Z RIMSKEGA GROBIŠČA V LJUBLJANI PETER PETRU U reditev Gospodarskega razstavišča v L ju b ljan i je te rja la m anjša dela, pri k aterih so zadeli na antične grobove. Vodstvo gradbišča je po n a jk ra jši poti obvestilo U niverzo in N arodni m uzej. Obe ustanovi sta ta k o j poslali svojega sodelavca. Večino del je opravil tov. Šašel, katerem u se av to r zahvaljuje, da mu je odstopil načrte in gradivo v obdelavo. T ro je grobov je bilo odkritih, še preden je dospelo poročilo o njih. Ležali so pod današnjo ploščadjo pred G ospodarskim razstaviščem , n a vogalu m ed Ti­ tovo (p rejšn ja Tyrševa, D unajska) cesto in m ed Pokopališko ulico. P ri kop an ju tem eljev za trafo-postajo so odkrili še n a d a ljn ja grobova. Prvi grob (Tab. I) je žgan. Pepel lin kosti so bile prosto položene v zemljo. Jam a je globoko vkopana, tako, da sega v gramoz, pom ešan s svetlorjavo glino. Nad o stanki je svetlorjava prst, pom ešana s kam enjem . N an jo so položeni večji kam ni. Sledi črnikasta, tem norjava zem lja-hum us. V to p last se z zahoda vriva drobno k am enje v dolžini 45 cm. O bilno plast hum usa pokriva gramoz pomešan s svetlo rjav o glino. Na tej plasti so drobni kosi om eta in opeke. N ato sledii ste­ rilna p la st sive gline. O stale plasti izvirajo iz m lajšega obdobja, ki ne sodi v naš okvir. Tu si slede izm enično plasti oglenine in gram oza, ki se končujejo v cem entnem tlaku. V grobu so bili m ed oglenino naslednji predm eti: R eliefno okrašena oljenka, ki je ob dotiku z zrakom pričela razpadati. Bila je sive barve. 2. N ekaj fragm entov dveh krožnikov iz te rre sigillate (Tab. IV, 1). V p re­ lomu im ajo sivo barvo. P ovrhnjica ni enotna, m arveč p re h a ja od svetle k tem no­ rdeči barvi. Posoda im a obliko D 15. Na enem kosu je o h ra n je n nalepek v podobi psička. 3. N ežna sivkasto črna posodica (T. III, 2) je lep p rim e re k te rre nigre. Im a obliko kozarca. O krašena je z nizom barbotinskih nalepkov. Okoli treb u h a je ornam ent, n arejen s koleščkom. Posoda p re h a ja ostro v dno. Višina 7,9 cm, p rem er u stja 6,8 cm. 4. T rebušast vrč (T. II, 2) z odbitim vratom , rjav o -ru m en e barve. Posoda je bikonične oblike in ima prstanasto nogo. G lina je skrb n o prečiščena. Posoda je verjetn o im ela ročaj. Višina 16 cm, prem er dna 8,2 cm, n ajv ečja p eriferija 17,5 cm. 5. S vetlorjav v rat am fore z odbitim a ročajem a. P od u stjem teče dvoje reber. A m fora je verjetno pripadala kroglastem u tipu (T. II, 3). V išina 8,7 cm, prem er u stja 8,3 cm. 6. Istem u grobu pripada tudi prostoročno izdelan v rč (T. II, 1). G lina je slabo prečiščena in je v n je j mnogo velikih krem enčevih zrn. Posoda je okra­ šena z glavničastim ornamentom, ki poteka neenakom erno na vse strani. Ob ustju in na vratu teče vzporedno z zgornjim robom. Mogoče, da so ta del izgotovili ali vsaj popravili na lončarskem vretenu. Višina 21,5 cm, p rem e r u stja 15,7 cm, prem er dna 12,2 cm, največja p e rife rija 20,8 cm. 7. In v en tar groba izpopolnjujejo neznatne lončene razbitine, ki pripadajo večinom a vrčem in amforam. N ajdbo zaključuje dvoje fragm entov živalskih kosti. D rugi grob (T. III, 1), je ohranil ostanke pokojnika v stekleni urni (T. IV, 3), v k ateri ni bilo, izvzemši ožganih kosti, niikakih pridatkov. Žara je iz svetlo- zelenega stekla. U stje im a navzven zavihano. Višina 17,4 cm, prem er ustja 13,5 cm. Plasti, pod katerim i je bil grob vkopan, so iste kot p ri prvem grobu. Raz­ lika je le v tem , da ni vkopan v gram ozno podlogo. N ad antičnim humusom je več plasti gram oza (cesta ?). Ob stekleni u rn i sta bili dve posodi. Zanim iva pri p rv i kupi je skrbna iz­ delava nalepkov. Na rum eno-rjavi podlagi kupe je nanesen tem nordeč okras. Središče tv o ri m aska, okoli nje je dvojnii niz jagod. M aska je narejen a iz iste rum enkaste gline kot posoda. O b ro b lja jo te n ak tem nordeč trak. O rnam ent je n a straneh podprt z vejico, ki se končuje v srčastih listih. Kupa im a dvoje ročajev (T. IV, 4). Višina 8,6 cm, p rem er u stja 8,6 cm, p rem e r dna 5,7 cm, n a j­ večja p e rife rija 13,7 cm. D ruga posoda je m ajhna rjav o -rd eča skleda. Dno je ravno odrezano in p reh a ja v lahnem loku v navzven zavihano ustje (T. IV, 5). V išina 4,4 cm, prem er u stja 11,8 cm, p rem er dna 5,3 cm. Koščeno iglo (T. IV, 2) so našli v p rsti ob žari. Na p ovršini so vidni sledovi m ehanične obdelave. V elikost 5,3 cm. Pod ploščadjo pred G ospodarskim razstaviščem so delavci odkrili in delno uničili tri grobove. V m uzej ni prišlo več kot oklep, kam enita žara in dvoje doli jev (T. IV, 6, 7, 8). K am nita žara je v sredi poglobljena. V te j vdolbini je tičala steklena urna, po k rita s pravokotnim zrcalom. Žal se je n ajdba raznesla. Obsežna gradbena dejavnost n a tem predelu L ju b ljan e d aje slutiti, da bo k a j km alu ta prostor popolnom a zazidan, s tem p a tudi onem ogočeno kasnejše proučevanje em onskega grobišča. Zato je potrebno, da vsako najdbo obdelamo in postavim o v neki časovni okvir. D roben kos te rre sigillate iz prvega groba je dal n a jtrd n e jšo oporo za da­ tacijo. O k rašen je z nalepkom psa. G lina je sicer izborna, toda ni, k o t od take lončenine pričakujem o, trd o žgana. P ovrhnjica ni enotna, p reh a ja nam reč od svetlo k tem nordeči barvi. N aštete lastnosti so značilne za izdelke padanskih m ojstrov.1 2 O sw ald-Pryce sta d atirala pladnje D 15 v T ib erijev čas.8 Tudi po profilu je gotovo, da spada v n a jb o lj zgodnjo dobo. O blika D 15 je nam reč prva, ki ni izdelana v Arezzu, kakor lahko sklepam o po D raggendorfu.3 1 F. W iesinger, C arinthia I, 132, 1942, 76—77. 2 O sw ald-Pryce: T erra sigillata, London, 1920, Plate XLII, 9. 3 H. D raggendorff, Bonner Jahrbücher, 46—47, 1896, str. 81. G ornja datacija se nanaša v isti m eri tudi na oljenko. Ta tip svetilke sta v lja Löschcke1 v čas po T iberiju. O stalo keram ično gradivo to datacijo sam o po­ trju je . Močno trebušast enoročen v rč spada po analogijah v obdobje od A vgusta do K aligule.5 T erra nigra zak lju ču je to sliko. Po obliki bi jo im eli za aretinsko sigillato. H oelder im a do podrobnosti enako posodo iz I. stoletja iz Arezza.6 Skle­ pamo, da sta si obe posodi časovno blizu. Sklenjeno vrsto na vretenu n a re je n ih posod p retrg a vrč n a Tab. II, 1. V erjetno im am o pri takih posodah o p rav iti z izdelki staroselcev. To ni tipična lastnost Slovenije, temveč zasledim o ta problem tu d i v P o re n ju in A vstriji.7 P rvi grob pripada potem takem o bdobju po T iberiju. V erjetn o ne sega v drugo polovico prvega stoletja. D rugi grob se že po legi raz lik u je od prvega, k e r je vkopan nekoliko više od njega. To je opazil že Schmid,8 k i m eni, da so višji grobovi m lajši. Ob stekleni žari, v kateri je bil samo pepel, sta bili dv e posodi. M ajhna skleda z navzven usločenim ustjem , ki pripada 2., v n ek a te rih k ra jih pa celo 3. sto letju ,9 in čedna kupa, okrašena z nalepkom . Sorodne kupe, n are jen e iz te rre sigillate, po žlah tn jen e z barbotinom v svetli barvi, predvsem beli, so se pojavile šele v 2. sto letju in niso tra ja le do dobe skeletnega pokopa.1 0 P ri nas je analogno posodo, n ajd en o v Č em elu, Ložar1 1 postavil v prvo stoletje. M islim pa, da je naš grob nekoliko kasnejši. V erjetno p rip ad a koncu 1. stoletja. Posoda je izdelana v erjetn o v St. R einyju. T re tji grob je bil nestrokovno odkopan, tako d a ni najdb. Vemo, da je v kam eniti žari bila steklena u m a s pepelom . Žara je b ila p o k rita s kam enito ploščo. Č etrti in peti grob pa sta zapustila le dolije. K tem najdbam bi radi p rik lju čili še grob, na k atereg a nas je opozoril tov. Tone Prosenc.1 2 V m islih imamo o d k ritje iz prvih let po osvoboditvi. P ri ze­ m eljskih delih na Tržaški cesti, sedaj kino Vič (bivša gostilna Krčon), so zadeli na skeletni pokop. Mrlič je bil obdan z opeko. Delo je vse p re h itro napredovalo, ta k o da je v naš m uzej prišlo le opečno ogrodje in desni hum erus. * S. Löschcke, Lam pen aus Vindonissa, Zürich 1919, str. 218. 5 H. D raggendorff, Bonner Jahrbücher, 46—47, 1896, str. 85. 8 O. Hoelder, D ie Form en der römischen K eram ik diesseits und jenseits der Alpen, S tuttgart, 1897, str. 21. 7 E. Gose, G efässtypen der röm ischen K eram ik in R heinland, K evelaer 1950, pod št. 360—362. 8 Schmid, Landesmuseum R udolfinum in Laibach, 1907, B ericht für das Jahr 1906, str. 10. 9 Schörgendorfer, Römerzeitliche K eram ik der O stalpenländer, Brünn, 1942, pod 164—166. 1 0 Lehner, BJ 125, 1919, str. 132. 1 1 Ložar, Steklena čaša iz Č em ela, GMDS, 1935, str. 97 sq. 1 2 Že leta 1946 so pri zemeljskih delih razkopali skeletni grob, pokrit z opeko. V N arodni m uzej je ostanke, ki so ostali na terenu, prinesel tov. T. Prosenc. Pravih pridatkov ni. O hranile so se le opeke, ki so obdajale grob. Od skeleta je ohranjen le desni hum erus. Po izpovedi tov. Prosenca je grob ležal nekako v globini 1—1,30 m. ZUSAMMENFASSUNG Von der Römer G rab stätte in L ju b ljan a Bei der A rbeit um den neuen A usstellungsplatz der Messe in L jubljana w urden antike G räber entdeckt. Zwei w urden fachm ännisch ausgegraben. Im ersten G rabe lagen die Knochen und die Asche frei in d er Erde. Das zweite G rab enthielt die Reste in einer G lasum e. F ü r die D atierung des ersten G rabes haben w ir gute Stützen. Das F rag­ m ent der T erra sigillata gehört sicherlich zu den Erzeugnissen der padanischen M eister. Da die Tasse die Form D 15 besaß, gehört sie in die Zeit des Tiberius. Dem selben G rabe gehört noch eine reliefverzierte Ö llam pe, die m itsam t dem Becher aus T e rra nigra die D atierung bestätigt. Aus gleichem G rabe stam m t eine freihändig erzeugte schwarze U rne. Das k ann m an w ahrscheinlich als ein einheim isches P rodukt ansehen, denn gleiche G efäße stam m en aus der ersten K aiserzeit in Ö sterreich und im R heinland. Das zweite Grab, mit den Resten des Verstorbenen in einer Glasurne auf­ bewahrt, gehört nach der Meinung des Autors in das zweite Jahrhundert. Drei andere Gräber wurden von den Arbeitern beschädigt und die Reste zerstreut. Darum können wir sie nicht in einen zeitlichen Rahmen fassen. Große bauliche Tätigkeit in Ljubljana läßt uns hoffen, bald zu bes­ seren Resultaten zu kommen, die das Bild dieser Grabstätte noch deutlicher gestalten werden. 1 8 GROB SVETLORJAVA ZEMLJA KïMEÏANA s KAMEKOf h ■ O CLENINA iiiüü ĆRNiKASTO -T E M n o- Ryo/A ZEMQA - HUMUS ' „v V ' ' \ \ \ 5IVA CLINA LO M L]E N E C IN O PÊKA m io GßAM O Z in c u n a -A ' c e m e n t n i TLAK. v- w - w w - U CRAMOZ in Rjava cuna T . n T . m Sl. 2 = 1/1 n. vel.