O športu in prostoru
Na zadnji seji obtinske skupš&ne so dele-gati na skupnem zasedanju vseh treh zborov obravnavaU položaj in problematiko telesne kulture v občini, sprejeli so: Sklep o uskladitvi družfoenega plana občine za obdobje 1981-1985 z dogovorom o temeljih družbe-nega pUna SRS in z zakonom o varstvu kme-tijskih zemljišč pred spreminjanjem namemb-nosti, Odlok o pripravi in sprejemanju druž-benega plaiui občine za obdobje 1986-1990, osnutek Družbenega dogovora o priznavalni-nah udeležencem NOV in osnutek Odloka o priznavalninah udeležencem NOV in občin-. skih družbenih pomočeh. Sprejeli so tudl po-rodlo o poteku priprav in o gradnji objektov iz programa samoprispevka III. na obntočju občine ter prognun dela skup&ine obdne in njenih zborov za leto 1984.
Za bolj množično in cenejše športno udejstvovanje
Ob obravnavanju položaja in problematike telesne kulture v naši občini so se delegati opirali na predloženi material oziroma dele-gatsko gradivo. V njem je zapisano, da delov-ni ljudje in občani uresničujejo ustavne pravi-ce in dolžnosti na področju telesne kulture v osnovnih telesno-kulturnih organizacijah v krajevnih skupnostih in temeljnih organizaci-jah združenega deia, v samoupravni interesni telesno-kulturni skupnosti in Zvezi telesno-kulturnih organizacij. Ob razčlenjevanju de-lovanja samoupravnih odnosov prevladuje ugotovitev, da obstajajo težave v delegatskih samoupravnih odnosih znotraj samoupravne interesne telesno-kulturne skupnosti in Zveze telesno-kulturnih organizacij Ljubljana Vič-Rudnik. Največje ovire za normalno delova-nje skupščine SITKS in ZTKO predstavljajo neuresničeni delegatski odnosi znotraj osnov-nih telesno-kulturnih organizacij, kot tudi sla-bo delovanje konference delegacij v TOZD in
delegacij v krajevnih skupnostih. Dokaj po-gosti so primeri odstotnosti delegatov iz istih konferenc delegacij.                 '    -.
Zaostrene gospodarske razmere terjajo an-gažiranje vsakega posameznika v vseh sferah družbenopolitičnega življenja, še posebej se moramo zavedati tega na področju telesne kulture. V kateri delujejo predvsem amater-ski delavci, ki so s svojimi prostovojnim de-lom osrednji in najpomembnejši nosilci de-javnosti. Množico amaterskih delavcev lahko nenehno širimo in spodbujamo k aktivnemu sodelovanju Ie v toiiko kolikor omogočimo reševanje aktualnih problemov, ne glede na to ali so trenutnega ali dolgoroČnega značaja,
vsekakor pa le na podlagi družbenega dogo-varjanja in samoupravnega sporazumevanja. Prek samoupravnih organov v OZD in KS in s strokovno pomočjo osnovnih telesnokul-turnih organizacij oziroma društev v KS mo-ramo ob upoštevanju načela svobodne menja-ve dela uskladlti telesnokulturne potrebe z možnostmi in sprejeti skupne programe za širjenje števila zdravih, telesnokulturno aktiv-nih delavcev in krajanov.
V  KS, kjer telesnokulturna aktivnost še ni zaživela, je nujno zasnovati stalne oblike teh aktivnosti; zlasti za potrebe otrok in mladine. Več skrbi moramo posvetiti tudi predšolskim otrokom, ne glede na to, ali so vključeni v VVO ali ne. Veliko bolj kot doslej pa mora-mo izkoriščati obstoječe objekte, telovadnice in športne ploščadi pri osnovnih šolah ter zagotoviti   razvoj  cenejših  oblik  športnega udejstvovanja.
V razpravi na seji skupščine je bilo najgla-snejše pripombe slišati na račun reorganizaci-je samoupravnih interesnih skupnosti, na ra-čun še vedno neoblikovane skupne delovne
skupnosti SITKS in ZTKO, ki se jo oblikuje že od leta 1981. Zahtevamo, je dejal detegat iz KS Murgle, da se pojasni, zakaj skupne delovne skupnosti še ni in koliko sredstev je bilo zato odtujenih za osnovno telesnokultur-V dejavnost! Delegatka iz VTOZD Veteri-narstvo je poudarila, da je treba več sredstev nameniti za rekreacijo, pa čeprav na račun vrhunskega športa in da se športne dvoranc oddajajo po principu kdo da več, ne pa, kdo je bolj potrebuje, v katerih sredinah je večji interes. Predlagala je tudi, naj bi kinološka društva vključili v telesnokulturne skupnosti.
Pripombe delegatov pa se se nanašale tudi na zahtevo po razmejitvi pristojnosti med SITKS in ZTKO, na gradiva in materiala, ki so vse preobširni, na slabo informiranost in na zahtevo, naj bo vrhunski šport v pristojnosti republike ne pa občine, v kateri se ta šport domicilno razvije.
Delegat OK SZDL je podal stališča pred-sedstva OK SZDL: nujno je treba razrešiti status telesnokulturnih objektov; pri dogradi-tvi in usposobitvi športnih objektov naj ima prioriteto športna dvorana na Galjevici, sana-cija kopališča Kolezija in vzdrževanje večna-menskih športnih ploščadi; pripraviti je po-
trebno trajni dogovor glede financirania mej-nih dejavnosti: šole v naravi, dela v SŠD ter akcij Solanja in nagrajevanja kadrov; urediti je potrebno status vrhunskih športnikov; za-gotoviti nemoten razvoj samoupravnih odno-sov v mestni in v občinskih telesnokulturnih skupnostih.
Ohraniti čimveč kmetijskih površin
Kot smo že povedali v uvodu, so delegati na skupščini sprejeli sklep o uskladitvi družbene-ga plana občine za obdobje 1981-1985 z do-govorom o temeljih družbenega plana SRS in z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. Tako v naši ob-čini, kot tudi v drugih občinah Ljubljane us-
klajevanje ni potekalo le z redkimi izvedbeni-mi akcijami, ampak tudi s temeljno urbani-stično dokumentacijo. Temeljna urbanistična dokumcntacija namreč zagotavlja kontinuira-ni razvoj poselitve, ki se često ureja le z lokacijsko dokumentacijo. To pa hkrati po-msni, da v večini primerov posegi niso eviden-tirani v družbenem planu (individualna grad-nja na primer). S postopki usklajevanja in razvrščevanja kmetijskih zemljišč scdaj te-meljna urbanistična dokumantacija postaja smiselna dopolnitev sicer najpotnembnejših družbenih akcij v srednjeročnem obdobju, oziroma integralni del družbenega plana obči-ne Ljubljana Vič-Rudnik.
Rezultati razvrščanja bodo sestavni del družbenega plana občine in vključujejo goz-dne površine, zaraščajoče površtne, kmetijske površine, neplodne in zazidalne površine. Kmetijske površine pa so dalje razvrščene v kmetijska zemljišča, ki so trajno namenjena
za kmetijsko rabo in v kmetijska zemljišča, ki jih po kmetijskem zakonu imenujemo druga kmetijska zemljišča.
Razvrščanje je zavzelo odnos do skupno 200 zazidalnih otokov po temeljni urbanistič-ni dokumentacij. Od tega razvrščanje na 36 otokov ni vplivalo, na 164 pa je. Od tch 164 otokov jih je bilo 46 zmanjšanih, 118 pa povečanih - predvsem zaradi obstoječe zazi-danosti.
V občini je bilo 15 konfliktov med interesi poselitve in interesi kmetijstva po ohranitvi hajboljših kmetijskih zemljišč in planiranih melioracij. Večina konfliktov je bila ustrezno rešena.
Ko se je izvršni svet opredeljeval do predla-ganih uskladitev njegova stališča so bila po-sredovana tudi skupščini - je stremel za čim-večjim ohranjanjcm kmetijskih površin in po-udaril, naj se pozidava rešuje tudi s smotrnej-šo izrabo sedanjih.zazidljivih površin.
NINAČOŽ