119
Dopis iz Ternoviga Potoka poleg Dunaja.
Ker od vsih strani odgovore na vprašanje dajajo, kako bi se dali mravljinci od dreves odgnati, moram tudi jez, ki se že zdavnej z sadnimi drevesi pečam , eno besedico vmes govoriti. — Nar pervič ne zamerite mi gosp. V. V. če vam brez ovinkov rečem, de ste se v 26. listu nemalo bahali, ko ste rekli, de je cekin vaš. S kom ste ga neki le zaslužili? Kakšen pomoček ste nam li razodeli? Vemo de se mravljinci od me-šičjih popustikov rede, tode, ta gola vednost nam nič ne pomaga, jih pregnati. Kaj pomaga bolniku, če so zdravniki njegovo bolezen spoznali, če mu pa nevedd pomagati? Ako hočete, de bo cekin vaš, povejte, kako se bolehne drevesca ozdravijo , na ktere mravljinci lazijo! To je po mojih skušnjah nar potrebniši reč: brez taciga pomočka ne bomo nikakor mravlja iz vertov pregnali, bolehne drevesca se bodo posušile in na zadnje bomo mravljinčne jajca zobali, namesti de bi sadje jedli.
Tudi jez pripomočka ne vem, ki bi vse želje spolnil — en dober svet pa, ki veliko pomaga, vun-der zamorem dati. Med vsimi pomočki, nedolžne mravljince odganjati, ali boljši reči, škodljive uši na drevescih in cvetlicah zatirati, sim nar bolj žajfenco (za pol groša žajfe v kakih 3 bokalih mehke vode raztopljene) poterdil; žajfenca pa se morale z mehko vodo, postavim z deževnico narediti; z njo se drevesca tam, kjer so uši ali mravljinci , poškropijo ali pa mladike eno za drugo v to vodo vtakvajo: uši In tudi mravljinci, ktere je žajfenca zadela, bodo poginile. To delo se mora pa zvečer, ali saj popoldne, kader sonce na drevesca več ne sije, opraviti. Od žajfenee vmazano in obeljeno perje se čez en čas z čisto vodo poškropi in opčre.
Pri ti priložnosti, in ker bodo kmalo po ajdi čbele brenčale, moram tistim, ki bi vtegnili od kake čbele pičeni biti, sredstvo oznaniti, ktero ne samo bolečine potolaži, ampak tudi o teki j in o zatira in kar čudo hitro pomaga: to po več skušnjah poterjeno zdravilo je vinski izlečik rože sv. Antona *) (ArnicaTinctur) na to vižo napravljena, kakor jo homeopati rabijo.  Pičeno mesto se kakih
*) Roža sv. Antona ali kukovnišnik, ali hribovski p rim oz ki ali bardnja ali svetlica (Berg-Wolverlei, arnica montana).
petkrat z imenovano tinkturo pomoči, in bolečine bodo zginile, kov bi pihnil, in otekljine bo malo ali pa clo nič. #3 Čbelarjem je svetvati, to zdravilo, ker tudi drago ni, pri rokah imeti,          P. S.
*) Resnico tega tudi jez iz lastne skušnje poterdim.
Vrednik«