Štev. 37. Leto LXIV.
V Ljubljani, 18, septembra 1924. Poštnina plačana v gotovini
V»e spise, v oceno poslane knjige itd. je poiiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/L Vse po-Hljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo Udruienla Jugosl. Učiteljstva - PoverienIStvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za ¡nožem. 60 Din. Posamezna štav. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst j« plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Nasilja in persekucije novega prosvetnega režima.
Preganjanje članov UJU. — Nasilje nad viš. Sol. nadz. Eng. Ganglom, starosto Jug. Sokolskega Saveza. - Premeščanje na podlagi denuncijacij duhovščine In brez discipliniranih preiskav.-Anarhija prvega reda v prosvetl.
Vlada zakona), reda in pravice je pričela v prosvetnem resoru s svojimi nasilnimi persekucijskimi orgijami. Za center svojih persekucij si je izbrala preganjanje članov UJU in preganjanje zastopnikov Sokolstva.
Dosedaj so klerikalni zastopniki z lepimi pogledi, prijaznimi besedami in gentelmenskimi gestami čarali srbsko prosvetno javnost, da je gledala v nje kot v prave predstavnike pravice, vredne polnega zaupanja; dajali so lepe obljube o pravičnem postopanju in gar rancije, da razen enega zastopnika ne bodo izvajali nobenih izprememb pri prosvetni upravi v Sloveniji; naivno so jim verjeli vsi oni, ki poznajo klerikalizem samo v teoriji, ne poznajo pa kleri-kalizma in njega ostudnih metod v praksi; a sedaj so pričeli s svojimi orgijami, da ga bodo imeli priliko spoznati tudi ti v praksi.
Afront klerikalne prosvetne politike se je obrnil proti članom UJU. Počasi in previdno so se spravili nad organizacijo, najprej v Sloveniji, da se zajedo iz sigurnega terena v nesigurnega, češ. saj se srbska javnost ne bo zanimala za Slovenke razmere. Udarjati so pričeli po članstvu UJU in istočasno po reprezen-tantih gibanja v smeri Jugoslovenskega Sokolskega Saveza.
No! Prepričam smo, da bo slovensko učiteljstvo. ki je preizkušeno v dobi klerikalnih persekucij Šusteršič - Lampe-Peganovl, boreče se pod Avstrijo ravno za ideale jugoslovenskega narodnega edinstva, ki je bilo zaradi tega v Avstriji tako strastno preganjano, znalo možato se zadržati tudi v tej preizkusni dobi in bo častno preneslo to preizkušnjo zna-čajnosti vsakega posameznika. Jačja od klerikalnega nasilja je naša zavest v zmago prave smeri državnega in narodnega edinstva ter v propast državnih destruktivnih elementov, ki so si osvojili moč, katero sedaj zlorabljajo. Ta zavest daje vero v zmago pravice in v popravo krivic, učinjenih sedaj po državni kon-stelaciji, ki je nastala zgolj iz nesloge naprednih vrst. PREPRIČANI SMO, DA PERSEKUCIJSKO KLERIKALNO POČETJE V PROSVETNI STROKI NE BO RUŠILO NAPREDNIH UČITELJSKIH VRST IN NAŠE ORGANIZACIJE. KAR JE PRAVI NAMEN KLERIKALNE PROSVETNE POLITIKE, TEMVEČ DA BODO KLERIKALNE ORGIJE ŠE TESNEJE SPAJALE NAPREDNE UČITELJSKE VRSTE IN SE BO IZ KLERIKALNEGA NASILJA RODILO MED UČI-TELJSTVOM LE ZDRAVO SEME. DA BO UČITELJSTVO POSTALO PRVI NOSITELJ OBČE NAPREDNE SLOGE V SEDANJI NAŠI OKUŽENI POLITIŠKI JAVNOSTI. To nam narekuje nujna državna potreba, če hočemo še pravočasno odstraniti za državo kvarne rušilce in protivnike jugoslovenskega nacionalizma, ki je za eksistenco države tako nujno potreben. kot ribi voda.
Obžalovati mora sicer slovensko učiteljstvo. da je ravno srbska napredna javnost pripomogla klerikalizmu v prosvetni stroki do veljave, a prepričani smo, da bo tudi ta kmalu spoznala po dejanjih svojo usodno zmoto in bo uvidela. da je klerikalizem škodljiv državi in njenim temeljem, ker ruši državni nacionalizem in preganja nacionalne prosvetne delavce in nacionalno učiteljstvo. Na kvar države je to in najsi se to godi v Sloveniji ali v drugih delih naše države. in dolžnost naprednih vrst je. da ustvari primeren odpor proti takemu početju ter zastavi svoj vpliv, da se sedanji nasilni prosvetni režim takoj izpre-meni in se popravijo storjene krivice.
Odstavitev šefa prosvete.
Prvo nasilno dejanje klerikalizma v Sloveniji je bila odstavitev šefa prosvete
g. dr. S t a n i s 1 a v a B e u k a in postavitev klerikalnega eksponenta na to mesto. Odstranitev se je izvršila brez ukaznega odbora, telegrafskim potom, kar dovolj karakterizira nasilne metode klerikalizma.
To bi bil oni zaupnik, ki je o njem govoril g. minister prosvete dr. Korošec našemu predsedniku UJU g. M i 1 u t i n u S t a n k o v i č u, da ga hoče imeti v Ljubljani, ko mu je istočasno svečano izjavljal, da drugih izprememb ne namerava.
Odstranitev E. Gangla, viš. šol. nadzornika in staroste Jugoslov. Sokolskega Saveza.
Na največje začudenje učiteljstva je prinesla »Narodna P r o s v e t a« vest, da namerava minister prosvete g., dr. A. Korošec na pritisk stranke odstraniti tudi višjega šolskega nadzornika g. E. Gangla, ki je starosta Jugoslovenskega Sokolskega Saveza.
Tembolj je izzvalo to začudenje in odpor v vrstah učiteljstva. ker je dobil predsednik UJU g. Milutin Stanko-v i č zagotovilo pri ministrskem predsedniku g. Ljubi Davidoviču.da v tej smeri ne bo izprememb. osobito je izvzemal osebo g. E. Gangla.
Višji šolski nadzornik gosp. Eng. Gangl je znan po svojih zaslugah za nacionalno misel, znan je kot mladinski pisatelj, znan je kot prosvetni delavec, znan je kot organizator šolstva in učiteljstva, znan je kot državotvoren element in kot nosilec državnega in narodnega edinstva ne samo med učiteljstyom, temveč v širokih slojih narodne javnosti. Njegovo delovanje ni znano samo v Sloveniji, temveč tudi med hrvatskim in srbskim delom našega naroda, znan je pri bratskem češkem in poljskem učiteljstvu.
Gonja proti njemu ni započeta toliko iz šolskih klerikalnih krogov, ki mu ne morejo ničesar predbacivati, ker je do skrajnosti objektiven in pravičen, temveč izvira iz vrst katoliške duhovščine in tudi ne radi šolstva, temveč ga preganjajo kot reprezentanta Sokolstva, t. j. kot starosto Jugoslovenskega Sokolskega Saveza.
Udar prosvetnega ministra proti njemu znači torej udar vlade proti nosi-telju Sokolstva in je zatorej to nasilje prosvetnega ministra izzvalo ogorčenje in proteste ne le v slovenskem delu naroda, temveč tudi v hrvatskem in srbskem. Dvigati so se pričela vsa sokolska društva širom države in kaj čudno luč meče to na napredne elemente v vladi. — ki so izročili prosvetno ministrstvo klerikalni stranki v državi, — da ne preprečijo takega nasilja.
Z njimi vred pa se je dvignilo tudi nacionalno učiteljstvo, udruženo v UJU ter je izreklo svoje proteste proti temu, da se tako plačuje delo najboljših rodoljubov za državo ter se ubija službeno zaslužne može na polju državnega in narodnega edinstva in ujedinjenja. ki so tvegali svoje življenje pod prejšnjo vladavino za ideale jugoslovenskega nacionalizma in zbližanja, kar je tvorilo podlago našemu ujedinjenju. Učiteljstvo izgublja vso vero v pravičnost spričo takega nasilja.
Partizansko nasilje nad okrajnimi šolskimi nadzorniki.
Režim je razširil1 svoje persekucije in hoče odstaviti tudi vse okrajne šolske nadzornike. Kot prvega je objavil okrajnega šolskega nadzornika g- V i 1 i b a 1 -da R u s a v Kranju in je na njegovo mesto določil g. Rudolfa Pečjaka, strokovnega učitelja na meščanski šoli v Tržiču.
In kaj je zakrivil nadzornik g. Rus? Edino to, da je bil prevesten v službi, da je dober učitelj in pravičen in ker je zastopnik idej narodnega in državnega edinstva ter strpnosti. Nadzornik gospod V i 1 i b a 1 d R u s je izkušen mož in šolnik in ima že 29 službenih let, medtem ko je g. Pečjak mlad, ima komaj 11 službenih let in je postavljen na to mesto kot klerikalni strankar.
Prelomil se je pa s tem tudi princip, da se ne izroča nadzorstvo nad osnovnim šdstvom meščanskošolskemu, temveč osnovnošolskemu učiteljstvu.
Z nasiljem nad okrajnimi šolskimi nadzorniki so klerikalci napravili iz nad-zorniškega vprašanja tudi politikum in partizansko vprašanje, ki ga nikakor ne bodo mogli zagovarjati. G. minister prosvete se je vdal fanatičnim strankarjem, ki bodo v prosveti napravili sila težak položaj z ozirom na zakonitost in red.
Ti fanatični strankarji pa so tudi popolnoma diskreditiraii in profanirali službo okrajnih šolskih nadzornikov. Danes se že sleherni klerikalni učitelj v Sloveniji hvali, da so mu ponudili mesto okrajnega šolskega nadzornika, pa da ga ni hotel sprejeti. Tako mešetarijo za nad-zorniška mesta pri svojih strankarjih in ker imajo svojih ljudi premalo, se obračajo tudi do manj trdnih in manj zanesljivih značajev izven njihovih vrst povečini do ljudi, ki so nezavedni in niso nikjer organizirani ali pa so omahljivci.
Tudi v tem pogledu je izpremenil g. minister prosvete svoje mišljenje z ozirom na izjavo, ki jo je podal predsedniku UJU g. Milutinu Stankoviču in upamo, da se bodo tudi srbski napredni javnosti kmalu odprle oči, kaj so zakrivili z izročitvijo prosvete iz svojih rok.
Partizansko nameščanje in premeščanje učiteljstva.
Zadnja učiteljska imenovanja so se izvršila skrajno partizansko in pristransko.
Tako je upraviteljsko mesto na II. deški osnovni šoli v Ljubljani dobil član Slomškove zveze Janko P o 1 a k s 26 službenimi leti proti članom UJU T r a -tarju Josipu s 28 leti in T r o š t u Karlu s 38 službenimi leti.
Mesto upraviteljice na I. dekl osn. šoli v Ljubljani je dobila članica Slomškove zveze Polak-Kraševec Marija z 19 službenimi leti proti članici UJU Vohinc-Mikota z 28 službenimi leti.
Mesto stalne suplentke v Ljubljani je dobila članica Slomškove zveze Kali-g e r Emilija s 15 služb, leti proti članicam UJU R u p n i k Albini in Č e r -ne Rozi, obema z 18 službenimi leti.
Mesto stalne učiteljice na III. dekl. osn. šoli v Ljubljani je dobila članica Slomškove zveze Trampuš Lucija z 20 službenimi leti, proti 10 starejšim članicam UJU. in sicer Čeh-Kljun Š t e f. in P e t r i č Angeli z 20 služb, leti, Kokalj Štefaniji in Randl Rozi z 21 služb, teti, Harbih Ani s 23 služb, leti, Dostal V e k o s i a v i, Pfeifer Ani in Jerman-Gan-t a r Mariji z 24 služb. leti. D u 1 e r Emiliji s 25 služb, leti in S i m o n č i č Ivani s 26 službenimi leti.
Mesto stalne učiteljice v Sostrem je dobila članica Slomškove zveze M u n d a Ivana s 15 služb, leti, proti članici UJU Pipan Tereziji s 17 služb. leti.
Mesto upravitelja na Vrhniki je dobil član Slomškove zveze Š t r e k e 1 j Ivan z 22 službenimi leti, proti članu UJU Štreklju Josipu s 35 službenimi leti.
Mesto učiteljice v Ihanu je dobila članica Slomškove zveze Schubert Štefanija s 13 služb, leti, proti članici UJU Grebene Ani s 15 služb. leti.
Mesto upravitelja v Tržiču je dobil član Slomškove zveze Vider Josip z 12 služb. leti. proti članom UJU Pa-ternost Hinku s 17 služb, leti in Mahkota Antonu s 25 služb. leti.
Mesto učitelja v Zalogu je dobil član Slomškove zveze Rupert Vinko s 4 službenimi leti. proti članu UJU Zu p a n-čič Josipu s 5 služb. leti.
Mesto učiteljice v Planini je dobila članica Slomškove zveze Dolenc Marija s 4 služb, leti, proti članici UJU Lacheiner Marija s 7 služb. leti.
Mesto učiteljice v Dol. Logatcu je dobila članica Slomškove zveze B e r -lan J u 1 i j a s 13 služb, leti, proti članicam UJU Ahačič Jožica s 14 služb, leti, Mauer-Vrezec Vida s 17 služb, leti, Pipan Terezija z 18 služb, leti inMiselj Ema z 20 službenimi leti.
Upraviteljsko mesto v Bevkah je dobil navdušen Slomškar in Orel Srečko Kristan, dasiravno je v disciplinarni preiskavi zaradi pretepanja šolske dece. Iz lastne stranke je bil na to opozorjen referent pri prosvetnem oddelku, kar ga pa ni prav nič ženiralo, da je predlagal v imenovanje Kristana, ki je imel z njim višji šolski svet opetovano opravka in je bil že svoj čas zaradi tega suspendiran.
To so v celi vrsti krivic samo nekateri slučaji!
Tako partizanska je sedanja prosvetna politika in taka nasilja uganja sedaj klerikalizem v prosvetnem resoru. A to še ni višek!
Nasilni klerikalni prosvetni režim se pripravlja na to, da bi upokojil vse člane UJU s 35 službenimi leti in potem partizansko izrabil ta mesta za svoje politične pristaše in strankarje. Po službeni potrebi prestavlja sedaj partizansko le svoje pristaše na službena mesta, člane UJU pa pušča brez mest. Zakonske žene učiteljice, članice UJU ne mara režim namestiti skupno z možem v istem službenem kraju.
Premeščanja članov UJU po členu 71.
Na najbolj opolzko polje se je spustila klerikalna prosvetna politika s premeščanjem učiteljstva »po službeni potreb i«. Vsa ta premeščenja so skrajno partizansko nasilno delo, ki je naperjeno izključno proti članom UJU. Vsa premeščanja so le fingirana »s službeno potrebo«, za njimi pa tiči naj-ostudnejše orožje političnega preganjanji in maščevanja nad naprednim učiteij-stvom po katoliški duhovščini.
Ta premeščenja so politiška maščevalnost. torej kazensko preganjanje članov UJU brez vsekake disciplinarne preiskave in ugotovitve kake krivde. To so nasilna premeščenja, ki znajo roditi zelo mnogo zla.
Ravno v tem se sedanji prosvetni režim jugoslovenske vlade prav nič ne razlikuje od bivšega predvojnega avstrijskega klerikalnega Šusteršičevega režima, ki je pod patronanco avstrijske vlade uganjal največje persekucijske nasilne orgije nad naprednim učiteljstvom ravno s »službenimi premeščanji«. S tem je g. dr. Korošec pokazal, da je odpri vrata nasiljem tudi on in da neče svoje dobe prav nič razlikovati od dr. Šu-steršičevih nasilnikov.
Dosedaj še ni noben prosvetni minister uporabljal člena 71. al. 1 proti učiteljstvu. posebno ne zaradi tega, ker ima učiteljstvo tudi po uradniškem zakonu posebne določbe o nepremestnosti. Klerikalni prosvetni minister je prvi uporabil ta člen z očividnim partizanskim ozadjem politiškega preganjanja.
Naj bodo nasilniki previdni, da se ne bo ta člen obrnil in da ravno ta člen ne bo popravljal krivice sedanjega režima.
Ovadbe katoliške duhovščine — baza za »službena premeščanja.«
»Premeščanja po službeni potrebi«, ki so jih sedaj izvršili po čl. 71.. so protizakonita, ker kake službene potrebe tu ni bilo, temveč so ta premeščanja zgolj akt politiške maščevalnosti, zato so to navadna protizakonita kazenska premeščanja, brez disciplinarne preiskave.
Kot prve žrtve premeščenja so po čl. 71. nasilno premestili šolskega upravitelja Cirila Dequala iz Dvora v Ambrus, učitelja Josipa Š p e n k a iz Komende v Šoštanj in go. Angelo Gregorič- Mandelj iz Most na Barje.
Prvi dve premestitvi sta se izvršili zaradi ovadb katoliške duhovščine, zadnja je protežijsko partizansko delo. Prvi je bil premeščen na zahtevo dekana, drugi na zahtevo župnika in kaplana.
Proti učitelju Josipu Špenku je župnik napravili sledečo ovadbo:
Štev. 72.
Okrajnemu šolskemu svetu
v Kamniku.
O tukajšnjem učiteljstvu imamo te-le pritožbe v verskem nravnem oziru:
1.	Na praznik sv. Rešnjega Telesa sta se učiteljici N. N. in N. N. v cerkvi tako razgovarjaili, da so se ljudje čudili in pohujševali, kako, da se že ne moreta dovolj nagovoriti.
2.	Med procesijo so se tako pogovarjali med seboj učiteljica N. N., učitelj Špenko in N. N., da so se odraščeni in mladina zgražali nad takim nadzorovanjem šolskih otrok.
3.	Učiteljica N. N. je prišla ta dan v cerkev razgaljena kakor na kak gosposki bal: sicer pa tudi v šolo hodi spod-tikljivo napravljena.
4.	V cerkvi je bil vzpored procesije oznanjen nedeljo poprej, a tukajšnje uči-teljstvo ga je samovoljno spremenilo v toliko, da ni. pustilo deklic, ki bi potre-sale cvetje, bližje pred sv. Rešnje telo, ampak jih je imelo daleč spredaj. Tega do sedaj še ni bilo.
5.	Ko je učiteljica N. N. dne 23. t. m. spravila med šolarje debato o zadnjem »Domoljubu«, je rekla, da je obisk, ali neobisk božje službe njena zasebna reč. Seveda nje cerkvena zapoved nič ne briga! Imenovanih učiteljic sploh ni nikoli k nedeljski ali prazniški službi božji. In to naj so učiteljice in vzgojiteljice katoliških otrok!
Prosimo remedure.
Zupni urad v Komendi, dne 24. junija 1924.
Val. B e r n i k. župnik m. p.
Take ovadbe so podlaga preganjanju in premeščanju članov UJU »po službeni potrebi«.
Gospia An g. Gregorič-Man-d e 1 j se je pa morala umakniti s svojega službenega mesta iz politiško strankarskih ozirov. da so namestili na njeno mesto partizanko z 2 službenimi leti, da-si ima gospa Gregorič že 18 služb. let.
Klerikalno ljudstvo se poteza za napredno učiteljstvo.
Najznačilnejši pojav, kako premešča sedanji režim učiteljstvo proti volji ljudstva, je slučaj upravitelja Cirila D e-q u a 1 a.
Ko je ljudstvo zaznalo za to preme-ščenje, je šel klerikalni župan in klerikalna deputacija do vodstva klerikalne politiške stranke, t. j. SLS in je protestirala proti premeščenju ter se je zavzemala za svojega učitelja.
Ista deputacija je tudi šla V prosvetni upravi v Ljubljani in se je izrekla proti premestitvi.
To je najboljši dokaz, da se perse-kucije nad učiteljstvom vrše proti volji naroda in le na zahtevo in po inicijativi katoliške duhovščine, ki v največih slučajih sama ščuva ljudstvo proti šoli in učiteljstvu.
Vpliv klerikalne učiteljske organizacije in duhovščine.
Najznačilnejši pojav sedanje prosvetne politike je ta, da niti klerikalna učiteljska organizacija nima toliko vpliva v prosvetni politiki, kakor jo ima duhovščina. Slomškova zveza je le smešna figura, ki jo izrablja klerikalna stranka za štafažo in oprodo, vse odločilno delo pa gre potom duhovščine in po njeni volji.
Slomškova zveza je izdala sicer de-nunciantski oklic, ki smo ga priobčili v zadnji številki, a vodilni krogi gredo po-največ preko nje in se ozirajo zgolj na duhovščino in njena ovaduška poročila, ki prekašajo ona Slomškove zveze.
To je najkarakterističnejši pojav sedanje klerikalne prosvetne politike.
Anarhija prvega reda v prosveti.
Danes je zavladala pod klerikalnim prosvetnim režimom v prosvetni upravi prava anarhija. Službena pot ne odloča nič. Niti od klerikalne stranke same po-
stavljeni šef prosvete ne odloča pri posameznih vprašanjih. Preko šolskih referentov in preko nadzornikov odločajo o usodi učiteljstva in šolstva najstrastnejši partizani, ki kot kurirji ministra prosvete prenašajo svoje partizanske predloge iz Ljubljane v Beograd in zopet iz Beograda v Ljubljano, kjer jih »uradno« objavljajo v glavnem klerikalnem glasilu »Slovencu«. Ob začetku šolskega leta ne ve učiteljstvo na katera službena mesta naj gre, okrajni šolski nadzorniki ne smejo uradovati, ker klerikalni eksponenti, navadni gospodarski r e -referenti premeščajo učiteljstvo in jim ustno dajejo ukaze, za katere izvejo nadzorniki šele po izvršenih dejanjih. Korupcija je v cvetu!
Ni čuda. če je prišlo potem tako daleč, da se klerikalni šolski voditelji, ki so že zdavna razrešeni službe in že prejemajo akontacijo na penzijo, upirajo izročiti šolsko vodstvo nominiranemu nasledniku; če prepotentno in protizakonito še vedno uradujejo in podpisujejo akte, kakor je to slučaj Jeglič in Cepuder v Ljubljani.
In s kakim uradnim dokumentom se izkazujeta kot upravičena v to — s privatnim pismom šefa ministra prosvete. izdanega preko neposrednega prosvetnega šefa in preko zakona.
Ali ni to anarhija?!
Usodne udarce izročitve prosvetnega resorta iz svojih rok bodo spoznali napredni krogi v vladi šele tedaj, ko bo prepozno. Imamo zavest, da smo jih opozorili pravočasno na posledice!
Potek IV. državne skupščine UJU v Dubrovniku 24., 25. in 26. avg. 1924.
SIJAJNI SPREJEM JUGOSLOVENSKEGA UČITELJSTVA V DUBROVNIKU. — POZDRAVI OFICIALNIH ZASTOPNIKOV. — POZDRAVI KATOLIŠKE IN PRAVOSLAVNE DUHOVŠČINE — ČLANSTVO SE JE DVIGNILO ZA 19 NOVIH DRUŠTEV IN 1000 NOVIH ČLANOV. - NA HRVATSKEM NAD 400 NOVIH ČLANOV. — NAD 2/s VSEGA UČITELJSTVA JE ORGANIZIRANEGA V UJU.
(Konec.)
Delovanje odsekov.
Po teh pozdravih so odšli odseki na delo v svoje posebne lokale, da so med plenarnim zborovanjem pripravljali predloge in materijal za skupščino.
Referati.
Nato je skupščina prešla na dnevni red. Prvi referat je podal g. Milojevič, učitelj iz Zagreba o temi: »Osnovna načela za novi učni načrt in program osnovnih šol z ozirom na današnji program in narodno zgodovino Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Referent zahteva, da' mora biti ves pouk edinstven in nacionalen. Treba je delati na to. da se čimpreje sprejme zakon o osnovnih šolah in da se izvrši unifikacija učnega načrta in programa.
Nato je prof. zagrebškega učiteljišča tamošnji poverjenik UJU g. Josip Š k a v i č. pedagog in zaslužen narodni delavec, čital svoj referat: »O verskem pouku v ljudskih šo-1 a h.« Njegova izvajanja so bila zelo stvarna in so plediralla za to, da naj tudi verouk poučujejo le učitelji in ne duhovniki. To svojo zahtevo je predavatelj utemeljeval predvsem iz razloga narodne kulture. Današnja teorija, da smo trije narodi, prihaja tudi odtod, ker verouk poučujejo duhovniki, ki delijo naš narod po verskem prepričanju, a se ne ozirajo na narodno kulturo in na narodne svetinje. Predavatelj je nato navajal pedago-
LISTEK.
Dva m ročna zemljevida.
Domoznanstveni, zemljepisni in zgodovinski pouk se je v zadnjem času zelo razvil na naših osnovnih šolah. Poučuje se bolj temeljito in docela z drugih vidikov, kakor še pred desetimi leti. Zato se pa dosezajo prav zadovoljivi uspehi.
Žal pa, dai zadenemo pri tem pouku na velike ovire. Nimamo skoraj nobenih učil. Podeželskim šolam dostikrat nedo-staja velikih stenskih zemljevidov. Če jih pa še imajo, so večkrat že tako de-fektni, da so docela nerabni. Razen tega so na teh zemljevidih stare predvojne oblike držav in dežel, in že radi tega ne spadajo več v učilnico. Vesten učitelj si pomaga kolikor zna in more. Na stare zemljevide začrtuje nove meje, riše zemljevide sam in pripravlja skice na papir in stensko tablo, učenci prerisujejo itd. Vse to stane mnogo truda in časa, kljub
ške razloge in citiral več idejnih misli velikega Masaryka, ki pravi, da je šolstvo ravno sedaj v drugem štadiju razvoja, ker se emancipira od cerkve. Naloga vsakega kulturnega človeka je, da se bori za popolno podržavljenje šolstva.
Pri drugi temi se je nabralo v dvorani posebup mnogo duhovščine obeh veroizpovedi. K besedi se je oglasil tudi katoliški duhovnik g. Fabris — član UJU — ki je zagovarjal' stališče duhovščine in katehetov. Debata o drugi temi je bila mestoma zelo burna in je trajala do večera še po šesti uri. Vsega je govorilo 32 govornikov.
Debata je bila jako stvarna. Delegat sarajevskega učiteljsva g. Lazarevič je naglašal, da bi bosanskim učiteljem bilo otežkočeno poučevanje verouka radi tega. ker bi posamezni učitelji morali poučevati i katoliško, i muslimansko, i pravoslavno deco. Slovenska delegacija je naglašala, da vera in morala v Sloveniji pešata baš radi tega, ker se ne ozira na vero in moralo, ampak predvsem na politične uspehe, ter se vero zlorablja za cilje klerikalizma. V splošnem se pa slovenska delegacija ni izjavila v tem vprašanju. ker so mnenja zelo deljena, kdo naj poučuje verouk v šol? in se je vprašanje pustilo izven direktnih interesov glede rešitve.
POROČILA ODSEKOV.
Medtem so odseki predelali svoj elaborat. Predložil je svoje mišljenje najprej »izveštajni« odsek, nato odsek za predloge in zadnji je predelal svoj ma-
temu pa še ne rodi pravega sadu. Zakaj uspešen pouk v teh predmetih je mogoč le na podlagi dobrih joonih zemljevidov.
Zato je pozdravljati vsak napredek naše kartografije, ki nam nudi možnost, da dosezamo pri učencih na lažji način boljše in trajnejše uspehe v teh predmetih. Naš severni obmejni pas je dobil pred kratkim dva taka zemljevida. Risal jih je naš tovariš Slavoj Dimnik, izdelala li-tografija Mariborske tiskarne, izdalo pa društvo »Učiteljski dom v Mariboru«. Zemljevida obsegata: I. kulturno skupino Pohorje in Kozjak, II. pa Slovenske gorice z Dravskim in Ptujskim poljem v merilu 1 : 150.000.
2e na prvi pogled napravita zemljevida jako prijeten utis, ker sta izrazita in zelo pregledna. Poseben način zazna>-movanja večjih krajev s šolami in župnijami (krog z rdečim poljem in križem v sredini) vpliva jako ugodno na preglednost, ker te takoj zbode v oči, da zapaziš vse važnejše kraje. Ko pa začneš mcv triti zemljevid pobliže in natančneje, potem šele vidiš vso podrobnost in natančnost. ki jo vsebujeta ki na kar se je tre-
terijal odsek za izpremembo uradniškega zakona v smislu dopisa ministrstva pravde na UJU.
I. Odsek o delovanju UJU:
Predloženo in prečitano je bilo poročilo glavnega odbora o delu v prošlem poslovnem letu, ki smo ga v celoti prinesli v zadnji številki »Učit. Tovariša«. Poročilo je bilo sprejeto soglasno. P r i debati o poročilo je bilo sklenjeno, da se odpošlje posebno spomenico udruženju italijanskih učiteljev, da se zavzamejo za človekoljubno zaščito jugosJovenskih učiteljev v Julijski Krajini, katere neprestano preganja fa-šistovski režim. Spomenica enake vsebine je bila odposlana tudi bolgarskemu učiteljstvu. da se zavzame za one naše rojake, ki jih preganja Cankova vlada.
Izveštaj blagajnika.
Skupština UJU držana u Ljubljani 1923. god. donela je budžet za 1923-4. god. po kome se Odbor upravljao u ovoj go-dini.
Izvršni Odbor UJU odmah je počeo da razmišlja kako če u ovoj godini dobiti što više prihoda, te je izdao raspis Pove-reništvima i učiteljskim zborovima da odmah obnavljaju svoje zborove, da prikup-ljaju članske uloge, da se pretplačuju na družinske listove: Narodnu Prosvetu i Učitelja, da se i škole pretplačuju na ove
ha ozirati pri pouku. Zaznamovan je vsak 'količkaj važen zgodovinski, zemljepisni in industrijski kraj. Celo že izvedene in projektirane električne daljnovode dobiš na njem z natančnimi podatki njihove moči. Naše Pohorje je posejano z vsemi važnimi vrhovi in kočami ter prepreženo s planinskimi poti. Skoro vsak večji kraj ima označeno morsko višino, kar bode zelo dobro došlo za primerjanje. Vsled dobrega tolmačenja številnih konvencijonalnih znakov in primerne izvedbe zemljevida bo vsak učenec razbral, zakaj je kak kraj važen in znamenit.
Zemljevida sta predvsem namenjena našim šolam. Dobrodošla pa bosta tudi zaradi svojih podatkov našim industrij-cem, planincem, tujcem in pa raznim pisarnam, kjer se še šopirijo nemške izdaje s svojimi spakedrankajni. Imeti ju pa mora vsak količkaj vesten učitelj, kateri obravnava Slovenijo. Zlasti bi opozarjal vse tovariše in tovarišice izven teritorija, katerega obsegata zemljevida — torej tudi ljubljanske oblasti — katerim so po večini ti kraji še neznani, da
listove^ da se prikuplja dug za Nar. Prosvetu, Učitelj i Predavač.
Da bi Udruženje imalo što više prihoda a svoje ciljeve što brže i bolje izvr-šivalo i da bi se zadovoljila jedna potreba. Izvršni Odbor je izdao ove godine Učiteljski Kalendar i na njemu dobio či-stog prihoda 21.099.05 Din. Isto tako n<a-štampane su i članske karte i na njima je dobijeno čista prihoda 5.546.50 Din.
I ako smo se starali da prikupimo sve prihode predvidene budžetom, nismo bili u mogučnosti da to izvršimo. Pretplata za N. Prosvetu nije se mogla prikupiti koliko je budžetom predvideno, jer je manje dobijeno 14.135.60 Din, a izdaci su uvečani za 6.006.34 Din usled poskupljivanja har-tije i štampe.
Pretplate na Učitelj prikupili smo više 12.009.05 Din, te smo mogli izdati više na Učitelj 5.395.55 Din, zbog poskuplja-vanja hartije i štampe.
Članarine smo prikupili do 15. jula 57.673.74 Din, a to je više 2.673.75 Din nego što je budžetom predvideno.
Za Predavač je prikupljeno 8.027 Din. Nismo mogli dobiti koliko je budžetom predvideno. Ostalo je da se iduče godine prikupi što više veresije za »Predavač« koja danas iznosi 15.773.50 Din.
Isto tako i Učiteljski Kalendar raza-slat je na rasprodaju u vrednosti 16.568 dinara.
Ako naši rasprodavci Predavača i Učiteljskog Kalendara budu zauzimljiviji, blagajna UJU dobiče znatnu sumu nova-ca i od toga. Ako se dužnici — pretplat-nici na Nar. Prosvetu i Učitelj budu oda-zvali našim pozivima i apelima i svoje du-
jim imenovana zemljevida neprimerno olajšata pripravo za zemljepisni pouk naše severne meje. Zakaj razmere, v katerih živimo, zahtevajo, da naš narod temeljito spozna vso lepoto in bogastvo naših obmejnih krajev, katere je toliko let tlačil tujec in si jih prisvajal. To je mogoče doseči le s temeljitim poukom na naših osnovnih šolah. Temeljitost zemljepisnega pouka sloni vsekako na dobrih ročnih zemljevidih.
Tovariš Slavoj Dimnik in »Učiteljski dom« nameravata nadaljevati z izdajanjem ročnih zemljevidov za celo Slovenijo po kulturnih skupinah. S tem bo našim šolam in učiteljstvu brez dvoma zelo ustreženo. Ravnokar izšla zemljevida sta se razposlala vsem šolam, katere obsega njun teritorij, na ogled. Na zahtevo se pa pošljeta tudi drugim. »Učiteljski dom« je sklenil, da da pri skupnih direktnih naročilih za šole pri zemljevidih 40% popusta od običajne knjigotrške cene , ki znaša po 10 Din komad. Tako je možno, da si ga nabavi vsak učenec.	Hren.
gove poslali blagajni UJU dobiče se velike sume novaca. Cudnovata je pojava kod irašeg učiteljstva, da N. Prosvetu prima 5.500 pretplatnika, a ne plača je uredno ni polovina, te zbog toga ima duga za N. Prosvetu 254.704, za Učitelja 135.385.
I ako smo imali naročito lice, koje je ove godine prikupljalo veresiju za N. Prosvetu i Učitelj, i ako smo prikupili dosta veresije, ipak se večina dužnika nije oda-zvala, niti je svoj dug isplatila.
Za učiteljsku skupštinu u Ljubljani utrošeno je 44.044 Din, i ako budžetom predvideno da se utroši 50.000. Za održa-vanje veze sa povereništvima, učit. zbo-rovima i dr. budžetom je predvideno da se utroši 10.000 a mi smo utrošili 9.423 dinara.
Nepredvideni troškovi po budžetu su 25.000, a mi smo utrošili 24.394.51, odakle je kupljena kasa i kancelar. nameštaj za 19.737 Din.
Predvideni prihodi budžetom ne mogu uvek da se prikupe, a rashodi su stalni i još se uveličavaju te če Odbor biti prinu-den da povisi cenu za N. Prosvetu i Učitelj sa 1 Din mesečno, a da predloži skup-štini da se i članarina povisi od 6 na 10 Din godišnje.
Ove godine iznosimo bilans UJU iz koga se vidi celokupna imovina Udruže-nja, primanje — izdavanje, kao i razna dugovanja.
Iz ovoga.bilansa vidi se, da je na dan 15. jula 1924. god. imovini Udruženja UJU bila 526.030.22 Din; da je od toga na dugu od Predavača 15.773.50 — Učit. Kalendara 16.568.
U idučoj godini nastače se da se od duga što više prikupi, a verujemo da če se i dužnici odazvati i svoj dug isplatiti, a to če biti čista dobit UJU, jer su svi izdaci preko budžeta inireni iz viškova drugih bu-džetskih pozicija.
U izdacima bili smo veoma štedljivi i potrošili smo samo onoliko, koliko je moralo da se utroši.
Budžetom za 1923-4. god. predvideno je da se primi 530.600 Din a mi smo prikupili 618.918.95 Din. Više je primljeno 88.318.95 Din.
Budžetom je predvideno da se utroši 522.100, a mi smo utrošili 592.143.48 dinara. Više je utrošeno 70.043.48 dinara zbog toga, što je ove godine za štampanje Učiteljskog Kalendara utrošeno 68.700.70 Din, što nije u budžetu predviden ovaj izdatak; ali čineči ovaj izdatak mi smo za kalendar primili 89.799.75 Din a za članske karte 7.910.50 Din te smo tirne preko izdataka dobili čista prihoda 26.645.55 dinara.
U ovoj godini primljeno je
svega........618.918.95
Saldo gotovine od prošle godine ..................33.869.75
Svega 652.788.70 Ove godine utrošeno je . . 592.143.48
Saldo gotovine na dan 15.'7
1924..................60.645.22
Proračun UJU za bodoče upravno leto.
Prejemki :
Pretplata na N. Prosvetu sa po-višentom cenom od 1./I. 1925 g.
na 84 Din........315.000
Naplate veresije za N. Prosvetu	20.000
Pretplate za Učitelja ....	136.000
Članarine povečane na 10 Din .	95.000
Naplata duga od Uč. Kalendara	8.000
Naplata duga od Uč. Predavača	2.000
Utemeljačkog uloga..........200
Pomoč od Učit. Zadruge A. D.	3.700
Kamata na novac dat na štednju	1.000
Pomoč, zabave i dr. prihodi . .	68.000
Svega . 648.900 Saldo gotovine od 15. jula 1924 60.645
Svega . 709.545 Kad se oduzme izdatak u . 610.600
Izdatki:
N. Prosv. Učitelj
Hartija...... 78.000	35.000
Štampa...... 165.000	66.000
Saradnja...... 15.000	8.000
Pošta, podvoz, zavoj i
dr. izdaci.....18.500	3.400
Državi poreže i štampanje adresa .... 10.700	1.000 Nepredvideni troškovi 7.000	3.000 Plata uredniku. . . . 12.000	7.000 Plata korektoru . . . 7.200 Plata administratoru . 7.200	I _ no Plata ekspeditoru . . 12.000	)
Svega . 332,600	130.600
Drugi izdaci.
Kancelar. troškovi............1.500
Ogrev, osvetlenje i voda . . .	5.000 Pošta, telegraf i telefon ....	1.500 Održavanje veza sa povereništvima i zborovima ....	10.000 Skupština u Dubrovniku . . .	60.000 Nepredvideni troškovi ....	25.000
Plata blagajniku......14.400
Plata sekretaru......12.000
Plata pisaru................7.200
Plata poslužitelju .....10.800
Svega .	147.400
Pregled izdavanja.
Za Nar. Prosvetu..........332.600
Za Učitelj..................130.600
Za druge izdatke..........147.400
Svega
610.600
Onda ima viška . 98.945
Poročilo pregledovalcev računov.
Poverenjem 111. Skupštine Udruženja Jug. Učiteljstva lzabrani su za članove Nadzornog Odbora gg.: Svetislav A. iv-kovič, Zivko Jovanovič, Miloš Miloševič, Matija Ljujič i g-ca. Juiijana Umizovičeva.
U početku rada odbor se konstituisao izabravši sebi za predsedniKa g. Svetisla-va A. lvkoviča a za sekretara g-cu. Juli-janu (Jmizovičevu.
Na osnovu društvenih pravila Nadzorni OdDor ima čast podneti IV. bkupštini Udruženja jugosiovensKog učiteljstva svoj izveštaj za vreme od lo. jula 1923. do lo. juia ly24. god.
Treča skupština Udruženja Jug. Učiteljstva primila je Dudžet za ovu godinu, kojirn je predvidela prihode i rashode. Pregledajuči račune Nadzorni Odbor je glavnu paznju obratio na to: da li je kre-tanje Glavnog Udbora bilo svagda u gra-nicama predvidenim budžetom, naročito u pogledu rashoda. Stoječi na tom gledi-štu Nadzorni Odbor se uverio: da je Glavni Odbor u pogledu rashoda skoro u svi-ma predvidenim pozicijama učinio izvesne manje iii veče uštede, sem u dve pozicije, gde je učinjen veči izdatak no što je predviden i to na Narodnu Prosvetu (u sami 6.006.34 Din) i na družinski list »Učitelj« (u sumi 5.395.55 Din).
Ovaj višak izdatka, iziskivala je sama neophodna potreba, usled poskupljivanja hartije za štampanje družinskih listova i on je isplačen sumom iz onih pozicija rashoda, koje nisu utrošene, jer nije bilo potrebe, da se i one sve utroše. Ovim večini izdacima nije prekoračena celokupna suma izdataka predvidenih budžetom.
U budžetu nisu predvidene dve pozicije, kako na strani primanja tako ni na strani rashoda a to su: prihodi od Učiteljskog Kalendara za 1924. g., u sumi 89.799.75 Din in od članskih karata, u sumi 7.910.50 Din. Isto tako nisu predvideni rashodi po ovim dvema pozicijama: i to na štampanje kalendara (u sumi 68.700.70 Din) i na štampanje članskih karata u sumi 2364 Din. Ovi izdaci učinjeni su iz prihoda od prodaje istih kalendara i članskih karata. Na ovom poslu Udruženje je imalo čiste dobiti 21.099.05 Din.
Pregledajuči mesečne račune prihoda i rashoda Nadzorni Odbor našao je: da su sume prihoda kao i rashoda pravilno za-
voclene i razvodene po računskim knjigama i da su računi u svemu tačni i ¡spravni.
U toku napred označenog vremena izdato je iz družinske blagajne 592.143.48 Din a za isto vreme primljeno je 618.918.95 dinara. Kad se celokupnom godišnjem pri-manju doda saldo gotovine iz prošle godine u 33.869.75 Din onda družinslka imovina ua dan 16. jula tekuče godine iznosila je 652.788.70 Din.
Kad se celokupna suma rashoda u 592.143.48 Din odbije od sume prihoda 652.788.70 Din onda se vidi da družinska imovina na dan 16. jula ove godine iznosi 60.645.22 Din. Ova imovina nalazi se: na priplodu u zavodu 52.011.92 Din; u lo-zovima 7% državnog zajma 5000 Din i u družinskoj kasi 3.633.30 Din.
Na osnovi svega izloženog Nadzorni Odbor nalazi da su računi tačni i ispravni te prema tome predlaže IV. Skupštini Udruženja Jug. Učiteljstva da izvoli račune primiti i dati razrešnicu blagajniku, Glavnom i Nadzornom Odboru.
111. Odbor za predloge, kiie tudi iz-dejal svoj materijal je na to podal predloge:
i udi pri predlogih je bila mestoma uurna debata. Predlogi so bin s primernimi dopolnili sprejeti iii jih priobčimo v eni prihodnjih številk.
i V. Odsek za činovniški zakon je zadnji predena! gradivo, ker je bilo najobsežneje.
Sprejeti so bili predlogi za izpre-membo uradniškega zakona in razvr-stiine uredbe s primernimi dodatki, kar tudi priobčimo v eni prihodnjih številk »učit. Tovariša«.
iLep napredek UJU.
PKi:GLLu ČLANSTVA I DELOVANJE DRUŠTEV.
društev članov
Povereništvo Beograd « Zagreb «	Ljubljana
« Sarajevo « Split
112 43 32 31 14
5156 iyoo
2486 737 763
U kupno: 232 11102
U prošloj godini u Organizaciji UJU bilo je ¿16 učitelj, društava sa 10.208 članova. iz gornjega se pregleda vidi da je u ovoj godini prinovljeno 29 učiteljskih društava sa oko 900 članova. Prema tome priraštaj je znatan, kako u broju društava tako i u broju članova (oko 10%). Organizacija naša vidno napreduje iz godine u godinu i ako ne onim tempom kako bi se moglo poželeti.
Ako bi se uzeo u obzir i onaj broj društava i članova koji nisu u svemu ispu-niii svoje dužnosti prema Glavnom Odboru i Povereništvu shodno članu 29. Pravila UjU te zbog toga i nisu ovde re-gistrovana, onda bi se broj članova sva-kako popeo na 12.000. A to su pune 2/3 svih učitelja-ca u celoj zemlji.*
Konstatujemo s radošču ovaj skro-man priraštaj društava i članova u našoj organizaciji u ovoj godini sa iskrenom željom, da u idučoj godini vidimo sve drugove i drugarice u našoj zajednici, kako bi naš organizovani stalež poslužio drugima za primer a školi, nastavi, Otadžbini i nama samima na korist. Sto-ga s pravom očekujemo od strane pove-reništva još jaču agilnost u radu oko obrazovanja novih društava, a od svih drugova (još neudruženih) bolje shvata-nje važnosti naše organizacije i potrebu za stupanje u nju.
1. Promene u Izvršnom Odboru. U toku godine g. Proka Damnja-novič dao je ostavku na članstvo u Izvršnom Odboru. Na njegovo mesto do-šao je zamenik g. Pavle Simič, učitelj iz Beograda. Na mesto g. Jovana P. Jova-noviča, koji duže vreme nikako nije do-lazio na sednice Izvršnog Odbora, došao
* Prema objavljeno] statistici prošle godine bilo je 17.300 uoitelja-ca u Jugoslaviji.
je po odluci Šireg Glav. Odbora zamenik g. Jovan Telebakovič, učitelj iz Beograda.
2.	Izvršni Odbor. Izvršni Od. UJU održao je u ovoj godini 48 sednica redovnih i vanrednih, u kojima su svrša-vani poslovi o kojima je govoreno u kratkim potezima u prednjem delu Izveštaja.
Zapisnici sa tih sednica objavljivani su redovno preko »Nar. Prosvete«.
Osem toga i Širi Glav. Odbor UJU iz cele zemlje sazvan je 16. decembra 1923. god. u Beogradu. On je imao tri sednice. Zapisnici tih sednica takode su objavljeni preko »Nar. Prosvete«, a o odlukama i rezolucijama donetim na tim sednicama' bilo je takode govora napred.
Širi Glavni Odbor trebalo je bar još jednom s proleča pozvati, jer je to i neop-hodno potrebno bilo ali nije učinjeno iz čisto materijalnih razloga, jer naše Udruženje još neprestano materijalno slabo stoji, da bi moglo podneti izdatke i oko toga drugog saziva Šireg Glav. Odbora.
3.	Rad Izvr. Odbora s povereništvima. U ovoj godini Izvršni Odbor je imao živu prepisku sa svima svojim povereništvima, osobito sa pove-reništvom Sarajevo i Ljubljana, čiju aktivnost naročito ističemo.
Povereništva su činila razne predloge od opšte vrednosti i podnosila pojedine molbe, koje je Izvr. Odbor sprovo-dio Gospodinu Ministru Prosvete i drugim nadleštvima, starajuči se svakad da i pismeno i lično utiče da se stvari za koje se moli što pre i što povoljnije svrše. I u večini slučajeva to je bilo s uspehom. Kao što se iz ranijeg dela izveštaja vidi.
4.	Rad sreskih učiteljskih društava. Iz izveštaja pojedinih društava, koje je Glav. Odbor dobijao preko povereništava iii neposredno, vidi se da je njihov rad u ovoj godini bio mnogo obilniji, a sastanci njihovi češči no u proš- # loj godini. Jedan dobar znak na bolje, što nas raduje.
Društva su se na svojim sastancima bavila raznim aktuelnim problemima i pitanj ima, koja zadiru u materijalne interese učiteljstva.
Na prvo mesto gotovo sva društva raspravljala su o novom činovničkom zakonu, razvrstavanju učitelja po njemu, i bavila se pitanjem pravičnosti odrediva-nja ličnih i porodičnih dodataka.
Isto tako mnoga društva raspravljala su aktuelno pitanje »Klerikalizam i Škola«, koje je Beogradski Učiteljski Zbor pokrenuo i koje je zbog neobične svoje važnosti u današnjim prilikama stavljeno na dnevni red za IV. Učiteljsku Skupštinu u Dubrovniku.
Primera radi naveščemo ovde nekoliko takvih aktuelnih pitanja, koja su učiteljska društva na svojim zborovima pretresala:
a)	Traženo je da se besplatno daju uče-nicima svi udžbenici i pisači i crtači pribor. (Bos. Dubica);
b)	Predlagano je ukidanje mehana po selima iz vrlo pojmljivih razloga;
c)	Raspravljano je o višem pedagoškom obrazovanju učitelja;
d)	o kažnjavanju dačkih roditelja za ne-uredno šiljanje dece u školu;
e)	Pretresano je pitanje celibata učiteljica u Bosni itd. A osim toga obrazo-vani su odbori: Jadranske Straže, Crv. Krsta, Sokolska Društva itd. Skupljeni su priloži za Invalidski
Fond, i učiteljsku siročad itd.
Pada u oči da se večina sreskih uči-skih društava u toku ove godine bavila manje više pitanjima materijalne prirode, a mnogo manje pitanjima pedagoškim i stručnim, koja se odnose na školu i samu nastavu. Želeti je da u idučoj godini naše učiteljstvo na svojim zborovima u večoj meri tretira čisto školska i vaspitna pitanja i probleme. Mi priznajemo da su prilike dosada takve bile, da su na dnevni red morala stavljati pitanja one prve prirpde. Nadamo se, da če se u narednoj godini moči i hteti više raditi i u ovom drugom pravcu.
ROCAJTE VSE ŠOLSKI
v V
OTREBSCINE
iii imun ■ t
v v
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6.
J
No bilo je i ovoj godini društava čiji je rad obilovao i u ovom drugom pravcu. Ali broj takvin društava je daleko manji. 1'akva su npr. društva bila: Beogradsko, Canbrodsko i još neka učiteljska društva. Kod njih su tretirana ova pitanja: kleri-kalizam i šKoia, o domačem vaspitanju, paraieia izmedu stare i nove škole rada itd. Pored toga održana su mnoga praktična predavanja iz pojedinih nastavnin predmeta itd. A na nekim mesrimu priredivani izleti i ekskurzije.
Sav taj rad naših društava, i ako nije onoliko obiian, koliko bi se moglo poželeti ipak je zadovoljavajuči, jer je obilniji i veči no u prošloj godini. Želeti je da se u tome i idučoj godini istraje.
Da bi rad u našoj organizaciji išao praviinije, brže i tačnije, prinudeni smo bili da u prošlogodišnjem izveštaju učini-mo nekoliko napomena. Na žalost, u toku gve godine videlo se, da te napomene nisu svi, kojih su se tičale zapazili, te je bilo grešaka i kod samih povereništava, pojedinih sreskih društava i članova. Stoga ih moramo i ove godine na ovom mestu koncizno izneti:
1.	Sva sreska učitelj, društva ne treba da opšte neposredno sa Glav. Odborom, več preko svoga povereništva (čl. 8. Prav. UJU).
2.	Nijedno sresko učitelj, društvo niti pojedinci ne mogu se smatrati kao puno-pravni članovi UJU i koristiti se svima beneficijama koje takvo članstvo pruža (zaštita ili pomoč kod prosvetnih vlasti, traženje obaveštenja, olakšice u podvozu za put na skupštinu itd.) ako nije ispu-nilo sve usiove čl. 29. Pravila UJU a to je plačena puna članarina svome društvu, povereništvu i Glav. Odboru. I ove se godine ponovilo da su pojedina društva dala članarinu samo za Gl. Odbor ili za svoje povereništvo. Sva takva društva nisu re-gistrovana u ovom Izveštaju (osim nekoliko, koja su omaškom ušla) niti se sma-traju da su ove godine bili u organizaciji. Kod društava pak koja su dala članarinu i Glav. Odboru i povereništvu stavljen je samo onaj broj članova za koje je oboma položena članarina. U idučoj godini na ovo če se još strožije paziti. Ko traži prava mora da ispunjava i dužnosti.
3.	Članarina se može primiti najdalje do 1. juna (čl. 29.) a posle ni u kom slučaju.
4.	I sreska društva treba da izvrše izbore svojih novih uprava i konstituisa-nje za 2 meseca od početka školske godine. Uprave sr. učit. društava treba da pošlju: članarinu (celu) za sve svoje članove, spisak svih članova i spisak članova uprave najdalje do 1. jula i to i svome povereništvu i Glav. Odboru.
5.	U slučajevima kad medu članovima koga sreskog učitelj, društva nastane lični razdor ili dode do cepanja društva —
nadležno je da raspravi taj spor prvo do-tično povereništvo a tek posle izjavlju-je se žalba Gi. Odboru na odluku povereništva — ako i dotle dode. Na žalost, u ovoj godini bilo je nekoliko takvih sluča-jeva kod raznih povereništava. Srečom, u zadnjem času bilo je ipak uvidavnosti kod dotičnih društava, da se odazovu sa-vetima i pozivu povereništva te su sve takve nesuglasice svuda izgladene. Želeti je, da se drugovi u radu rukovode samo iskrenom željom za napredak i plodan rad društva i izbegavaju sve što bi moglo dovesti do nesloge i razdora i biti na štetu po ugled dotičnoga društva i celoga učiteljstva.
6. Društva, koja još nisu donela i po-tvrdila svoja pravila, da to što skorije uči-ne a najdalje do 1. dec. t. g. Pravila treba slati uvek u 3 primeraka preko svoga povereništava (čl. 16. Prav. UJU) od kojih se jedan potvrduje i vrača upravi društva, drugi zadržava za arhivu Gl. Odbora, a treči za arhivu povereništva.
Članarina za povereništvo i Glav. Odbor UJU polažu se odjednom i pri upisu.
8.	Sva društva koja budu imala preko godine kakvih vanrednih prihoda (od zabava, koncerata itd.) a nisu isti namenjeni kakvom naročitom cilju, društva treba da pošlju od istih 1/3 svome povereništvu a 1/3 Glav. Odboru (čl. 29.). Toga se nijedno društvo u ovoj godini nije pri-državalo.
9.	Pri Izboru članova uprave društva treba da glasuju samo članovi koji su iz-mirili članarinu a ne svi prisutni.
10.	Po pravilima UJU i svima posebnim pravilima sreskih učit. drštava moralna je dužnost svakoga člana UJU da prima i pomaže družinske listove: »Učitelj« i »Nar. Prosvetu«. Iz onog dela Izveštaja gde su izneti podaci o tim našim listo-vima vidi se jasno kako večina članova »vrši« i tu svoju moralnu dužnost! Želeti je, da se u narednoj godini svi članovi UJU sete i bolje i više i te svoje moralne obaveze prema svome Udruženju, kako bi mu dali više mogučnosti i sredstava da se založi i više i bolje za interes i dobro celoga učiteljstva.
SKLEP.
Po oficijelnem delu se je predsednik UJU spomnii lokalnega tiska, ki je v teh dneh pokazal, da se zaveda svoje naloge in je lahko za vzgled vsemu ostalemu tisku. Predvsem je »Dubrovački list« postavil krono in je dvignil sijaj skupščine s svojimi izdanji. Nato je s primernim nagovorom zaključil IV. državno skupščino UJU.
Zvečer je bil banket v hotelu »Im-perijal«.
„Slovencu" z dne 10. VIII. in 12. IX. 11.
v odgovor.
Ponovno se nekdo zaletava v mojo osebo. Nikakor se ne nameravam opravičevati, vendar je treba, da značaj teh dopisunov malo oslikam.
Pod rubriko »Učit. vestnik« z dne 10. avg. t. 1. se trdi da je splošno znano, da so nekateri okrajni šolski nadzorniki na bivšem Štajerskem zahtevali od maturantk vstop v UJU, ako so hotele dobiti mesta. »Sicer pa naj se oglasi gosp. Schell, če to ni res.« Odgovarjam in pravim. da je to neresnica, da ne rečem laž, v kolikor se tiče mene. Nikakor bi si ne štel v nečast. ko bi kot tovariš prigovarjal tovarišice za vstop v organizacijo, kateri se imamo zahvaliti za toliko stanovskih pridobitev. Za tako kratkovidnega pa me vendar ne bo nihče imel, da bi svojo službeno oblast izrabljal v kako nasilje ter prišel v konflikt s točko 4. člena 164. urad. zakona.
Premišljeval sem. kdo bi utegnil to biti, ki se drzne natolcevanj in neresnice, da bi mi kršil službeni ugled.
Članek pod »Celjska Nova Doba« z dne 12. sept. t. 1. pa mi daje dovolj pojasnila.
Smatral sem baje kot nadzornik za potrebno, da agitiram pri učiteljici D. za UJU. Dopisnik pravi dalje: »In taki ljudje (kakor sem menda jaz!) hočejo v šoli navajati mladino k značaj-nosti, da. učiti celo krščanski nauk! Ni-kdo ne da. česar nima. Ako sam nisi značaj, spadaš kamorkoli že, v šolo najmanj.« Po mojem mnenju pa padajo te besede z vso težo na povzročitelje dopisov v »Slovencu«. Zapomnijo si naj, da je resnicoljubnost eno prvih načel zna-čajnosti. zavijanje resnice pa zelo ostudna stran človeka.
Iz naslednjega naj si stori vsakdo sodbo sam! Lansko poletje je bil gosp. ravnatelj D. iz Ljubljane pri meni v Ko-
kot gosta; zborovanja so pri nas, kjer ni urad. o k r. učit. konferenc že od prevrata edini forum, kjer se razpravljajo stvarno in resno- stanovske, didaktične in peda-gogične zadeve ter se vrše celo volitve uradnih funkci-jonarjev. zastopnikov v okr. šol. svetih, poročevalcev za okr. bibliot. komisije, šolske vrtove itd. Nihče ju ni silil k pristopu k društvu, nihče jima ne brani pristopa k Slomškovi zvezi, katero namero je izjavila gdč. D.
Odvrnili sta, da jim tega ne pripušča »politično p r e pr i č a n j e«. Na te besede jima pač nisem »zaničljivo obrnil hrbta«, ker smo si sedeli prijazno in to-variško nasproti, pač pa sem omenil, da ne bo tako hudo pri njunih 19. ali 20. 'letih, ko še starejši možje niso tako trdega političnega prepričanja.
Vprašali sta me tudi, če želim, da pristopita k okr. učit. društvu. Na to sem dejal, da o moji želji ne more biti govora. Izjavili sta soglasno, da bi jima bili o zelo žal, če bi imel radi njiju kake neprilike. Želje, da bi se premestili v kako zakotno vas, jima nisem poskusil izpolniti.
Službujeta v najlepšem kraju vsega okoliša in ugodnosti bi znali ceniti šele. ko bi jih ne imeli več. Dejstvo je, da so se za službo v Šmarju potegovale tudi druge maturantke!
Tako je potekel pogovor prijazno in dostojno. Zdaj se je pa vse to zavilo tako. da sem najmanj sposoben za v šolo ter me zaničljivo apostrofira dopisnik za »izkušenega pedagoga«.
Moje postopanje je res »obsodbe vredno«; kajti pozabil sem na pregovor: »Dobrota je sirota«. Jako značilno in značajno je, da se mi povračujejo skrbi in trud na tako časten način. Pripomnim še, da naj se vsakdo, komur kaj ni prav, obrne službenim potom na pristojno višjo oblast. Odkrit, kakor sem jaz napram vsakomur, bodi tudi vsakdo proti meni.
Javnega prerekanja med tovariši v službenih stvareh v časnikih ne odobravam.
Iz vsega pa je razvidno grozno nasilje, katerega smo izvajali člani UJU nad ubogimi učiteljicami. Gospod ravnatelj D. je gotovo doprinesel vstopnico v UJU za gdč. D. morda tudi za gdč. G. Sigurno se bo še spominjal!
H. Schell, okr. šol. nadzornik.
Glavni odbor UJU pri ministru prosvete
g. dr. Korošcu.
njicah ter prosil mesta za svojo hčerko maturantko. Vprašal me je, če poznam njegovo mišljenje. Ko sem to zanikal, je dejal, da je pri SLS, odkar obstaja in da je njegova hčerka istih načel. Odvrnil sem. da je to njena zasebna stvar, opravlja naj vestno svojo službo, gleda pa naj. da si s kako pretiranostjo ne ustvari neprijetnega položaja, ker je na šoli, kamor sem jo namenil (Šmarje pri Jelšah) 8 izvrstnih tovarišev in tovarišic. ki niso pri SLS. Gosp. ravnatelj je zatrdil, da bo pridno sodelovala pri vsem, kar je potrebno za šolo, in ko sva določila, da pride tjakaj še tovarišica maturantka G., sva se poslovila zelo prijazno in spoštljivo. Letošnjo spomlad sem na vožnji v Rogatec od nepoznanih sopotnikov slišal besede: »Tako sta nesrečni, da bi bili v najzakotnejši vasi rajši nego tu!« Iz tega sem razvidel. da se tiče to učiteljic D. in G. v Šmarju. Iz zasebnih razlogov bi mi bilo neljubo, če bi bili tako nesrečni. Pozneje sem ju nekoč v šolski pisarni v Šmarju vprašal, če je vse to istina. Pritrdili sta. Baje ju učiteljstvo ignorira; ožji tovariši ne. pač pa drugi, in »v časnike so ju dalii«. Izvedel sem, da sta se zamerili šmarsko-rogašikemu učiteljstvu s tem, da sta na dan zborovanja na šmar-ski šoli kot novinki ostentativno napovedali pouk — dve od desetih učiteljskih oseb. (Ugleden član Slomškove zveze je označi tako postopanje kot netaktno). V nekem članku »Tabora«, ki je razpravljal o tem, da se Slomškarice importirajo v šmarski okraj, nista bili imenovani in tudi ne prizadeti, ker po lastni izjavi še nista bili članici Slomškove zveze.
Potolažil sem ju rekoč, da ni nobenega povoda za nesrečnost ter jima svetoval, da naj se. če je treba, popolnoma neobvezno udeležita zborovanja na šoli,
Uži Glavni Udbor Udruženja Jugoslovenskog Učiteljstva posetio je 11. ov. meseca O. Ministra Prosvete radi pre-uaje rezolucije Glavne Učiteljske Skup-štine u Dubrovniku.
G. Ministar je primio predstavnike jugoslovensKog učiteljstva u svom kabinetu (bilo je 11 čianova uprave) i pošto je ponudio sve da sednu, zauzeo je i sam mesto za istim stolom.
Predsednik Udruženja predao mu je onda sve rezolucije učiteljske skupštine izjavivši, da zahtevi učiteljstva obuhva-čeni u ovim rezolucijama sadrže na pr-vom mestu pitanja nastave, zatim pitanja materijalnog položaja učiteljstva i napo-sletku pitanja admimstrativno-pravne prirode.
Ne moguči citirati celu sadržinu svih rezolucija, predsednik je saopštio i obraz-iožio najvažnije zahteve učiteljstva, isti-čuči, da je osnovni princip svih učiteljskih zahteva jedinstvo osnovne nastave u ce-loj našoj Kraljevini, koje učitelj, smatra kao osnov duhovnog jedinstva narodnog u budučnosti. Radi toga učitelji na prvom mestu traže: jedinstvo prosvetnih zakona, jedinstvo nastavnog plana i programa za sve škole i jediiistvo školskih udžbeni-ka. U tome smislu potrebno je da se odmah donese jedan zakon o narodnim ško-lama za celu državu; da se i pre donoše-nja tog zakona pristupi izradi jednog nastavnog plana i programa za sve osnovne i sve učiteljske škole u Kraljevini i da se sprovede jedinstvo školskih udžbenika.
S tim u vezi učiteljstvo nalazi da bi trebalo pristupiti izmeni Zakona o opštoj upravi, kojim je škola stavljena pod ne-posredan upliv policijskih vlasti, a tako isto poštedeti učiteljstvo od svih partijskih uticaja i intervencija. Da bi se ubr-zao napredak osnovne nastave potrebno je posvetiti naročitu pažnju višem učitelj-skom obrazovanju. Rešenje tog pitanja učitelji nalaze u osnivanju Pedagoškog Fakulteta, ili proširenju Viših Pedagoških Škola. Pomenuta je i eksperimentalna škola Dr. J. Turiča.
Dalje je predsednik potsetio na prosvetni problem J. Srbije i istakao potre-bu povečanja prosvetnog budžeta za kra-jeve u kojima je narodna prosveta zapu-štena za vreme tudjinske uprave.
U daljem govoru dodirnuto je pitanje školskog nadzora i istaknut zahtev da nadzorničku dužnost ne treba smatrati partiskom nego čisto stručnom. Da bi se učiiiile potrebne popravke potrebno je da se školski nadzornici postavljaju po predlogu Gl. Prosvetnog Saveta i da se njihov položaj popravi. U vezi ranijeg obe-čanja g. ministra, predsednik je potsetio na prilike u Sloveniji i želju, da se tamo ne vrše lične promene u partiskom smislu.
Prelazeči na pitanja koja se tiču materijalnog stanja učitelja, označeni su kao glavni zahtevi: isplata razlike, plata, dodatak udatih učiteljica, popravka stanja penzionera i izjednačenje svih mesta u pogledu dodataka na skupoču.
Od ostalih zahteva pomenuto je naročito, da treba popravljati sve nepravde učinjene članovima našeg Udruženja u Sloveniji i Hrvatskoj, povratiti odmah smenjene upravitelje i školske nadzornike a naročito prestati sa smenjivanjem školskih nadzornika u Sloveniji.
Saslušavši pažljivo sve ove zahteve G. Ministar je odgovorio šta misli o sve-mu ovome.
Rekao je:
1 ja sam istog mišljenja, da školu i prosvetnu struKu uopšte treba sačuvati oa partiskih uticaja, a naročito od parti-sice intervencije u pogledu postavljanja i razmeštaja učitelja i sKoiskili nadzorniKa. idealno bi bilo ua u sveinu samo i jedrno presuduju rad i kvaliiikacije, i potreba uržavne službe. Potrebno je da sazre uverenje, da se u državnoj službi može samo i jedino napredovati uspehom u radu i savesmm vršenjem svoje dužnosti. Ali sve to u mnogome zavisi i od samiti učitelja. Partiska intervencija svela bi se na minimum kad je sami učitelji, kao i ostali, ne bi tražili. Svaki je ministar često posednut narodnim poslanicima, koji protežiraju pojedine, a iza svakog od tih poslanika stoji po koji učitelj iii učiteljica, Koji su sami tu protekturu tražili. (Uvde je primečeno, da bi se ta protekcija sma-njiia kad se na merodavnom mestu ne bi primala). Tirne se u istini čine nepravde i nepravilnosti i bilo bi mnogo Dolje i pra-vedmje, a i za mene i moje saradnike lakše kad bi se to izbeglo i kad bi se odabiranje vršilo isključivo po kvalifikacijama.
Odnosno podredenosti škole policijskim vlastima i ja delim isto mišljenje sa vama i mislim, da veliki župan i sreski poglavari treba da reprezentuju državnu vlast, ali da školski nadzornici i oblasni iiispektori treba da opšte neposredno sa pretpostavljenim prosvetnim vlastima.
Povodom vaše želje o osnivanju Pedagoškog Fakulteta, ja mislim da če se ona ostvariti kroz Višu Pedagošku Školu i da če ona uskoro to i postati. Kad je primečeno, da je Prosvetni Savet doneo odluku, da se ta škola ne može smatrati da je u rangu fakulteta, G. Ministar je do-dao, da mišljenje Gl. Prosvetnog Saveta ne mora uvek biti obavezno za ministra. Un misli da Prosvetni Savet treba pro-širiti, da u njega treba da udu i prestav-nici prosvete iz pokrajina i da bi tako orgauizovan Savet mogao otpočeti rad na pitanjima koja se tiču prosvetne reforme cele zemlje.
Najvažnije pitanje — donošenje jednog zakona o narodnim školama za celu zemlju, G. Ministar je dotakao tek na kraju svog govora.
U tome pitanju rekao je, ja imam svoje mišljenje kao i vi vaše i mislim da ta mišljenja treba uzajamno poštovati. Ja nišam sam u Vladi. Tamo ima još ljudi, koji če prihvatiti vaše zahteve i ja se na-dam da če se nači solucija tog pitanja, koja če vas zadovoljiti.
Time je G. Ministar završio svoj govor i pozdravio se sa svima članovima Gl. Odbora pozivajuči ih da mu se uvek obrate kad za potrebno nadu.
Pri rastanku članovi Glavnog Odbora ponovo su skrenuli pažnju G. Ministru na zahteve učiteljstva povodom za-početog smenjivanja školskih nadzornika u Sloveniji, na šta nisu dobili nikakvog
pozitivnog odgovora!
•
Kao što se vidi G. Ministar je vrlo predusretljivo primio učiteljski Gl. Odbor, ali o glavnim linijama prosvetne politike, a to je o novom prosvetnom zakonodav-stvu i namerama njegovim u tom pogledu, mi ništa odredeno nismo saznali. Isto tako ništa odredeno nije rečeno ni o daljem radu personalnog odseka i prome-nama koje su započete da se vrše.
»Nar. Prosveta«.
Ali se sme odmeriti nikom pokojnina od
prevedenim drž. urad-stare ali nove plače?
(Izjava velikega župana dr. Pirkmaierja.)
K interpretaciji čl. 239. zakona o civilnih državnih uslužbencih nam piše gospod veliki župan na r., dr. Pirk-maier, sledeče: V interesu prizadetih si Vas dovolim opozoriti, da raziprave o interpretaciji člena 239. si. pr. glede odmere pokojnine državnim uslužbencem, ki se upokoje v 3 letih od dne, ko stopi zakon v veljavo, a še nimajo polne službene dobe, ne upoštevajo besedila zakona, ker bi se morala sicer vršiti vsa polemika proti eventuelni krivični praksi v čisto drugem pravcu. V istini je pravno stanje sledeče: Člen 239. pravi v drugem odstavku: »Uslužbenci, upokojeni potem, ko stopi v veljavo ta zakon, a v treh letih od dne, ko stopi v veljavo, uživajo pokojnino po odredbah dosedanjih zakonov.« S tem še ni nikakor rečeno, da se mora pokojnina odmeriti od stare plače. Pravnik, ki čita gornje besedilo zakona: »uživajo pokojnino po odredbah, dosedanjih zakonov« bo isto tudi razumel, da je treba poiskati odredbe dosedanjih zakonov, ako bo hotel odločiti o pravici do pokojnine. Za državne uradnike bivše Avstrije je veljala neposredno pred našim zakonom o civilnih uradnikih službena pragmatika iz leta 1914.; kot »odredba« o uživanju pokojnine prihaja tedaj v poštev § 64. bivše avstrijske pragmatike, ki se glasi v originalnem tekstu: »Der Ruhegenuss
des Beamten ist auf Grund der Beziige zu bemessen auf die er zur Zeit der Ver-setzung in den Ruhestand Anspruch hatte.« Penzija se tedaj prevedenim uradnikom, za katere je veljala poprej avstrijska službena pragmatika, odmerja od prejemkov, katere so prejemali v trenotku upokojitve, tedaj od prejemkov določenih po novem zakonu o civilnih uradnikih. Pravna stran te določbe je popolnoma jasna ter ne pripušča ni kake dvoumnosti in najsi hoče biti kdo še tak fiskalist ali protivnik uslužbenče-vih interesov. Kljub temu ta določba ni brez praktičnega pomena, ter ima seveda svojo neugodno stran, ki pa daleko ni tako težka, kakor jo je tolmačila sedanja praksa, katera je vzela pri odmeri pokojnine kratkomalo staro plačo za osnovo. Avstrijski penzijski zakon predvideva po 10-letni službeni dobi 40% in za vsako naslednje leto 2% poslednjih aktivnih prejemkov, medtem ko čl. 140. zakona o civilnih uradnikih priznava za 10 službenih let 50% in za vsako nadalj-no polovico leta 1% pokojninske osnove kot pokojnino. Tudi draginjska doiklada se računa po naredbi, ki velja za prej upokojene uslužbence. — Pošiljam to pravno mnenje radi opozoritve prizadetih, da bodo mogli s pravimi in pravno priznanimi argumenti ugovarjati, ako se jim godi krivica.	»Naš Glas«.
Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo.
—t Dijaški rok v kadru za dijake trgovskih šol. Pravico na dijaški rok v smislu člena 49. in 52. zaikona o ustrojstvu vojske in mornarice imajo oni dijaki državnih trgovskih šol v Sloveniji, in sicer v Ljubljani, Celju in Mariboru, ter trgovske šole v Novem mestu, ki so izvršili 4 razrede gimnazije ali realke ali tem enakopravne šole. To velja pa samo za one dijake, ki obiskujejo redno te trgovske šole, ne pa tudi za one, ki obiskujejo samo specijalne kurze na teh šolah, čeravno so preje izvršili 4 razrede gimnazije. realke ali tem enakopravne šole. Rekruti iz teritorija ljubljanskega vojnega okrožja, ki so bili v tekočem letu re-krutovani in ki so izvršili 4 razrede gimnazije, realke ali tem enake šole in eno teh trgovskih šol. naj predložijo potom županstva komandi ljubljanskega vojnega okrožja pravilno kolkovano prošnjo za priznanje dijaškega roka. Prošnji je priložiti izpričevalo gimnazije, realke ali tem enakopravne šole in trgovske šole. Oni pa, ki še niso izvršili eno teh trgovskih šol in so redni dijaki, naj pa poleg izpričevala gimnazije, realke ali tem enakopravne šole prilože potrdilo dotične trgovske šole, da so redni dijaki in da istočasno prosijo za priznanje dijaškega roka in za odložitev dejanjske vojaške službe do izvršitve te trgovske šole.
Neodrešena domovina in obmejno šolstvo.
—r Konec slovenskega šolstva na Koroškem^ Koroška deželna vlada je nedavno zatrla zadnji sled slovenskega šolstva na Koroškem: onemogočila je ljudsko šolo, šolskih sester v Velikovcu. Koroški Slovenci danes nimajo niti ene slovenske šole več. V Jugoslaviji pa je minister prosvete razveljavil ukrep svojega prednika, ki je zaradi pomanjkanja učencev ukinil nemško gimnazijo v Ljubljani. — Tako sedaj 100.000 Slovencev v kulturni Avstriji nima niti ene slovenske osnovne šole.
Splošne vesti.
NAŠEMU ČLANSTVU.
Pozivamo naše članstvo, da nam v dobi sedanjega prosvetnega režima poroča vsak slučaj krivice, preganjanja, zapostavljanja pri kompetenci itd. Vsak naj pošlje pismeno stvarne podatke z lastnoročnim podpisom potom svojega okrajnega učiteljskega društva na podpisano organizacijo.
UJU paverjeništvo Ljubljana.
— Izplačilo razlike in doklade za upokojence. Beogradska »Pravda« z dne 5. septembra 1924 poroča sledeče: »Ker so se državni dohodki v poslednjih mesecih izdatno povišali, je s tem našlo ministrstvo financ pokritje za izplačilo razlike med starimi in novimi prejemki državnih nameščencev. Predlog za iz-
plačilo je že pripravljen in bo v prihodnjih dneh predložen ministrskemu svetu na odobritev. Ker za ta predlog ni potrebna odobritev finančnega odbora narodne skupščine, postane rešenje izvršno, kakor hitro ga odobri ministrski svet. Skoraj gotovo bo mogoče, da se bo pričelo z izplačilom razlike že s 1. oktobrom. Ministrstvo financ je že ukrenilo vse potrebno, da se omogoči izplačilo s 1. oktobrom, ako bo do tega roka rešeno to vprašanje.« O dokladah za upokojence poroča isti list sledeče: »V ministrstvu financ je definitivno izdelana naredba o dokladah zai upokojence. Kakor hitro jo bo odobril ministrski svet, bo predložena finansijskemu odboru narodne skupščine, da jo uzakoni. Kakor izvemo, se bodo povišale doklade upokojencem in upokojenkam po tej naredbi procentualno do 50%. Pri izdelavi na-redbe se je vodil račun o upokojenih višjih uradnikih, generalih, sodnikih itd., ki so prejemali doslej tako nizke pen-zije, da so se morali oprijemati vsakršnega dela, da niso stradali. Nova naredba jim bo zagotovila dostojno eksistenco. Povišane doklade bodo veljale od 1. junija tekočega leta. Razlika med sedanjimi prejemki in med prejemki, ki jih določa nova naredba, bo izplačana skoraj gotovo takoj, ko postane naredba zakon, ker za to izplačilo ne bo velikih proračunskih težkoč. S povišanjem vseh pokojninskih prejemkov se bodo povišali državni izdatki saimo s približno 5 milijoni Din. Na eni izmed prvih bodočih sej ministrskega sveta se bo razpravljalo o naredbi in bo najbrže tudi takoj odobrena. Finansijski odbor se sestane 15. septembra in bo prišla naredba o upokojencih najprej na razpravo. V ministrstvu financ menijo, da se bo rešilo vprašanje o dokladah za upokojence do 1. oktobra.
— Nameščanje in premeščanje učiteljev v Sloveniji.
Postavljeni so na njihovo prošnjo po razpisu: 1. za stalno učiteljico telovadbe na I. mestni dekliški osnovni šoli v Ljubljani Marija Vidmar, učiteljica v Ljubljani; 2. na II. mestni dekliški osnovni šoli v Ljubljani Marija Kredar, učiteljica v Ljubljani; 3. za šolskega upravitelja v Zabukovju Ivnik Lu-dovik. učitelj istotam; 4. za stalni učiteljici v Sv. Križu pri Kostanjevici Ana Očakar, učiteljica istotam in Marija Oča-kar, učiteljica istotam; 5. za stalno učiteljico v Poljanah nad Škofjo Loko Sonja Klovar, učiteljica v Trebiji; 6. za stalnega učitelja v Šmarju pod Ljubljano Alojzij Berce, učitelj v Špitaliču; 7. Pavla Haller, učiteljica v Dolu. za stalno učiteljico istotam; 8. Josip Černe, učitelj v Tržiču, za šolskega upravitelja v Le-skovcu pri Krškem; 9. Premrov Marija, učiteljica v Grahovem, z,a učiteljico v Begunjah; 10. Roza Meditz, učiteljica v Stari cerkvi, za učiteljico v Koprivniku; 11. Srečko Kristan, učitelj na Bohinjski Bistrici, za stalnega upravitelja v Bev-kah.
Po njihovi prošnji premeščeni: 12. Počkaj-Divjak Cecilija, uči-
teljica v Predanovah. za učiteljico brez stalnega mesta v Dolgi vasi; 13. Braz-Grilc Franja, učiteljica v Pobrežju, za učiteljico brez stalnega učnega mesta v Prevaljah; 14. Irma Pevnek, učiteljica v Stopcah, za učiteljico brez stalnega učnega mesta v Šoštanj; 15. Josip Veri-kovnik, učitelj v Šoštanju, za učitelja brez stalnega učnega mesta v Št. Ilju pod Turjakom; 16. Vobič - Trstenjak Ema, učiteljica pri Sv. Trojici v Slov. goricah, za učiteljico brez stalnega učnega mesta pri sv. Andražu v Halozah; 17. Josipina Milavec, učiteljica v Babi-nem polju, za učiteljico brez stalnega učnega mesta v Mostah; 19. Tavčar Ana, učiteljica v Predosljah, za učiteljico brez stalnega učnega mesta na dekliški osnovni šoli v Kranju; 20. Lenče Iva, učiteljica v Zagozdaču. za učiteljico brez stalnega učnega mesta pri Sv. Juriju pri Grosupljem; 21. Fakin Franja, učiteljica na Trati, za učiteljico v Mostah; 22. Sartori Nataša, učiteljica v Ko-rinju, za učiteljico brez stalnega učnega mesta na Mirni; 23. Schmid Marija, učiteljica pri Sv. Lenartu, za učiteljico brez stalnega učnega mesta v Št. Vidu pri Stični; 24. Anica Peršič, učiteljica v Bohinjski Bistrici, za učiteljico brez stalnega učnega mesta na osnovno šolo na Jesenicah; 25. Rodič Tinica, učiteljica v Gaberju, za učiteljico brez stalnega učnega mesta v Stopiče; 26. Ela Čampa, učiteljica v Sodražici, za učiteljico brez stalnega učnega mesta v Bohinjski Bistrici; 27. Saksida Berta. učiteljica na Dvoru, za učiteljico brez stalnega učnega mesta na dekliški osnovni šola v Tr-bovljah-Vodah; 28. Miklavčič Antonija", učiteljica na Blanci, za učiteljico brez stalnega učnega mesta v Ligojni; 29. Ljudmila Grum. učiteljica pri Sv. Petru pod Sv. gorami, za učiteljico brez stalnega učnega mesta v Brezjah pri Dobrovi; 30. Marija Cizelj-Prašnikar. učiteljica v Nevljah, za učiteljico brez stalnega učnega mesta v Mekinjah; 31. Ložar Marija, učiteljica v Žireh, za učiteljico brez stalnega učnega mestta v Moravčah.	,
Po neizogibni službeni potrebi (reci: nasilno, protizakonito, kazensko brez disciplinarne preiskave) so premeščeni: 32. Ciril Dequal, učitelj v Dvoru, za učitelja - voditelja v Ambrusu; 33. Mervar Fr.. začasni uči-telj-voditelj v Ambrusu, v isti lastnosti na Dvor; 34. Mervar - Vehovec Mara, učiteljica v Ambrusu. za učiteljico brez stalnega učnega mesta na Dvor; 35. Gre-gorič-Mandelj Angela, učiteljica v Mostah, za učiteljico brez stalnega učnega mesta na Barju (Ljubljana); 36. Špenko Josip, učitelj v Komendi, za učitelja v Šoštanj za ekspozituro v Ravneh; 37. Grgič Jurij, učitelj v Turnišču. na ekspozituro dolenjelendavske državne šole v Benicah.
Iz k a te h e t s k e službe. Ka-tehet Jožef Žužek je premeščen nazaj v Kranj, katehet Vincencij Lavrič pa nazaj v Kočevje.
—	Deputacija UJU pri prosvetnem ministru. Kakor javljajo beogradski listi, se je zglasila deputacija UJU pri prosvetnem ministru ter mu predložila vse resolucije in predloge sprejete na zadnjem učiteljskem kongresu v Dubrovniku. Deputacija je od ministra zahtevala, da se zavzame za izboljšanje gmotnega položaja učiteljstva. Posebne predloge je stavila glede predčasne upokojitve nekaterih učiteljev.
—	TOVARIŠI(CE)! Zopet imamo šolsko mladino okrog sebe. Ne pozabimo ji priporočati ob vsaki priliki naš najboljši mladinski list »Zvonček«. Vsak to-variš(ica) naj poskrbi, da pridobi vsaj enega naročnika več kot v pretečenem šolskem letu. Med počitnicami je število naročnikov padlo, poskrbite za nadomestilo!
Na delo vsi. da list zopet dvignemo!
Upravnik.
—	Ofic. sožalja Pov. UJU povodom smrti t Jakoba Dimnika. Povodom smrti t Jakoba Dimnika je prejelo poverjeni-štvo UJU sožalne izjave' od UJU — Pov. Zagreb, od Pedagoškega Književnega Zbora v Zagrebu, Zadružne Zveze v Celju, raznih domačih okrajnih učiteljskih društev in posameznikov; sožalje so nadalje izrazili: Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Zveza slovanskih učit. društev Julijske Benečije. Sokol I. v Ljubljani, Slovenska Mati ca v Ljubljani, uredništvo »Učitelja« v Beogradu, načelstvo J u g o s 1. Dem. Stranke v Ljubljani, poverjenik UJU — Split g. I. Radova-novič. Klub Hrvatskih Književ-
nika i Um jetnik a u Osijeku.
—	Daljša poročila o pokojnikovem delovanju so prinesli »Jutro«. »Slovenski Narod«. »Edinost«. »Učiteljski list« ter drugi domači in tudi inozemski listi.
—	Imenovanje. Na osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani je imenovan za upravitelja v 2. skupini II. kat. Božo R a č i č, nadučitelj 3. skup., II. kat. v Adlešičih.
—	Nameščenje istrskih učiteljev v Srbiji. Ker je italijansko ministrstvo prosvete odpustilo iz službe večje število učiteljev slovanske narodnosti iz Istre, ki so se preselili v našo državo ter so ostali brez sredstev, je naše ministrstvo prosvete sklenilo, da se ti učitelji namestijo na izpraznjena mesta po Srbiji. Razpored je že izgotovljen in bo te dni podpisan.
—	Profesorska imenovanja. Imenovani so: za profesorja na stalno sistemi-ziranem mestu na drž. realni gimnaziji v Ptuju Vodnik Henrik, suplent na istem zavodu; za stalno vrtnarico na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani Sla-vica V e n c a j z , namestna vrtnarica na istem zavodu; za stalno vadniško učiteljico na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani Knez Olga, nam. vadniška učiteljica na istem zavodu; premesti se v isti lastnosti na III. drž. realno gimnazijo v Ljubljani A n č i k Andrej, suplent na državni realni gimnaziji v Murski Soboti; namesti se Florijan Ščuka, bivši učitelj na realki v Idriji kot kontraktualni učitelj na drž. realki v Murski Soboti; za učitelja telovadbe na stalno sistemi-zirano mesto na drž. realni gimnaziji v Novem mestu se imenuje Vladislav R u s t j a. suplent na istem zavodu.
—	Premestitev učiteljev trgovskih šol. V trgovinskem ministrstvu pripravljajo ukaze o premestitvah višjega in nižjega trgovskega učiteljstva.
—	Poslano. Niso mi prizadejali še dovolj muk slovenski fašisti v Italiji, ne
—	temveč jih hočejo nekateri prekositi še tu v državi SHS, hoteč me po vsej sili napraviti pripadnikom fašizma. Ker pa imam navado voditi odkrite račune, bom tudi od vsakega obrekovalca zahteval, da položi jasen račun glede moje osebe pred sodiščem! — Herman Kmet, učitelj - upravitelj v Dolenjivasi pri Ribnici.
—	Uradni list. V izpopolnitev prejšnjih letnikov Uradnega lista potrebujemo nastopne številke:
Iz 1. 1918 : št.25.
1919	: št. 52. 89.
1920	: št. 149.
1921	: št. 97. 106.
Dotični tovariši, ki nam lahko te manjkajoče številke dopošljejo, naj javijo to po dopisnici na strokovno tajništvo UJU poverj. Ljubljana (Učit. tiskarna). Pripravljeni smo dati kot zameno kak letnik Popotnika ali Zvončka. Nujno prosimo obvestila.
—	Prof. Ivan Nekermann v Firenzi, hotel Porta Rossa, spremlja družbe in posamezne goste po galerijah, muzejih in umetnostnih zavodih in vodi izlete v mestu in okolici Firence. Honorar zmeren, dijake postreže brezplačno proti povrnitvi vstopnin. Znanstveno - zgodovinska pojasnila podaja na licu mesta. Posreduje za dobavo stanovanja. Informacije daje pod gornjim naslovom s priloženo poštnino.
—	Izenačenje strokovnega šolstva. V ministrstvu prosvete se je sestavila komisija, sestavljena iz uradnikov raznih ministrstev, ki bodo izdelali program enotnega sistema strokovnega šolstva po celi državi.
—	Honorarji nastavnikov. Minister prosvete je potrdil sklep prejšnjega ministrstva, po katerem se zvišajo honorarji nastavnikov od 20 na 50 dinarjev.
—	Upokojitve učiteljstva. Stalno so upokojeni: Horvat Rudolf, stalni učitelj na II. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani; Kozjak Fran, stalni nadučitelj v Toplicah pri Zagorju; Lovšin Franjo stalni nadučitelj na Vinici; Marolt Franc, stalni učitelj na IV. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani; Perko Ivan, stalni nadučitelj na Ježici; Petrič Ivan, stalni učitelj na I. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani; Repič - Leskovec Viljemina, stalna učiteljica na Uncu; Sedlak-Perin Ana. stalna učiteljica na Uncu; Franc Schonherr, stalni učitelj na III. deški osnovni šoli v Mariboru; Skulj Tereza, stalna učiteljica v Mostah pri Ljubljani; Šalamun Martin, stalni nadučitelj pri Miklavžu; Wessner Ana. stalna nadučite-ljica v Trbovljah; Zemme Frančiška, stalna ravnateljica meščanske šole v Ljubljani; Čepon Janko, stalni učitelj na II. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani Go
lia-Hubad Serafina, stalna učiteljica v Ljubljani; Mula-ček-Bizjak Roža, stalna učiteljica na Kapli.
—	Pričetek pouka na celjskih šolah.
Ker škrlatica še ni nehala razsajati, je celjski mestni magistrat odredil preložitev pouka na vseh šolah od 15. septembra na 1. oktober t. i.
—	Matija Gubec — opera. Risto Sa-vin je dovršil 6. odersko delo, petdejan-sko opero »Matija Gubec« ter jo hoče predati javnosti. Obstoja namen, da izide v tisku klavirski izvleček s pevskimi glasovi in besedilom največjega Savino-vega dela, ako je jamčeno zadostno število odjemalcev. Slovenskemu besedilu bo podložen tudi francoski prevod. En izvod bo stal 4—500 dinarjev. Da je mogoče kalkil glede rentabilitete in števila tiskanih eksemplarjev, vabimo tem potem naše operne odre, glasbene zavode, trgovine z muzikalijami in umetnost ljubečo publiko, da se v naprej naročajo klavirski izvlečki pri skladatelju Risto Savinu v Žalcu.
—	Književno naznanilo in vabilo na naročbo. Za šolske prireditve je sestavil podpisanee glasbeno delce z naslovom »Vino in voda«. — Skladba, ki se prične s triglasnim zborom kot uvod. obravnava na podlagi znane narodne pesmi v obliki dvospeva prepir med vinom in vodo. V prepiru zmaga, kar je pač samo ob sebi umljivo. voda, zato je delce kaj primerno tudi za protialkoholne prireditve. Proizvajali so to skladbo do sedaj že na treh šolah, in sicer s prav povolj-nim uspehom. Ker bi izdajatelj tega mu-zikalnega delca rad določil moč naklade, zato se obrača tem potom do vseh ljubiteljev glasbe te vrste s prošnjo, da mu (po dopisnici) sporočijo, se li naročijo na omenjeno glasbeno delo »n ako da, jeli žeile »Besedilo in navodilo«. (Cena približno 3 Din) ali »Pevski part« (cena približno 5 Din), ali pa samo »Partituro« (cena približno 10 Din). Skladba izide pred Novim letom 1925. — Anton Kosi, Središče ob Dravi.
—	Našemu tovarišu učitelju Špen-ku je umrl 20. avgusta t. 1. v Ameriki njegov oče Janez. Preživeli je tam četrt stoletja in v najlepših letih s 57 leti starosti v tujini umrl. Bodi mu lahka tuja žemljica, kateri je dal vse svoje moči! Prizadetim naše sožalje.
—	Trirazredno obmejno šolo Sladki vrh — okraj Maribor okolica bo zapustil naš tovariš na d učitelj Hinko B r e g a n t. na kateri je kot vodja iste neumornio in vztrajno deloval od leta 1919. Prebil in prestal je najhujše čase v letih 1919.—1920., še predtio je bila meja defmitivno določena. Šola, ki je bila prej »Schulvereinska:«. je po njegovi zaslugi postala slovenska. Bal se ni groženj nahujskanih nemčurskih duš. Grozili so mu, da se bode šola spremnila prej v prah. kakor da bi se v njej učilo »win-disch«. Korakal je neustrašeno po začrtani poti. Še predno je bila meja določena, je uprizoril šolarsko veselico, ki je nadvse dobro uspela. Ustanovil je tam-buraški zbor pri oddelku finančne kontrole v Sladkem vrhu. Preoral je ledino in sedaj odhaja mirne vesti na svoje novo mesto v Ruše. kjer bode imel počitek po težkem delu. Škoda, ki jo bo z izgubo našega tovariša Breganta utrpelo obmejno šolstvo, bo velika. Bog daj. da bi njegov naslednik, ki še ni določen, hodil1 po isti poti in dalje zidal na pripravljenem temelju. Naj mi ne zameri tovariš Bre-gant, ako mu poklonim te skromne vrstice. Bližnji obmejni delavec.
—	Himen. Poročil se je 3. t. m. tov. Tone Stefanciosa, učitelj v Rogatcu s to-varišico Marico Sekirnikovo. strokovno učiteljico v Mariboru. Bilo srečno!
ZAHVALA.
Od društva upokojenega učiteljstva Slovenije sem prejela lepo vsoto 1400 K kot podporo po umrlem mojem soprogu gosp. Valentinu Burniku v Metliki, za kar se temu društvu prisrčno zahvaljujem.
Amalija Burnik.
—	M. Pire. Zemljepis Kraljevine SHS za meščanske šole je izšel v Mariborski tiskarni. Knjiga je odobrena od prosvetnega oddelika. Cena vezani knjigi je 28 Din. Knjiga je II. del Pirčeve zbirke, obravnava pa lego, površje, prebivalstvo in podroben pokrajinski opis. Ob koncu so pridejani tudi sestavki o postanku naše države, o legi z ozirom na ostalo Evropo. o prebivalstvu po narodnosti, o prebivalstvu po veri. o podnebju, gospodarskih in prosvetnih razmerah in ustavi. Delo je prav skrbno sestavljeno, papir in vezava prav solidna. Gotovo bodo meščanske šole rade sprejele novo knjigo in jo bodo s pridom uporabljale radi njene .dobre urejenosti tudi druge šole.
— Sestanek maturantov letnika 1884. v Rogaški Slatini. Naš blagi tova« riš ravnatelj Gnus je imel srečno roko že pri nakupu Učiteljskega doma; nič manj srečno idejo je imel, ko nas je sklical na prijateljski sestanek dne 3. VIII. t. 1. v Rogaško Slatino, da obhaja« mo 40 letnico. Slavij enci so prišli iz raz» nih strani naše ožje domovine skoraj polnoštevilno; a ostali doma za pečjo sedeči so se opravičevali s pogojnikom »bi«. Tovariši! slovnico na stran! pa pri» dite pri prihodnjem sestanku prav vsi tje, kamor spada srce,... med brate! Okr. šol. nadzornik g. Hinko Šumer je v imenu sreskega glavarja pozdravil navzoče v govoru z izbranimi besedami kar najiskrenejše; istotako je okr. šol. nadz. g. Černej s svojo ljubko soprogo počastil učiteljstvo s svojo navzočnost« jo in ga je v dobro premišljenem govoru navduševal k delavnosti, ker v delu je spas. Oba govornika sta žela za svoja izborna izvajanja krepki aplavz. Napit« niča je sledila napitnici, tako da so brez izjeme vsi slavljenci prišli na vrsto. Po« udarjalo se je, da so maturanti 1. 1884. podobni nepremagljivi falangi in da je pričakovati, da bode imela vsemorilka smrt z nami še marsikateri trd oreh razluščiti. Niti eden izmed članov ne misli že sedaj na pot med »nebeške pen« zioniste«. In zopet se oglasi k besedi nekdo izmed »gornjih sto«, to je naš bivši stanovski tovariš g. Slane, grajščak v Litiji. S svojim, prelepo zasnovanim govorom, prepojenim z raznimi šaljivimi dogodbicami izza študijskih let, je naša srca tako očaral, da je postalo mar sika« tero oko rosno in ko je vzkliknil iz dna kipečega srca: »Tovariši! vabim vas, da pridete v prihodnjem letu brez izjeme vsi v Litijo na moj grad, kjer bomo ob« hajali 41 letnico! je bilo veselje nepo« pisno, katero se je stopnjevalo do nepri« čakovane višine, ko je končal z refre« nom: »Pridite prav gotovo vsi, dokler je še čas, dokler ne manjka nihče nas ...!« Blagi tovariš g. Slane, bodi poto« lažen in prepričan, da imamo v resnici srčno potrebo, da te obiščemo na Tvo« jem Tuskulu, kjer si bratski stisnemo desnice in ponovimo dušo krepčalne sladke besede: »Saj srce zvesto kakor zdaj, ostalo bode vekomaj!« 2e itak razvneta srca navzočih so postala skraj« no žareča, ko je tovariš Kosi svojo krasno napitnico končal z besedami: V letu 1926. bodemo obhajali 42 letnico na mojem posestvu, pa ne v tistem Jeruza« lemu, ki je v Palestini, ampak tu v sredi Slovenskih goric, tu, kjer se objemajo na ameriški podlagi, liberté égalité, fraternité ... mozler s tramincem. Obema g. okr. šol. nadzornikoma, istotako sla« tinskemu učiteljstvu, vsem in vsakomur izrekam tem potom najlepšo zahvalo, da ste nas počastili z svojo navzoč« nostjo, ki ste nas prepričali, da »Ovdje ljubav mora cvast«, vam zakličem iz dna srca: »Bog živi vse one, ki dobro znajo in vedo, da bit' učitelj je hudo!« Dan se je le prehitro nagnil k zatonu, še en po« gled iz očesa v zvesto oko, še zadnji stisk desnic z bratskim pozdravom, pa nas je »lukamatija« odvedel na razne strani in postali smo... otožni. Meni se je zdelo, da so ob slovesu izpraznjene buteljke žalostno stegovale svoje suhe vratove za nami. Vinko Stoklas.
Naša gospodarska organizacija.
—g Ganglov kamen za »Učiteljski konvikt« v Ljubljani: Alfonz Inkret. učitelj v Preddvoru, državno obveznico za 100 Din; Rudolf Horvat ml., učitelj v Škofji Loki, državno obveznico za: 100 Din; učiteljstvo v Ver že ju po tov. Ivanu Miheliču. šolskemu upravitelju. 25 Din. — Ivan Dimnik, strokovni učitelj v Ljubljani, v počeščenje spomina pok. Gabrijela Grilca. 30 Din; Julij Mayer, naduči-telj v Zg. Tuhinju, 15 Din; Alojzij G o r u p , učitelj v Ljubljani, v spomin miljenca pok. ravnatelja Jak. Dimnika, 40 Din; abiturienti ljubljanskega učiteljišča izza 1899. leta ob proslavi 25-letnice mature po strokovnem učitelju Alojziju Novaku. 100 Din ; Ivan Š m a j d e k. šolski upravitelj v Krtini, v počeščenje spomina drag. prijatelja Jak. Dimnika, 50 Din; Matko Kante, okrajni šolski nadzornik v Ljubljani, v počeščenje spomina pok. prijatelja Jak. Dimnika. 30 Din; v (počeščenje spomina nekdanjega trnovskega učitelja Jakoba Dimnika L a m p r e t iz Borovnice 50 Din in neimenovan 30 Din. Daro-vateljem lepa hvatl'a! Današnji izkaz: Din 570, zadnjič izkazanih Din 22.000, v 35. in 36. številki »Učit. Tovariša« Din 350; torej znašajo letošnja darila Din 22.920.
Učiteljski pravnik.
—§ Kdo sme overovljati prepise. Po
odredbi prosvetnega oddelka za Slovenijo z dne 30. julija 1924, št. 12.411 smejo overavljati prepise ravnatelji srednjih šol in učiteljišč, okrajni šolski nadzorniki. pri prosvetnem oddelku pa pisarniški ravnatelj g. Abram.
—§ Popravek razvrstitve. Na zahtevo Državnega sveta povodom pritožb glede razvrstitve, je odredilo ministrstvo prosvete. da se prevedejo vsi profesorji učiteljišč iz pokrajin v 4. grupo prve kategorije, vsi starejši inšpektorji deželni in županijski nadzorniki v 5. grupo prve kategorije v smislu člena 230. činov, zakona, ker so tudi drugi uradniki ostalih strok v pokrajinah v njihovem činu bili uvrščeni v prvo kategorijo.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRAJ MURSKA SOBOTA bo zborovalo dne 4. oktobra 1924 točno ob 10. uri. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Po-davanje Humer Franjo: »Vtisi iz Italije«.
4.	Podavanje Weit Franjo: »Delo itd.«
5.	Eventualna poročila o učiteljskih skupščinah. 6. Predlogi, nasveti. 7. Slučajno^ sti — P o ž e g a r . t. č. predsednik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOČEVSKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 4. oktobra t. 1. ob 1. uri popoldne v Velikih Laščah. Dnevni red: 1. Poročilo o skupščinah. 2. Došli dopisi. 3. Naš stan v boju za svoje pravice (tov. F. Ločniškar). 4. Delovanje krožkov (tov. D. Betriani). 5. Učiteljski pevski zbor (tov. M. Trost). 6. Šolski odri in ustanovitev učit. dramskega odseka (tov. A. Završnik). 7. Razni predlogi in nasveti. — Kosilo se naroča pri šolski upravi v Vel. Laščah. Tovariši(ice), ki so letos na novo došli v naš okraj, se najiskreneje vabijo. Radi važnosti dnevnega reda je udeležba obvezna, sicer opravičilo. Zdravo!
Razno.
ISTORIJA RUČNOG RADA KOD SRBA.
(Svršetak.)
1898. g. počelo je Društvo izdavati i svoj ilustrovani organ »Ručni rad« koji je izlazio 1899. i 1900. g. Iste godine donet je nov zakon o narodnim školama u kome je ručni rad obavezen predmet. A da bi se on morao u školama sprovesti priredivani su ferijalni tečajevi 1899. i 1900. na kome su oni koji su svršili tečaj bili učitelji onima koji nisu bili na tečaju. 1900. g. o ferijama bilo je 12 petonedelj-nih tečajeva iz ručnog rada. Kada bi se ovi svršili otpočeli bi oni drugi u ostalim okruzima 'kojih je tada u Srbiji bilo 21. Dok se na ranijim teoajevima radflo sa dobrovoljnim učesnicima 1900. g. izda se raspis svi učitelji na tečaj. Nije se vodilo brige o godinama starosti, spola, na-klonosti prema ideji ručnog rada. Ništa od svega toga. Razumljivo je, da je veliki broj učesnika u početku gundao a kasnije sve glasnije negodovao protiv ručnog rada. I jula meseca 1900 kada se prilikom ženidbe kralja Aleksandra Ob-renoviča promenula vlada i za ministra prosvete došao Pavle Marinkovič lični suparnik ranijeg ministra prosvete Andre Dordevič uveo pa i ručtni rad. 18. jula 1900. novi ministar izda naredbu da se 20. jula 1900. obustave svi kursevi na neodredeno vreme jer je njima oduzet učiteljima školski odmor na koji imajo zakonsko pravo. S kursevima je bilo svršeno. Više se nikada nisu nastavljali. 250.000 Din nova utrošenog za alat i ma-terijal otišlo je u mutnu Maricu. Partaj-ska politika je nadvladala prosvetu. I Učiteljska Skupština koja je 2 puta tra-žila u vodenje ručnog rada u škole dale se natociljati na političke vode i donela je rezoluciju protiv ovakog ručnog rada u nas. Mladi učitelji koji su bili pozvani i namešteni u okružne varoši, da bi odatfle rukovodili ručnim radom vredani su i klevetani na sve moguče načine i nazivani prijatelji reakcije i premešteni u sela. A upravnik sviju kurseva Jova S. Jovanovič — koji je samo ručni rad predavao u beognadskim školama a u slobodnim časovima slušao predavanja na Velikoj Školi i položio profesorski is-pit — bude premešten u Loznicu na gradansku školu no kako zbog plučnog katara nije mogao mesto zauzeti kralje.»
vim ukazom postavljen je za knjigovodu II. klase Ministarstva Vojnog. Min. Voj. ga je odredio da bude bibliotekar vojnog muzeja i da vrši dužnost nadzornika sto-larske radionice u dunavskom stalnem provijantskom slagalištu. Radi toga, pošto je vojnik, morao je istupiti iz uprave Društva za ručni rad i odreči se uredništvu »Ručnog rada« koji je imajuči samo 70 pretplatnika prestao izlaziti svo-jom navršenom III. godinom.
Po novom školskom zakonu od 19. aprila 1904 ručni rad je ušao u ostale nastavne predmete koji se predaje »po mogučstvu«. A to znači da se nigde i ne predaje. Bilo je slučajeva da po koji učitelj unese u šk. budžet i svotu za nabav-ku alata i materijala za ručni rad ali se ta svota u Okružnom šk. odboru nemilo-srdno brisala.
Posle 1918. ručni rad se predaje u učiteljskim muškim školama u Aleksincu i Jagodini blagodareči potpori Društva Podnilatka Crvenog Krsta koji su dali materijalna sredstva za nabavku alata. Ali što nisu zvanični krugovi prihvatili, to je učinila nezvanična organizacija Podmladak Crvenog Krsta koja je u svoj program unela i ručni rad i poma-ganje osnivanja šk. radionica. Od 1. jula do 7. avgusta 1924. g. pomoču iste ove organizacije i Min. Prosvete održan je kao što je u početku rečeno u Aleksincu sa 54 učitelja iz cele Jugoslavije tečaj za ručni rad iz modelovanja. pletarstva, stolarstva i kartonaže koji če ideju ručnog rada dalje sprovoditi jer so svi ovi učesnici došli dobrovoljno a ne po mo-ranju. Na drugim faktorima je da ovi učitelji mogu primenuti znanje stečeno na tečaju.
Srpske škole u Vojvodini radile su u saglasnosti sa madarskim šk. zakonom po kome je ručni rad obavezan predmet. I Srbi su od 1909. uveli ovu novinu. Učiteljska škola u Somboru je isto tako uvela kao obavezan predmet ručni rad, a oni koji nisu imeli spreme za ovu veštinu stekli su je na ferijalnim tečajevima pri-redivanim kod učiteljskih škola kao stalni. Na njima su i Nemadari stekli umeš-nost iz ručnog rada.
Črna Gora je s jeseni 1911. poslala bila jedlnog učitelja u Švedsku da tam prouči ručni slojd ali praktične primene od tog proučavanja u Crnoj Gori nije bilo.
Danas zauzimljivi učitelji u pojedi-nim školama preda ju ručni rad sa mate rijalom i alatom kakvim mogu. Vidljivo nastojanje ovega su izložbe radova daka osnovnih i gradanskih škola. _ Dušan Jelkič.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Zahvala,
Za mnogobrojno izraženo sožalje ob prebridki izgubi, ki nas je zadela s prerano smrtjo našega nepozabnega sina, oz. soproga, očeta in bratranca, gospoda
Janko Ftirsta
nadučitelja,
ae najprlsrčnejše zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, pred vsem pa cenj. tovarišicam in tovarišem, ki ao prihiteli od blizu in daleč, da spremijo blagega pokojnika na njegovi poslednji poti.
Sv. Jurij ob Ščavnici, Maribor, 7.9.1924.
2alu|o« ostali.
V založništvu knjigarne
G0R1ČAR & LESKOVŠEK v CELJU
je izšlo:
Brinar Josip, DOMOZNANSTVO
za osnovne šole. Zemljepisni podatki in zgodovinske slike o kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Cena vez. knjigi 20 Din.
„Domoznanstvo" podaja učencem osnovnih šol v jedrnati obliki opis Slovenije (za 4. šol. leto) zemljepis Jugoslavije (za 5. šol. leto) in 44 metodično vzornili slik iz zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Brinarjevo .Domoznanstvo* nadomešča torej kar tri različne učbenike ter je potemtakem cena knjige (20 Din) izredno nizka.
Šolska vodstva dobe na vsakih 10 izvodov en izvod zastonj.
Isto založništvo je izdalo: Brinar Josip, Slovenska vadnica
za višje razrede osnovnih šol in za meščanske šole. Vaje iz slovnice, pravopisa in spisja. Cena vezani knjigi 24 Din.
Knjigarna
Goričar & Leskovšek v Celju.