, v bloku in nasploh v kraju. Predsednica občinskega društva DPM Štefka Mlakar je citirala ob pogovoru s starši, ko so bili učenci sprejeti med pionirje, naslednje Titove besede: »Skrb za otroke, za njihovo vzgojo in položaj je sestavni del boja za napredek, za boljše razumevanje in prijateljstvo med narodi, med ljudmi, za srečo in blagostanje vseh narodov.« Štefka Mlakar je dodala tudi to, da so otroci tako naša sreča kot prihodnost, naše upanje in skrb, večkrat pa tudi naša bolečina. Ko otro- ci odrastejo, so takšni, kakršne smo vzgojili. V prvi vrsti jim moramo vcepiti ljubezen do dela, ljubezen do naše nove domovine, ljubezen do ljudi, do sočloveka in da bodo znali ceniti svobodo in mir — ti naši največji dobrini človeštva. Dodamo naj še njeno glavno misel: »Naša socialistična samoupravna družba je z najrazličnejšimi akciji poskrbela, da so bili ustvarjeni boljši pogoji pri vzgoji in skrbi za otroka. V prvi vrsti so bila to društva in zveze prijateljev mladine, posebno seveda tista, ki so bila bolj aktivna. Najpopularnejši ansambel v Domžalah Za domovino z Agropopom naprej Veliki panoji in pisani plakati so nas vabili na promocijo nove Agropopove kasete že dober teden dni, preden se je začelo zares. Med številnimi njihovimi oboževalkami sva bili tudi mid-ve. Odločili sva se, da si greva prireditev, ki so jo uspešno pripravili domžalski zadružniki — vse v stilu agra, kot se tudi spodobi — tudi ogledat in to službeno, za naš časopis. Vstopnice so bile kar drage, po 3000 din, toda kdor si je hotel to agrozabavo ogledati, je pač moral seči dovolj globoko v žep. V soboto zvečer je bilo pred domžalsko halo komunalnega centra vse polno ljudi in le počasi smo se pomikali v notranjost stavbe. Nazadnje je že kazalo, da midve sploh ne bova prišli do pogovora z Agropopovci, saj so tik pred nama zaprli vrata. Agropopovci so tudi v Domžalah dali vse od sebe. Najprej so zaigrali nekaj starejših uspešnic. Navdušeno občinstvo jim je tako ploskalo, kričalo na ves glas in pelo z njimi vred, da je bilo veselje gledati, oboje. Kakšen starejši človek bi gotovo rekel, da je to prava norišnica. Člani Agropopa so svoje skladbe tudi sproti napovedovali, se šalili in se nasploh prijetno »zafrkavali«. Šerbi je rekla: »No, dragi Domžalčani, ali morda veste, koliko nas je v dvorani?« Vsi smo takoj zavpili: »Milijon nas je!« In takoj zatem so zaigrali svojo novo uspešnico, ki je na vrhu vseh lestvic. ' V neznosni gneči sva se prerinili do članov Agropopa, vendar nisva mogli ujeti nobenega drugega kot le najmočnejšo — Šerbi. Zato sva njo vprašali nekaj stvari. Rada nama je povedala, da so med tednom vsi člani an- sambla zaposleni, da imajo mnogo oboževalk in oboževalcev, da na dan dobijo tudi po deset pisem, vendar vsem naenkrat ne morejo odgovoriti, zato morate biti potrpežljivi. Povedala nama je tudi, da še niso poročeni, kar pomeni velika priložnost za vse oboževalke in oboževalce. Veseli so, ko poslušalci z njimi sodelujejo. Domžalsko občinstvo je ocenila za 2.-3. mesto. Povedala nama je še, da so blazno radi v časopisih, posebno, če je kaj dobrega napisanega o njih. Ker je bila Šerbi od prejšnjega nastopa še vsa izčrpana, sva jo po njeni prošnji kmalu izpustili iz rok ter se podali nazaj v hrupno dvorano. Na koncu sva se s Šerbi pozdravili z novim pozdravom, ki je tudi — da ne bo kakšne pomote — naslov nove kasete ansambla Agropop in sicer: Za domovino z Agropopom naprej! O tem, da pa sva po njihovi »nori« glasbi tudi zaplesali, ne bova podrobneje pisali. Vesna Sivec in Jana Rems OSNOVNA ŠOLA RADOMELJSKE ČETE PRESERJE KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OSNOVNE ŠOLE RADOMELJSKE ČETE PRESERJE, 61235 RADOMLJE razpisuje prosta dela in naloge — snažilke (4 ure snažilke, 4 ure pomožna dela v kuhinji) za nedoločen čas Nastop dela februar 1988. Poskusno delo 3 mesece Pogoj: končana osnovna šola. Prijave pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OSNOVNA ŠOLA RADOMELJSKE ČETE PRESERJE, 61235 RADOMLJE V naši občini je kar precej društev, ki se zavedajo pomembnosti vzgoje otrok tako v šoli, še bolj pa izven šolske dejavnosti. Z raznimi akcijami se predvsem pionirji vključujejo v delo in življenje kraja, skupaj s starši in mentorji.« Občinska zveza prijateljev mladine je naredila poseben koledar spominskih dni in praznovanj po mesecih. Med počitnicami so otroci letovali preko DPM na morju in v planinah, vključeni so v športna, planinska, taborniška, gasilska, godbe-na društva, zbirajo star papir, pomagajo kmetom na polju in v sadovnjakih, zbirajo revolucionarna izročila, udeležujejo se pohodov po poteh spominov NOB Domžale itd. Društva usmerjajo tudi družinsko vzgojo in veliko sodelujejo s starši ob vseh priložnostih, prav tako pa se vključujejo v dejavnosti v občini in krajevnih skupnostih tako z drugimi društvi kot s samo krajevno samoupravo in družbenopolitičnimi organizacijami. Na konferenci je bil sprejet tudi konkretni program DPM Mengeš, kjer deluje eden izmed najbolj aktivnih delov. V oktobru je bilo v sklopu meseca otroka več prireditev pri dokončni ureditvi mengeškega otroškega igrišča, v novembru so pomagali pri sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo ter izvedli konferenco in pobrali tekočo naročnino, v decembru so sodelovali pri posredovanju knjig o družini in otroku med starše, v prodaji čestitk Unicefa, pri praznovanju dedka I 1 Mraza in novoletni obdaritvi, v J nuarju čaka člane organizacija f čitniškega zimskega varstva, v I1 bruarju praznovanja kulturne! praznika, organizaciji sejma igr* t v marcu pomoč pri nadaljni izgrr nji otroškega igrišča, v aprilu spi jem kurirčkove pošte, proslave ' dnevu OF in 1. maju, zaključi bralne značke, v maju pri prosi vijanju dneva mladosti, v juniju * delovanje v tednu solidarnosti 1 proslavi ob zaključku šolskega Uf v juliju in avgustu pri organiza« preživljanja raznih oblik proste! časa otrok, v septembru je prelij den občni zbor društva, sprejem' pogostitev prvošolčkov in pridobi*1 nje novih članov — če naštejemo' najvažnejše letne naloge. V Mengšu je konkretna nalol ob vseh teh stalnih nalogah še t končno ureditev otroškega igri* ob šoli, kjer so trenutno posta" pet klopi, do prihodnjega dn< mladosti pa naj bi ob pomoči krti nov postavili še igrala za prodšnls' _ otroke, seveda pa tudi še tesne/ povezava s šolo, pionirsko organi* cijo in krajevnimi organizacijami1 društvi. Letos je bilo sprejetih n* pionirje 89 članov, slovesen sprej' pa je bil izveden vpričo tristo1 krajanov, kar priča, da se starši > vedajo pomembnih korakov v živi; nju svojih otrok. Društvo pa vend' le ponovno vabi k sodelovanju ti vse tiste starše, ki so doslej stali' strani, a jim vendar srečen in za' voljen otrokov obraz veliko pome' I. SiveC l Helios na Količevem: Novo skladišče -večja ekološka in požarna varnost Splošen zastoj na investicijskem področju je še posebej gospodarstvo postavil v nezavidljiv položaj. Pogoji gospodarjenja se z dneva v dan zaostrujejo, akumulativna sposobnost delovnih organizacij slabi; tako da je perspektiva razvoja vse bolj zavita v meglo. Zdi se, kot da se vrtimo v začaranem krogu, soočeni s kruto realnostjo, ko ni več daleč od stanja, da gospodarstvo ne bo imelo niti za »kruh in sol«, kaj šele, da bi bilo zmožno z uvajanjem nove tehnologije in tržno perspektivnih proizvodnih programov spremeniti sedanje poslovne tokove in si izboriti večji kos svetovnega tržišča. V tem pogledu se zato še bolj veselimo vsake nove pridobitve, kajti investicije v novo opremo in tehnologijo so gotovo pokazatelji dinamike razvoja. Če gre pri vsem tem še za investicije, ki v prvi vrsti pomenijo večjo ekološko in požarno varnost, smo na take objekte lahko sila ponosni. V Heliosovem TOZD-u Tovarni barv, lakov in umetnih smol Količevo so 27. novembra letos predali svojemu namenu skladišče za surovine v sodih. Za izgradnjo tega objekta so se odločili po večletnih vlaganjih v proizvodne zmogljivosti tudi zaradi večje ekološke in požarne varnosti, s čimer se le-ta na tej lokaciji bistveno izboljšuje. Poleg lastnih sredstev so za investicijo pridobili tudi sredstva LB — Banke Domžale in izvajalcev; tako so z gradbenimi deli, ki jih je izvajalo GP Pionir iz Novega mesta, pričeli že v marcu letošnjega leta. Zaradi težav dobave uvozne opreme je bil objekt predan svojemu namenu z manjšo zakasnitvijo, ki pa ni vplivala na prekoračitev predračunske vrednosti, ki znaša 54,5 miljarde starih din. Skladišče ima površino cca 1600 m2 in je v šestih regalnih nivojih. Vso manipulacijo v skladišču opravlja specialni uvoženi viličar, ki je izdelan v protieksplozivni izvedbi, poleg tega pa je pri tem objektu prvič na tem področju uporabljena nova metoda protipožarne zaščite z generatorji za gašenje z lahko peno, ki jih je po zahtevah He-liosa razvil in izdelal Pastor Zagreb. Prvi preizkusi so dali dobre rezultate, kar zagotavlja, da je s tem sistemom dosežena učinkovita zaščita pred požarom. Za skladišče in tudi bodoče objekte opremljene s podobnimi protipožarnimi napravami, bo TAM — Karoserist iz Maribora do konca leta izdelal posebno vozilo za gašenje z lahko, težko in alkoholno peno. Vozilo bo največje zmogljivosti iz programa tovrstnih vozil in ga bo možno uporabiti za gašenje požarov tudi za ostalo gospodarstvo, oziroma za zaščito imetja občanov v občini Domžale, posebno ko bo na lokaciji Količevo zgrajen center požarne varnosti. Ob predaji svojemu namenu Heliosovega skladišča za surovine velja še posebej zapisati, da je od 54,5 milijard vloženih sredstev bilo namenjenih 11 milijard (oz. 20 % investicijske vrednosti) za protipožarno zaščito, kar gotovo pomeni posebno pozornost požarni varnosti in ekologiji, ki jo strokovne službe, samoupravni organi in vodstvo Heliosa namenjajo reševanju teh problemov. Marjan Bolhar ŠPORT • ŠPORT .ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠP Falanga naših šampionov z dirkališč Vsem našim občanom zagotovo ni znano, daje AMD Domžale tista ekipa, ki je osvojila največ šampionskih naslovov v državi. Vsakoletna tekmovanja in mnoge dirke za državno prvenstvo so izoblikovale vrh mo-tociklističnega športa v državi. V tem vrhu pa se nahajajo mnogi De-mžal-čani oz. člani AMD Domžale. Družba jim za njihovo nastopanje ne zmore primakniti tistega, kar bi njihovi nastopi in uspehi v gmotnem smislu zahtevali. Tekmovalci se od prvega do zadnjega odrekajo svojemu osebnemu standardu, da si lahko omogočijo novo opremo, motorje, tekmovanja. Pravzaprav gre za peščico zanesenjakov, ki jim je ljubezen do moto športa več kot njihov osebni standard, luksuz, počitnice ali kaj drugega. Kdo so ti fantje? Ob zaključku sezone in ob novem letu ti športniki govorijo za naše bralce: Kot nam je povedal prizadevni predsednik športne komisije in eden od stebrov tekmovalnih aktivnosti v AMD Domžale Peter Verbič, si društvo prizadeva, da bi v prihodnjem letu organiziralo eno od dirk na domačem terenu, to je v Sloveniji. JANEZ PINTAR Pintar je najbolj znan kranjski motociklistični priimek. Najbolj znan — in tudi najkakovostnejši kranjski tekmovalec pa je Janez Pintar, tačas edini jugoslovanski letošnji državni prvak z dvema naslovoma. V kategorijah do 80 cem in do 125 cem ju ima. Janez Pintar je letnik 1957, športnik pri tridesetih torej. Njegova tekmovalna kariera pa se uspešno vzpenja novim naslovom in zmagam nasproti že od leta 1972 dalje. Najin pogovor je ob sklepu leta potekal seveda najprej in v glavnem o sezoni, ki je minila. Letos je Janez vozil na 17 tekmovanjih 26 dirk. To je veliko število, vendar gre za dve kategoriji. Bila so tekmovanja za republiško, državno, svetovno prvenstvo. Dvoje naslovov državnih pokalov, ki ju je osvojil kot član AMD Domžale, dajeta njegovemu športnemu udejstvova-nju še naprej smisel in voljo: »Športnik v našem športu je stffc tedaj, ko ugotovi, da ne more več dosegati nakdanjih rezultatov, da so pač drugi tekmovalci boljši. Tudi jaz se bom umaknil tisti trenutek ko bom to ugotovil, čeprav je treba v isti sapi povedati, da so nekateri tekmovalci osvajali naslove svetovnih prvakov z 38 leti. Kar zadeva moj status, moram reči, da sem se odločil za AMD Domžale zato, ker so stvari urejene, ker se razumemo dobro, ker so pri delu v društvu pravi ljudje. Tekmovanje v moto športu ni lahka zadeva, zlasti ne iz materialnega vidika, saj je tekmovati vse dražje in tako tudi težje. Meni pomaga kot sponzor tovarna Riko iz Ribnice, novih sponzorjev pa žal ni. Morda bi se še našli med zasebniki, če bi uprava, za družbene prihodke našla izhod- za te zasebnike v tem, da bi jim priznala davčno olajšavo za prispevanje v moto šport. Tako športniki v moto športu tekmujejo v izredno skromnih finančnih razmerah, saj nam, društvo da, kolikor pač more. Sedaj bodo menda odvajali za naše delo iz dohodka društva vendarle nekoliko več. Glede moje tekmovalne prihodnosti pa tole: Upan, da bom vsaj še nekaj časa vozil uspešno, kot pa kaže v perspektivi le še v kategoriji do i 25 cem, saj bodo kategorijo do 80 cem skoraj gotovo ukinili. Sicer pa si želim čim manj padcev (letos en zdrs in en padec) ter vsaj tolikšne tekmovalne uspehe, kot sem jih dosegel v sezoni, ki je minila. Miro Habat Miro Habat je visok fant. Človek bi takole na oko rekel, da je za motociklista kar nekako prevelik. Dejali bi, da imate atleta pred seboj. Pa ni atlet! Je kar motocikl i si. Tak s smolo! Veliko smolo. Največjo je doživel letos, ko je praktično tik pred koncem sezone, ko se še ni odločilo, čigav bo naslov prvaka — padel na treningu in se poškodoval. S tem trenutkom je bilo konec sanj o prvem mestu. Konec sezone, številne, k sreči ne pretežke poškodbe, pa upi in obeti za naprej. Takole se spominja tistega neuradnega treninga, dan pred pričetkom uradnih preizkušenj in tekmovanj. »Odločil sem se, da bom »vpeljeval« motor en dan pred uradnim treningom, da ne bo prišlo do blokiranja motorja med tekmovanjem. Vil. krogu, ko je bila hirtost največja, mi je zablokiralo kolo in preko krmila sem odletel naprej, napravil nekaj salt in se kar hudo poškodoval. V roke me je dobil prima-rij dr. Stare na Kliničnem centru, ki se sicer ukvarja s športnimi poškodbami. Ne vem, kako bo! Kar naprej hodim okrog zdravnikov, delam vse mogoče za rehabilitacijo. Ne vem tudi, kako bo s prihodnjo sezono ...« Sicer Miro habat vozi že peto sezono in vsaka ga je vsaj nekajkrat obdarila s smolo, poškodbami. Letos je šlo vse po sreči do predzadnje dirke na Grobniku. Celo slast zmage je občutil v tretji dirki za državno prvenstvo. Konkurenčen motor JAMAHA mu je vzbujal lepe obete, potem pa... Sicer pa Miru Habatu lepšajo te zimske rekonvalescentske dneve spomini: denimo na dirko v Schleizu, kjer je osvojil drugo mesto in s tem svoj največji mednarodni uspeh. Med 40 tekmovalci iz mnogih držav je z drugim mestom v svoji kategoriji do 250 cem ustvaril uspeh, kakršnega v tej kategoriji doslej še ni nihče. Kaj naj postavnemu športniku Miru Habatu zaželimo ob novem letu? Zdravja, Miro, pa skorajšnjo vrnitev na steze tvojega športa. Božo Janežič Božo Janežič je Kamničan. Visokorasel športnik bujnih las in sloke postave je začel tekmovati leta 1977 z dirko v Prnjavor ju. Sprva je — od samega začetka dalje nastopal v kategoriji do 250 cem (do predlani), nato pa se je odločil za dirkanje v kategoriji do 750 cem. V tej »težki« kategoriji je tudi državni prvak 1987. Izmed sedmih dirk je Božo vozil petkrat. Petkrat je bil tudi zmagovalec! Šampion-sko, vrhunsko! Težko ponovljivo celo v naših razmerah, naši konkurenci. »Motociklisti smo enotni, vsi se med seboj poznamo, tudi vsi smo si prijatelji med seboj,« pripoveduje. Bil je član v AMD Domžale, nato je bil v Kamniku (4 leta), sedaj je spet član našega avtomoto društva. Pač: kvaliteta se zbira v enem društvu. »V Domžalah je organiziranost moto športa zelo dobra, skrb za napredek je očitna, za Kamnik pa je postalo evidentno, da se tam bolj navdušujejo za avtokros in organizacijo teh prireditev.« Božo Janežič je orodni ključavničar v kamniškem Titanu. Posebnih konjičkov ob vsem svojem udejstvovanju v moto športu skoraj ne more imeti, pač pa se je pred leti navduševal za akrobatsko smučanje. Bil je celo udeleženec državnega prvenstva kot tekmovalec v skokih in prostem slogu na grbinah. Akrobatsko smučanje jemlje kot kondicijsko pripravo, razvedrilo, premostitev do dirk. Božo Janežič bo tekmoval še nekaj časa. Vsaj toliko dolgo, dokler ne bodo — kot pravi po njegovem občutku — prišli mlajši — in boljši. Kolikor ga poznamo, pa bo na te čase treba počakati še nekaj časa. Silvo Habat Malokdo se v naši domovini sploh lahko pohvali, da je bil trikrat državni prvak. Silvo Habat se s takim dosežkom pač lahko pobaha. Trikrat zapored se je v njegovih rokah znašel naslov državnega prvaka in zato je kot eden redkih tudi osvojil »Zlato čelado«, zvezno priznanje za uspehe v motociklisti-čnem športu SFRJ. Ob koncu lanske sezone se je Silvo odločil, potem ko je osvojil praktično vse, kar se osvojiti da, da se preizkusi tudi v »kraljevskem razredu« do 500 cem. Te kategorije pri nas ne vozijo, zato so preostale Silvu samo dirke ža evropsko in svetovno prvenstvo. Kako je bilo? »V letošnji sezoni senj vozil skupno 16 dirk za evropsko in svetovno prvenstvo in na teh dirkah dosegel več, kot sem na začetku sezone sploh mogel pričakovati. Najvidnejša uvrstitev, ki sem jo letos dosegel je bila uvrstitev na 14. mesto na dirki za S P v Le Mansu. Sicer pa so se moje uvrstitve iz tekme v tekmo izboljševale, tako da je šlo vseskozi navzgor. Posebno pozornost smo ob koncu sezone (zadnja dirka) v dirki za evropsko prvenstvo posvetili dirki v Mu-gellu, kjer sem osvojil 7. mesto. Ta rezultat je tudi posledica dela ekipe, ki je bila z mane, da sem lahko sproščeno preživel dneve treninga pred dirko, da nisem bil obremenjen s pripravo motorja in podobnimi opravili, kar sem velikokrat doslej moral početi. To me je razbremenjevalo. Vloga ekipe sodelavcev, ki me spremlja, je zame zelo pomembna. Pri tem moram podčrtati tudi prispevek sponzorjev, ki so za moje tekmovanje že neobhodni. Brez njihove pomoči praktično že ne bi mogel več nastopati. Nova sezona prinaša nove načrte. Zame se bo začela čez dobra dva meseca s prvo dirko za EP v Španiji. Praktično ni predaha. Priprave so v polnem teku in edino kar si želim, je zdravje in sreča v tem smislu, da se me ne bodo lotile poškodbe. SREČNO SILVO! MARTIN ŠRAJ Martin Šraj, je novi šampion YU 87 v najbolj razširjeni kategoriji cestnohitrostnih dirk — do 250 cem. To je dosežen cilj, ki si ga je tako dolgo prizadeval doseči. To je plačilo za vse, kar mora tekmovalec v letih, ko prva mesta osvajajo drugi, prestati, pretrpeti, preživeti. Martinu je na tej poti pomenil omejitven faktor motor — četudi nov, ni imel dovolj moči in je bil nenehno v predelavi, obdelavi, dodelavi; razstavljen, preizkušan — in spet sestavljen! Z inovacijami sta pomagala ni-ko Matjaž z Bleda in Jože Po-savec iz Radomelj. Letos je bila konkurenca v njegovi kategoriji izredno izenačena. Kar 5 različnih zmagovalcev se je zvrstilo na dirkah. Odločile so uvrstitve na drugo in naslednja mesta. Vrednotenje teh, še vedno visokih uvrstitev so Martinu prinesle naslov državnega prvaka. V okoliščinah tako močne konkurence je naslov državnega prvaka še toliko več vreden. Pa se z Martinom Šrajem ne pogovarjava samo o tekmovanjih. Denar je tista točka, ki ga zaradi narave športa motocikli-stom najbolj primanjkuje. »Še dobro, da imamo sponzorje. Meni so najbolj pomagali COLOR Medvode, KOLINSKA in GALVANIZACIJA Brenčič. Boli me samo to, da smo v moto športu naredili s tekmovalnimi uspehi mnogo, mnogo več kot tam, kamor se denar raje steka, pač ker gre za bolj prednostne panoge! To me boli!« pove nekoliko zagrenjeno. »Cenim priznanja, plakete, ki jih dobivamo, ampak poleg tega je potreben tudi denar, sredstva za motorje, opremo, za pot. Vedno smo na poti: Tudi do 800, 1000 km daleč gremo tekmovat za barve naše trobojnice, pa smo v bistvu v vsem prepuščeni sami sebi...« Sicer pa je nova sezona pred durmi in vse oči so uprte že vanjo. Kaj naj Martinu zaželimo za novo leto? Nič drugega kot to: Naj se ti ponovi leto 1987! Peter Seljak in Smajlo Fetah sta imela pomemben delež pri organizaciji dirke za DP na Grobniku, ki jo je v celoti organizirala AMD. Janez Pintar, član AMD Domžale na zmagovalnih stopnicah. Naš komentar ob zaključku jesenskega dela v slovenski nogometni ligi: 5. mesto ekipe objektivna vrednost Pred nekaj dnevi se je iztekel jesenski del prvenstva v slovenski nogometni ligi. Za domžalske nogometaše, ki v tej ligi nastopajo že 4. sezono—najuspešneje doslej. Resda bi ekipa ob izpolnjenih določenih pogojih morda lahko uspela iztržiti kako točko več, vendar je tudi rearfltat, ki smo ga omenili — izredno dober, vsekakor pa pohvale vreden. Ekipo, ki jo je letos prvič vodil višji nogometni trener Vladan Mlade novic, so skozi jesenski del spremljale precejšnje težave, med katerimi naj omenim tri. Po krivici izgubljena (ln domačinom podarjena) točka proti Steklarju iz Rogaške Slatine, nastop brez 4 standardnih igralcev (in poraz) v Celju ter neverjetno slabo vreme ob vseh tekmah doma, ko v blatu ni mogoče uveljaviti prednosti, ki jo v suhem vremenu domače igrišče zagotovo ima... Ob petem mestu po polovici sezone in omenjenih dejstvih težiti za še bistveno boljšimi rezultati je nerealno — nestrokovno — pa morda (v odnosu do trenerja Mladenovića) tudi zlonamerno. Sprašujem se ali res mora biti v Domžalah vodno tako, da še tako uspešen trener, še tako strokovno delo slejkoprej povzroči pri »poznavalcih« (teh Jo vedno Obilo) nekakšne poteze v ozadju, neiskrenosti, podtikanja in v zadnji konsekvenci — destrukcija organiziranosti ln dela v ekipi. NK Domžale Je v zadnjih letih z izredno dobrim ln požrtvovalnim delom vodstva kluba (harf dvom, treh zagnancev) ter strokovnim delom trenerjev, hi delajo v klubu prostovoljno in ob profi iloiialanin delu zlasti Srbuja in Mladenovića presegel stopnjo dolgoletne (ne)afirmirariosti domžalskega nogometa v Slovenskem prostoru. Ob pogledu na polsczono (2* tekem — prvensrveuiii,' prijateljskih, pokalnih; lahko ugotovimo 15. zmag, 9 neodločenih izidov ter le dva poraza. Za našo ekipo so zaostali celo bivši drugoligaši Slovan, Rudar (TV), Mura, Vozila/ Ingrad Kladlvar ln drugi. Vse to pa so ob uvrstitvi v finale za medobčinsko nogometno zvezo LJubljana (izpadli so Slovan, Rudar Trbovlje, Ljubljana) gotovo uspehi, ki jih mora dobronameren gledalec oceniti vsaj kot to, da so objektiven rezultat vrednosti ekipe. Brojan Ekološki utrinek: »Eni« in »drugi«... Med lepimi hribi posejanimi z vasicami, polji travniki in gozdovi, leži dolina. -Zaenkrat še idilično čista, brez industrije in ispušnih plinov. Tu živijo večinoma kmetje, ki pridno delajo na svojih poljih. Sedaj v tem jesenskem časti imajo obilo dela in v lepem vremenu hitijo pospravljati svoje poljske pridelke. Njive preoravajo in pripravljajo za setev žit ali na zaslužen zimski počitek. Vsi se veselijo tega letnega časa, da poberejo sadove truda celotnega delq. A jaz se najbolj bojim jeseni in pomladi, čeprav mi je idila jesenskega listja v vseh mogočih barvah, ki jih zna pobarvati le mati narava, neznansko všeč. A to romantiko kali zadeva, ki kot meč vsako jesen, pomlad, pa kdaj še sredi poletja, globoko zareže v dno duše. Namreč ob naši hiši ležijo njive mladega polkmeta, za hišo pa se razprostira velik gozd. Pol, ki vodi do naše in sosedove hiše, pa naprej v gozd, uporablja tudi lastnik njiv. Sedaj je to res pot. Pridno pa sva z možem pričela graditi hišo, je bil to le kolovoz, s kotanjami polnimi vode. Petnajst let je od tedaj. Veliko kubikov materiala je bilo potrebno navoziti in mnogo ur dela je bilo vloženega, ob pomoči moževih domačih, seveda brez pomoči mladega kmetovalca, da smo pot primerno uredili. Vsa leta sva pot sama vzdrževala, letos pa sva prosila za pomoč KS, ker je pesek za posutje in prevoz postal že velik strošek. Pot je namreč dolga preko 200 m. Dobila sva velik tovornjak peska in tudi tukaj se KS za izkazano pomoč najlepše zahvaljujem. Seveda sva pesek, kot vsa leta do sedaj, po poti posula sama. Prosila sva uporabnika poti za pomoč, a je izjavil, da nima časa. ker zida hišo. Vse lepo in prav. Pot je bila posuta, lepa, čista. Padel je dež- Takrat pa se je mladenič spomnil, da hi bilo dobro preorati njivo. Na njivo je navoz.il polne prikolice gnoja, posvinjal čisto na sveže urejeno pot z ilovico in gnojem in vse skupaj pustil, tudi posvinjal asfalt na glavni cesti. Ni potrebno posebej poudarjati, kaj vse bi se lahko zgodilo na tako popackanem asfaltu, ki je ravno v nepreglednem ovinku ceste. Pa ta pacek ni nič počistil za seboj. Verjetno si je mislil: »Bo že dež opral.« Meni pa je prekipelo — vsa leta sva z možem čistila gnoj in ilovico s poti. Sedaj sem imela pa tega dovolj. Gospodič se je spomnil dela na njivi skoraj vedno v slabem vremenu. Ko je po dveh dneh prišel oral, sem stopila do njega in ga prosila naj nesnago s poti pospravi za seboj. »Pa mi kupi helikopter, da bom prišel na njivo,« je bil njegov odgovor. Samo prosila sem ga naj pospravi za seboj, saj rada živim v kolikor toliko urejenem okolju, kot je to sploh mogoče na podeželju. »Za mene je dobro tako, če te pa blato moti, si pa kupi sončna očala.« Je še zabrusil in nadaljeval z oranjem. Ni treba povedati, da je posvinjal po! in glavno cesto. In tako je tudi ostalo. Nočem več pospravljati tuje nesnage. To početje gledam že leta in si ne znam in ne morem pomagati. Pa si res ne morem...? Danes, ko to pišem že ves dan pada dež in, upam, da bo vsaj nekaj svinjarije spral s poti in ceste. Pa brez zamere, i Ps.: Namenoma nisem napisala kraja in imena, ker se ne bi rada prepirala zaradi tega. Upam, da se bo mladenič tudi tako spoznal in pospravil za seboj nesnago, ki jo sedaj pušča na poti in glavni cesti. Predlogi za boljšo organiziranost in večjo učinkovitost sindikata V skladu s programom dela Občinskega sveta ZSS in njegovih organov smo v okviru Sveta za uresničevanje vloge sindikata v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja pri OS ZSS obravnavali organiziranost sindikalnih organizacij v naši občini. Ugotovili smo, da nekatere osnovne organizacije ZSS niso organizirane v skladu s statutom in bi morale pristopiti k spremembam in dopolnitvam pravil o organiziranosti. Na podlagi statutarnih določil morajo pristopiti k spremembam in dopolnitvam pravil o organiziranosti — osnovna organizacija ZSS Termit TOZD Peskokopi in DSSS — osnovne organizacije ZSS Agroemona. Podana je bila tudi pobuda za izdelavo ocene organiziranosti delavcev v pogodbenih delovnih razmerjih z delovnimi ljudmi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi občanov. Sedaj je na območju naše občine organizirana samo ena osnovna organizacija zveza sindikatov. Na seji omenjenega sveta smo govorili tudi o organiziranosti delavcev, ki delajo v krajevnih skupnostih. Glede na spremembe v tem okolju se bo potrebno dogovoriti za najustreznejši način organiziranja skladno s statutom ZSS. Razrešiti bi bilo tudi vprašanje povezovanja osnovnih organizacij ZSS s področja osnovnega izobraževanja na ravni Poslovne skupnosti. Člani sveta za uresničevanje vloge sindikata so precej časa namenili tudi delovanju koordinacijskih odborov sindikatov v krajevni skupnosti. V naši občini sta ustanovljena dva, in sicer v krajevni skupnosti Mengeš in Moravče. Ugotovljeno je bilo, da delovanje teh dveh organov ni posebno dobro zaživelo, zato bo potrebno v prihodnje oceniti upravičenost organiziranosti sindikata v taki obliki. Glede na to, da je v naši občini precej delovnih enot organizacij, katerih sedež je izven naše občine, smo se dogovorili, da damo pobude za ustrezno sindikalno organiziranost v teh enotah. J. Amuš Prvu vinoteka v domžalski občini Pij malo. toda dobro! V prednovoletnih dneh in za silvestrovo ima pomembno besedo tudi dobra kapljica, ki jo ponekod uživajo v prevelikih količinah, drugod pa se še vedno sprašujejo, kaj bi bilo bolje: piti malo in dobro ali veliko in najcenejše vino. Majda Flajšman iz Mengša svetuje kot vinotekarka, da je najbolje piti malo, toda dobro, pa čeprav morda malce dražje. V Mengšu nasproti samopostrežne trgovine Emone je bila pred novoletnimi prazniki odprta prva vinoteka v naši občini. Vodila jo bo Majda Flajšman, sicer sanitarni tehnik. V prvi vinoteki bo moč dobiti večino najkvalitetnejših štajerskih vin, s poudarkom na haloških ustekleničenih vinih. Podobne vinoteke so znane po vsem svetu, pri nas pa jih komajda šele uvajamo. Seveda gre za določene prednosti tudi za gostince in za zasebne kupce. Vsa ta vina iz Majdine vinoteke bodo neprimerno cenejša kot v trgovini, saj jih bo v bistvu prodajala po grosistični ceni, zato bo pred novim letom najbolje zaviti na Proletarsko ulico št. 1, v tisto hišo, ki še ni ometana. V njej si je Majda namreč uredila svojo vinoteko. Morda boste med številnimi steklenicami izbrali tudi kakšno za darilo sosedom, znancem in prijateljem. Vsekakor je kvalitetno ustekleničeno vino v prvi domžalski vinoteki v Mengšu najcenejše, najkvalitetnejše in tudi najbolj pri roki, zato se ne bojte prestopiti prage te nove prodajalne s kvalitetnimi vini. j. Sivec Občani Doba Z vso hitrostjo se bliža novo leto in z njim polno vprašanj, kako bomo preživeli silvestrski večer. Zato sva se z Alenko odločili, da povprašava vaščane naše vasi Doba, kakšni so njihovi načrti in želje ob Silvestru. Izvedeli sva polno zanimivih odgovorov, toda, da bi katerega od občanov zapisale in podpisale za v vaš časopis, nama ni uspelo, saj za to ni bilo pretiranega navdušenja. Zato sva se odločili, da skleneva vse skupaj v krajevni povzetek in ta je pred vami. Kot vsako leto, bo največ vaščanov naše vasi tudi letos preživelo doma, tako se jim zdi najceneje in najbolj varno. Posamezniki bodo odšli na praznovanje ali v halo KG Domžale, v razna mesta k prijateljem, znancem ali sorodnikom. Na glavnem jedilniku bo na sporedu pečenka in dobra kapljica, lačni in žejni torej ne bomo po vsej verjetnosti. Vsaj po mnenju najinih sovaščanov. Kako pa je v resnici? Na to premalokrat pomislimo, še posebej v današnjem času. Doma se bodo ljudje največ kratkočasili ob gledanju TV sporeda, za katerega upajo, da bo boljši kot lani. Mladina se bo zabavala po svoje, starejši po svoje. Tako bo do polnoči, po njej pa bo zabava dosegla vrhunec. Brneli bodo telefoni, vsakdo bo poskušal izraziti čimlepše želje prijateljem in sorodnikom. Silvestrovo noč bodo osvetljevale težko pridobljene petarde in rakete. Kaj pa si želijo v prihodnjem letu? Da bi le ne bilo slabše kot sedaj. Predvsem pa zdravja, uspeha, sreče in zadovoljstva, čimmanj prepirov in nesreč! Pa tudi dosti kruha, miru in svobode! Želja je veliko, koliko se jih bo izpolnilo bomo lahko ugotovili prihodnjega Silvestra. Željam se pridružujeva tudi midve in še nekaj: bodite čimbolj previdni ob novoletnih vožnjah z vašim avtomobiloma, saj bi bilo zelo hudo, če bi se zgodila kakšna nesreča ravno na ta dan. Zato previdno in srečno 1988. Maja REMS, Alenka Glavač članici COPpri OK ZSMS Domžale OBRAT ZA KOOPERACIJO GOZDARSTVO DOMŽALE Priporočamo svoje storitve in želimo srečno novo leto vsem delovnim ljudem, poslovnim partnerjem, kmetom in lastnikom gozdov. IT _ ■t i vil. :„Li. 1 ■ i TRADICIONALNO SREČANJE V HALI: Priznanja športnikom in telesnokulturnim delavcem Telesnokulturna skupnost Domžale je v letu 1977 prvič podelila priznanja zaslužnim delavcem na področju telesne kulture v občini Domžale. Letos je bila to že 11. podelitev priznanj, plaket telesne kulture in Bloudkovih značk. Na srečanju telesnokulturnih delavcev so visoka odličja prejeli tekmovalci za vrhunske dosežke na tekmovalnem področju — osvojitev naslova republiškega ali državnega prvaka, uvrstitev v državno reprezentanco, ekipe, ki so osvojile visoka mesta na tekmovanju v SR Sloveniji in SFRJ ter dolgoletni te-lesnokulturni delavci iz telesnokulturnih organizacij, iz delovnih organizacij, oz. krajevnih skupnosti. Veliko število prejemnikov odličij telesne kulture pomeni, da v občini Domžale deluje veliko telesnokulturnih organizacij ter posameznikov, ki vsak dan teže zagotavljajo sredstva za dejavnost tako mladim športnikom kot že vrhunskim tekmovalcem. Veliko število republiških in državnih naslovov, vključitev naših športnikov in športnic v republiške in državne selekcije nam pove, da imamo v mladih tekmovalcih velik potencial, dobro strokovno delo po telesnokulturnih organizacijah. V celovit program telesne kulture skušamo zajeti celotno območje občine in karseda veliko število panog. Letošnja odličja je prejelo 36 športnikov in športnic ter 34 športnih delavcev in delavk, ki s svojim delom ustvarjajo možnosti za še boljši jutri. V imenu organizatorja prireditve Srečanje telesnokulturnih delavcev je vse navzoče v kratkem govoru pozdravil predsednik skupščine tov. Jože Zevnik, ki je poudiril zaskrbljenost zaradi financiranja telesne kulture v prihodnjem letu. Prireditev so s svojim nastopom popestrile mlade kotalkarice kluba Domžale ter skupina mažoretk iz Moravč. Odličja telesne kulture je podelil predsednik skupščine, prejeli so jih: - PETRA KAŠPER, Smučarsko društvo Domžale, za tekmovalne dosežke v alpskem smučanju; - TOMISLAV VIRK, Smučarsko društvo Domžale, za strokovno delo na področju alpskega smučanja; - FRANCKA JARC, Kotalkar-ski klub Domžale, za vsestransko pomoč pri organiziranju prireditev; - ULJANA HORVAT, Atletski klub Domžale, za tekmovalne dosežke in aktivnost v zboru atletskih sodnikov Domžale; - SILVANA ĐURINAC, Atletski klub Domžale, za tekmovalne dosežke v šolskem športnem društvu in klubu; - SANDI JERMAN, Odred mlinskih kamnov Radomlje, za razvoj taborništva in strokovno delo z mladimi; - RUŠKA ZUPANČIČ, Odred mlinskih kamnov Radomlje, za razvoj taborništva in strokovno delo z mladimi; - MARJAN IN BETKA KON-ČINA, Planinsko društvo ON-GER, Trzin, za požrtvovalno delo pri vzdrževanju planinskih poti; - ANTE JURIŠIČ, nogometni klub INDUPLAT1 Jarše, za aktivno delo na področju nogometa; - VIKTORIJA DRAGAN, Športno društvo Krašnja, za uspešno delo pri razvoju množične rekreacije; - BRANE ŠTRUKELJ, TVD Partizan Domžale za uspešno organiziranje in vodenje društva; - DRAGANA VUJEVIČ, Ko- Vsem svojim cenjenim strankam in drugim občanom želim SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO, ter priporočam svoje fotografske storitve. Foto Repanšek Mengeš talkarski klub Domžale, za tekmovalne dosežke na republiškem prvenstvu; - PETRA PODGORNIK, Ko-talkarski klub Domžale, za tekmovalne dosežke na republiškem in državnem prvenstvu. Priznanja je prejelo 5 tekmovalk za športne dosežke ter 9 športnih delavcev za organizacijsko delo na posameznih področjih. BROMASTE PLAKETE SO PREJELI: - SIMON KOV1Č, Strelska družina Domžale, za 3. mesto na prvenstvu SFRJ; - MILAN JAZBEC, Planinsko društvo Domžale za dosežke v alpinizmu in področju vzgoje mlajših članov; - DARE FLIS, TVD Partizan Domžale, za področje vzgoje mladih karateistov in tekmovalnih uspehov; - STANE OMAHNA TVD Partizan Domžale, za organizacijsko delo v društvu; - PETER KOŠIR, Smučarsko društvo Domžale za uspešno organizacijsko delo; - JANEZ SAVNIK, Kotalkar-ski klub Domžale, za dolgoletno delo kot igralec in kasneje trener mlajših kategorij; - JANEZ ZORMAN, Košarkarski klub Domžale, za dolgoletno delo; - EKIPA PIONIRJEV KOŠARKARSKEGA KLUBA Domžale za osvojitev naslova republiških prvakov; - VERONIKA MIHALEC, Atletski klub Domžale, za osvojeno prvo mesto na krosu ■ Dela 1987; - EKIPA PIONIRK ATLETSKEGA KLUBA Domžale, za osvojitev 1, mesta v kategoriji pionirk na krosu Dela 1987; - EKIPA PIONIRJEV STRELSKE DRUŽINE TINE KMETIC TRZIN, za osvojeno i. mesto na republiškem prvenstvu ŠŠD v streljanju s serijsko zračno puško; - EKIPA PIONIRK STRELSKE DRUŽINE TINE KMETIC TRZIN, za zmago v finalu republiške lige v streljanju s serijsko zračno puško; - EKIPA MLADINCEV STRELSKE DRUŽINE TRZIN, za prvo mesto na republiškem prvenstvu v streljanju s standardno zračno puško; - EKIPA MLADINK STRELSKE DRUŽINE TINE KMETIC TRZIN, za osvojena 3 republiška prvenstva in sicer s standardnim in serijskim zračnim orožjem; - IRENA PERNE, Strelska družina Tine Kmetic, Trzin, za zmago v finalu republiške lige v streljanju s serijsko zračno puško; - JANEZ GRANDOVEC, TVD Partizan Dob, za organizacijsko delo na področju telesne kulture; - ANTON KOVIC, Težkoat letski klub Domžale, za organizacijsko delo v klubu; - BOJAN HRIBAR, Težkoat-letski klub Domžale, za prvo mesto v kategoriji do 75 kg za mlajše mladince in kadete; - JANA JENC, TVD Partizan Mengeš, za strokovno delo kot va-diteljica-cicibanov in pionirk; - BOJAN KOVIC, Smučarski klub Termit Ihan, za osvojeno 1. mesto pri starejših mladincih v ibiatlonu na 10 in 15 km; - PRIMOŽ KRAJŠEK, Smučarski klub Termit Ihan, za osvojeno 1. mesto na republiškem prvenstvu v biatlonu v kategoriji mlajših članov; - MAJDA BITENC, Smučarski klub Termit Ihan, za aktivno in dolgoletno delo v sekciji skakalcev ' - DARKO GOGNJAVEC, Nogometni klub Domžale, za uspešno organizacijsko delo v klubu; - GORAN IVKOVIČ, Nogo metni klub Domžale, za delo z mladimi in organizacijsko delo v klubu; - BOGO DEISINGER, Nogo metni klub Domžale za strokovno delo z mladimi; - SIMONA ČOŽ, Kotalkarski klub Domžale za doseženo 2. mesto v SRS, 2. v SFRJ in 10. v Evropi v kategoriji mladink. Bronaste plakete je prejelo 14 športnikov in ekip ter 12 posameznikov za organizacijsko in strokovno delo. V večini so plakete prejeli nekdanji športniki. SREBRNE PLAKETE SO PREJELI: - EKIPA ČLANOV STRELSKE DRUŽINE Domžale, za doseženo I. mesto na prvenstvu SR Slovenije v streljanju z M K puško 60 leže mednarodni program; - MIŠO PERŠOLIA, Planinsko društvo Domžale, za uspešno in požrtvovalno delo v Društvu in oskrbovanju Doma na Veliki planini; - EKIPA MLADINCEV KOŠARKARSKEGA KLUBA Domžale, za osvojitev naslova republiških prvakov in vice prvakov SFRJ; - SIMON VES, Lokostrelski klub Mengeš, za osvojitev mladinskega državnega prvenstva v HANTER-FIELD; - METOD ŠKARJA, Planinsko društvo Mengeš, za področje prostega plezanja, kjer je med najboljšimi v Jugoslaviji; - SIMON ŠKARJA, Planinsko društvo Mengeš, za dosežke v športnem plezanju; - MAJDA KOROŠEC, TVD Partizan Dob, za tekmovalne dosežke v kolesarstvu, saj je članica državne ženske reprezentance in vice šampionka Jugoslavije; MILAN KAVČIČ, TVD Partizan Dob, za uspešno organizacijsko delo; - STIPE BAREŠIČ, TVD Partizan Dob, za uspešno organizacijsko delo; - MARKO CERAR, Težko atletski klub Domžale, za 1. mesto v Sloveniji za člane v kategoriji do 82,5 kg, je član reprezentance Slovenije; - JOŽE KLOPČIČ, Težko-atletski klub Domžale, za 1. mesto v Sloveniji za člane v kategoriji do 110 kg; - MARJAN GOLOB, TVD Partizan Mengeš, za organizacijsko delo predvsem v teniški sekciji; - ŠTEFAN KOROŠEC, Športno društvo Moravče, za uspešno organizacijsko delo smučarskih skakalcev v Moravčah. ZLATE PLAKETE SO PREJELI: - BARBARA BRLEČ, Smučarsko društvo Domžale, za uvrstitev v državno mladinsko A reprezentanco ter osvojeno prvenstvo SFRJ v kategoriji starejših pionirk v slalomu, veleslalomu in 2. mesto v smuku ter osvojeno skupno zmago Coca-Cola ter več visokih mednarodnih uvrstitev; - LADO GORJAN, Košarkarski klub Domžale, za uspešno strokovno delo s pionirji, kadeti, mladinci in člani; - JANEZ VES, Lokostrelski klub Mengeš, za osvojitev naslova državnega prvaka v FITA IN-DOOR v kategoriji članov; - SAŠO KOVAČIČ, Težko-atletski klub Domžale, za 1. mesto na prvenstvu Jugoslavije za starejše mladince v kategoriji do 67,5 kg, prvo mesto v Sloveniji za člane v kategoriji do 67,5 kg, je član reprezentance Jugoslavije za mladince na svetovnem mladinskem prvenstvu je osvojil 9. mesto; - MATJAŽ ČIK, Konjeniški klub Krumperk, za osvojeno 1. mesto na državnem prvenstvu v kategoriji članov posamezno v disciplini preskakovanja zaprek; - EKIPA ČLANOV KONJENIŠKEGA KLUBA KRUMPERK, za osvojeno 1. mesto na državnem prvenstvu v tekmovalni disciplini preskakovanja zaprek v sestavi: Matjaž Čik — konj Santa Maria, Marko Brojan — tekmovalni konj Anita, Aco Slavič, tekmovalni konj Aron; - VIOLETA MORDEJ, Kotalkarski klub Domžale, za osvojeno prvenstvo SRS, SFRJ in 10. mesto v Evropi v kategoriji članic; - JANEZ PINTAR, Avtomo-todruštvo Domžale, je republiški in državni prvak v R 80 in 125 ccm; - BOŽO JANEŽIČ, Avtomo-to društvo Domžale, je republiški in državni prvak v R 750 ccm; - MARTIN ŠRAJ, Avtomoto društvo Domžale, je republiški in državni prvak v R 250 ccm; BLOUDKOVE ZNAČKE SO PREJELI: BRONASTA - MARJAN ZUPAN, TVD Partizan Preserje za organizacijsko in strokovno delo v društvu; - MITJA BEGUŠ, Športno društvo Krašnja, za organizacijsko in strokovno delo predvsem na področju množične rekreacije; - VILI MAJHENIČ, Obrtno združenje Domžale, za uspešno organiziranje vseh oblik rekreativne dejavnosti tako obrtnikov kot pri njih zaposlenih delavcev; - TONI KLEINLERCHER, Nogometni klub Domžale, za uspešno organizacijsko delo. SREBRNA - ALOJZ PIRNAT, Planinsko društvo Domžale, za uspešno urejanje planinskih poti ter organizacijo društva; - FRANC RIHTAR, DO Indu-plati, za uspešno organiziranje strelskih tekmovanj, uspešno sodeluje na vseh rekreativnih tekmovanjih, sedaj je mentor pri strelski družini Kamnik in je vodja strelcev pri DO Induplati. ZLATA - PAVLE CERAR, TVD Partizan Dob, za dolgoletno uspešno organizacijsko delo tako na področju nogometa, kot ostale rekreativne dejavnosti, veliko svojega časa je posvetil obnovi doma TVD Partizan Dob. Vsako leto ob koncu leta Telesnokulturna skupnost pripravi kronološki pregled aktivnosti posameznih športnih panog oz. uvrstitve posameznih športnikov in ekip. Ob pregledu prejemnikov odličij telesne kulture za leto 1987 niso zapisane vse podrobnosti, ki jih posamezniki dosegajo na občinskih, regijskih, republiških in državnih prvenstvih. Poleg prejemnikov je v občini Domžale še vrsta klubov in društev, ki dosegajo dobre rezultate tako v množični telesni kulturi, kot v tekmovalnem športu. Vseh podatkov praktično ni moč zbrati, saj le težko dobivamo prepotrebne podatke iz posameznih telesnokulturnih organizacij. V letu 1987 smo lahko večkrat prebrali v javnih občilih, predvsem v Delu in Občinskem poročevalcu, o uspehih naših športnikov in športnic. Ne glede na nerožnato situacijo v letu 1988 in kasneje je telesna kultura ostala pomemben del družbenega življenja. Ob tej priliki bi se v imenu telesnokulturnih skupnosti in Atletskega kluba Domžale iskreno zahvalil vsem, ki ste s svojim finančnim prispevkom omogočili izvedbo naše tradicionalne prireditve Srečanja telesnokulturnih delavcev s športniki. Ob izteku leta 1987 želimo vsem telesnokulturnim organizacijam in posameznikom uspešno delo, nastopanje v letu 1988, saj so nekateri športniki v razgovoru na prireditvah poudarili, da bi si želeli v letu 1988 vsaj takih uspehov, kot so jih dosegli v letošnjem letu. M. Gorza DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE Cesta talcev 7 PROSTA DELA IN NALOGE »Komisija za delovna razmerja Doma upokojencev Domžale objavlja naslednja prosta dela in naloge: I. 1 srednjo medicinsko sestro za določen čas za dobo 1 leta — nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta Pogoji: — dokončana srednja šola za medicinske sestre — opravljen strokovni izpit — 3-mesečno poskusno delo II. 2 bolniški strežnici za določen čas za dobo 1 leta — nadomeščanje delavk v času porodniškega dopusta Pogoji: — dokončana osnovna šola — 2-mesečno poskusno delo Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE Komisija za delovna razmerja 61230 DOMŽALE Cesta talcev 7 Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po odločitvi, najkasneje pa v 30 dneh po preteku roka objave«. DELAVCI PRI OBRTNIKIH IN OBRTNIKI! Sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela DOMŽALE organizira v sodelovanju z Delavsko univerzo Domžale ZAČETNI TEČAJ RAČUNALNIŠTVA (BASIC) Tečaj bo predvidoma v začetku februarja 1988. Prijavite se čimprej pri Delavski univerzi ali pri Skladu za izobraževanje delavcev pri obrtnikih, v stavbi Obrtnega združenja na Viru, tel. 723-592. Tečaj je za delavce pri obrtnikih brezplačen. DELAVCI, ZAPOSLENI PRI OBRTNIKIH!!! Osnovna organizacija sindikata delavcev zaposlenih pri obrtnikih vas vljudno vabi, da se udeležite OBČNEGA ZBORA OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA ki bo V PETEK, 15. JANUARJA 1988 OB 18. URI V SEJNI SOBI STAVBE OBRTNEGA ZDRUŽENJA NA VIRU. Pogovorili se bomo o akcijah v okviru sindikata, zato vabimo vse delavce, tudi če niste član OO, da se zbora udeležite v kar največjem številu. PRIČAKUJEMO VAS! 10A az on obi vi h sor ver naj se uvt kaj Za bij igr mc zoi nje ki ki Bi< od ke1 "te\ Sa sm go ili i jer ču SMUČARSKO DRUŠTVO MENGEŠ SILVESTROVANJE V MENGŠU Smučarsko društvo Mengeš prireja 31. 12. 1987 ob 20. uri SILVESTROVANJE V DOMU PARTIZAN MENGEŠ Za ples in dobro voljo bo poskrbel ansambel MIRA KLINCA. Prodaja kart v trgovini PIONIR Mengeš. Vabi smučarsko društvo MENGEŠ JURčeK. Svojim cenjenim strankam želi srečno, zdravo in uspešno novo leto. Istočasno pa želim svoje stranke, ki se v našem bo-tique »Jurček« oskrbujejo s smetanovimi, orehovimi, kokosovimi rogljički in piškoti, da se v novoletnih dneh oskrbijo z NOVOLETNIM DARILNIM PAKETOM, v katerem bomo ponudili 4 vrste različnega najkvalitetnejšega peciva. Darilo — darilno škatlo smo pripravili v dekorativni izvedbi s pentljo, tako da je izredno primerna za novoletno darilo. Poskusite! Sladko v novo leto! JURCEK njiga, naša prijateljica: Teden knjižnega sejma Na OŠ Matija Blejc-Matevž Mengeš deluje tudi lovinarski krožek. Na našem prvem sestanku smo si azdelili delovne načrte, ki naj bi jih med šolskim letom tudi uresničili, eden izmed.njih pa je bil tudi obisk knjižnega sejma v Ljubljani ter ogled Trubarjevih plaket. V Ljubljano smo se odpravili seveda z avtobusom. Razstava knjig je bila kot običajno v Cankarje-_ vem domu. Najprej smo odšli v Malo dvorano, kjer naj bi potekala podelitev Trubarjevih plaket. Ko smo se namestili po stolih, se je prireditev začela. Za uvod je spregovoril dr. Jaro Dolar, ki je povedal nekaj stvari s področja književnosti, cenjenja knjig idr. ^ Zatem je sledila igrica, ki so jo odlično odigrali lju-^ bljanski šolarji. Prikazala je svet pravljic, ko pa so se igralci znašli v vsakdanjem, krutem življenju, so se močno zgroizili, obšla jih je zla slutnja, kar je ponazoril ton glasbe, nasploh je bila igrica ustrezna. Po njej so nastopili recitatorji različnih ljubljanskih šol, ki so deklamirali pesrni Saše Vegri in Toneta Pavčka, M sta bila tudi, poleg knjižničarke iz Slovenske - Bistrice, tudi nagrajenca s Trubarjevo plaketo. Po . odličnem nastopu recitatorjev in ob prejemanju pla-_ket smo vsi navdušeno ploskali. S tem je bila prireditev končana. Ker naša mentorica, tovarišica Marija Cvetek, Sašo Vegri pozna tudi osebno, smo imeli to čast, da smo se z njo lahko tudi pogovorili. Po prijaznem pogovoru z znano mladinsko pisateljico smo se preselili med stojnice s knjigami, kjer je potekal knjižni sejem. Dolgo časa smo si ogledovali razne knjige, občudovali ovitke in jih nekaj tudi kupili. Vesna Sivec VABILO Iniciativni odbor za ustanovitev Kulturnega društva Domžale vabi vse, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri delu društva, da se udeležite ustanovnega občnega zbora, ki bo v ponedeljek, 28. 12. 1987 ob 18. uri v mali dvorani Glasbene šole v Domžalah, Ljubljanska c. 61. Pri načrtovanju dela društva je iniciativni odbor predvidel delo v več delovnih skupinah, in sicer: — mešanem pevskem zboru — dekliškem pevskem zboru — dramski skupini — skupini za izrazni ples — lutkovni skupini — literarni skupini. Glede na to, da iniciatorjem niso znani vsi občani, ki delo z omenjenih področij ljubiteljsko ali profesionalno že gojijo, prosimo vse, ki bi želeli delati v eni izmed omenjenih skupin, da se prijavijo za delo v društvu. Ker je delavoljnih kulturnih delavcev tudi sicer malo, vabimo v društvo vse, ki bi želeli delati na organizacijskem, tehničnem ali kakem drugem področju. Za delo društva bomo skušali zagotoviti normalne delovne pogoje in prostore. Glede na število občanov, ki se bodo prijavili, bomo delo v skupinah tudi organizirali in vas povabili h konkretnemu delu. INICIATIVNI ODBOR zanj Pavel PEVEC TOZD KEMIJA, proizvodnja kemičnih izdelkov, r. o., Mengeš, Kolodvorska 27 objavlja prosta dela in naloge TEHNIKA za vodenje in usklajevanje proizvodnje po proizvodnih fazah, nadzor doslednega izvajanja navodil za delo in ravnanje v skladu s tehnološkim postopkom. Pogoji: — srednja šola kemijske ali usnjarske smeri (V. stopnja) — 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi začetnik —- poskusno delo 60 dni (ne velja za pripravnike) — delo je organizirano v več izmenah Kandidate, ki želijo skleniti delovno razmerje prosimo, da svoje ponudbe pošljejo v 8 dneh po objavi kadrov-sko-pravnemu sektorju delovne organizacije LEK, Ljubljana, Verovškova 57. Odprta razstava inovacij in tehničnih izboljšav v domžalski knjižnici: Brez lastne pameti ne gre dobro... V ponedeljek, 14. decembra 1987 so v dvorani domžalske knjižnice odprli I. razstavo o raziskovalni in inovacijski dejavnosti v občini Domžale; razstava je bila odprta do 23. decembra. Z razstavo, ki je doživela veliko odmevnost, so prireditelji (Občinska raziskovalna skupnost, DIATI in Obrtno združenje) skušali opozoriti na to, da ima raziskovalno in inovacijsko delo v občini Domžale vendarle vidne dosežke in izzvati vse, ki imajo znanje, voljo in hotenje z lastno pametjo stopiti v razvojnem tehnološkem in vsakršnem drugem smislu korak naprej iz doslej znanih, utečenih, konvencionalnih poti in spoznanj. V tem je ves smisel in tudi neobhoden pogoj razvoja, kakor je bilo povedano na priložnostni otvoritvi, ki jo je z glasbenim prispevkom popestril moški pevski zbor Radomlje pod vodstvom Katarine Arčon-Žavbi. V uvodni besedi je predsednik Raziskovalne skupnosti Domžale dr. Andrej Orešnik poudaril, da gre za prvo tovrstno prireditev inovacij in tehničnih izboljšav v domžalski občini, da pa želijo z njo vzpodbuditi in motivirirati tudi druge. Ugotovil je, da je inovacij in tehničnih izvoljšav sicer več, da pa so bile v razstavo pritegnjene samo najvidnejše ... Dejstvo je, da je osnova razvoja, nova kakovost v novih programih, novih tehnologijah, novih rešitvah. Okolje, gospodarski in tržni položaj se redko prilagaja nam, nasprotno: mi se mu moramo prilagajati, pa tudi drugim okoliščinam, zahtevam časa. Dr. Orešnik je poudari!, da še tako majhna razstava, še tako majhno število inovacij pripomore k obogatitvi našega dela. Sicer pa so na razstavi, k pripravi katere sta prispevala pomemben delež Pavel Pevec in Tom«/ Bole, v prvem delu pri- kazali delovna poročila o izvajanju raziskav občinske Raziskovalne skupnosti. V drugem delu so bile predočene inovacije in tehnične izboljšave v OZD. V osmero delovnih kolektivih so izdelali kar 28 inovacij in tehničnih ozboljšav. Predstavilo se je tudi drobno gospodarstvo: 13 članov je predstavilo 30 inovacij- Ob vsem tem imamo v naši občini tudi četvero samostojnih inovatorjev, ki so prav tako prispevali svoj delež k razstavi: Razstavo je z ugotovitvami o vlogi inovacijske dejavnosti v gospodarskem in družbenem življenju odprl predsednik občine Peter Primožič. Brez stalne težnje iti naprej ni možen nikakršen razvoj. V naši zavesti se tega dovolj ne zavedamo, četudi sicer vse bolj priznavamo. Da bi bilo odslej drugače ali vsaj bolje, bo prispevala tudi ta razstava. Novo iz Mengša Kulturni dom kmalu nared_ Vse tiste krajane iz mengeške krajevne skupnosti, ki sprašujejo, kako tečejo obnovitvena dela v mengeškem ku urnem domu, lahko obvestimo, da dobro. Oder in dvorana sta tako rekoč že do kraja obnovljena, zdaj pa potekajo še obnovitvena dela v preddverju dvorane. V notranjosti se bodo tako lahko že v predno-voletnem času odvijale vse prireditve, s poudarkom na Novoletnem koncertu, ki bo tudi letos — čeprav je že lani kazalo, da je bil zadnjikrat — slovesno odprtje menge kega Kulturnega doma pa bo v sredini januarja, ko bodo predvidoma zaključena vsa dela. Ob tem je treba poudariti, da poteka obnovitev iz sredstev samoprispevka občanov, seveda pa je veliko pomagalo tudi združeno delo, o čemer bomo podrobneje napisali ob koncu del. Zaenkrat torej samo to: Novoletni koncert v prenovljeni mengeški dvorani bo, ob odprtju naj bi bilo več prireditev, v februarju pa novi oder in novo dvorano čaka tudi krst s tradicionalno prireditvijo Pod menge-ško marelo, ki je tudi že v pripravi. SIM Hvala za knjige V zadnjem času so bili kulturni delavci naše občine in zaposleni knjižnice Domžale prijetno presenečeni nad odzivnostjo nekaterih delovnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij ter forumov. Ob pomoči, ki so jo izkazali z darovanjem knjig za knjižnični fond domžalske knjižnice, se zato iskreno zahvaljujejo naslednjim: — CZP Delo Ljubljana — OK ZKS Domžale — Občinski svet ZSS Domžale — Komiteju za SLO in DS Ob zahvali za pomoč je treba še povedati, da so z novimi knjigami v obilni meri prispevali k izpolnjevanju zahtevnih kriterijev za pridobitev statusa matičnosti domžalske knjižnice. Delavci knjižnice Domžale se še enkrat lepo zahvaljujejo in voščijo Srečno novo leto. Regulacije in projektiranje strojnih instalacij v dipling. s tr. Bogda n Smon Taborska 13, 61230 Domžale Projektiranje instalacij ogreva nja,vodovoda, prezračevanja, klimatizacije,sončnih sistemov, racionalizacije porabe energije Montaža instalacij talnega ogrevanja sončnih sistemov Vsem občanom želimo v letu 1988 veliko poslovnih in osebnih uspehov. AVDIO VIDEO CENTER JANEZ BANKO ŠTUDLJANSKA 2 A DOMŽALE — Ste mogoče lastnik videorekorderja, ki pa vam sameva na polici, ker nimate kaset? — Imate občutek, da so nove kasete predrage za enkratni ogled, izposojene pa premalo kvalitetne? — Si želite doma napravit lastno zbirko kvalitetnih filmov? — Kupili ste kvalitetne aparature, s kvaliteto slike pa niste zadovoljni? IMAMO IDEALNO REŠITEV ZA VAS, OGLASITE SE PRI NAS! Prvikrat v Domžalah nudimo brezplačno izmenjavo video kaset. POSTANITE TUDI VI ČLAN VIDEOKLUBA »JACK«. Vse informacije vsak delovni dan od 16.30 do 20. ure, razen torka. Srečno novo leto! Janez Banko PRODAJALNA KMETIJSKIH PRIDELKOV LOŽAR ŠTUDLJANSKA 75 61230 DOM2ALE S? (061) 723-244 LOKAL: LJUBLJANSKA 76 Svojim cenjenim strankam želiva ob novem letu mnogo zdravja, osebne sreče in poslovnih uspehov. Hkrati s čestitkami za novo leto in ob najboljših željah priporočava svoje kmetijske pridelke. Cenjenim strankam želiva ponuditi kar največ pridelkov z domačega vrta, to je takih, ki so pridelani na tradicionalen, domač, zdrav način, brez škodljivih kemičnih sredstev. Tudi sicer želiva in se trudiva, da bi najine stranke v najini prodajalni kmetijskih pridelkov lahko kupili samo zdravo, neoporečno zelenjavo, sadje in druge pridelke. Še enkrat: SREČNO NOVO LETO! Sloveniiales lesnM;Itvena RADOMLJE Lesna in pohištvena industrija SLOVENIJALES RADOMLJE Proizvajamo: — visoko kvalitetno sedežno pohištvo za izvoz in domači trg — usnjene počivalnike in sedežne garniture — žagan les — viseče stropove. SREČNO k. "SZ?^ trgovsko gostinska DO JjT^ NAPREDEK BBškk ns°l- °- domžale ^/ TOZD PREHRANA TOZD OPREMOTEHNA TOZD GOSTINSTVO, SLAŠČIČARSTVO IN TURIZEM TOZD GROSIST DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Delavci Napredka želijo srečno Novo leto vsem svojim strankam in gostom ter priporočajo obiske in nakupe v svojih poslovnih enotah! TOZD 1P TEKSTIL. tile mengeš o. sol. o. izdelujemo in prodajamo tehnične, valjane in iglane filce ter končne izdelke iz filca. Delovni kolektiv želi srečno novo leto 1988 OBRTNIK MENGEŠ □CZZD » "OBRTNIK" MENGEŠ, PREŠERNOVA 2 OBRTNA DELOVNA ORGANIZACIJA ZA IZVAJANJE OBRTNIŠKIH IN STORITVENIH DEL p.o. Telefon: h.c. 737227. direktor 737-275 Tekoči račun SDK Domžale 50120-601-30164 Vsem poslovnim partnerjemTn strankam želimo srečno in uspešno novo leto 1988. Priporočamo naslednje usluge in storitve: — zidarstvo, fasaderstvo in ostala gradbena dela — ključavničarska dela — steklarska dela — parketarska dela, pečarska, slikopleskarska dela in vodovodne instalacije INDUSTRIJSKI KOMBINAT »PLANIKA« KRANJ TOZD TOVARNA OBUTVE »MOJCA« LUKOVICA Srečno novo leto 1988! »SEMESADIKE« MENGEŠ uj izvozno-uvozno podjetje nudi poceni kvalitetno seme, sadike za pogozdovanja, parke in drevorede. Cenjenim strankam želimo srečno in uspešno novo leto 1988._ RUDARSKO PODJETJE KREMENOVIH PESKOV IN OPLEMENITENJE NEKOVIN n.sol.O. Ljubljanska cesta 18, Slovenija Čestitamo za praznik in želimo obilo delovnih uspehov! Proizvajamo: KARTONE: papirnica kolicevo Premazne, nepremazne dupleks in tripleks ter specialne vrste kartona PAPIRJE: težko propustne, ovojne in embalažne LEPENKE: specialne vrste za potrebe obutve, elektro in tekstilne industrije SREČNO NOVO LETO! rVS —— — AVTOSERVIS DOMŽALE, p.o. □□MZAlE Ljubljanska c. 1 g-) 230 Domžale p. p. 74 Telex: 31778 YU AS DOM V NOVEM LETU ŽELIMO OBILO DELOVNIH USPEHOV VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM IN HKRATi PREDSTAVLJAMO NAŠO DEJAVNOST; — remontirenje in popravilo cestnih motornih vozil — izdelovanje nadgradnje za vse vrste vozil, prikolic in polprikolic — pooblaščeni servis za osebna vozila Volkšvvagon — izdelava menjalnih in snemijivih nadgradenj - kot prvi v Jugoslaviji. MERCATOR - ROŽNIK, n.Sol.o. TOZD GRMADA, n.sub.o, Ljubljana, Titova 135 želi srečno novo leto vsem občanom in svojim obiskovalcem ter priporoča nakup v svojih trgovinah! kmetijska zadruga emona 61230 Domžale Vsem občanom, posebno še kmetom kooperantom želimo vesele praznike in več sreče v letu 1988. 01 UNI VERZALE DOMŽALE INDUSTRIJA OBLAČIL N. SOL. O. KIDRIČEVA 4 ZA PROSTI ČAS, PRI REKREACIJI IN ŠPORTU, FUNKCIONALNA IN ELEGANTNA OBLAČILA IZDELKI UNIVERZALE DOMŽALE TOZD MLINI DE Domžale Vsem svojim poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom želimo srečno in uspešno novo leto 1988! PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE IN STORITVE. m? .H. .H. 30 let f££a V NAŠIH PRODAJALNAH NA DUPLICI IN V ČRNUČAH VAM PRIPOROČAMO UGODEN NAKUP JEDILNIH JAJC, NUDIMO PA VAM TUDI MESO PIŠČANCEV IN VELIKO IZBIRO KVALITETNIH IZDELKOV IZ PERUTNINSKEGA MESA r^D TOSAMA Vsem poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanomo želimo v novem letu obilo delovnih uspehov. Priporočamo svoje izdelke! Illlhiohfioi Tovarna strojev Domžale p. O. Vsem občanom želimo srečno novo leto! tO komunalno podjetje domžale n.sol.o. 61230 Domžale, Ljube Šercerja 4 Vsem uporabnikom naših storitev, poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom želimo srečno novo leto 1988 induplati INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV INDUPLATI r.o. JARŠE, p. DOMŽALE Delovna organizacija Induplati Jarše vam želi srečno in uspešno novo leto! kovinsko in strojno podjetje hidrometal mengeš, gorenjska cesta nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge: — izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda — izdelava in montaža opreme za pripravo pitne in tehnološke vode — izdelava in montaža opreme za obdelavo blata SREČNO NOVO LETO 1988! RUDARSKO PODJETJE KREMENOVIH PASKOV IN OPLEMENITENJE NEKOVIN n.sol.o. Ljubljanska cesta 18, Slovenija VAM ŽELI SREČNO NOVO LETO TER OBILO DELOVNIH USPEHOV TOVARNA TRAKOV IN ELASTIKE p.o. 61234 MENGEŠ ,Glavni trg 18 Strankam, poslovnim partnerjem ter delovnim ljudem in občanom želimo srečno novo leto! HHS E£h ILaa! ,0© Delovnim ljudem in občanom Domžal želimo srečno novo leto in veliko delovnih uspehov Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov n.sol.o sipini- S TOZD KEMIJA v Mengšu Proizvajamo farmacevtske surovine, kemi čne izdelke, veterinsrske preparate, droge in učinkovine. V novem letu želimo obilo delovnih uspehov. Vir, šarano vi čeva 21 a Vsem delovnim ljudem in občanom želimo srečno no E3 Splošna gradbena dejavnost i BETON — Zagorje ob Savi n. sol. o., TOZD GRADNJE DOMŽALE Ljubljanska 72a priporočamo svoje storitve in želimo srečno novo letoi Ljubljana TOZD INŽENIRING SBP TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Mengeš, Ropretova pot 16 — tel.: 737-395 Cenjenim kupcem, poslovnim strankam in občanom želimo veliko sreče in uspeha v novem letu 1988! Po ugodnih cenah nudimo vse vrste gradbenih materialov. Delovni čas od 7.—15. ure in vse sobote od 7.—12. ure. Za obisk se priporočamo! RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI Mali oglasi Komlortno, takoj vseljivo garsonjero v Ljubljani zamenjam za zazidljivo parcelo ali staro hišo v Domžalah ali okolici.Tel.: 733 037. 19 m2 venecianer tlak prodam. Gartner, Homec, Bolkova 64, p. Radomlje (za gostilno Repanšek). Iščem honorarno zaposlitev (lahko v gostinstvu) v večernih urah ali ob koncu tedna. Šifra: Pridna. Instruiram matematiko, liziko in osnove elektrotehnike, Tel.: 737 278. Za delo v pekarsko-slašči-čarski stroki iščem delavko, ki ji ponujam delo v dopoldnaski izmeni in stimulativen OD. Ponudbe na tel.: 724-131, dopoldan. Bistro Minuta zaposli takoj snažilko, lahko je mlajša upokojenka. Delovni čas zvečer ali zgodaj zjutraj. Informacije v lokalu. ZAHVALA Ob izgubi naše mame, stare mame, babice in sestre ANE PETERKA Rojinčeve mame se iskreno zahvaljujemo negoval-skemu in medicinskemu osebju, ter dr. Zajčevi za vso pomoč ob njeni bolezni v času bivanja v Domu upokojencev Domžale. Hvala tudi dr. Pippu za obiske doma. Zahvaljujemo se tudi praporščakom organizacije ZZB Lukovica ter tovarišu Cerarju za poslovilne besede ob grobu. Posebna zahvala gospodu župniku z Brda, ter pevcem iz Moravč. Hvala vsem dobrim sosedom in znancem za pomoč, cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Domači. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage JOŽEFE SICHERL vrtnarjeve Pepke iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, zdravniškemu in strežnemu osebju »Doma upokojencev« Domžale ter vsem, ki ste ji z obiski lajšali trpljenje In ji Izkazovali vso ljubezen in pozornost. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in izrečene besede v slovo. Enako tudi pevcem in vsem, ki ste jo v tolikšnem številu spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Vsi njeni. ZAHVALA Ob smrti našega očeta, dedka in pradedka JANEZA CERARJA iz Vira se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, denar za sv. maše In nam Izrazili sožalje. Hvala govornikom Janku Veitu in Ivanu Kosimiku za poslovilne besede ob odprtem grobu, oktetu Tosama za odpete žalostinke, organizaciji ZB Vir in DU Domžale za izkazano pozornost. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob smrti pokojne mame, stare mame, prababice in tete IVANE PIRNAT roj.Jašovec Plevnove mame iz Sr. Jarš se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma v Domžalah, osebju Urološkega in Travmatološke klinike ter Onkološkega inštituta v Ljubljani za zdravljenje in nego v njeni dolgotrajni In mučni bolezni, oktetu bratov Pirnat za lepo zapete žalostinke, g. župniku za lepo oprvljen obred. Obenem se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje in jo tako številčno pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči otroci: Ivanka, Anica, Franci in Francka z družinami. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, strica in brata FRANCA ZAJCA Kovačevega ata s Količevega se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in vaščanom, ki ste v dneh žalosti stali ob strani, nam ustno ali pisno izrazili besede tolažbe. Zahvala dr. Janezu Svolj-šku, sestrama Liljani Janežič in Bojani Počivavšek za nuđenje zdravniške pomoči, govorniku ZZB NOV Vir, Janku Veitu, praporščakom, g. župniku Mihi Zni-darju iz Doba za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili v njegov prerani grob ter mu darovali toliko lepega cvetja. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage ma- me K ATI JUTERŠEK roj. Drčar iz Doba se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nas razumeli v času njene bolezni in nam stali ob strani. Hvala vsem za izrečeno sožalje in za vse, s čimer ste želeli počastiti njen spomin. Prisrčno se zahvaljujemo dr. Cerarju za dolgoletno zdravljenje in sestri Liljani za pomoč pri negi, oktetu Tosame za lepo zapete žalostinke, g. župniku za ganljive poslovilne besede in lepo opravljen pogrebni obr°d, ter cerkvenemu pevskemu zboru ... Vsem in vsakomur posebej naša iskrena zahvala. Vsi njeni Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal... (narodna) V SPOMIN 2. januarja 1988 mineva leto dni, odkar je nenadoma odšel od nas naš ROK GROŠELJ Spominjamo se ga in hkrati zahvaljujemo vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke v njegov spomin. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti moža in očeta JOŽETA KRALJA iz Trzina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene izraze sožalja in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se vsem govornikom, KLD Franc Kotar Trzin, pevcem, godbi, še posebej pa gasilskemu društvu iz Trzina za organizacijo pogreba in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Žena Katarina in otroci z družinami V SPOMIN Že je žalostno, dolgo leto minilo odkar od nas si odšel, ko zvon tvoj farni iz Doba ti v zadnje slovo ni zapel. V grobu globokem, mirno zdaj spiš, a med nami si vedno in z nami živiš. TONE MAKOVEC iz Doba 12. decembra mineva leto, odkar si odšel. Tone! Grenak je spomin ob misli, da te ni več in te nikdar več ne bo med nami! Tvoja brata in sestri ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubljenega sina in brata BRANKA MOČNIKA iz Doba, Gubčeve brigade 2 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob nenadnem bolečem udarcu stali ob strani, nam pomagali in izrekli sožalje. Zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, mladincem, sodelavcem za pomoč. Hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred in tov. Krumpačni-kovi ter tov. predsedniku občine Petru Primožiču za govor ob odprtem grobu. Najlepša hvala vsem, ki ste okrasili njegov zadnji dom in ga spremili na zadnji poti v prerani grob. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: oče Ciril, mama Ana, sestra Anka ter drugo sorodstvo. Oh kako je izba prazna, ko tebe mamica več ni, kako je bila prej prijazna, ko si bila mati ti. V SPOMIN 1. januarja bo minilo žalostno leto z bolečino v srcu, ko nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama, babica in prababica ANI KUNAVER iz Drtije pri Moravčah Vsem, ki se je spominjate, ji prižigate svečke ter postojite ob njenem grobu najlepša hvala. Vsi njeni Trud in trpljenje je bilo tvoje življenje Srce je dalo vse otrokom, kar je imelo, niti bilke zase ni imelo. V SPOMIN 31. decembra 1987 bo minilo 10 let, odkar si naš zapustila naša mami CILKA GREGORIN iz Doba pri Domžalah Naša bolečina in samota sta večni, kot je večna zemlja, ki te pokriva. Vsi njeni ZAHVALA Ob prezgodnji smrti našega moža, očeta, brata, svaka in dedka JANEZA STENOVCA se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in osebju Zdravstvenega doma Domžale, ki so bili vedno pripravljeni pomagati in lajšati težave bolezni. Hvala tudi pevcem, praporščakom Zvezi borcev ter nenazadnje Komunalnemu podjetju Domžale, katerega upokojenec je bil, za vence in druge usluge. Žena Tonči in hčerki Marjetka in Andreja z družinama Qii smrti naše dobre mame, stare mame in prababice FRANČIŠKE JASENC iz Krtine pri Dobu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sočustvovanje z nami, ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala pevskemu zboru in otroškemu zboru. Hvala gospodu župniku za lep govor in pogrebni obred. Hvala tudi vsem nosilcem praporov in osebju Zdravstvenega doma Domžale. Vsi njeni ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše nepozabne žene, mame, stare mame, sestre in tete MARIJE PODBORŠEK roj. Zalokar iz Loke pri Mengšu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za svetje in darove v dobrodelne namene in številno Spremstvo na njeni prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi delovnemu kolektivu tovarne Trak ln tovari-šici za poslovilne besede, pevcem, gasilcem, ZB Loka, praporščakom in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta FRANCA LAHA iz Ihana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, denar y cerkvene namene. Hvaležni smo dr. Ivu Pevcu, sestri Bredi Kavka za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za lep poslovilni obred in ihanskim pevcem. Zahvaljujemo se praporščakom ZB Ihan ter tov. Zajcu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, brata in strica ANTONA ORLA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, prelepo darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ste pomagali in darovali v dobre namene. Posebna zahvala g. župniku in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj v 63. letu starosti nenadoma zapustil ljubi mož, oče, stari oče, brat in stric ZDRAVKO KERČ-BINE Podrečje 10 borec 5. bat. II. brigade VDV Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala najbližjim sosedom za pomoč, darovano cvetje in tolažilne besede. Hvala pevcem in govorniku ZB ter dr. Hacetu za hitro pomoč. Vsi njegovi. V SPOMIN Solze, talost, bolečina te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš ti. 28. decembra mineva leto težke bolečine, odkar si mnogo prezgodaj odšel od nas, naš drugi mož, očka, sin, brat, stric, zet in svak JANEZ SONC izŠtude Spomin nate bo večen, kot je večna zemlja, ki te prekriva. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. S tiho bolečino v srcu žena Majda, sin Robert, hči Sabina ln vsi njegovi. S cvetjem grob ti tvoj M krasimo ki v ljubezen trajno in spomin/s cvetje s solzami svežimo, / 1 je v srcu polno bolečin ... pr ZAHVALA Pr Ob boleči izgubi sina H brata — ROMANA HRIBARJA^ se najlepše zahvaljuje* vsem sorodnikom, sosedo prijateljem in znancem ( podarjeno cvetje in sprei stvo na njegovi zadnji po Posebna zahvala družinaf Hribarjevim, Rodetovi, Fl rinovi, Brojanovi in Drobit21 čevi za pomoč in sočustvovju nje. Hvala tudi g. župniku K< pevcem za lepo opravljaj 10 ki 1)0 k Bi obred in lepo petje. Oči, mami, sestra 0] Dl In jaz živim še v ljubljenih osebah in predmetih, SI kakor živeli oni so z menegr v minulih letih ... tel (A. Škefcs ZAHVALA ■« Izgubili smo sina, moJ atija, ata, brata, svaka, str ca ' MILANA NARATA Jj V neutolažljivi bolečini i njim, ki nas je vsak dan' ki" pil z njemu lastnim elano__ izrekamo zahvalo vsem, ste nam v najtežjih dneh sf"~ li ob strani, izrekli pisno i ustno sožalje, darovali cV tje, spremljali pokojnika i njegovi zadnji poti. Iskrena in najgloblja In la za vse in vsem, ki ste l korkoli v teh dneh lajšali n še trpljenje. Posebno zahv lo izrekamo za vse v zvezi > pogrebom. Vsem skupaj in vsakefl* posebej še enkrat najglobfr*~ hvala. <- Vsi njegovi ZAHVALA 612 Ob nenadni ln tragični izgubi v. jega dragega moža in najin« skrbnega očka IVANA TIĆA Sp. Dobrava 2 se zahvaljujemo vsem dobrim j sedom in prijateljem, ki ste H* pomagali ob težkih trenutkih Hvala vsem, ki ste sočustvovat nami, nam Izrekli sožalje ln K skušali potolažiti v teh nikoli i zabljenlh trenutkih. J Zahvaljujemo se tudi DO Ter* Domžale TOZD Peskokop Drtf pevcem, g. župniku in vsem, ki1 ga v tako velikem številu sprt' ljall na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hval» C Žalujoči žena Joži, hčerka V tejka ln sin Jožko. \ _;_k F -M. JO — TOZD za promet Ljubljana vabi k sodelova-ju kandidate za prekvalifikacijo v železniški poklic f REMI KAČ - ZAVIRAČ - KRETNIK pogoji: — končana osemletka _, — starost od 18 do 30 let — posebna zdravstvena sposobnost samska stanovanja niso zagotovljena. Prednost pri izbiri imajo kandidati z odsluženim vo-aškim rokom. Usposabljanje traja 3 mesece. Nadomestilo osebnega dohodka v času usposabljanja znaša 120.000 din, Približni osebni dohodek na delovnem mestu je »50.000 din. Ur vandidati so sprejeti v delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. mnVse prijavljene kandidate bomo povabili na razgovor >, i kadrovsko službo. •' Prijave sprejema kadrovska služba ŽTO — TOZD za promet Ljubljana, Trg OF 7 v 15 dneh od objave. na japonski »Butterflv« v Domžalah: TOP SPIN prei nar ' F'r obdelovanje namiznoteniških loparjev in ploščatih vovjumijastih izdelkov TULIJ BUDAU, Domžale, ku Kettejeva 14 vsem delovnim ljudem in občanom srečno »ovo leto 1988. Hkrati obveščamo, da smo razširili svojo ponud-"f° z rekreativnimi in tekmovalnimi namiznoteni-skimi loparji vrhunske svetovne japonske znamke BUTTERFLY. 0BČINSK4 ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE: Program krvodajalske akcije za leto 19*88 Skupščina Rdečega križa Slovenije je pripravila pro-enflgram krvodajalskih akcij, ki jih bomo organizirali v letu 1988 >ke£a občino Domžale bodo odvzemi potekali v mesecu marcu in to: 15., 16., 17., 18., 21., 22., in dodatni dan 1988. razvidno, da odpade akcija v mesecu januarju 1988^ Plan in podrobnejše informacije o krvodajalski akciji boste dobili pozneje. '"j I OBČINSKA ORGANIZACIJA RK ' h( DOMŽALE inof marcu m t 28. julija j , stl2 *eg» Je ELEKTROMEHANIKA SKOK ANTON 61234 Mengeš Loka - Na Gmajni 4 Te 1.(061) 737-559 -J JANKO MOČNIK STROJNO ČIŠČENJE TALNIH OBLOG ČIŠČENJE itisona, tapisona. vseh vrst preprog ČIŠČENJE, ZAŠČITA IN POLIRANJE marmorja, kamna, PVC oblog 251 MORAVČE tel.: 061/342-261 int. 26 - dopoldan Ml«, Ju* 3 riti ' hA A lUFMlfi _ Dri .ti- MAJHENIO-DOMŽALE Telefon: 721-057 *u cenjenim strankam in poslovnim ■ jf Partnerjem želi srečno v letu 88. AVTO M ELEKTRIKARSTVO VIK. fcMUtkt LJUBLJANA DUŠAN GROM POOREČJE 60a DOMŽALE obratovalni čas vsak delovnik od 8h- 12h in 0dW- 1Sh BRANKA SITAR TRGOVINA ŽIV - ŽAV Ljubljanska 80, 61230 Domžale Cenjenim strankam želimo srečno in uspešno novo leto 1988 Se priporočam! »ose« 11 AVTO ELEKTRIKA Domžale, Kamniška cesta 19 KOSEC ALOJZ Stan.: tel. (061) 723 4S4 Svojim cenjenim strankam, poslovnim partnerjem in vsem občanom želim srečno, zdravo in uspešno novo leto. Ob tej priložnosti, ko si izrekamo najboljše želje za prihajajoče želje pa želim opozoriti na svoje usluge, ki obsegajo vse vrste avtoelektrikarskih popravil in storitev, instalacije radio aparatov in drugih aparatur v avtomobile ter še druge storitev, ki jih stranke pričakujejo. Ob novem letu vam še enkrat izrakam: SREČNO NOVO LETO. Alojz Kosec ftua vas vabi... V lokalu Mamma mia v objektu SPB-1 Ljubljanska 80 prodajamo domače rezance v različnih širinah, krompirjeve svaljke (njoke) ter sirove in mesne raviole z dodatki različne zelenjave. Z nakupom naših izdelkov si gospodinje prihranite veliko dela, saj je treba naše izdelke kuhati le od 2—8 minut v vreli vodi. Pridite in poskusite! Vsem svojim sedanjim in bodočim strankam želiva srečno in zdravo novo leto ter obilo uspehov. Priporočava se za obisk in nakup naših testenin ... Jože in Karin Potrpin IZDELOVANJE ŽEBLJIČKOV fOf I ] Ludvik Lorber TOPOLE 15 — 61234 MENGEŠ ELEK mOlMIKA RTV SERVIS KOMISIJSKA PRODAJA _ '" C| APARATU R IGOR ZABRET ROBERT OREHEK Kolodvorska 5, 61230 Domžale SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO ŽELIVA VSEM SVOJIM STRANKAM, KI SE JIM ZAHVALJUJEVA ZA CELOLETNO SODELOVANJE IN ZAUPANJE. Hkrati s čestitkami priporočava svoje storitve: POPRAVILA: — radijskih sprejemnikov — TV color in ČB aparatov — avtoradijev — videorekorderjev — ostale elektrotehnike MONTAŽA: — video in audi tehnike — avtoradijev — avto in hišnih alarmnih sistemov IZDELAVA: — efektov — zabavne elektronike manjših serij ŠE ENKRAT: SREČNO NOVO LETO! KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE Bi§ hidrometal MENGEŠ. GORENJSKA CESTA Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. več ključavničarjev 2. več strugarjev 3. snažilke Pogoji: pod 1 in 2 — IV. stop. strok, izobrazbe strojne smeri, leto dni delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok, dvomesečno poskusno delo pod 3 — končana osnovna šola, enomesečno poskusno delo Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Kovinsko in strojno podjetje HIDROMETAL Mengeš, splošno kadrovski sektor. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri kandidatov. popravila, čiščenje, mazanje vseh vrst .1=3». šivalnih strojev TINE KLANČAR VIR, ČUFARJEVA 6 Tel.: (061) 723-324 61230 DOMŽALE Nataša PAVLI Ljubljanska 91 Domžale blok SPB 2 tel.: 723-566 Cenjenim kupcem nudim kompleten izbor vseh vrst etuijev, moške in damske listnice, denarnice, moške in damske pasove in torbice ter opravljam popravila usnjene galanterije. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 16. do 19 ure. Za obisk se priporočam! Socialistična republika Slovrnija SKUPŠČINA OBČINE DOVIŽALE OBVESTILO Obveščamo občane, da bodo uradne ure v upravnih organih skupščine občine Domžale tudi v. TOREK, 29.12. 1987 od 8. do 13. ure. Sekretariat skupščine in izvršnega sveta OBVESTILO Zadnje tri dni v mesecu decembru 1987 bo v prostorih »Knjižnice« (Šola V. Perka) v Domžalah razstava DOMŽALE Z OKOLICO NA STARIH RAZGLEDNICAH Tudi ftlatelistično društvo Domžale zbira za to razstavo stare razglednice, ki jih je pripravljeno tudi odkupiti: po din 1.000.— do 2.000.— za razglednice do leta 1920 po din 1.000.— do 1500.— za razglednice do leta 1941 po din 1.000.— do 3.500.— za razglednice in pisemske ovitke s poštnim žigom 1945 Gorenjske in Štajerske Da bi razstava uspela, vas prosimo za sodelovanje s tem, da poiščete med vašimi razglednicami primerne razglednice za razstavo. Na željo vam bomo razglednice tudi vrnili. Za sodelovanje se vam že vnaprej najlepše zahvaljujemo. Mladince vabimo na društvene sestanke, ki jih ima društvo vsak prvi in tretji četrtek v mesecu v prostorih Krajevne skupnosti. V. Perka v Domžalah od 17. do 19. ure. (šola V. Perka) Radomlje so dobile nagrado kot najlepše urejen majhen kraj. Bili so počaščeni. Se sreča, da ga »za majhen kraj« niso dobili Mengšani, bi bili gotovo užaljeni. *J>3 N0N m* Naša anketa: SPOŠTOVANI BRALCI Skozi vse leto 1987 smo v okviru Uredniškega odbora Občinskega poročevalca izbirali predloge za ZLATI SLAMNIK oz. GORJAČO RO-KOVNJAČO. Tako se je nabralo kar precej predlogov, izmed katerih bi radi izbrali 2. Enega za »Zlati slamnik« in enega za »Gorjačo rokov-njačo«. Vabimo vas, da nam pri tem pomagate. V spodnjo glasovnico vpišite številko po vašem mnenju najzaslužnejšega dobitnika ZLATEGA SLAMNIKA oz. GORJAČE ROKOVNJAČE. Glasovnico z vašim imenom izrežite in pošljite na naslov: UREDNIŠTVO OBČINSKEGA POROČEVALCA p. p. 2; Ljubljanska 34 61230 DOMŽALE Izmed prispelih glasovnic jih bomo izžrebali 10 in jih nagradili s praktičnimi nagradami. Sodelujte!!! V LETU 1987 SO »ZLATE SLAMNIKE« PREJELI: 1. Železniška postaja Domžale 2. Graditelj Kamnik 3. Žuhl Franc iz Trzina 4. Mengeški organizator kulturno-zabavne prireditve »Pod mengeško marelo« 5. Knjižnica Domžale 6. Športno društvo Moravče — skakalna sekcija in amaterski delavci 7. Hram Rožice, Mengeš 8. Vrhpolje — prizadevnim občanom 9. KUD Miran Jarc iz Škocjana V LETU 1987 SO GORJAČO ROKOVNJAČO PREJELI: 1. Dimnikarji 2. I pravi jal ec hale Komunalnega centra 3. Lastnik edinega Plečnikovega objekta v Domžalah 4. Zavod za spomeniško varstvo Kranj 5. Pristojni organi v občini za podirajočo dobsko sramoto 6. Strokovnjaki izvajalci krovskih del za krovska dela na Ljubljanski 65 in 85. 7. Domžalski, trzinski in drugi peki 8. Prireditelji tombole SD Domžale 9. Komunalno podjetje Domžale o đ r e ž i GLASOVNICA Glasujem za ZLATI SLAMNIK št__ ter za GORJAČO ROKOVNJAČO št. Ime, priimek, naslov_,_ V zvezi s hotelom se nekaterim že dolgo časa prikazuje Marija! Menda iz Avstrije! F-frO« Z našimi kulturnimi ustanovami je nekaj hudo narobe. Že dva dni nismo odprli nobene nove galerije niti bifeja — Izražamo gnus nad gostilničarjem, ki je Mengšanom že zdavnaj vzel možnost, da bi nov kulturni dom poimenovali TRDINOV HRAM. Iz zaupnih virov smo izvedeli, da je za Radomlje v prihodnjem letu že rezervirano priznanje NOČNA TICA 88. Potem, ko se je del Napredka aktivno vključil v boj proti alkoholizmu, saj je zaprl že dva lokala in potem, ko je poizkušal že vse. kar bi družbeno gostinstvo spravilo na zeleno vejo, imamo predlog, ki bo skoraj zanesljivo uspeh namesto špricar krat konjak je izguba, poizkusite z igro na srečo: X krat X je nič. Če igra ne bo uspela, če ne bodo uspešni šlogarice in čarovniki, pa brez moči tudi strokovnjaki za okultne vede. potem jim preostane samo še domžalski Vatikan. Papeževa pomoč je itak že prepozna! Umetniki so krasni ljudje, dokler so vsaksebi. Ob sklepu leta smo želeli kot krono kulturnega življenja v občini najti dva umetnika — prijatelja, pa smo obupali. Bralcu, ki mu to uspe, bomo podarili pesniško zbirko mladega nadebudnega domžalskega pesnika. Zasebne likovne galerije rastejo kot gobe po dežju, saj ne mine dopoldne, da ne bi odprli vsaj dteh. Materi občini se resnično »fržmaga«. zato je sicer na jezo in s stroškom odprla svoje občinsko likovno razstavišče. V naši državi (občini) je znana praksa, da se iz kulturnih v nekulturne kraje prenašajo razne dobrine, komunalne bonitete, razni dobri kadri in podobno. Zaenkrat smo Mengšu odstopili KIOSKE, »KADRI«-ji so na poti... AH, VE STARE DOMŽALE Zvedeli smo, da tudi 5. mesto v slovenski nogometni ligi pomeni relativen neuspeh. V okoliščinah domžalskih nogometnih strokovnjakov bi bil relativni neuspeh tudi prvo mesto. Zaradi relativnega neuspeha uredništvo znova išče svojega internega trenerja. Ponudbe pod: »Dobro pere Čarli« Znani vedeževalki — šlogari-ci z Gorjuše se opravičujemo, ker smo kar celo leto pozabili nanjo. Prosili bi jo za vrsto uslug, še najbolj pa bi jo rabili v Napredkovem TOZD Gostinstvo. Pomagala bi jim pri projektu: SKOK V PRIHODNOST! Na programsko volilni konferenci SZDL je delegate uvodoma nepričakovano pozdravila žalostinka. Kakršni časi. taka glasba! Z novim likovnim razstaviščem Domžale nimamo uspeha, saj je pra\zaprav tako rekoč brez potrebe. Napredek že blizu 20 let prav tam »razstavlja« svoje platno. Tisto, kupolasto . . . * * * \ ideti je, da nekateri gostilničarji alkohol težko prenašajo. Zadnjič smo videli enega izmed njih. ko je skozi stranska vrata trgovine na hrbtu nesel dve gajbi pijače. Trzinci bi se očitno radi spet širili. Domžalska energetska skupnost jih v teh prizadevanjih močno podpira s programom Ljubljana 2000. * * * V Domžalah je skoraj vse črno: črn kruh, črna prihodnost, Črni graben, črne usluge, črno dimnikarstvo, samo gospodarski uspehi so RDEČI! * • * Zvedeli smo. da vsi. ki imajo kaj opraviti z izgradnjo počitniškega doma na Krku. opravljajo božjo-romarsko pot tja doli proti morju. Kdor je v občini kaj vreden, je bil tam vsaj že 18 krat. t red niski odbor je skoraj v celoti ničvreden. Sreče človeku ne more dati ne občina, ne država, ne partija — lahko mu jo pa vzame. Glede na informacijo o višjih obrestih na nevezane vloge in zanesljivo nižjo stopnjo inflacije smo aktualni in vam ponujamo slogan: Jože. Jure. Francka. Stanko denar takoj v dobro banko! (borov eljsko)! *v*r v *°°$n£Xmi ljudmi da tam me**tJzvedel *>'•/ kaj novega spet / 7 - • / A zdaj Domžalcanov vec m, da bi zvečer v gostilno šli, vse hiše so jim odstranili jih za Bistrico izselili... Namest0 lepih L gre v steno. O drage moje ve Domžale, ki najmanj petsto let \ ste stale, a zdaj vas zbrisal 'je »Nekdo«, ki sploh ne ve, kaj je lepo. MIRANDA TUDI TO SODI K PRIPRAVAM NA ZIMO POGLED V PEČ Dolgo je že tega, ko je dimnikar obljubil: »Pridem vsak pni četrtek v mesecu.« Potem pa je za lep čas na dano obljubo pozabil. Prejšnji četrtek navsezgodaj pa se je spomnil, da obljuba dela dolg. Vstopil je skozi odklenjena vrata garaže, v veži zalotil gospodinjo in začel: »Gospa, ometali bomo ...« Ona pa: »Nič ne bomo ometali. Smo ometali že spomladi — sami. Kurimo šele štirinajst dni. Peč je čista. Res.« »No, ja, saj pogledam pa lahko, kajne?« Stopil je do peči, iz torbe izvlekel pripravo, ki se ji pravi žepna svetilka, odprl vrata in strokovno posvetil v temno peč. Njegova ugotovitev je bila neizpodbitna: »Tako je, gospa. Peč je čista.« »Hvala lepa, pa srečno Novo leto... se je hitela poslavljati gospodinja, mož v črnem pa je v rokah držal blagajniški prejemek: »Ker nismo ometali, bomo naredili ceneje ... Za pregled in nadzor kurilnih naprav 5.500.— (pet tisoč petsto) dinarjev.« Vesela, da ni bilo treba pospravljati po ometanju, mu je gospodinja željeni znesek ročno odštela, se prijela za gumb, dimnikar pa je — kar se je dalo hitro — odbrzel novim dogodivščinam naproti ter si prepeval tisto: Vsak pogled v peč, petsto jurjev več... P. S.: Po srečanju z možem, ki je popoldne prišel iz službe in jo prepričeval, da on pogleda v peč zagotovo ne bi plačal, se gospodinja vse do danes še ni čisto pomirila. Jezi jo tudi to, da so dandanes tako čudni časi, da ne ve najbolj točno, ali je 550 starih jurjev veliko ali malo denarja. MOŽ