REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
Leto XIV Številka 10 Oktober 1983
LJUBNO
GORNJI GRAD
Zdravstvo
v
škripcih
Ko poslušamo na radiu in televiziji v kakih težavah so v zdravstvu skoraj v vseh občinah, potem si marsikdaj mislimo, da sedanje kritično stanje v naši zdravstveni skupnosti ni nič posebnega. Na prvi pogled gre za težave, ki so splošne in jih bo že nekdo reševal, tako si tudi večkrat potolažimo slabo voljo ob poslušanju podobnih sporočil. Na zadnji skupščini zdravstvene skupnosti v Mozirju si delegati ob dejstvu, da bi morali odločati o valorizaciji in seveda ustreznem rebalansu proračuna, enostavno niso znali odgovoriti na nešteta vprašanja ki so se kar sama od sebe nizala, pa tudi na tista, ki sojih delegacije skupščini zastavile. Že polletni primanjkljaj, ki bo okoli ene stare milijarde dinje zagata ki ji ne vemo jasnega izhoda ob tem, da so dovoljena sredstva in še dodatna, k znatno preskromna za pokrivanje gmotnih obveznosti. Med SISi prelivanja ni, viški, ki bi se kjerkoli pojavili se morajo po predpisih odvesti na poseben račun in seveda ne koristijo potrebam v občini, do konca leta je še pričakovati, da bodo rdeče številke seveda krepko porastle.
Izvajalci zagotavljajo, da so na meji možnih varčevanj. Koristnikom ne kaže nalagati še dodatna bremena z višjim prispevkom, cene nenehno rastejo in s tem seveda tudi zdravstvene storitve. Vrtimo se v začaranem krogu, tembolj, ker vemo, da gospodarstvo ne zmore dodatnih obremenitev. Ali bi torej kaj koristila naša zavest, se sprašujemo ob takih prilikah.
Ne moremo mimo ugotovitve, da je naša struktura pr-bivalstva zelo neugodna, saj imamo razmeroma malo zaposlenih, dosti kmetov in upokojencev. Prav zaradi takšnega stanja je nerazumljiva raču-I niča republike, ki ni prisluhnila utemeljeni potrebi po večjih virih iz solidarnosti. Spet je obveljala birokratska miselnost, spet so odločali mimo razumnega, saj bi končno morali upoštevati naše gospodarsko stanje in tudi to, da je danes kmetijstvo še kako važen dejavnik v boju za gospodarsko ustalitev in končno tudi to, da se pač pokolenje stara in bo torej s sodobnimi zdravstvenimi ukrepi vedno višja starostna doba ljudi. To ugotavljajo povsod v naprednem svetu, zato bi morali tudi pri nas tako misliti in potem temu primerno ukrepati.
Izpad solidarnostnih sredstev republike se od samega začetka krepko čuti. Delegati niso mogli dojeti zakaj je vse tisto o solidarnosti tako lepo napisano, pa se je v dejanju tako slabo uresničilo. Končno, o čem naj delegati odločajo, če je bistveno odločanje v drugih rokah?
•m#**' - i, - ÄSSSf. J -
Mesec
požarnega
varstva
V nas živi preteklost, živijo spomini na znance, prijatelje in svojce, kijih ni več med nami. Spomini so bolj živi, če je v nas kanček ljubezni in spoštovanja do preminulih.
Navajeni smo, da na Dan mrtvih prihajamo na pokopališča in okinčamo grobove s cvetjem, prižgemo svečke. Ali pa je naš spomin na umrle tudi sicer prisoten, ali obiskujemo grobove znanih in neznanih prednikov tudi sicer? Če smo v mislih z mrtvimi le ob takih prilikah, potem smo jih prepustili pozabi.
Spoštovanje je, ali pa ga ni; če je, potem je to trajno čustvo, ki narekuje človeku obveznosti, ne le ob Dnevu mrtvih.
Dan mrtvih nas navdaja s spoznanji minljivosti, poglablja v nas občutek majhnosti in hkrati spoštovanja do pokojnih vsega sveta. Če bi se tega večkrat zavedali, bi bili drug drugemu le prijatelji, ne bi tako hlastali za dobrinami, ki ljudi med seboj mnogokrat hudo ločujejo.
V času, ko posledice požarne stihije načenjajo socialno varnost delovnega človeka in ko rušijo tudi stabilizacijska prizadevanja, je naša dolžnost za vključevanje občanov vseh starosti v borbo zoper neznanje, malomarnost in neodgovornemu ponašanju do požarnega varstva.
To pomeni, da moramo v mesecu požarnega varstva nameniti posebno pozornost usposabljanju in vzgoji človeka, da bo v primeru potrebe pravočasno in strokovno ukrepal. Tudi samozaščitno ravnanje na področju požarnega varstva je pomembna sestavina splošne ljudske obrambe, družbene samozaščite in važen
Nekatere misli z 8. seje CK ZKS
V plodni razpravi so med drugimi povedali:
KATJA VANDAL Stabilizacija ni program države, ampak program delavcev
Vprašujem se, ali res v celoti -ravnamo tako kot smo se s sprejemom programa ekonomske stabilizacije tudi obvezali. V začetku poletja je skupščina republiške izobraževalne skupnosti razgrnila svoj pogled na usklajevanje potreb in razvoj vzgoje in izobraževanja. Očitamo mu lahko površnost, pragmatičnost, računovodsko restriktivnost in še kaj. Razburil je predvsem prosvetne delavce, uporabnike je vznemiril bolj kot starše, ki naj bi za šolanje svojega otroka posegli globlje v žep, manj pa kot združene delavce, ki so odgovorni ža kakovostno vzgojo in izobraževanje. Stabilizacija ni program države, republike ali občine, je program dejavcev, torej tudi prosvetnih. Če smo ugotovili, da na področju vzgoje in izobraževanja ni več takih rezerv, ki bi jih lahko linearno določali od zgoraj navzdol, moramo tudi pošteno ugotoviti, da so rezerve, ki jih lahko poiščemo skupaj uporabniki in izvajalci, ne da bi ogrozili uresničevanje temeljnih družbenogospodarskih in vzgojno izobraževalnih ciljev.
Gre za to, da bomo podru-žbili vzgojo in izobraževanje tudi tako, da se bomo delavci, učitelji in starši ter otroci povezovali delovno tudi pri reševanju praktičnih, vsakodnevnih vprašanj. Le tako bomo lahko dosegli, da bo izobraževanje delo in delo izobraževanje, oba pa temeljna dolžnost in neodtujljiva pravica naših delavcev.
MILAN MEDEN V krizi je morala tistih, ki ne sprevidijo človekoljubne narave samoupravljanja
V razpravi je opozarjal na nevarnosti politično-sistemske-ga reformizma, ki je obsedel nekatere ljudi pri nas. Ti bi radi z reformami vsevprek reševali nakopičene gospodarske probleme. Nevarnost tovrstne reformistične mrzlice je po njegovih besedah v tem, da bi utegnili iz celote boja za socialistično preobrazbo produkcijskih odnosov izločiti posamezne ukrepe, zlasti, če bi bili skladni samo s parcialnimi interesi. Dejal je, da je besedičenje o globoki politični krizi pri nas s stališča revolm cionarnega gibanja zmota, kajti socialistična ideja preprosto ne more biti v krizi, ker v krizi ne morejo biti ne svoboda, ne demokracija in ne enakopravnost. V krizi so po Medenovih besedah ravnanja, praksa in morala tistih, ki ne sprevidijo človekoljubne narave samoupravljanja. Zaradi težav, ki pritiskajo, ali celo zaradi sil, ki hočejo izsiliti drugačen politični sistem samoupravljanja, ne smemo dovoliti reform po dolgem in počez. Družbeno politiko moramo v izvedbah vedno znova popravljati in dopolnjevati ne pa reformirati. Razpravo je sklenil tako: „Bodimo previdnejši, ko govorimo, da smo prebrodili še večje težave od teh, ki nas pestijo v gospodarskem in idejnem pogledu danes, kajti prav noben scenarij se v teatru zgodovine ne ponavlja. S tem pa ne zanikam velike moralne moči izkušenj, ki jih imamo. Menim, da moramo biti komunisti tudi previdnejši, ko tehtamo med nevarnostmi, ki
nam grozijo, kajti nevarno kot centralizem nam je separizem, oba pa podžigata tudi oba velika svetovna indoktrinacijska sistema.”
ANTON LADAVA Končati s papirnato vojno
„Tisti, ki se vsak dan srečujemo s kritiko, nezaupanjem, slabim razpoloženjem, z vprašanji, na katere ne znamo odgovoriti, okusimo vse breme naše nemoči političnega dela. Ugotavljamo, da ne uresničujemo nalog, ki smo si jih zadali za utrditev idejne in akcijske 'usposobljenosti zveze komunistov. Zaradi tega so kritike osnovnih organizacij ZK usmerjene navzven, na forume. Komunisti zahtevajo, da naredimo konec papirnati vojni in da se problemov lotimo drugače. Zato pa je treba narediti oceno našega ravnanja v preteklosti”, je med drugim povedal Anton Ladava.
Dejal je, da komunisti ugotavljajo, kako je družbena produktivnost odločno prenizka, da imamo prerazkošno nadgradnjo ter da izvozna usmeritev gospodarsta ni zadostna. Kritično je govoril o izgubljanju narodnega dohodka na račun slabe naložbene politike' in prevelikih proizvodnih zmogljivosti. Vse več je pritiskov na prelivanje dohodka med panogami in popuščanja velikim gospodarskim sistemom, ne glede na njihovo poslovno uspešnost, usmeritev in razvoj.
Anton Ladava je izrazil prepričanje, da smo na račun velikih organizacij, zanemarili kakovostne gospodarske celice, omogočili izničenje poslovne morale, dovolili fiktivni dohodek. Zavoljo .tega je tudi prišlo do nekontrolirane emisije de-
narja in do prevelikega zadolževanja v tujini. Dodal je še, da je klirinški dolar v primerjavi z ameriškim, prevrednoten in opozoril, da so postali kompenzacijski posli domena velikih, ki pa za družbene potrebe ne prispevajo dovolj.
ALOJZ VINDIŠ Porazdeliti breme ^stabilizacije
„Delovni ljudje in občani podpirajo stabilizacijska prizadevanja in so pripravljeni prispevati svoj delež k prebroditvi gospodarske krize. Čutiti pa je zaskrbljenost, ker stabilizacijska prizadevanja še niso prodrla do te mere, da bi postala del našega vsakdanjega življenja. Med delovnimi ljudmi so razburjenje in negodovanje povzročili osnutki ukrepov na področju davčne politike. Delavci so pripravljeni podpreti vse tiste ukrepe, ki bi preprečili neupravičeno bogatenje oziroma zajeli tisti del dohodka, ki ne izvira iz dela. Skrajni čas je, da se odločimo, kaj je skromna počitniška hišica, kaj čoln in jahta in da ločimo „fička” od drugih avtomobilov. Za sestavo davčne lestvice ne potrebujemo nobenega modrovanja in ne lotevajmo se tistih nepremičnin, ki so si jih delavci s trudom zgradili, da imajo streho nad glavo.”
V nadaljevanju je Alojz Vindiš—Dunda poudaril, da doslej breme ekonomske stabilizacije ni bilo enakomerno porazdeljeno, saj so bili najbolj prizadeti neposredni proizvajalci. Opozoril je, da delavci zaradi zmanjševanja standarda ne morejo več sprejeti takih samoupravnih odločitev, ki bi njihove dohodke še zmanjšale.
člen splošne varnosti. Mesec požarnega varstva naj bo letos bolj kot doslej usmerjen v krajevne skupnosti, saj je tudi največ izvorov požarne ne-‘varnosti in drugih nesreč v krajevnih skupnostih.
V	akcijo naj se vključijo vsi hišni sveti s tem, da organizirano odstranijo vse poman-kljivosti in odpravijo možna žarišča požara. Hišni sveti, delovne organizacije, ustanove, obrtniki in krajani naj prei-skusijo v tem mesecu pripravljenost ter usposobljenost stanovalcev in drugi na področju požarne samozaščite.
V	KS naj se organizirajo odbori za izvedbo programa „mesec požarnega varstva”, skupno z gasilskimi organizacijami naj sestavijo program in ga izvajajo. V odborih naj bodo še predstavniki CZ, DPO, TOZD, hišni sveti, šole in drugo.
Vse to pa ima namen zma-nšanje vsakoletnih materialnih škod, ki nastajajo tako v družbenem, kakor tudi v zasebnem sektorju. Statistično je dokazano, da 80% požarov povzroči človek sam s svojim ravnanjem, zaradi nepoučenosti, neprevidnosti pa celo malomarnosti. Posledice pa terjajo ogromno materialno škodo in celo človeške žrtve. Povzročene škode gredo vsako leto na širšem območju v milijardne zneske. To je pač prevelik davek za vsakega posameznika pa tudi celotno družbeno skupnost. Nevarnost požarov je prisotna vsak dan, povsod, kjer živimo in delamo.
Skrb za preprečevanje požarov naj ne bo samo v mesecu požarnega varstva, ampak mora postati trajna skrb in naloga vsakega krajana, skratka postati mora del naše kulture.
Aktivnosti v mesecu požarnega varstva so del akcije NNNP „83. Zato bo pri tem potrebno sodelovanje družbenopolitičnih organizacij, šol in CZ v vsaki KS.
Predsedstvo Obč. GZ Mozirje je že sprejelo okvirni program, hkrati pa tega posredovalo vsem gasilskim organizacijam v občini. Sprejeti program ima po svoji vsebini namen opozoriti krajane o nevarnosti in posledicah požarov, ki ga pa lahko društva po KS po potrebi še dopolnijo.
Akcija meseca požarnega varstva naj torej spodbudi slehernega občana, vse delovne in druge organizacije, šole, hišne svete, samoupravne organe in druge, k uresničitvi zastavljenih ciljev. Skratka, akcija naj bo množična pod geslom: varnost pred požarom — naša vsakdanja skrb! Če bo temu tako, bo tudi namen dosežen.
H.	F.
Izvršni svet o davčni politiki
Člani Izvršnega sveta pri SO Mozirje so na eni svojih sej temeljito proučili stanje v davčni politiki in sprejeli naslednje ugotovitve in sklepe:
V	politiki odmere oz. dokazovanja davčnih osnov je nesporno doseči spremembo v tem, da bo davčni zavezanec sam opredelil in dokazal višino svojega dohodka, ne pa da to delajo zunanji organi, ki v strokovnem pogledu večkrat temu niso kos. Se posebej to velja za tako imenovane sporne dohodkovne oz.davčne napovedi.
V	IS se bomo zavzemali za reformo davčne politike v tem smislu, da se opredelijo kriteriji in osnove za obdavčitev, ter da se opredeli stalnejša davčna politika. Sedanja davčna politika na eni strani odraža le fi-skalnost, na drugi strani pa zahteva visoko tehniko tudi zaradi stalnega spreminjanja osnov obdavčitve. Vse to zahteva veliko administracije, tako pri davčnih zavezancih, kot v Upravi za družbene prihodke. £
V	davčni politiki moramo doseči večjo stopnjo selektivnosti, t. j. vplivanja na razvojna hotenja v posameznih občinah, kar pomeni, da moramo občinskim organom pustiti več maneverskega prostora ža oblikovanje davčne • politike.
V	IS predlagamo, da se mora davčna politika še bolj odpreti javnosti, zato predlagamo, da se objavijo nekatere davčne napovedi in odmere
O	preskrbi v kmetijstvu
Ne kaže ponavljati kako važno je poskrbeti za večjo kmetijsko proizvodnjo na vseh ravneh. Gre za hrano, ki jo v teh časih naj ne bi uvažali. Zato stremijo povsod za dobro oskrbo kmetijstva z reprodukcijskim materialom. Seveda vedno ne uspevajo enako.
V	naši kmetijski Zadrugi so že v prvih mesecih letošnjega leta opozarjali kmetovalce na potrebne zaloge umetnih gnojil, čeprav je bilo spočetka precej negodovanja, pa vendar so se z njimi oskrbeli. Zadruga je tako posredovala kar 1500 ton raznih gnojil, kar je toliko, kot je bilo v preteklih letih običajno porabljenih. Poleg tega pa so ponekod imeli še zaloge iz lanskega leta, tako meni direktor ZKZ Mozirje Anton Vrhovnik, da glede umetnih gnojil pri nas ne more biti kritično. Na sploh pa je prisotno nenehno navijanje cen kmetijskim, seveda tudi drugim potrebščinam. Zato niso najboljši izgledi, saj se s poviševanjem cen poglablja nesorazmerje med cenami kmetijskih prideljkov in reprodukcijskega materiala. Takšni pojavi seveda hitro vplivajo na usmerjenost proizvodnje v kmetijstvu.
Glede oskrbe z zaščitnimi sredstvi ni bojazni, trdijo na zadrugi. Menijo, da bodo v zadostnih količinah ha voljo.
Ko je beseda nanesla na proizvodne uspehe v našem kmetijstvu, je Anton Vrhovnik izrazil zadovoljstvo, samo, da bi tako tudi ostalo. Stalež živine je ugoden, k temu je pripomo-
davčnih zavezancev. V tem kontekstu predlagamo tudi, da se čimprej oformi družbeni svet, ki bo pomagal pri kreiranju davčne politike v celoti.
Dokumenti in inštrumenti, ki uresničujejo izvajanje davčne politike morajo biti pravočasno posredovani ustreznim organom, predvsem pa delegatski skupščini, da bomo lahko na njihovo vsebino tudi pravočasno vplivali.
Nujno je poostriti kaznovalno politiko, ki mora v večji meri prispevati k samodisciplini davčnih zavezancev.
V Upravi za družbene prihodke v naši občini pa nalagamo v izvajanje davčne politike naslednje:
—	da kadrovsko okrepi predvsem nadzorne službe,
—	da poostri kontrolo nad odmernimi davčnimi osnovami,
—	da poskrbi za pravočasno izterjavo zapadlih obveznosti davčnih zavezancev,
—	da nadalje izboljša odnose s samoupravno interesno skupnostjo glede odmere in pobiranja prispevkov od davčnih zavezancev za skupno porabo.
Vse aktivnosti mora zastaviti v cilju enakomerne obremenitve in dohodkovne možnosti davčnih zavezancev, saj bo tako zagotovljen enakopraven prispevek k gospodarski stabilizaciji.
glo sodobno oskrbovanje živine, silosi, paša, predvsem planinska in podobno. Pri mleku se kaže porast v količinah, tako računajo, da bo letos za 7% več mleka odkupljenega kot lani. Zelo dobro se razvija reja plemenskih živali. Kmetje se oskrbujejo iz lastnih hlevov in viške odprodajajo, saj je za našo živino zanimanje. Pa bi bilo še večje, če na jugu države ne bi bila takšna suša, ki je hudo omejila število živine. Vendar je opaziti skrb živinorejcev, da ostane najboljša živina doma.
Spričo krmne oskrbe živine postaja iz leta v leto pomembnejše planinsko pašništvo. V naši občini je pašnikov dovolj in so se nekdaj bolj koristili kot danes. Površine so marsikje zanemarjene, zato bi morali več vlagati v čiščenje pašnikov in seveda pri tem upoštevati potrebe po gnojenju. Glede na to, da bi pašniki lahko predstavljali možnost prehrane za veliko število živali, se še premalo izkoriščajo. Vendar se tudi koriščenje planinskih pašnikov postopno povečuje.
V naši dolini imamo vrsto izrednih pridelovalcev mleka. Ob polletju je bil po oddani količini mleka na prvem mestu Jože Marolt-Brecelj iz Brezij (36.000 litrov), sledil mu je A. Bastl-Tonk iz Deve (34.000 litrov) in Tone Brinjovč-Hu-dobreznik iz Brezij (30.000 litrov). Tu smo navedli le prve tri po količini oddanega mleka, seveda pa je prizadevnih živinorejcev v dolini še mnogo.
' ) ' i I V » •	1 ^ ,! i I f l
Med obema vojnama je bil preko Savinje med Ljubnim m Lučami Jezernikov most. Koje nenadoma Savinja narastla in podrla pregrade za katerimi so bile ogromne količine plavljenega lesa, je vodna ujma divje odnesla les nizdol po Savinji in uničila Jezernikov most, ogromno skalo pa prestavila za nekaj deset metrov nižje po strugi. Preko te skale so pozneje speljali ozko brv k Siljarjevim.
Aktivnost mladih v MGA
Veliko se govori in piše o stabilizacijskih prizadevanjih in drugih težavah. Tokrat je članek namenjen prizadevanju in vključevanju mladih v vsakodnevna prizadevanja in organiziranost za premagovanje trenutnih težav. Z boljšo organiziranostjo in obveščanjem lahko tudi mladi veliko pripomorejo k reševanju teh problemov.
Mladinci GORENJA — MGA so po junijski volilni konferenci veliko bolj aktivni kot poprej.
Času in aktivnosti primerno urejujejo svojo oglasno desko in bolj kot doslej sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami in organi samoupravljanja. V prostorih jedilnice so organizirali razstavo samouka Jožeta PUNČUHA, sledila pa bo tudi
razstava sodelavca Gorenja Francija LESJAKA. Imeli so tudi že več delovnih akcij, zadnjo po končanem delu s piknikom ob pogovoru o bodočih delovnih in drugih akcijah. Tesno sodelujejo z občinskim mladinskim vodstvom in sledijo vsem njihovim akcijam in delu. V jesenskem času bodo organizirali tekmovanje v kegljanju in streljanju, v zimskem času pa tekmovanje v sankanju.
V sami delovni organizaciji dobro sodelujejo v akciji „re-žijci v proizvodnji” in tako po svojih močeh z delom in splošno aktivnostjo pomagajo k boljšemu jutri z željo, da bi v ta dogajanja in aktivno delo pritegnili še ostale do sedaj neaktivne člane mladinske organizacije.
Ivo Novak
V novem zadružnem nakupnem centru imajo sedaj sodobne trgovske prostore.
Razmišljanja v Gozdnem gospodarstvu
o
V Gozdnem gospodarstvu Nazarje so že pred časom ugotavljali, da sedanja -organiziranost delovne organizacije ne odgovarja uspešnosti poslovanja. Vodstvo je izdelalo možni predlog spremembe in ga dalo v proučitev izvršnemu svetu SO Mozirje, da bi se o njem izrekli. Nato pa bi sledil samoupravni postopek v sami delovni organizaciji. Izvršni svet je dani predlog podprl, zato bodo takoj pristopili k izdelavi ustreznih utemeljitev, predvsem pa bodo stvari še ekonomsko in tehnično temeljito proučili. Šele nato je možno o novi organizaciji v Gozdnem gospodarstvu pričeti pot odločanja.
Zakaj gre? Predlog predvideva združitev celotnega družbenega sektorja v eno TOZD, kar bi omogočilo
boljšo izrabo delovnega časa, strojev in večjo učinkovitost. V zasebnem sektorju bi se organizacija v ničemer ne spremenila. Ostala bi tudi TOZD Transport in gradbeništvo, ki opravlja usluge vsem ostalim organizacijam združenega dela, pa tudi zunaj podjetja. Po predlogu bi torej naj imelo Gozdno gospodarstvo dve TOZD v zasebnem sektorju (TOK Nazarje in TOK Šoštanj), TOZD gozdov v družbenem sektorju, TOZD Transport in gradbeništvo in Delovno skupnost skupnih služb.
V Gozdnem gospodarstvu se sedaj lotevajo vseh potrebnih pismenih utemeljitev in menijo, da bi nova organiziranost lahko zaživela sredi prihodnjega leta, če bodo tako odločili samoupravni organi.
Položaj
višinskega kmeta
Položaj višinskega kmetijstva na območju naše občine je v splošnem enako težak kot podrugod v predalpskem svetu Slovenije.
Soočiti se moramo z nekaterimi problemi, ohranjanja gospodarske aktivnosti tega prostora, za katerega z besedami in resolucijami vedno bolj poudarjamo obrambno-stra-teški pomen, mnogo premalo pa kot družbena skupnost — skrbimo zanj z dejanji.
V	globalnem konceptu agrarne politike vse do danes še ni bilo v celoti ekonomsko priznanih razlik med ravninskim in višinskim kmetijstvom, čeprav je splošno znano, da so v hribih neprimerno težji naravni pogoji pridelovanja, ki se odražajo v 30 — 40% višjih pridelovalnih stroških.
Objektivno težavnejša in občutno dražja proizvodnja hrane na hribovitih in višinskih kmetijah torej ni deležna v zadostni meri ustreznih družbenih stimulacij, zato se srečujemo z vse številnejšimi problemi nasledstva oz. nevarnostjo „praznenja” višinskega prostora. Ti negativni pojavi so še toliko bolj zaskrbljujoči, ker je dve tretjini kmetij v hribovitem svetu, razpolagajo pa s 70% vse kmetijske zemlje. Pogoji, v katerih višinski kmetje bolj ali manj uspešno opravljajo družbene nadvse pomembne funkcije — proizvodnjo hrane, ohranjanje kulturne podobe krajine in krepitev obrambne sposobnosti prostora — so premalo družbeno ovrednoteni oz. priznani.
V	utemeljitev navajamo le najvažnejše:
—	Izgradnja gospodarskih objektov, stanovanjskih hiš in infrastrukture (ceste, vodovodi, elektrifikacija, telefonsko omrežje...) je znatno dražja kot v ravnini zaradi višjih transportnih stroškov.
—	Kljub strojni opremljenosti je produktivnost dela do 50%nižja, marsikje pa strojna obdelava sploh ni mogoča.
—	Število delovnih nezgod je s širjenjem kmetijske in gozdarske mehanizacije znatno večje zaradi nevarnejših delovnih pogojev v strminah.
—	Pogoji za šolanje kmečkih otrok iz odročnih zaselkov
so bistveno težji,* zelo majhne pa so možnosti za vključevanje predšolskih otrok v male šole in organizirano varstvo v vrtcih.
—	V zimskih mesecih so želo otežkočene prometne razmere, zlasti kadar gre za nujne intervencije zdravstvene ali veterinarske službe.
—	Zimsko vzdrževanje prometnih poti je zelo zamudno in drago.
Navedeni in še mnogi drugi vzroki, med katerimi je izredno pereče tudi neurejeno kreditiranje stanovanjske izgradnje za kmete, botrujejo naslednjim pojavom kot so:
—	šibka ekonomska osnova gospodarjenja zaradi nižje produktivnosti v težkih naravnih pogojih,
—	opuščanje obdelave kmetijske zemlje, ki so jo predniki skozi stoletja in z velikim trudom izkrčili gozdu,
—	propadanje kmetij ostarelih gospodarjev, ki so ostali brez potrebne delovne sile za obdelovanje zemlje,
—	nejasna perspektiva nadaljnjega obstoja mnogih kmetij brez zagotovljenega naslednika,
—	vse večje težave s pridobitvijo zakonskega partnerja za mlade prevzemnike kmetij.
Na območju občine Mozirje je stanje v tem pogledu zaskrbljujoče. Kljub vzpodbudnim dosežkom pri preusmerjanju kmetij v tržno proizvodnjo, je v letu 1977 izvedena anketa pokazala, da več kot 30% od skupnega števila čistih kmetij nima razvojne perspektive, 25 kmetij pa je bilo po evidenci zadnjih let že opuščenih. Opuščenih je tudi skoraj polovica pašnikov, za preostale pa je bilo vloženih precej naporov, da bi jih gospodarsko ponovno čim bolje izkoriščali. Če bomo dovolili, da se bodo takšne negativne tendence nadaljevale, bi bila storjena nepopravljiva narodnogospodarska škoda, daljnosežne posledice pa ne-slutene. Zato smo vsi, bodisi neposredno ali posredno odgovorni za razvoj kmetijstva dolžni, da poskrbimo za pravočasne preventivne in sanacijske ukrepe, da bi lahko nezaželjene razvojne trende preobrnili v obetavnejšo smer.
Liza Lik v Žalcu
Naša likovna ustvarjalka Liza Lik je po več uspešnih razstavah po Sloveniji pripravila v Savinovem likovnem salonu v Žalcu razstavo svojih del.
Uvodne besede o delu umetnice je povedal dr. Ivan Sedej. Za glasbeni spored, pa sta poskrbela Brina Zupančič-Rogelj in Emil Carli.
Nepravilno poročanje
V nekaterih sredstvih obveščanja so pisali, da so delavci v nekaterih delovnih organizacijah v naši dolini prekinili delo, da bi uveljavili svoje zahteve po drugačnem delovnem času. V zvezi s tem so nam v Elkr-oju pojasnili, da ni šlo pri njih za prekinitev dela, pač pa za samoupravno dogovorjen zbor delavcev, ki so ga podprle družbenopolitične organizacije kolektiva. Takoj, ko so delavci izrazili željo, da bi ustrezneje uredili delovni čas, so sklicali zbor delavcev za doppl-dansko in popoldansko izmeno. Na enem izmed sestankov je sodeloval tudi predsednik IS SO Mozirje, Franc Miklavc.
Elkroj je pretežno ženski kolektiv, zato je bilo razu-
mljivo prizadevanje delavk, ki so najčešče matere in žene, da zaradi izmeničnega dela pričnejo delati ob 6. uri, saj na tak način po dopoldanskem delu vendarle pridejo uro prej domov, kjer imajo še marsikaj za postoriti.
Zbora sta potekala povsem urejeno in ni bilo samovolje. Vodstvo delovne organizacije je z razumevanjem podprlo predlog delavcev, ki so izrazili željo, da bi tako delali po vsej občini.
V Elkroju menijo, da drugačno prikazovanje stanja škoduje njihovemu ugledu in da so vsakič, koje šlo za upravičene želje delavcev reševali stvari po samoupravni poti.
Solčava praznuje!
Krajevna skupnost Solčava praznuje 24. oktobra svoj krajevni praznik.
39 let je že minilo od tistega dne, ko je sovražnik spremenil Solčavo v eno samo veliko baklo. Požgal je 260 hiš in gospodarskih poslopij od Podolševe, Matkovega kota, do Logarske doline in vasi Solčava.
Ljudje se tega z grenkobo spominjajo, saj se tega ne da pozabiti. Da pa bi čimbolj dostojno počastili ta spominski dan se trudijo, da bi kar najbolj zabrisali sledoye vojne in z njim spomine nanjo. Zato so še tembolj veseli, kadar lahko slavijo delovno zmago, na primer otvoritev kakšnega novega družbenega objekta. Eno od teh zmag so uspeli izbojevati tudi letos.
Na Klemenči jami je solčavsko planinsko društvo 25. septembra svečano odprlo prenovljeno planinsko postojanko, kar je res velik uspeh solčavskega planinskega društva, oziroma peščice zagnanih planincev, ki so uspeli akcijo izpeljati do konca, posebno v teh stabilizacijskih časih. Ta koča je tudi velika pridobitev za slovensko planinstvo, zato ni naključje, če je PZS odlikovala z zlatim znakom
V turizmu boljše
Letošnja turistična sezona v naši dolini je bila uspešnejša od lanske. Številke, ki so jih zbrali v mozirskem Turist biroju so obetavne in zajemajo nočitve v času od 1. 1. do 31.7. 1983.
Po teh podatkih je bilo v dolini nočitev skupaj 22.331. Od teh pa kar 2.778 tujih gostov. Prednjačijo turistične kmetije, ki beležijo v na-
tov. Stebe Ignaca, s srebrnim znakom PZS tovariše Ikovic Edvarda, Ikovic Antona in Vider. Valenta : bronastim znakom tov. Havdej Damjana, Jezernik Janeza, Poličnik Antona, pohvale pa sta prejela Slapnik Olga in Vršnik Tinče.
Druga takšna zmaga, za krajane še bolj pomembna, pa je dograditev Doma gasilcev. Ideja za obnovitev je bila podana že pred tremi leti. Vsled pomanjkanju finančnih sredstev je delo le počasi napredovalo. Tudi tu se je le peščica gasilcev z vso vnemo zagrizla v gradnjo. Toda uspelo je.
Lep dom, ki stoji na mestu, kjer je bi! prej star, bodo svečano predali svojemu namenu na sam krajevni praznik. Spet velika pridobitev za krajane, posebno na področju družbene samozaščite.
Da bo praznovanje popolnejše bo športno društvo organiziralo še šahovski turnir, strelska organizacija pa tekmovanje z vojaško puško.
F. P.
Krajevna konferenca SZDL pa čestita vsem krajanom k njihovemu prazniku.
V komunalnem podjetju drugače
V mozirskem komunalnem podjetju se stvari po uvedenem in končanem ukrepu družbenega varstva urejajo. Novo imenovani vršilec dolžnosti direktorja Rade Rakun, sicer dipl. inž. organizacije dela, doslej načelnik oddelka za občo upravo pri SO Mozirje, meni, da bo bpdoče zoženje dejavnosti zagotovilo obstoj nekoliko skrčenega kolektiva. Komunalno podjetje se bo namreč v naprej bavilo dejansko le s komunalnimi nalogami in je že sedaj za to kadrovsko usposobljeno.
Ko smo z direktorjem Rakunom preleteli načrte, ki jih imajo kot vodilo za bodočo dejavnost, smo lahko ugotovili, da gre za odvoz smeti, ureditev osrednjega smetišča v Homu, uslužnostne dejavnosti nizkih gradenj, vzdrževalne dejavnosti,upravljanje z bodočim kolektorjem in zagotovitev tistih obrtniških del, ki jih sedaj le stežka zagotavljamo, kot kleparske, vodovodno—inštalacijske, ključavničarske usluge, nikakor pa se na tem področju ne bodo spuščali v proizvodne smeri.
Samoupravne interesne skupnosti bodo delovale, kot že sedaj, povsem samostojno, se
pravi ločeno. Odnosi, ki lahko nastanejo bodo le poslovni, se pravi, Komunalno podjetje je lahko izvajalec nekih, od SIS naročenih del. Prav je, da/ob tem poudarimo, da občani še vedno premalo ločijo dela in naloge SIS in Komunalnega podjetja, ki se bo v naprej imenovalo Komunalna organizacija Mozirje.
Kako pa je z dvema TOZD nekdanjega VEZ Mozirje, ki sta zašla v težave in sta v redni likvidaciji? Gre za TOZD Učila v Bočni in TOZD Kovinarstvo na Rečici. V prvem primeru so si prizadevali, da bi kolektiv delal naprej, pač s prilagojenim programom, vendar niso uspeli. Na Rečici pa so sami člani kolektiva predlagali likvidacijo. To je bilo na sestanku v mesecu avgustu, saj so ugotovili, da zaradi šibke ekonomske podlage in slabe tehnične opreme ne zmorejo proizvodnih nalog s katerimi bi uspešno nastopali v konkurenci s podobnimi proizvajalci.
Da mislijo resno, je videti tudi iz kadrovskih sprememb, saj so od nekdanjih 122 zaposlenih prišli na 53 in še med temi so le strokovno usposobljeni ljudje.
Krajevna skupnost
Nazarje
Na lovski razstavi v Gornjem gradu so prikazali izredne primerke rogovja
Novo vodstvo ZSMS v občini Mozirje
Občinska konferenca ZSMS Mozirje je pred tedni sklicala volilno programsko konferenco na kateri so podali poročila o delu občinske konference in njenih organov. Obravnavali so pripombe na predlog pravil o organiziranosti in delovanju občinske konference in jih nato z ustreznimi dopolnili sprejeli. Nato so predlagali novo vodstvo in vsak predlog utemeljili, na kar so izvedli volitve. Občinsko konferenco bo poslej vodil Andi Ermenc,
njegov namestnik je Jože Štorgelj, sekretar pa Antonija Šporin. Člani predsedstva so iz posameznih osnovnih organizacij ZSMS. Svet za družbeno ekonomske odnose vodi Tomaž Križnik, svet za družbenopolitični sistem Jasna Miklavc, svet za vzgojo in izobraževanje pa vodi Sabina Sušnik.
Konferenca je nato razpravljala o predlogu programskih' usmeritev za obdobje 1983/84 in jih s pripombami sprejela.
vedenem času 2.749 domačih in 718 tujih nočitev. Odločno pa se čuti dejavnost šotorišča Menina v Varpolju, saj je tam bilo 83 domačih in 1050 tujih nočitev. Gledano v odstotkih, je bilo v opazovanem obdobju napram lanskemu letu letos za 44,1% več domačih in za 85% več tujih nočitev. Zanimive bodo primerjave med obema letoma ob koncu 1983.
Kako zRTC Golte?
Vsakdo je lahko zasledoval v javnih sredstvih obveščanja potek prizadevanj, da bi se bodočnost RTC Golte zagotovila. Žal so bila vsa prizadevanja, da bi stvari reševali preko konzorcija, pozneje samoupravne interesne skupnosti, zaman. Na medobčinski ravni si sedaj prizadevajo zbrati potrebna sredstva za pokrivanje stroškov, oziroma amortizacije za žičniški sistem in naprave na Gol-teh. Predlog je, da bi združevali sredstva, ki bi se zbrala iz povišane stopnje (za 0.04%) preko občinskih telesnokulturnih skupnosti občin Mozirje, Žalec, Celje in Titovo Velenje. Sporazum bi določal dobo 5 let, zbrali pa bi letno okoli 11 mio din.
Gostinski del centra bi naj po prvih predlogih prevzel Turist Mozirje, vendar do tega ni prišlo, čeprav bi šlo v bistvu za najemni odnos. Sedanji upravljalec DO Paka iz Titovega Velenja, bo še za letošnjo sezono zagotovil gostinsko poslovanje na Golteh, vendar mu bo treba pomagati z gostinskim kadrom v naši občini.
Občine, ki bi zagotavljale pokrivanje amortiza-
cije, bi morale preko delovnih organizacij poskrbeti za usposobitev naprav na Golteh do sezone. Mišljena je pomoč v materialu in delovni sili.
Če bi navedeni načrti uspeli, bi DO Paka oskrbovala hotel na Golteh tudi preko leta, kar bi pomenilo, da bi kolektiv dobil redno zaposlitev in ne le sezonsko, kot je bilo to doslej.
Seveda so nakazane le začasne rešitve. Za RTC Golte bi morali pridobiti močnega poslovnega partnerja, ki bi gmotno zagotavljal obstoj in razvoj. Zavedati se je treba, da bi likvidacija pomenila uničenje vseh dosedanjih prizadevanj, da ostanejo vložena družbena sredstva v uporabi za domače zaledje.
Spodnjo postajo upravlja sedaj Turist, vendar pa bo DO Paka oskrbovala v naprej vse gostinske zmogljivosti, razen koče, ki pripada mozirskim planincem.
Vabimo trgovske delavce, ki so trenutno brez zaposlitve, da se vključijo v kratek tečaj za usposobitev v gostinskem delu, tako bi si pridobili možnost dela na Golteh.
Ker gre za krajevno skupnost v kateri živijo pretežno zaposleni, se pravi delovni ljudje v strnjenem naselju, je seveda še bolj zanimivo, kako poteka delo v krajevni skupnosti. Z nami je govoril predsednik sveta KS Nazarje inž. Marjan Dobravc, ki opravlja te naloge šele prvič, vendar pa je že prej delal v svetu KS, tako mu je delo za svoj kraj dobro poznano.
Nazarje seje razvilo pravzaprav po drugi vojni v strnjeno naselje. Zrasli so bloki, stanovanjske hiše, število prebivalcev je hitro naraščalo, saj je v kraju največji industrijski kolektiv v občini. Prav zaradi takšne hitre rasti, pa so tudi potrebe vse večje in delo v KS zelo zahtevno!
Ko je pogovor nanesel na stanovanjska vprašanja, je predsednik Dobravc izrazil prepričanje, da v samem kraju ni večjih težav. Trenutno sta v zidavi dva stanovanjska bloka, ki bosta nudila streho skupaj 84 družinam. Tako seveda bi bilo zmotno misliti, da v Nazarjah prebivajo le delavci tudi tam zaposleni. Delovne organizacije nakupujejo stanovanja in to iz raznih krajev doline. Seveda se pa z rastjo kraja in povečanjem števila mladih družin postavlja vprašanje otroškega varstva, ki je že ozko grlo v družbenem razvoju kraja. S tem se bodo torej morali v KS v kratkem spoprijeti.
Krajani so mnenja, da tudi šolske prilike v kraju ne zadoščajo. Tako otroci nimajo prostora za telesno kulturno dejavnost, tudi ustreznega igrišča ni. Sploh prevladuje mnenje, da ni bodočnosti v takšni obliki šolanja, kot je sedanja. Ko se starejši otroci vozijo iz kraja v drugo šolo, se kaj hitro odtujijo in doma nastane vrzel v kulturni, športni in še kateri dejavnosti. Svet KS Nazarje je na ta Vprašanja že opozoril in bo še naprej opozarjal. Izkušnje narekujejo spremembe, ki seveda niso možne takoj. Sicer so v šoli lepo uredili kuhinjo, ta služi tudi vrtcu.
Preskrba v kraju je narekovala uveljavljanje potrošniškega sveta pri krajevni skupnosti. Tesno sodelujejo z oskrbovalci kraja in kot vse kaže s skupnimi močmi uspešno rešujejo v okviru možnosti vprašanje založenosti trgovin. Tudi nekatere manjkajoče .uslužnostne dejavnosti so zagotovili, seveda se ob tem soočajo s pomanjkanjem ustreznih prostorov, zato so se povezali z graditelji blokov, ki naj bi v bodoče zagotovili v novih stavbah tudi poslovne prostore.
Pohvaliti je treba mlade, ki si prizadevajo v vseh smereh udejstvovanja. Tako so zelo uspešni v športu, kjer ŠD Vrbovec združuje košarkaše, nogometaše, odbojkarje in kegljače. Prosvetno društvo Jelka pa se lahko pohvali s kakimi 25 rednimi delovnimi člani, ki poskrbijo za igre, proslave in druge kulturne prireditve v kraju. Sploh je mladina v Nazarjah prizadevna tudi pri tabornikih, ki so se zelo dobro razvili.
Najbrž pa pesti vse krajevne skupnosti ista težava — ni denarja. Ali bolje, premalo gaje za potrebe! Marjan Dobravec meni, da glede tega še nismo našli ustreznega izhoda. Kljub temu, da ljudje marsikje radi pomagajo s prostorovljnim delom in denarjem, je nemogoče vse breme razvoja nekega kraja prevaliti na njihova pleča. KS Nazarje je obremenje-
Marjan Dobravc
na s številnimi komunalnimi nalogami, te pa so vezane na precejšnja gmotna sredstva. Tudi že kar običaj je, da vsakdo kaže glede pristojnosti za naloge kar na krajevne skupnosti, pa je naloga njihova stvar ali ne. Tudi tu ni dosti storjenega! V Nazarjah razmišljajo, da bi si zagotovili trajen vir najnujnejših sredstev iz delovnih organizacij, če bo pa to šlo, ali ne, se bo kmalu videlo.
Tudi v Nazarjah menijo, da bi kazalo nekatere odločitve v samih naseljih tesneje sprejemati s krajevno samoupravo, posebno velja to poudariti pri koriščenju prostora, pa tudi pri nekaterih komunalnih vprašanjih. Trenutno so v KS Nazarjah na tem, da posodobijo cestne odseke na pokopališče, v nekatere zaselke in v samem kraju. To so uspeli ob vsestranskem sodelovanju krajanov.
Obmejni razgovori z Avstrijo
Zanimivosti ročnega dela v OŠ na Ljubnem
Znano je, da si naša država prizadeva že polnih 17 let urediti obmejni prehod Pavličevo sedlo. Z naše strani je vsaj toliko modnosti, da bi z enakimi prizadevanji na drugi strani meje, promet lahko stekel. Pred časom se je v naši občini mudil France Presetnik, predsednik republiškega komiteja za mednarodne odnose, ki je hkrati predsednik jugoslovanske delegacije v mešani meddržavni komisiji (Avstrija— Jugoslavija). Lani je ta komisija zasedala na Bledu, letos pa bo v Eisenstadtu na Gradiščanskem.
Skupaj s predstavniki naše občine so obravnavali stanje omenjenega mejnega prehoda.
Ugotovili so, da z naše strani potekajo priprave po dogovoru. Naša delegacija namerava ponovno sprožiti vprašanje mejnega prehoda na Pavličevem sedlu v okviru pogovorov meddržavne komisije. Z naše strani je torej želja, da se stvari vendarle premaknejo z mrtve točke, tembolj, ker je tudi onstran meje zanimanje za ta prehod prisotno. Seveda bi si želeli, da bi mejni prehod bil urejen za promet z 'motornimi vozili in da bi se sčasoma preuredil v mednarodni mejni prehod. Ne kaže se zavajati, da bo uresničitev hitra, vendar pa je prav, da se na pomembnost tega vprašanja vedno znova opozarja.
Teden domačega filma v Celju

Nekdanjo mesarijo v Gornjem gradu so planinci s prostovoljnim delom lepo uredili. Sedaj je v okras!
v
Še o delovnem času
Kako pisati ime naše
Tudi letos bo v času od 2. do
9.	novembra 1983 v Celju velika predstavitev domačega filma. Že enajstič pripravlja to ugledno prireditev uredništvo Novega tednika in Radia Celje. Posamezne delovne organizacije nastopajo kot gostiteljice in tako sodeluje pri tej manifestaciji domače filmske ustvarjalnosti domala kar Celje. In kaj med drugim je zapisa! eden prizadevnih organizatorjev prireditve Branko Stamejčič:
Pripraviti prireditev s tako obsežnim programom gotovo ni preprosto. In tudi poceni ni. V zaostrenih gmotnih pogojih je to še tem težja naloga. Zato niti ni pretirano čudno, da je že slišati pripombe in vprašanja o tem, ali Slovenija ob razmeroma še vedno skromni filmski proizvodnji resnično potrebuje vsako leto manifestacijo, kakršna je Teden domačega filma.
Organizatorji trdimo, da je. Kulturno poslanstvo in izrazita de lovno st te manifestacije namreč daleč presegata zgolj slovenske ali celo (po žal še vedno prisotnem mnenju) lokalne celjske okvirje. Sprejeta V
V začetku oktobra so se v Ljubljani študenti ponovno zbrali, tokrat na 22. letni skupščini Zgprnjcsavinjskega študentskega kluba.
Ob udeležbi gostov in — kar je še posebej razveseljivo — z velikim številom brucov so se po prebranih poročilih zahvalili dotedanjemu vodstvu in izvolili novo. Iz. prebranih poročil je bilo razvidno, da je delo kluba v ptcreklem študijskem letu teklo po ustaljenih tirih, vendar z eno razveseljivo spremembo, ki jo predstavlja študentski raziskovalno-načrtovalni
in z družbenim dogovorom verificirana programska usmeritev Tedna je namreč naravnana mnogo dlje kot le v festivalsko revijo slovenskih in domačih filmov. Delovna je v nenehnem podružbljanju razmišljanj in filmskih snovanj na ravneh od proizvodnje, distribucije in prikazovanja filmov do filmske vzgoje najmlajših in najstarejših ljubiteljev domačega filma. Z vsem, kar se v filmskem sporedu pojavlja ob slovenskih filmih pa ponuja realne možnosti vrednotenja vloge in mesta slovenske kinematografije v jugoslovanskem prostoru. Ker se tega v celoti zavedajo tudi v celjskem združenem delu (pa tudi v nekaterih delovnih organizacijah izven celjskega območja), ni bilo pretirano težko skleniti finančnega kroga te manifestacije, ki se približno v treh četrtinah financira prav iz tega vira. In prav odločenost združenega dela, da ohrani in še naprej vsebinsko razvija ter bogati svojo filmsko manifestacijo v Celju, je največja moralna obveznost za organizatorje. Obveznost je spodbuda hkrati, dokaz da stopamo po pravi poti.
Razprava je pokazala, da je treba z njim (ob večji udeležbi zgornjesavinj-skih študentov) nadaljevati, saj predstavlja pomembno in opazno dejavnost študentov in uveljavljanje naše doline med mladimi raziskovalci — bodočimi strokovnjaki in znanstveniki.
Po skupščini je bil tako imenovani neuradni del, ki je minil v veselem in predvsem za bruce zelo krščevalskem vzdušju.
,	Renata Weiss
Zaradi vesti o prekinitvi dela v naših delovnih organizacijah Glin, Elkroj in ZKZ, smo se zglasili pri predsedniku SO Mozirje Alojzu Plazniku in ga povprašali kako se bodo stvari glede delovnega časa urejale. Vest o prekinitvi dela je navajala vzrok v novem delovnem času. Predsednik Plaznik je pojasnil, da v nobenem od navedenih primerov ni prišlo do prekinitve dela. Res je, da so delavci predlagali pričetek dela ob 6. uri in ne ob 7. uri, kot je priporočilo republiških sredin. Vendar pa so te predloge podali na organiziranih sestankih, torej le po samoupravni poti.
Res je, da so priporočila o pričetku delovnega časa naletela na različne odmeve. Zlasti je prišlo do izraza drugačno mnenje tam, kjer imajo dvoizmensko delo, pa še prete-
Kdo se ga bo
V našem glasilu smo že poročali o tem, da je neki nevesten voznik avtomobila poškodoval kužno znamenje v Ljubiji.
Od tega je minilo kar precej časa in nič se ni naredilo, da bi se zgodovinski spomenik prvega razreda rešil gotovega uničenja, saj seže nagiba in grozi, da se bo sesul.
Tudi časopis Novi tednik je zabeležil stanje in opozoril na brezbrižnost odgovornih. Kužno znamenje je eno od treh, ki stojijo v vrsti Kolovrat-Ljubi-ja-Loke in so nekoč označevali „kužno” mejo trga Mozirje'
Gre torej za pomembne kulturne spomenike, ki jih moramo ohraniti, tembolj, ker že stoletja spominjajo na težke čase kuge pri nas.
žno žensko delovno silo. Takšen primer je pri nas Elkroj. Seveda pa so povsem samovoljno ravnali v Smreki, ko sploh niso ravnali po priporočilih, kar je gotovo nepravilno, saj se na ta način ruši enotnost v stališčih v občini. Treba je reči, da so tudi v navedenem primeru nekateri vzroki v spremembi voznega reda avtobusov Viatorja, ki se je prilagodil pričetku delovnega časa v občini Kamnik. Ni pa to izgovor za samovoljo. Zaradi neenotnosti v delovnem času samo povzročamo zmedo v voznih redih prevoznikov, pa tudi v vzgojno-varstvenih ustanovah. V slednjih bodo, če spremenimo predlagani delovni čas, prišlo do podražitve, ki jo bodo morali poravnati starši varovancev, oziroma iz virov delovnih organizacij, ki zahtevajo drugačen delovni čas.
usmilil?
Odbor za varstvo kulturne dediščine pri kulturni skupnosti Mozirje je takoj po poškodbi pokrenil vse, da so bili obveščeni uradi, ki skrbijo za tovrstne spomenike. Zal pa se iz nerazumljivih vzrokov doslej še ni ničesar pokrenilo, da bi se preprečil popolni propad znamenja. Brez dvoma se bo lepo znamenje zaradi vremenskih prilik, ki sledijo sesulo.
Skoraj nerazumljivo se zdi 1 dejstvo, da je storilec, oziroma tisti, ki je z avtomobilom poškodoval spomenik znan, da pa se vendar ne opravi popravilo do te mere, da se vsaj zavaruje znamenje pred propadom. Mimo vozijo dnevno mnogi obiskovalci naše doline in najbž sodijo o ljudeh tod, kot da jim ni mar zgodovinskih vrednot.
doline
Večkrat so bile izražene želje, da bi se dokončno odločili, kako pisati ime naše doline, ali „gornja” ali „zgornja” Stališča in mnenja so 'dokaj različna, zato smo povprašali Slovensko akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani glede tega, saj smo smatrali, daje ta ustanova najbolj merodajna za strokovno mnenje. Prejeli smo odgovor, ki ga je v imenu Inštituta za geografijo SAZU napisal odličen poznavalec naše doline dr. Drago Meze.
Kot piše v uvodu dr. Meze, so njegova stališča podprta z mnenjem dveh odličnih jezikoslovcev dr. Jakoba Riglerja in prof. Staneta Suhadolnika. Že kar na samem začetku pisma ugotavlja pisec, da sta obe pisavi pravilni, torej „Zgornja” in „Gornja” (Savinjska dolina). V pisavi, vsaj v strokovnem tisku, prevladuje Gornja Savinjska dolina. Dosledno se uporablja tudi pri opisu občine Mozirje in njenih naselij v 3. knjigi Krajevnega leksikona Slovenije, strani 203-244; doslej proti tej pisavi ni bilo“’javnih ugovorov, čeprav je leksikon izšel že leta 1976, piše dr. Meze. V nadaljevanju povzemamo vsebino pisma dobesedno.
„Pravilni sta obe pisavi, tako Gornja kot tudi Zgornja Savinjska dolina. Pisava Gornja Savinjska dolina ni v nasprotju z jezikoslovnimi pravili tudi v odnosu na pisavo Spodnja Savinjska dolina ne; nič ni zato narobe, če se piše Gornja Savinjska dolina, pa čeprav spodnji del doline Savinje označujemo s Spodnja Savinjska dolina. Odločilna je zato raba in pogostnost pisave.
V pisavi, vsaj v strokovnem tisku, prevladuje Gornja Savinjska dolina. Dosledno se uporablja tudi pri opisu občine Mozirje in njenih naselij v 3. knjigi Krajevnega leksikona Slovenije, str. 203-244; doslej proti tej pisavi ni bilo javnih ugovorov, čeprav je Leksikon izšel že leta 1976. Kolikor vem, je tudi v vsesplošni rabi Gornja Savinjska dolina najpo-gostnejše poimenovanje. Na to kažejo med drugim tudi propagandne napisne table ob cestah in končno tudi dejstvo, da se uradno govori in piše o občinskem prazniku Gornje Savinjske doline.
O Gornji Savinjski dolini se je več pisalo šele v povojnem obdobju, zlasti v zadnjem četrtstoletju. Škoda je, da se ni več pisalo že prej in tudi, da niso bili pisci predvsem domačini. Res pa je, da se ime za celotno dolino najprej pojavi pri znanem in zaslužnem domačinu Franu Kocbeku leta 1907, in sicer v njegovi knjigi Savinjske Alpe, ko na str. 12 in naprej govori o Gorenji Savinjski dolini, torej o Gornji Savinjski dolini (za „gorenji” je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika takale razlaga: stilno gorenji -a -e, zastarelo, ki leži, je višje; zgornji; gorenji konec vasi (gorenje dežele...) gorenja hiša — gornja hiša / Gorenja vas). V Leksikonu Dravske banovine iz leta 1937 uporablja dr. Roman Savnik pri opisovanju sreza Gornji grad obe pisavi, Zgornja in Gornja Savinjska dolina, resda večkrat prvo. Anton Melik v knjigi Slovenski alpski svet iz leta 1954 uporablja za pokrajino kot zemljepisni pojem več imen: predvsem Zgornje Savinjsko, sem in tja tudi Zgornja Savinjska dolina, skuša pa za večji del pokrajine ob gornji Savinji, predvsem med Ljubnim, Nazarjami, Rečico in Gornjim gradom uveljaviti ime Gornjegrajsko ozir. Go rogransko.
To naj bi bilo po njegovih ugotovitvah ime v živi ljudski
govorici, izvor pa naj bi bil zgodovinski, nanašajoč se na sedež nekdanje fevdalne pokrajine v Gornjem gradu, ki je zajemala skoraj celotno ozemlje Gornje Savinjske doline in v tem obsegu naj bi se ime Gornjegrajsko ozir. Gorog-ransko tudi uporabljalo. Sam tega imena v omenjenem obsegu nisem zasledil, imenujejo pa tako domačini pokrajino okrog Gornjega grada (prebivalci so Gornjegrajci ali Gor-njegrajčani). Je pa podobna označba „Gorogrunci” veljala prebivalcem iz spodnje doline za vse prebivalce v gornji dolini, vendar bolj kot žalitev v smislu „hribovci”, „rovtarji”.
Sam dosledno pišem Gornja Savinjska dolina. Vanjo vključujem celotno porečje gornje Savinje, torej tudi Za-drečko dolino ozir. Žadretje in Mozirsko kotlinico, se pravi ozemlje celotne mozirske občine. Tak obseg je mišljen tudi pri drugih piscih-geografih, ko imajo v mislih Gornjo ali Zgornjo Savinjsko dolino.
Imeni, tako Gornja kot Spodnja Savinjska dolina, sta umetni in ne izhajata iz žive ljudske govorice. Tako so jih poimenovali pisci zaradi razlikovanja med gornjo in spodnjo dolino v smislu geografske regionalizacije. Številni podobni primeri so tudi v drugih področjih Slovenije. Domačini pa imajo množico različnih domačih zemljepisnih imen v svoji bližnji okolici (n. pr.: Rečičko, Radmirsko, Ločko polje, Žadretje, Zasavna, Mačin kot, Tirske peči, Strevčova peč, Kašna planina itd, itd.), navadno pa niso poimenovali oddaljenejših ali večjih pokrajin; imena teh so umetna, konvencionalna (dogovorjena). In če se neko tako ime velikokrat piše in izgovarja, se prime tudi domačinov, čeprav ni iz žive ljudske govorice.
Tiste, ki jih moti povezava „gornji” — „spodnji” in ki zmotno menijo, da je po jezikovnih principih možno le „zgornji” — „spodnji”, naj potolažim, da obstajajo nad Idrijo trije deli naselja Kanomlja, izhajajoči iz žive ljudske govorice: Spodnja, Srednja in Gorenja Kanomlja (glej Krajevni leksikon Šlovenije, L knjiga, str. 69 sl.); če bi iskali, bi verjetno kak podoben primer še našli. Res je, da imajo mnoge hribovske kmetije pridevke Zgornji in Spodnji, vsaj tako so zapisani na podrobnejših zemljevidih. Vprašanje pa je, če domačini res dosledno govorijo o Zgornjem Zavratniku, Goltniku, Jamelniku, Detmerju, Zrnu, Šemprimo-žniku, Viclovniku, Lazniku, Črnelšeku, Grozdeju, Pečniku, Plazniku, Potočniku itd., ali morda zaradi lažje izgovorjave in glasovne redukcije tudi o Gornjem... V Šmihelu vem, da govorijo o Gornjem Goltniku in o Gornjegolčki planški (na Golteh). In končno, zakaj se piše in izgovarja Gornji grad, saj bi po argumetih oporečnikov moral biti Zgornji grad in po vseh jezikovnih principih bi lahko tudi bil. Ali prav ta primer le ne kaže, daje avtohtonemu prebivalstvu le bolj na jeziku gornji kot zgornji!?
Glede na vse zgoraj povedano sem mnenja, da tudi z jezikovnega stališča ne more biti tehtnih pomislekov proti pisavi Gornja Savinjska dolina, čeprav je označba Zgornja Savinjska dolina enakovredna, nikakor pa ne nadrejena. Za pisavo Gornja Savinjska dolina govori zato predvsem pogostnejša raba, tako v pisani kot govorjeni besedi. Zakaj bi delali zmedo in več ali manj us-
(Nadaljevanje na 5. str.)
Kegljači spet uspešni
V okviru prve regijske kegljaške zveze so v Mozirju tekmovali v 17. kolu. Pomerili so se kegljači ZKZ Mozirje in KK Dobrna. Prepričljivo so zmagali tekmovalci ZKZ Mozirje v sestavi: Miran Presečnik, Janez Tavčar, Viktor Kovač, Viktor Krajnc, Danilo Sivka, Peter Krajnc in Marko Kramer. Zmagali so s 5062 napram 4965 kegljev.
—	
Kaj bomo posejali?	
Za gospodarsko leto 1983/84 je strokovna služba ZKZ Mozirje pripravila setveni program, ki obravnava setev strniščnih dosevkov, setev ozimnih žit, jarih žit in drugih poljščin. Setveni načrt je obravnaval koordinacijski odbor za intenzifikacijo kmetijske proizvodnje in ga potrdil. Na podlagi setvenega načrta je ZKZ Mozirje izdelala tudi načrt potrebnega reprodukcijskega materiala kot (umetna gnojila, zaščitna sredstva, semena in drugo). Na podlagi tega je že stekla ustrezna aktivnost.	
Setveni načrt:	Leto 1983/84
I. Jesenska setev:	
strniščni dosevki prezimni krmni dosevki travno deteljne mešanice (suho ozimna pšenica pogodbene obveznosti za	50 ha 10 ha s po 400 q/ha 50 ha s po 120 q/ha 90 ha s po 35 q/ha 10 ha
II. Pomladanska setev:	
travno deteljne mešanice črna detelja lucerna jari oves jari ječmen koruza za zrnje silažna koruza krompir	47 ha s po 120 q/ha 30 ha s po 120 q/ha 16 ha s po 120 q/ha 7 ha s po 25 q/ha 30 ha s po 25 q/ha 70 ha s po 60 q/ha 180 ha s po 500 q/ha 200 ha s po 150 q/ha
III. Travniki:	
samo košeni travniki čredinski pašniki	2400 ha s po 70 q/ha 1500 ha s po 100q/ha
Po podatkih pospeševalne službe so bili posejani planirani ha s strniščnimi dosevki. Seme predvsem za pšenico pa je že tudi izdobavljeno. Prav tako je dobra oskrba z umetnimi gnojili.	
v	J
v
Studentska skupščina
tabor Zgornja Savinjska dolina 83.
Vsi na Golte z letno karto
DO Paka nas je obvestila, da so zaradi pospeševanja obiska RTC Golte pripravili akcijo „Vsi na Golte z letno karto”. To pomeni, da bo mogoče v predprodaji nabaviti karte s precej nižjo ceno. Pa prepustimo besedo kar TOZD RTC Golte:
„TOZD RTC Golte, ki deluje v TGP PAKA TITOVO VELENJE je s svojim sanacijskim programom predvidel tudi povečanje obiska na Golteh.
Med ukrepe nedvomno sodi tudi akcija, ki omogoča celoletno in cenejšo rekreacijo delavcev in občanov naše regije na Golteh, v zimski sezoni in letni sezoni. Letna vozovnica bo veljala od L 11. 1983 do 31. 10. 1984, za neomejeno število prevozov na gondolski žičnici, sedežnici Medve-djak, vseh vlečnicah na Golteh in vlečnici Šalek v zimskem času.
V letnem času • pa na gondolski žičnici in sedežnici Medvedjak na Golteh.
Prodajna mesta bodo: v Celju, Žalcu, Mozirju in Titovem Velenju.
Zaradi energetske krize in bližine RTC Golte navedenim središčem, smo dogovorjeni za povečani prevoz rednih prog in ski busov iz Celja in T. Velenja.
Prilagodili bomo tudi redne prevoze gondolske žičnice glede na redne prevoze rednih avtobusnih zvez Celje — Mozirje, T. Velenje — Mozirje in Mozirje — Žekovec (spodnja postaja gondolske žičnice).
CELOLETNA VOZOVNICA V PREDPRODAJI (znižana za 17%) s sliko znaša:
—	odrasli (mladina nad 15 let in odrasli) 3.000,00 din
—	otroci (osnovno šol. mladina do 15 let — vključno letnik 1968) 2.500,00 din
—	prenosna karta (brez slike) 7.000,00 din
Možno je obročno odplačevanje pri nakupu preko organizacij združenega dela
Da smo lahko šli v tak pristop prodaje, so omogočile OTKS Celje, Žalec, Mozirje in Velenje, ki bodo skupaj prispevale po samoupravnem sporazumu del sredstev za normalno poslovanje TOZD RTC Golte.
Gasilci tekmovali v ZRN
Člani PG Gorica ob Dreti so preko svojih rojakov, ki živijo v Biesfeldu navezali stike s tamkajšnjimi gasilci. Zato so bili povabljeni na tekmovanje, ki ga pripravlja občinska gasilska organizacija Bergisch Gladbach. Pomerile so se številne gasilske enote tistega območja. Naša desetina gasilcev z Gorice pa je prikazala način tekmovanja, ki se^ uveljavlja pri nas. Seveda so njihove tekmovalne navade zaradi izredne tehnične opremljenosti povsem drugačne. Vendar so naši gasilci zbudili v strokovnih krogih zaradi svojega nastopa izredno zanimanje in poželi priznanje za hitrost v kateri so opravili določeno nalogo.
Obisk v ZRN so naši gasilci izkoristili za ogled raznih
strokovnih zanimivosti in za naše prilike posebnih novosti, kot gasilske stroje za gašenje sena, gasilsko opremo na veliki živinorejski farmi, letalske gasilske enote, glavno gasilsko postajo v Kölnu in Gladbac-hu. Vse to je poglobilo strokovno znanje gasilcev z Gorice.
Presenetljivo lepo so sprejemali naše gasilce, kar kaže na voljo do dobrega sodelovanja. Pdvsod so jim izkazovali pozornost in spoštovanje, celo na slavnostnih prostorih so visele tudi naše državne zastave.
Vsega tega res niso pričakovali, zato so bili še tembolj presenečeni in z vso pozornostjo, ki jo občuti neka delegacija, predstavljali naše gasilstvo v krajih, ki so jih obiskali.
Ko se kanal zamaši.
Gasilska pridobitev v Lučah
Pred meseci smo poročali o požrtvovalnem delu vodstva gasilskega društva v Lučah pri zbiranju sredstev za nabavo gasilskega avtomobila—cisterne. Marsikdo si ob samem začetku ni mogel predstaviti, da bi tako veliko naložbo v Lučah zmogli. Vendar so gasilci spet naleteli na širok odziv med prebivalstom. Dne
16.	10. 1983 so pripravili v kraju slavnostno predajo novega avtomobila.
Nabavili so sodoben gasilski pripomoček, saj gre pri avtomobilu TAM—130—T 10 B za zadnji krik tehnike pri nas.
. Opremljen z gasilnim topom, je avto uporaben za gašenje naftnih derivatov in električnih naprav. V dolini je to prvi takšen gasilski avto, v kratkem ga pričakujejo tudi nazarski gasilci.’Na kraj požara lahko pripelje kar 4000 1 vode, kar je pomembno za domačije, ki so oddaljene od vodnih virov.
Prav je, da povemo tudi koliko je gasilski avto stal. Njegova cena je 240 starih mio din, seveda je treba k temu dodati še vrsto stroškov. Največ
so k stroškom prispevali krajani, oziroma kmetje iz okolice, saj so zbrali preko 30 starih milijonov in še 572 m3 lesa. Zahvala pa gre tudi razumevanju delovnih organizacij Gorenje-—Glin, TOK Nazarje, GG Nazarje, TOZD Luče, Elkroj in zavarovalnici Triglav iz Celja, kije naposled pomagala še s kreditom. Gasilci pa se zahvaljujejo še SIS za požarno varnost Mozirje, Občinski gasilski zvezi Mozirje in KS Luče. Krajani se zavedajo kakšno pridobitev predstavlja novi gasilski avto. Končno je velikega pomena tudi za dolino, če bi kje prišlo do požara posebnih snovi, ki se gasijo s peno.
Po gasilskem mimohodu so pred gasilskim domom opravili slovenost predaje avtomobila. V imenu društva je govoril predsednik nadzornega odbora Avgust Breznik. Sledili so' še pozdravi predstavnikov za domačo krajevno skupnost pa je gasilcem čestital Franc Šulek. Samo predajo je opravil B. Supin, ključe avtomobila pa je kot prvi šofer prevzel Stanko Pečnik.
Na Kropi gradijo hlev
(Nadaljevanje z ?4>. str.) taljeno navado spreminjali. Bistvo stvari se s tem nič ne spremeni. Glavno je raziskovalno delo, in temu raje posvetimo nedomačini in predvsem domačini še več časa z namenom, da dosežemo čim več koristnih rezultatov. S tem, ko skušajo oporečniki prodreti s pisavo Zgornja namesto Gornja Savinjska dolina, ne dolina ne domačini v njej, pa tudi strokovnjaki ne bi prav nič pridobili. Pa parafrazirajmo Prešerna: „naj se piše” Gornja ali Zgornja, delovni učinek pa, po katerem moramo vsi stremeti, ne bo niti za mrvico boljši. In končno, ne izgubljajmo po nepotrebnem časa, ki ga je za resno delo vedno premalo.
Ko smo že pri pisanju zemljepisnih imen in ker smo že izgubili za pojasnjevanje zgornjega po nepotrebnem veliko časa in papirja, še nekaj primerov imen v Gornji Savinjski dolini, ki so resnično ljudska, se pa pogosto napačno pišejo in izgovarjajo v javnih občilih.
Vse prevečkrat se piše in govori Pavličevo sedlo. Pravilno je Pavličev vrh, analogno n. pr. Stervčovemu vrhu, Pas-tirkovemu vrhu, Kolarjevemu vrhu, Vrhu Mrzlega dola ter
najznačilnejšemu, a malo oddaljenejšemu Jezerskemu vrhu, čez katere peljejo pešpoti, vozna pota in tudi avtoceste. Nazarje in Kokarje sta mn-ožinski obliki, zato velja: v Nazarjah, v Kokarjah in ne v Na-zarju, v Kokarju, kar se večkrat sliši in bere. Pri Rečici, Ljubnem, Dobrovlju, Creti, Brezju, Lepi njivi, Prihovi ter Zgornjih in Spodnjih Pob-režah je v ljudski izreki predlog na, torej: na Rečicivna Ljubnem itd. Prebivalci ^Šmihela so Šmihelčani in ne Šmihelani, so pa prebivalci Mozirja Mozirja-ni. Mozirske planine v živi ljudski govorici ne obstajajo. Gora nad Mozirjem, Rečico in Ljubnim so Golte, planine na njej pa Šmihelske, individualno imenovane po tamkajšnjih kmetijah, in Hleviše, skupna pjanina Radegundčanov ozir. Šentradgencev. — Navedenih je le nekaj najbolj značilnih primerov, našlo pa bi se še marsikaj. Glede teh in podobnih primerov je treba pogledati v že imenovani Krajevni leksikon Slovenije, pa ne bo spodrsljajev.
Naj zaključim z željo, da bi rad prebral argumente tistih, ki so prepričani v svoj prav, se pravi v pisavo Zgornja Savinjska dolina, ki da je samo in edinole pravilna.”
Pri Mlinarju na Kropi gradijo nov hlev, ki bo imel dva boksa za po 9 glav mlade živine in 14 privezov. Sama gradnja niti ne bi bila toliko zanimiva, če bi ne gradili tudi gnojne jame na povsem sodoben način. Naša kmetijska zadruga je že leta nazaj pospeševala gradnjo sodobnih gnojišč in silosov. V te namene je izvajala tudi nekatera zahtevna strokovna dela ob takih
prilikah. Nabavila je orodje za opažanje jam, ki ga s pridom uporabljajo tudi pri Francu Kranjcu na Kropi. Dela izvaja za to usposobljena skupina gradbenega mojstra Abdulaha Bitičija. Da je takšna gradnja strokovno na visoki ravni, ne kaže dvomiti. Tudi prav je, da se gradi po dobro proučenem načrtu, saj so naložbe drage, tehnologija v sodobni živinoreji pa tudi hitro napreduje.
V dolini imamo zelo dobre in uspešne živinorejce, ki razpolagajo s sodobnimi hlevi. Enega takšnih gradijo sedaj na Kropi pri Mlinarju.
Koča pod Ojstrico na Jami
Zadnjo nedeljo v septembru je bila odprta planinska postojanka KOČA POD OJSTRICO N A JAMI, kot je zapisano na tabli. Toje eno zadnjih pomembnih planinskih dejanj ob 90 letnici slovenskega planinstva in tudi ob 90 letnici Savinjske podružnice SPD ter ob 30 letnici obstoja planinskega društva SOLČAVA.
Razvoj in delo planinstva, ter kratko zgodovino društva je v svojem govoru orisal njen predsednik Edvard Ikovic. V svojem govoru je omenil tudi željo po lastni koči. To se je sedaj uresničilo s pomočjo delovnih'organizacij (GG Nazarje—TOZD Gozd, Luče, Elkroj, GLIN, Smreka Gornji grad, TKS Mozirje, občinska skupščina Mozirje, Kozorog Kamnik), samega PD Solčava (345.120.-din) in dotacije PZS (1,600.000.— din) v skupni vrednosti 3,179.120.— din. Planinci so s prostovoljnim delom opravili 2.863 delovnih ur (PD Mozirje 174, Polzela, 24, Celje 70, Ljubno 73, Rečica 12).
O pomenu in razvoju planinstva v Mozirski občini je v svojem govoru omenil tudi slavnostni govornik Jože DOBNIK, tajnik PZS. Ob koncu je podelil tudi priznanja PZS. Zlati častni znak
je prejel za svoje dolgoletno delo na področju planinstva NACI STEBE, na predlog Savinjskega MDO. Srebrne znake so prejeli: Edvard in Anton Ikovic, Valent Vider in Anton Cigala. Bronasti znak pa Damjan - Havdej, Janez Piskernik in Anton Poličnik, pisni pohvali sta prejela Olga Slapnik in Tinče Prodnik.
Kljub slabemu vremenu, ki je bilo zjutraj, se je na Jami zbralo veliko število planincev. Ob začetku proslave je posijalo sonce, kot, da hoče ta trenutek svetlo zapisati v zgodovino savinjskega planinstva. Pozdrav in darila so dala tudi sosednja planinska društva. Vrvico je odvezal in postojanko izročil v uporabo planincem in vsem obiskovalcem naših Savinjskih Alp Naci Štebe, tajnik PD Soča-va, ki je pri gradnji veliko postoril. Med kulturnim delom so nekaj pesmi zapeli pevci iz Luč, dva učenca sta deklamirala planinske pesmi. Ob koncu svojega govora pa je predsednik dejal: „želim vsem planincem, ki ste danes obiskali in boste obiskovali postojanko pod Ojstrico danes in v bodoče mnogo sreče in užitka v tej naši planinski postojanki in naših slovenskih gorah.”
BOŽO JORDAN
Čestitka solčavskim planincem
Planinci združeni v MDO Savinjska čestitamo Planinskemu društvu Solčava za visoko priznanje, ki so ga prejeli ob prazniku občine Mozirje — za NAGRADO OBČINE MOZIRJE.
Ponosni in veseli smo, daje med dobitniki planinsko društvo,, in to tem bolj, ker sprejema nagrado društvo, ki poleg vse planinskih jubilejev praznuje tudi svoj jubilej — trideset let delovanja.
To je samo eden od jubilejev. Letos je 160 let, kar seje povzpel na Ojstrico v družbi vodnikov Ernest pl. Joanelli, leta 1823 — prvi znani pristopnik na ta vrh. Dve leti za njim seje povzpel na vrh avstrijski nadvojvoda Ivan. Spremljal ga je-Logar, čez Klemenčo jamo in Škarje.
In ravno ob teh jubilejih planinci Solčave letos odpirajo novo planinsko
postojanko na Klemenci jami. Planšarska bajta, zgrajena 1. 1832 tudi po manjši preureditvi ne zadošča več. Potrebna je bila novogradnja in v njo so se „zagrizli” planinci iz Solčave, zgradili so ob njej manjšo kočo in letos odpirajo zopet novo kočo. V tridesetih letih delovanja jih niso odvrnila od dela dejstva, da so zgradili v Solčavi gostišče Rinka, da so zgradili postojanko pri Rogovilcu, oba objekta sta jim bila odtujena, zavzeli so se za kočo na Klemenči jami.
Iskrene čestitke planincem iz Solčave, čestitke ob jubilejih, čestitke ob delovnih uspehih, čestitke ob nagradi občine Mozirje.
Meddruštveni odbor planinskih društev Savinjska
Mozirska koča — mozirska
Po dolgem času je s 1. septembrom Traktorsko moč pri vleki hlodov za
prešla mozirska planinska koča v upravljanje Planinskega društva Mozirje. V skoraj 90 let obstoja planinske koče so se menjali vsemogoči gospodarji. Takšno je bilo tudi razpoloženje in zadovoljstvo vseh dosedanjih obiskovalcev. Če malo zlobno pripomnim je zares pravilno le, daje koča prešla pod okrilje planinskega društva. Koča bo sedaj imela status planinske postojanke in upajmo, da bo tudi počutje vseh obiskovalcev tako.
Zgodovino te koče poznamo, zato raje spregovorimo o novem rojstvu te koče in njeni perspektivi.
Že v nedeljo 4. septembra je bila organizirana delovna akcija. Sodelovali so člani PD Mozirje in Rečice.
v
Cma lisa bo izginila
Znane so ostre polemike okoli slabe vidljivosti televizije v Zadretju. Krajevni skupnosti Bočna in Šmartno sta si prizadevali odpraviti to nevšečnost, ob tem pa so pomagali vsi dejavniki v občini.
Predsednik gradbenega odbora za postavitev TV—pretvornika v Florjanu nad Križem, Ivan Purnat nam je pojasnil, da potekajo dela po načrtih ,in da je pričakovati boljše čase za gledalce prvega programa v tem predelu še konec novembra letos. Gradbena dela opravlja Vegrad, TOZD Gradbe-1 nik Ljubno, RTV Ljubljana pa je prevzela montažo potrebnih naprav. Skupna vrednost naložbe je okoli
kurjavo so prispevali člani iz Šmihela. V glavnem je bila akcija namenjena pripravi kurjave in čiščenju okolice. V prihodnjih treh letih naj bi se koča adaptirala z obnovitvijo strehe ter drugih prostorov in dozidavo deponije za Kurjavo. V društvu že tudi razmišljajo o razširitvi jedilnice.
Vse to bi naj bilo končano čez tri leta, ko bo 90. obletnica prve Mozirske koče.
Upajmo le, da bo planinsko društvo Mozirje s svojimi prizadevnimi člani in seveda ob pomoči ostalih družbenih dejavnikov in planinskih društev to zamisel zmoglo v naše splošno zadovoljstvo.
IVO NOVAK
800.000 din. S temi sredstvi bi bilo zagotovljeno posredovanje prvega programa TV Ljubljana, medtem, ko bi morali za drugi program zbrati še nadaljnih 700.000 din. Tako lahko pričakujemo, da bodo v Zadretju vendarle lahko gledali vsaj prvi program, če za dodatna sredstva ne bodo uspeli poskrbeti. Prizadevajo pa si, da bi tudi glede tega uspeli. Reči je treba, da bi stvari verjetno že bile na red, če ne bi nekateri lastniki zemljišč tako trmasto nasprotovali postaviti drogov za električni vod. Saj spor traja že kar 2 leti, no in sedaj je le še eden, ki zavira postavitev drogov, verjetno pa bo dobra beseda več zalegla, kot izsiljevanje!
v
MLADI PIŠEJO
DRAGI MLADI NOVINARJI!
Zelo pridni ste bili, ko ste mi poslali kar zajeten šop vaših prispevkov za občinsko glasilo. Nekoč smo se dogovorili, da se boste oglašali in letošnji začetek kaže, da tega niste pozabili. Uredniški odbor rad namenja mladim dopisnikom prostor v glasilu, vendar pa je treba poskrbeti, da so prispevki napisani s strojem, saj urednik nima nikogar, ki bi sestavke prepisoval. Torej, vnaprej prosite v vašem šolskem tajništvu, da vam prispevke prepišejo. In še to, napišite tudi o delovanju društev na šoli in sploh o življenju na šoli; naši bralci radi preberejo vesti iz naših šol.
Urednik
Radmirsko šolo smo popravljali
V Radmirju je nekdaj bila tudi šola, tam so se učili mnogi naših učiteljev in seveda naši starši. Zato smo sklenili pomagati pri obnovi poslopja, kije dokaj zapuščeno in v slabem stanju.
Najprej smo se lotili nekdanjih učilnic. Vse kar je spadalo na odpad, smo odnesli. Tudi pods'rešja smo se lotili, tam je bilo veliko stare šare. Sledilo je odkrivanje strehe in do malice smo jo odkrili kar polovico. Pri tem delu smo pazili, da smo dobro opeko lepo zlagali, neuporabno pa odstranjevali. Ko smo se z malico nekoliko okrepili in nato spočili, smo se lotili pokrivanja strehe, starejši pa so popravljali žlebe in zamenjavali uničene letve na strehi. Mislim, da nam je delo šlo kar dobro od rok. zato je naša delovna pomoč uspela. Nič bi ne bilo narobe, če bi se takšnih delovnih, nalog še lotili.
Henrik Pavlovič, OS Ljubno ob Savinji
Novinarski krožek
Tudi letos deluje na ndši šoli Novinarski krožek. Sestavljamo ga predvsem učenci iz višje stopnje. Naš krožek je uspešno deloval že v lanskem letu, saj smo svoje spise pošiljali v razne časopise in revije, kot so npr. Savinjske novice. Kurirček, Pionirski list in Pionir. Objavljena je bila večina spisov, ki smo jih poslali. Naše delo je, da opišemo vse dogodke, ki se dogajajo na naši šoli. Tudi letos bo novinarski krožek aktivno deloval in pomagal uresničevati načrte letošnjih J PL
Klara Orešnik, OŠ Ljubno ob Savinji
Prva delovna akcija pri partizanski bolnici Celje
V ponedeljek 27. 7. 1983 smo se ob osmih zbrali pred šolo. Z avtobusom smo se peljali do Robnikove planine, od koder smo odšli k partizanski bolnici Celje.
Ko smo prišli k bolnici Celje smo najprej malicali. Po malici smo začeli z delom. Pobirali smo kamenje in ga zlagali na kup. Ko gaje zmanjkalosmo naredili vrsto in si ga v vrsti podajali. Delo nas je izmučilo, saj je bilo kamenje zelo težko. Ker nismo vedeli, kako bi delo olajšali, smo vsakemu kamnu dali ime. Tako je vsak komaj čakal, daje dobil nov kamen. Če mi ime kamna ni bilo všeč, sem ga spremenila. Komaj smo čakali, da je bila ura pol dvanajst, da smo imeli malico. Pošteno smo se najedli, saj je bilo hrane dovolj, ker je nekaj učencev manjkalo. Ko smo se najedli, smo zopet odšli na delo. Vendar smo po malici postali leni in izgubili zagon. Delo seje vleklo, vsaka minuta je bila dolga kot ura. Vsi smo komaj čakali konca, a kamenja ni in ni hotelo zmanjkati. Končno je kamenja zmanjkalo. Po končanem delu smo si odšli ogledat partizansko pokopališče, kjer so pokopavali umrle ranjence. Kmalu je po nas prišel avtobus, s katerim smo se odpeljali domov.
Čeprav smo bili utrujeni je v avtobusu brenčalo, kot v panju, saj smo se vsi pogovarjali o delovni akciji, ki smo jo ta dan uspešno opravili.
Klara Orešnik, OŠ Ljubno ob Savinji
Obiskali so nas naši prijatelji iz Čajetine
• V dneh od 11.9. do 13.9. 1983 so pri nas gostovali učenci iz pobratene šole Dimitrije Tucovič iz Čajetine. V Mozirje je prispelo šest učencev in pet učiteljev. Njihovega obiska smo bili zelo veseli, saj nam sodelovanje med šolama veliko pomeni.
Tudi jaz sem gostila eno izmed Čajetink. Ime ji je Bran kiča, stara pa je 13 let. Z njo sem se lepo razumela in v treh dneh sem od nje veliko izvedela o prelepem Zlatiboru, o njihovi šoli in o Čajetini nasploh.
Tudi Brankico je zanimalo življenje pri nas. Všeč ji je bil Savinjski gaj in vse, kar je v njem. Predvsem stara kmečka hiša, pa kovačnica in mlin. Ob ribniku je prav posebno uživala. Od vsega pa ji je bil najbolj všeč slap Rinka in pogled na kamnite stene okrog njega, kar je bilo v čudovitem sončnem vremenu zares užitek pogledati.
Vendar, kaj moremo. Dopoldan, kije bil odmerjen za obisk Logarske doline, je kar prehitro mineval. Obiskali smo še zakladnico v Radmirju, ki je na vse nas naredila poseben vtis, in morali smo se vrniti. Lahko bi jim pokazali še marsikaj vendar trije dnevi so‘Za to premalo.
Nastopil je trenutek slovesa, kije bil grenak, kajti komaj smo se dobro spoznali, že smo se morali ločiti. Vendar nismo se povsem ločili, kajti redno si bomo dopisovali.
Upam, da bo prijateljem iz Čajetine obisk pri nas ostal za vedno v lepem spominu.
Branka Ločan, OŠ Mozirje
Praznovali smo dan pionirjev
V četrtek, 29. septembra smo praznovali dan pionirjev. Zbrali smo se v telovadnici, kjer smo imeli pionirsko konferenco. Na njej smo pregledali delo v prejšnjem šolskem letu. Prebrali smo poročila raznih krožkov, ki so delovali na šoli. Iz poročil smo ugotovili, da smo v lanskem šolskem letu kar marljivo delali. Učenke Branka Lacan, Agica Novak in Urška Vajd so za svoje marljivo delo prejele tudi knjižne nagrade. Konferenco smo popestrili tudi s kulturnim programom. Izvolili smo nove člane pionirskega odbora, ki bo deloval v letošnjem šolskem letu. Konference so se udeležili učenci od prvega do sedmega razreda in dve predstavnici ZSMS Mozirje. V imenu mladinske organizacije nas je pozdravila Darja Kopušar.
Po končani konferenci so si učenci od prvega do šestega razreda ogledali film 'Nevidni bataljon. Učenci sedmih in osmih razredov pa srno imeli športne prireditve. Dečki so se pomeriji v malem nogometu, deklice pa v odbojki.
Naš praznik smo preživeli veselo in razigrano.
Urška Vajd in Mateja Hriberšek, dopisniški krožek, OŠ Mozirje
Dan šole v Lučah
Na osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah smo proslavili praznik šole v petek, dne 16. septembra. V lepem jesenskem jutru smo se zbrali učenci, vsi zaposleni na šoli in gostje pred spomenikom skladatelja Blaža Arniča. Proslave seje udeležila tudi soproga pokojnega glasbenega umetnika, katerega ime nosi naša šola.
Prav lep spored so pripravili učenci naše šole, recitatorji, pevci, folklorna in inštrumentalna skupina. Pionirka Simona Moličnik je opisala lik velikega slovenskega skladatelja Arniča, ki ga je odlikovala neizmerna ljubezen do domačega okolja, njemu lastna prizadevnost in seveda nadarjenost, ki je omogočila njegovo uvrstitev med največje naše, pa tudi med vidnejše svetovne glasbenike. Zveneče besede učenke Jožice, ki je deklamirala pesem Raduha, so nas spominjale na skladateljevo otroštvo, ki ga je preživljal pod Raduho.
Veseli smo bili dobrih želja, ki so nam jih izrekli pionirji in učitelji iz. pobratene šole Sava Jovanovič iz Sirogojna v Srbiji.
Novinarski krožek OŠ Luče
Medved še straši...
Lokostrelstvo v Gornjem gradu se razvija
Lokostrelstvo v Gornjem gradu
Lokostrelstvo je ena izmed osnovnih tekmovalnih taborniških disciplin. Taborniki-lokostrelci taborniškega odreda IV.. operativne cone Gornji grad smo se z lokostrelstvom začeli ukvarjati v lanskem letu, ko smo pričeli z vadbo na preprostih lokih domače izdelave. K vadbi nas je pritegnil Vojko Čolnar, kije prišel kot pedagog službovat v naš kraj in je večkratni državni prvak in državni reprezentant.
Njegovi treningi niso ostali neopaženi mladim tabornikom na ĆOŠ, ki so se ogreli za ta zanimiv, v našem kraju nepoznan šport. Porodila se je ideja, da v okviru taborniškega odreda IV. operativne cone, kjer je lokostrelstvo ena od tekmovalnih dejavnosti, to dejavnost prično vaditi pod strokovnim vodstvom, ki jim je bila dana.
Z vadbo smo pričeli v prostorih telovadnice, po enem mesecu, v oktobru, pa so mladi na republiškem taborniškem lokostrelskem prvenstvu v Ljubljani že osvojili prvo mesto „Zlato puščico” in prehodni pokal tega tekmovanja. Uspeh je bil pobuda in obveza za nadaljnje delo. Interes seje začel kazati tudi pri mladini nasploh, ne le pri osnovnošolcih.
Zaradi pomanjklive opreme smo zaprosili za pomoč LK Kamnik, ki nam je posodil kvaliteten tekmovalni
Mozirsko komunalno podjetje oskrbuje vodovod Letošč z zajetjem nad Vologom. V sušnem obdobju letošnjega leta je prišlo do upadanja vodnih količin, saj na kraju zajetja sploh ni zgrajen rezervar, da bi „shranjeval” vodo v času, koje potrošnja manjša. Tako bi nastali viški, ki bi oblažili pomanjkanje vode v času največje potrošnje. Na kraju ni bilo mogoče urediti rezervarja iz tehnični razlogov, če bi ga pa naredili nižje, bi izgubili na pritisku.
Na Komunalnem podjetju nam je oskrbnik vodovoda Anton Košiča povedal, da je največji porabnik industrija in to Glin ter MGA. Ocenjujejo, da je njihova potreba po vodi koli 30 — 35 m’ mesečno. Vsa potrošnja pa je med 40 —
50.000	m3 mesečno. Seveda se z novimi naselji potrebuje vedno večja količina vode, pa
lok. Tako smo se lahko začeli udeleževati večine tekmovanj, vse do mednarodnega merila.
Aprila letos nam je bila zaupana organizacija tekme za izbiro državne reprezentance. V najožji izbor so se uvrstili štirje naši tekmovalci, v samo reprezentanco pa Čolnar Vojko pri članih, Stradovnik Robi pri mladincih ter Kavčič Anda pri članicah. Tekmovanje smo vzorno izvedli na idelani tekmovalni progi, katero smo pripravili s prostovoljnim delom, ter s pomočjo DO Šmreka, Elkroj in ZTKO Mozirje.
Na državnem prvenstvu v Bovcu sta Čolnar Vojko in Kavčič Anda osvojila naslov državnega prvaka pri članih in članicah, Rihtar Dare pa se je uvrstil na odlično 14. mesto. Š tem smo dokazali da se lahko enakovredno kosamo z jugoslovansko strelsko elito. Uspeh na državnem prvenstvu pa sta potrdila Repenšek Rado in Podpečan Jernej, ';i sta se uvrstila na 3. in 9. mesto na zaključni tekmi letne sezone.
Zanimanje za lokostrelstvo stalno narašča, uspehi ne izostajajo. Vse to nam je bila pobuda, da smo pričeli ustanavljati svoj lokostrelski klub.
Vse zainteresirane vabimo na strelišče v Gornji grad, kjer se boste lahko spoznali s tem lepim športom.
Anda Kavčič
tudi v kmetijstvu narašča odvzem. Razen Letošča imajo še dvoje manjših zajetij pod Čreto in sicer Zlati studenec in pri Krapletu. Pomanjkanje vode se občuti tudi v samem Mozirju, kjer sploh ne priteče voda v zbiralnik na Podvrhu. Če bo sušno še naprej, bodo morali priviti količine podnevi in jih ponoči spet sprostiti. To je seveda skrajni ukrep! V Komunalnem podjetju načrtujejo ureditev prečrpališča pri Lom-šeku tako, da bi zgradili večji rezervar, ki bi zagotavljal enakomerno potrošnjo, oziroma nabiranje vode, kadar je odvzem manjši.
Strokovnjaki priporočajo oskrbovanje vseh opuščenih virov vode. Zanemarjanje tistih dobrih in zdravih virov je razkošje, ki si ga ne moremo privoščiti, saj je lahko glede redne oskrbe marsikaj narobe in potem je dobro imeti lasten vir pitne vode.
Veliko je bilo prelitega črnila okoli medvedje nadloge v naših predelih. Resje, da stvar nikakor ni malenkostna, če pomislimo na škode, ki jih je kosmatinec povzročil rejcem ovac, kmetom na sploh in seveda čebelarjem. Verjetno pa je preplah škodil tudi turistični, oziroma planinski dejavnosti, saj so mnogi iz bojazni pred medvedom raje ostali v dolini, in niso hodili po priljubljenih planinskih poteh.
Znani čebelar v Mozirju, Franjo Kaiser, ki ima svoje panje na raznih krajih v višinskih predelih, je utrpel kar znatno škodo, saj mu je uničil medved kar 25 panjev z čebeljimi družinami vred. Sam ocenjuje nastalo škodo na okoli
250.000	din. Njegov način čebelarjenja je takšen, da panji ostajajo ves čas na določenem mestu, tudi preko zime. Seveda so tako še bolj izpostavljeni šapam medveda, ki si rad privošči tudi med. Kaiserje imel v načrtu pomembno razširitev svojega načina pridobivanja medu, vendar ga je nemoč ob zadnjih škodah precej omajala v načrtih. Zelo pa je prizadevnega čebelarja prizadel odnos lovskih organizacij, ki po njegovem mnenju niso dovolj storile, da bi škode po medvedu preprečile; tudi glede odškodninskega postopka so nekateri ostali brezbrižni, tako je morala uradna komisija pristopiti k oceni škode in ne lovska, kot je to običaj. Seveda je ocena nižja, kot je vrednost izgubljenega, meni Kaiser.
Ta razgovor nam je bil povod, da smo želeli slišati še lovsko stran. Predstavniki lov-
Menda je že kar v rodu pri Kneblovih, da se mlajši člani te ugledne kmečke družine vsestransko udejstvujejo. Tako je bilo nekoč velikokrat videti na odru domačega prosvetnega društva oba starša sedanjega gospodarja Ivana Presečnika. Tudi mladi Ivan je kmalu našel pot v razna društva, posebno rad pa je igral v gledališki skupini PD Gornji grad. Seveda ga najdemo še med gasilci, turističnimi delavci, dela pa tudi v krajevni skupnosti. Delo na kmetiji mu narekuje velike obveznosti, ki bodo najbrž zahtevale, da se marsičemu odreče, saj v konicah kmečkega dela zelo primanjkuje delovne sile.
Že prvi pogled, ko stopiš v domačijo pri Kneblovih, kaže številna priznanja in diplome. Vse to priča, da si prišel k naprednim gospodarjem, saj veljajo pohvale za sadjarstvo, mlečno proizvodnjo, čebelarsko in končno še državno odličje, ki pove po svoje še več. Kneblovi so se pričeli ukvarjati s kmečkim turizmom že med prvimi v dolini, sicer pa je Ivan starejši bil daleč na okoli znan čebelar, pa še danes je videti ob gospodarskem poslopju mogočen čebeljnak s 26 polnimi panji. Seveda bi v njem bilo še prostora in najbrž je nekoč, ko je lastnik bil še mlajši bil poln čebel.
Ivan Presečnik mlajši v razgovoru poudari, da si družina skupaj prizadeva za razvoj domačega gospodarstva. Pridne roke poprimejo povsod. Kmečki turizem zahteva dosti napora za obe ženski v hiši, sa> se dobro zavedajo, kako pomembna je kakovost in dobra ponudba. Gostom lahko ponudijo 25 postelj in seveda mir, saj je kmetija na izredno lepem predelu. Obiskovalcev imajo dovolj in nekatere že kar stalne. Mnogi ljudje iz mest si želijo na deželo, posebno zanimivo pa je opazovati mestne otroke, ko spoznavajo življenje
ske družine Luče so menili, da so sedaj v tem letnem času ugodnejše možnosti za odstrel medveda, ki je povzročal škode tudi v njihovem predelu. Ni res, da bi lovci ne storili ničesar za uničenje tega štirinožnega škodljivca! Konec septembra so lučki lovci zasledili kosmatinca pri opuščeni kmetiji Gabraš v Raduhi. Ko je lovec njihove družine ustrelil jelena, so opazili, da ga je medved preko noči skrbno zakopal in pokril z vejevjem, tako šo ga kar težko našli. Bil pa je od medveda načet, zato so ga iztrebili in mu nastavili mrhovišče, ki naj bi ga privabilo pred njihove puške. Zaseda lovcev je opazila medveda, ko je iskal zakopanega jelena. Po sledi je prišel do mrhovišča. Tam so nanj streljali, vendar so ga zaradi mraka zgrešili. Nekaj tednov prej, so lučki lovci pripravili skupni lov na Raduhi, tega se je udeležilo okoli 60 lovcev iz vse doline. Medved seje spretno izmuznil in nadaljeval svoje pustošenje. Tudi lovci iz Ljubnega so pripravili zasede, vendar brez uspeha.
Prevladuje mnenje lovcev da je v našem primeru to medved manjše rasti, kar sklepajo po sledeh, ki jih je zapustil. Na sploh trdijo, da se zelo redko zgodi, da bi medved napadel človeka. Drugače pa je, če je ranjen, ali če gre za medvedko z mladiči. Pravijo, da je tudi medved plaha žival. Najbrž pa ni pravila zanj, kakor tudi za druge živali ne. Velja torej prepričanje, da se je srečanju z njim bolje izogniti, vendar pa pretirana bojazen ni na mestu.
Višinski kmetje, lastniki ovac in čebelarji si bodo gotovo oddahnili, ko bo medvedja nadloga mimo!
na kmetiji. Turizem je treba na kmetijah smatrati kot dodaten vir sredstev in zato ne sme kmetovanje trpeti, menijo pri Kneblovih. Da je tako, potrdi podatek — v hlevu stoji 28 glav živine, usmerjeni so v rejo plemenske živine in mlečno pr-
Ivan Presečnik, mlajši
oizvodno. Obdelujejo okoli 11 ha obdelovalnih površin, gozda pa je 18 ha. Da vse to zmorejo je predpogoj dobra mehanizacija in seveda pravilna delitev dela znotraj družine. Pred leti so se ukvarjali še s kurami-nesnicami, pa so jih opustili.
Ob zaključku našega razgovora smo povprašali Ivana Presečnika, kako namerava v bodoče usmerjati svojo dejavnost. Kar hitro smo zvedeli, da bodo Krefli, kijih sedaj pripravljajo v gledališki skupini Gornji grad, zadnja igra, ko bo sodeloval, saj mu čas ne dopušča večjih obvez. Glece dela v krajevni samoupravi, meni, da je treba sodelovati, kajti vse premalo se krajani zavedajo, da bi s skupnimi močmi zmogli marsikaj izboljševati v svojem kraju. Nekateri so sploh „navdušeni” nad kritikami, pri delu pa le malo pomagajo! Res bi morali širše in plodno sodelovati, če bi hoteli vsaj najnujnejše urediti v kraju, ki je poleg vsega še turistični. Vsekakor pa bo kmetp-vanje prva skrb mladega gospodarja.
Pri Kneblovih so obnovili staro kmečko hišo. S smoternimi posegi so očuvali prvobitnost zgradbe.
Težave z vodo
Kmetijstvu prva skrb
Iz pozabljenih zapisov
Pred leti smo zapisali v našem glasilu nekaj podrobnosti o Mozirjanju Jožetu Lekšetu, ki je takoj po prvi vojni učiteljeval v Solčavi, na Rečici in nato v Celju in Vojniku. Po njegovi smrti je njegova vdova namenila vse zapiske, ki so po Lekšetu ostali Arhivu kulturne skupnosti v Mozirju. Med zapiski najdemo opisane ljudske običaje iz naše doline, reke in pregovore, stare ljudske pesmi in še mnogo kar spada v kulturno dediščino. Naj navedemo nekaj njegovih podatkov, ki še niso bili objavljeni.
„Za plavljenje lesa je bila ustanovljena Gornjesavinjska pla-vičarska in plavbena zadruga v Radmirju (registrirana zadruga z omejeno zavezo, ustanovljena 8. maja 1914). Vstopnina je bila 3 krone, delež pa 10 kron. Zadruga je obstojala tudi med staro Jugoslavijo. Vsaka tri leta so izvolili vodstvo. Iz seznama članov za leto 1935 je razvidno, daje zadruga imela 64 članov — „plavnih upravičencev”. Do leta 1941 je članstvo narastlo na 120, zadnji predsednik pa je bil Joža Poznič, p. d. Kveder iz Šokata 88.
Zadruga je čistila struge, streljala skale, čistila pod mostovi v Zidanem mostu, kjer je očistila „kanal” t. j. prekop za krajem, pri čemer je železnica prispevala polovico stroškov. Vsakemu članu je preskrbela koncesijo, izposlovala komisijo, kije pregledala vodne naprave in se brigala, da zaradi poškodb pri plavi niso oškodovanci zahtevali prevelike odškodnine.
Les so plavili spomladi, dokler daje sneg večjo vodo. Vrbovec si je skušal pridobiti prioritetno pravico pri plavljenju okroglega lesa, pa ni uspel. Pozneje je tudi Vrbovec (Mari-jingrad, o. A. V.) postal član te zadruge. Pozneje je ravnatelj Vrbovca inž. Žumer dosegel, da so pri plavljenju imeli prednost tisti, ki so les imeli najbolj daleč.”
Lekše je zapisal pod ta sestavek še: „Savinja ni plovna vse leto. Vozijo po daljšem dežju, ko voda naraste, predvsem pa spomladi, ko kopni sneg po planinah. Pravijo: Dokler ma Radha snega za no gos, je Savna vsakmu flosu kos”.
Dan mrtvih	Ciprese se večajo, rastejo iz teme, brezbarven je žlahtni cvet krizanteme.
	Sij tisočerih
Zvečer,	nemirnih luči
ko dan mrtvih	ustvarja privid
je mimo,	čarobnih moči
ko vse se pogrezne	Skrivnostna meglica
v nočno sivino,	se dviga iz tal
ko ni več ljudi	kot pajčolan,
in se vse umiri	s srebrom prevlečen,
pokopališče	z zlatom pretkan.
v soju sveč zaživi:	
Nemirni plamenčki	Spoštljivo, neslišno
mečejo sence	usmerim korak
na marmorne plošče,	na peščene stezice.
črke in slike.	da vidim gomile
da v hipu so majhne.	odete v cvetlice.
nato spet velike;	Tu, med grobovi,
da enkrat v zlatem	na kraju tišine,
lesku blestijo.	molk mi pove:
drugič izginejo	„Glej, enkrat vse mine!"
ali zbledijo.	ŠTEFKA PETEK
Splavarili so v Romunijo
Da bi ohranili nekatera ustna izročila o katerih je pisal Jože Lekše, smatram za potrebno, da zapišemo tudi izpoved Ermenca p. d. Apata z Ljubnega, ki je bil v času, ko je to pripovedoval star nad 80 let. Ce domnevamo, da so ti Lekšetovi zapisi nastali okoli leta 1930 bo slika jasnejša.
Savinjski flosarji so se podajali tudi na dolgo „rajžo”, vse tja do Karabije na Romunskem. Zapisano je, da so nekateri vozili tudi do tega kraja, ki je bil malo dalje od Kalafata. Navaja se tudi romunski kraj Bistreč. V Kalafatu je bil takrat znan trgovec z lesom, kije trgoval z našimi ljudmi in seje pisal Jonita Marinku. Po cenah lesa v zapisu lahko sodimo, da gre za čas dogajanja pred letom 1900. Za vožnjo od kalafata in nazaj so potrebovali 5 do 6 tednov. Bila je zelo naporna zaradi „džerdapov” in ,,kazanov”, zato so splav v Beogradu v Adi močneje utrdili. S seboj so pripeljali čolne na splavu, te so pošiljali na poti V Kalafat naprej kupovati hrano. V oklepaju je Lekše na-
vedel domnevo, da so čolne izdelovali tudi v Nazarjah. Navaja, da so v Kalafat vozili: Petrin in Flere s Pobrežij, z Ljubnega pa Kolenc, Filež, Režov in Bati. Vračali so se en dan od Kalafata do Turn— Severina z ladjo, kjer so prenočili. Nadaljevali so pot z ladjo do Oršave in prenočili v Zemunu. Nato so prišli z ladjo ob polnoči v Muhač (tu sledi pripomba Lekšeta, da gre najbrž za Mohač), odkoder jih je pot z vlakom peljala preko Kotoribe do Pragerskega. Denar so zamenjavali v Oršavi ali Budimpešti.
Zapis navaja, da je žagan flos stal doma 20 do 24 goldinarjev v Kalafatu pa 50 goldinarjev. Baje so pričeli voziti do Kalafata v letu 1878 (?), nehali pa okoli leta 1890. Nekaj časa so morali od lesa, ki so ga vozili v Kalafat plačevati carino in so vsako vrsto blaga (po eno desko) tehtali. Zaradi tega so vozili s seboj posebno suhe deske vsake vrste, da so bile čim lažje. (Lahko torej sklepamo, da so plačevali carino od teže, op. A. V.).
A. VIDEČNIK
ti I'f I I v ii v t > i '	•
Takole je ujela naša kamera odhod mozirskih najmlajših na dopoldanski sprehod. Ob vrvici hodijo kar radi in še bolj varno je.
Pičla sredstva za
pospeševanje
kmetijstva
Dobro je znano, da smo preteklo leto ustanovili po vsej Sloveniji intervencijske sklade za pospeševanje kmetijstva. Naloga sklada je, da s svojimi sredstvi čimbolj vzpodbudi pridelovanje hrane. Znašli smo se v precej različni situaciji glede na finančno moč občinskega gospodarstva, čeprav so problemi vsega slovenskega kmetijstva približno enaki. Najnujnejše stimulacije pokrivamo z republiškim programom, kjer smo udeleženi le, če predhodno zagotovimo soudeležbo občinskega sklada.
To pa pomeni, da moramo predhodno pokriti republiški program, preden lahko namenimo denar tudi za občinske stimulacije. Republiški program intervencij je namenjen predvsem za povečanje števila živali in delnega pokrivanja proizvodnih stroškov preko odkupnih cen. Pri tej stopnji razvoja živinoreje v naši dolini, kjer je genetska spodobnost živali nad slovenskim povprečjem, pa lahko povečujemo proizvodnjo le, če bomo pridelali več kakovostne osnovne krme in če bomo živalim predvsem v zimskem obdobju dodajali močna krmila. Ker pa so cene umetnim gnojilom in močni krmi v zadnjem letu močno porasle (približno 80%)
se je bati zmanjšane uporabe umetnih gnojil in močne krme. To pa lahko ima ne glede na vse ostale ukrepe za posledico zmanjšano kmetijsko proizvodnjo. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da bo letošnja suša zmanjšala pridelek osnovne krme ponekod do 30%. Zato je skrajni čas, da zagotovimo v občinskem intervencijskem skladu sredstva za subvencioniranje nabave umetnih gnojil in močne krme.
Dejstvo je, da intervencijski sklad ne bo mogel letošnje leto pokriti svojega programa. Izpad sredstev nastaja predvsem iz virov občinskega sklada. Večji kot preteklo leto pa bo delež republike in SIS-a za preskrbo mesta Ljubljane. Najslabši je položaj pri SIS za pospeševanje kmetijstva v naši občini. Letošnje leto so uspeli zbrati samo 470.074,90 din. Nad polovico OZD sploh ne plačuje tega prispevka po sprejetem samoupravnem sporazumu. Nekatere so za to upravičene, ker so pač v izgubi, druge pa enostavno ne poravnavajo svojih obveznosti. Prav zato je vprašljivo, če bodo uspeli zbrati v SIS predvidenih 2.000.000,00 din. Vse zamudnike bodo opozorili na obveznosti, seveda pa pričakujejo tudi ustrezne ukrepe izvršnega sveta SO Mozirje.
Flosarska pesem
Iz zapisov Jožeta Lekšeta smo povzeli tudi pesem „O prvem krmanežu Tinetovem Francu iz Mozirja.” Zapisovalec je ob robu navedel kot ustno izročilo Kosa (povedal Kos). Seveda je težko ugotoviti kdo je bil tisti, ki je pesem povedal zapisovalcu. Napisana je takole:
Al ste poznal tistga moža, tiga prviga krmaneža.
Tja dol po Savci flos pela tja do! do dal ne Mitrovce
Al ste poznal Franca Tineta, liga prviga krmaneža.
ko tako bele deske ma, jih v Mitrovco drago proda.
Al ste poznali tistga moža, tiga prviga krmaneža, njegovo truplo zdaj trohni tam dol v daljni Mitrovci.
Povsem verjetno je, da je prof. Lekše zapisal pesem v času, ko je kot učitelj služboval na Rečici. Vsekakor pa je najverjetneje zapisana med obema vojnama. Morda se bo našel kdo od naših mladih na-rodopiscev, ki bi bogate zapise rojaka Lekšeta zbral in strokovno uredil?
VEZ n. sol. o. MOZIRJE
Po sklepu DS TOZD Komunala in gradbeništvo, razpisujemo
javno licitacijo za odprodajo valjarja DV — 30
Izklicna cena osnovnega sredstva je 800.000.- din. Interesenti, ki želijo sodelovati na licitaciji, morajo pred pričetkom licitacije vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene na blagajni VEZ Mozirje. Javna licitacija bo dne 28. 10. 1983 ob 10 uri pred skladiščem TOZD. V ceno ni vključen prometni davek, ki se obračuna po kupoprodajni pogodbi. Ogled OS je možen 2 uri pred pričetkom licitacije.
Licitacijska komisija
Obvestilo
VEZ Mozirje, TOZD Komunala in gradbeništvo obvešča vse porabnike vode iz vodnega zajetja Letošč, da zaradi dolgotrajne suše primanjkuje vode. Vsled tega bomo zvečer pripirali ventil, da se bo ustvarila rezerva, medtem, ko bomo zjutraj ponovno odprli in tako zagotavljali vodo porabnikom. Vse porabnike pa pozivamo, da varčujejo z vodo.
V kratkem času bomo vršili popravila na primarnem vodu. O datumu popravil bomo porabnike prav tako obvestili.
Za razumevanje se zahvaljujemo!
Nu i	—— ________________________ .
---------------------------------s—--------------
Osnovna šola Mozirje
razpisuje dela in naloge
voznika	i h F
z opravljenim izpitom kategorije D za prevoz šolskih otrok na Rečici
Delo se razpisuje za polovični delovni čas.
Prijave s potrebnimi listinami pošljite do 20.11. 1983 na Osnovno šolo Mozirje
Osnovna šola Mozirje
razpisuje javno licitacijo
za kombibus TAM 2001, letnik 1977 Izklicna cena 150.000 din
Licitacija bo 5. 11. 1983 ob 9. uri pri šoli v Mozirju. Ogled je možen od 2. 11. 1983 dalje.
TOZD Gozdarstvo Gornji grad,
razpisuje po sklepu D.S.
javno licitacijo
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1.	8-sedežni kombi VW 1500, letnik 1974 nevozen, neregistriran.
Izklicna cena 115.000,00 din.
2.	8-sedežni kombi VW 0500, letnik 1974 nevozen, neregistriran.
Izklicna cena 105.000,00 din.
Licitacija bo 11.11.1983 ob 9,00 uri v garaži poslovne stavbe TOZD Gozdarstvo v Gornjem gradu. Interesenti morajo položiti varščino v vrednosti 10% povprečne cene.
Ogled je mogoč vsak dan od 7,00 do 10,00 ure in eno uro pred pričetkom licitacije.
RAZPIS
Vzgojnovarstvena organizacija Mozirje razpisuje prosta dela in naloge tajnika — blagajnika v DE Mozirje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela s 12. 12. 1983.
Pogoji: Končana srednja ekonomska šola in 2 leti delovnih izkušenj. Prijave s fotokopijo zaključnega spričevala pošljite na naslov VVO Mozirje — komisija za kadrovska vprašanja.
OBVESTILO
Gnojne jame delajo pri naših kmetih s pomočjo skupine ZKZ in z zadružno opremo. Takšen način gradnje je sodoben in zanesljiv. Prizor je posnet na Kropi pri Krajnčevih.
TV D Partizan Mozirje obvešča članice in mladinke, da pričnejo z redno vadbo v osnovni šoli Mozirje v petek dne 8. 11. 1983.
Urnik vadbe:
starejše članice od 18,30 do 19,30 mladinke-ml. članice od 19,30 do 20.30
Skupino mladink in članic bo vodila tov. Pavlič Anita z aerobno gimnastiko.
Prepričani smo, da se boste našemu vabilu odzvale. _____	TVD Partizan Mozirje
DRAGI OTROCI!
V tem pustem jesenskem in zimskem času vas vabimo na našo knjižnico v Mozirju na uro pravljic. Po počitniškem potepanju so se naši junaki pravljic in zgodb spet vrnili domov, ter že nestrpno čakajo, da vas zopet vidijo in vam povedo svoje najnovejše dogodivščine, ki so si jih nabrali čez poletje. Če vas ti njihovi pripetljaji in zapetljaji zanimajo, pridite vsak drugi in zadnji torek v mesecu ob 17. uri v našo knjižnico, kjer se čez zimo naši junaki zadržujejo. Povedali vam bodo vsak svojo zgodbo.
♦ •
T
Jože Hren—Aki
Pazili smo na vsak gib. Zdelo se mi je, da njihove očirezne oči spremljajo celo valovanje zraka; Ogenj je bil vse hujši. Sovražnik je bü dobro oborožen. Tudi njihov položaj je bil boljši, zato so se tako zagrizeno branili. Tolkli so oni, tolkli smo tudi mi. Svetlikanje se je včasih spremenilo v pravi plamen, kot bi zagorel skedenj. Tedaj je bilo tudi grmenje močnejše.
Strahotno je zaropotalo tudi pri Prihovi. Tu sta Nemce pričakali dve četi II. bataljona. Kolona Nemcev, ki je hitela iz Mozirja na pomoč kolegom v Rečici je trčila v našo zasedo. Vnel se je srdit spopad. Nemci so hoteli nadaljevati pot za vsako ceno. Naši pa so jih uspešno zavračali. Nemci so uvideli, da v tej smeri ne bodo uspeli nadaljevati poti zato so hoteli zasedo obiti. Nameravali so se prebiti čez Križnik, vendar jim tudi to ni uspelo. Kar pol noči so Nemci vztrajali, da bi se prebili in prišli na pomoč napadenim v Rečici. Naši so vztrajali in jih uporno zavračali ter jih v celoti onemogočili. Preostalo jim ni nič drugega kot, da se umaknejo in vrnejo v Mozirje. Kako srdit je bil spopad povedo žrtve, ki pa so bile na strani sovražnika mnogo večje. Imel je kar 26 mrtvih, ranjenih pa še več.
Tudi Nemci, ki so hiteli iz Ljubnega na pomoč napadenim v Rečici so pri Vrhpolju trčili v
Veterinarsko
dežurstvo
21.	10 do 27. 10 Zagožen Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-094 (840-179)
28. 10; do 3. 11. Kralj Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-112
4.	11. do 10. 11. Lešnik Marjan, dipl.vet. Ljubija, tel. 831-017
11.	11. do 17. 11. Zagožen Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-179 (840-094)
18.	11. do 24.11. Kralj Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-112
25.	11. do 1. 12. Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-017
zasedo, ki sta ji poveljevala neustrašna borca, tedanji nam. komandanta II. bataljona Jerman Mirko in komandir čete Jože Štok—Korotan. Spopad je bil tako silovit, da so se Nemci takoj umaknili. Med tem pa je na Rečici zopet zaregljalo. V noč so se zarezali kriki juriša-čev. Slišali pa smo tudi glasove iz postojanke. Pridušene in nerazumljive. Dušili so jih kriki naših jurišačev. Streljanje je bilo močno in je zopet pojenjalo. Noč se je že povesila na drugi del noči. Nezadržno smo stiskali svinčeni obroč okrog postojanke. Sovražnik, ki mu je bila zadnja ura se je še naprej zagrizeno upiral. Sredi tega peklenskega trušča se je komandant Simon naposled odločil za odločilni, poslednji naskok.
Drdranje mitraljezov in drugega avtomatskega orožja, eksplozije min in ročnih bomb, pokanje pušk ter kriki jurišačev so bili tako strahoviti in ubrano komponirani kot poseben bojni napev, ki naznanja konec dramatične borbe in padec postojanke polne zagrizenih sovražnikov. Simon prerazporedi borce za odločujoči napad. Skupina bombašev se je pod kritjem naših mitraljezcev, ki so natančno merili in pošiljali snope svinčenk skozi okna postojanke
prebila do sten postojanke. Prislonili so lestev in Simon se je prvi povzpel do straniščnega okna, ter vrgel v utrdbo sveženj ročnih bomb. Sledila je strašna eksplozija, ki je porušila med drugim tudi zunanjo steno. Po povelju: „Bombaši naprej!” je bil Simon prvi, ki se je pognal v postojanko. Ob njem je bil seveda tudi Samo. Za njima so vdrle v postojanko še druge skupine in začela se je borba za vsak prostor, za vsako sobo.
Sovražnika v postojanki je presenetil drznost naših bombašev in dragih borcev. Tako smo kaj hitro obračunali s tistimi, ki so vztrajali do zadnjega diha.
To noč so prebivalci Rečice čepeli zaprti v hišah, nekateri so tudi molili. Najbolj radovedni in preveč nestrpni so se odločili tvegati in so prilezli na piano. Ko so slišali povelja: „III. bataljon zbor, II. bataljon zbor...” niso mogli verjeti in se načuditi, kolikšna in kakšna je to büa naša vojska. Zjutraj pa so tudi ostali prišli iz hiš in postopali po dvoriščih ter razpravljali o dogodkih minule noči.
Z uničenjem postojanke v Rečici ob Savinji je v teh krajih < močno upadel zaostreni zasedbeni režim. Prebivalstvo se je
počutilo nekoliko bolj svobodno. Tudi prostovoljci iz teh krajev so začeli v večjem številu odhajati v partizane.
Napad na postojanko v Rečici ob Savinji je bil izveden na pobudo terenskih delavcev OF, ki so silno težko prenašali zastraševanje sovražnika v teh krajih. Bil je eden najbolj drznih in hrabrih dejanj Slandrovcev v letu 1943. V tem boju ni manjkalo dramatičnih niti junaških dejanj borcev. Ta napad je bil zgled dobrega in pravilnega bojevanja. Skladno so delovale veščina poveljevanja, veščina bojevanja z drznostjo in pogumom starešin in borcev. Seveda pa je bil ta bleščeči uspeh težak in boleč za sovražnika.
Po končani bitki so bolničarke in bolničarji še enkrat pregledali ranjence in jim nudili, kar so pač mogli. Mene je hudo prizadela vest, ki sem jo zvedel že med bojem, daje ranjen tudi Roman. Takoj po končanem boju sem ga poiskal in bil ob njem do odhoda vseh ranjencev v partizansko bolnišnico. Ro-. manova rana je bila huda. Ob vsakem nerodnem koraku, ga je še bolj zabolelo. Navzlic vsem težavam in bolečinam smo šli dalje.
Tema in mrak težke noči sta se začela umikati zori.
(NADALJE V ANJE)
Duhoviti Moziijani
Mozirje je v preteklosti slovelo po družabnem življenju, krajani pa po svoji duhovitosti. Po zaslugi mag. ph. Heberjeve je bila najdena ta slika. Na njej je s svinčnikom napisano: 6. 11. 1906 v spomin Lenartniga društva v Mozirju. Na sodčku pa se vidi napis „Leni Klub”. Vse kaže, da gre za skupino nekdanjih mozirskih tržanov, ki so se zbirali na nekdanji Lenartovi klopi, taje stala ob Trnavi pod lipo, nekako tam, kjer je sedaj prodaja časopisov. Uspelo je ugotoviti nekatere osebe na sliki. Tako je prvi z leve Levički Cena, ki je stanoval v občinski ubožni hiši ob Trnavi, bilje baje znani brezdelnež in je kar običajno posedal na Lenartovi klopi. Drugi z leve je Franc Pahor, šesti z leve Anton Strenčan p.d. Grabner, gostilničar. Tretji z leve je Dreo, mozirski mesar in peti, povsem zgoraj Franc Deleja, p.d. Žekar. Seveda je bilo težko ugotavljanje ljudi na sliki. Morda tudi ni vse ugotovljeno prav, morda nam pa kdo pomaga še koga odkriti?
Žiga Laykauf (1868 —1938)
Savinjski rojak je bil tudi pesnik in publicist Žiga Laykauf, znan tudi pod (poslovenjenim?) imenom Lajakov in pod pesniškim psevdonimom Mozirski.
Rodil seje 7. oktobra 1868 v Mozirju. Nižjo gimnazijo je končal v Celju v letih 1880-84, 6. razred v Leobnu v Avstriji leta 1887, nato pa je leta 1888 obiskoval visoko živinozdravniško šolo na Dunaju, od koder je šel na gimnazijo v Beljak (danes prav tako v Avstriji), kjer je nameraval maturirati. To mu je preprečila triletna vojaška služba. Ko je minila, je delal po odvetniških pisarnah v Beljaku in v raznih slovenskih krajih, nato pa v politični ekspozituri v Mozirju, kjer so ga ob izbruhu prve svetovne vojne obdolžili veleizdaje in ga odpeljali v ječo v Gradec, vendar so ga že čez nekaj mesecev izpustili. Od takrat je živel kot arhivar in občinski tajnik v Mozirju, kjer je umrl 16. marca 1938.
Prvo pesem je objavil v Slovanu, ko mu je bilo 17 let, nato pa v letih 1893-96 nekaj pesmi v Ljubljanskem zvonu. V začetku leta 1895 seje tu še podpiso-
val kot S. L. (tj. Sig(is)mund Laykauf) Mozirski, proti koncu leta pa že kot Ž. L. (tj. Žiga L.) Mozirski, kar kaže, da je postopno poslovenil svoje ime.
V tržaškem mesečniku Slovenka je v letih 1901-02 objavil dva prevoda in dve svoji pesmi, in sicer hvalnico Savinjski dolini in balado Slika (z Aškerčevim motivom o priklenjenem zmaju, ki bo ugonobil krute viteze, slovenski narod pa bo postal svoboden).
Publicistično je v letih 1897-98 sodeloval tudi kot sourednik socialističnega Delavca, v istem času pa je sodeloval pri „poučno-zabavnem listu za slovensko ljudstvo” Svobodni glasovi, kjer mu je — po mnenju literarnih zgodovinarjev — najbolj uspel prevod „Velikega inkvizitorja" Dostojevskega, ki je podpisan s psevdonimom Raduharjev. (zato je vprašljivo, če je prevod res Laykaufov. Prevajalec bi lahko bil France Štiftar, za kar govorita dve dejstvi: bil je rojen v neposredni bližini Raduhe, od leta
1874 dalje pa je živel v Rusiji. Laykauf najbrž ni znal rusko; slovstvena zgodovina predvideva, da je Dostojevskega prevedel iz nemščine.)
Po arhivskih virih je Laykauf napisal Kroniko trga Mozirje, kije izšla leta 1926 v celjski Novi dobi in je še danes eno temeljnih del pri proučevanju naše krajevne zgodovine. — Z imenom Roka Drofenika je leta 1897 izšla Laykaufova brošura Cerkvene pristojbine (štolnina) za Štajersko, Koroško in Kranjsko. — Pisal je tudi prigodne pesmi za razna narodna društva in posameznike.
Laykauf kot pesnik ni dosegel veliko, saj je pisal v preobloženem stilu z mnogimi nenaravnimi (on bi rekel pesniškimi) besedami, ki spominjajo ponekod že na Koseskega: če je beseda predolga, jo skrajšaj, če ti ustreza hrvaška, vzemi to, saj je pesniška duša široka, itd. (Videti je, da so pri Ljubljanskem zvonu njegove pesmi uporabljali bolj kot mašilo za izpolnitev nepolnih strani.) Ta lirika je bila v času nastanka imenovana erotična (danes bi ji pogojno rekli ljubezenska), kot npr. pesem V galeriji slik, ki je bila prvič objavljena v Ljubljanskem zvonu leta 1895: „Ti nisi kakor veličastna slika, / ki jo je razstavil je sloveč slikar, / ki divi se ji množica velika, /
Žiga Laykauf—Mozirski
zroč v živih bojah utelešen čar. // Ti si kakor podobica tam skrita — / v okviru skromen prizor srečnih dnij- / in vender v nji milina vsa je zlita, / nesmrtno delo to umetniške moči. —" Na hiši, kjer je živel „domoljub, pesnik in publicist” Žiga Laykauf, je Zveza kulturnih organizacij Mozirje leta 1979 dala vzidati ploščo v njegov spomin.	PETER WEISS
Seznam novih knjig v knjižnici Moziije
LEPOSLOVJE: Kraigher, N.: Ej življenje, Hill: Hanta jo, Marshall: Rabelj (krimi, 9), Jeriha: Začelo seje pri Dunkerquu, Švajncer: Čuden dan v Bukevci, Sheldon: Bes angelov, Howatch: Hudičeva noč.
STROKOVNA LITERATURA: Humer: Ljudska glasbila in godci ’ na slovenskem, Wagner: Vrt zdravilnih rastlin, Cooper: Novi aerobik, Vodnik: Misli in presoje, Pirc: Zelenjavne jedi, Drev: 101 zelenjavni jedilnik, Cassou: Zapisan svobodi, Fridenthal: Luther, Šalamon: Uvod v bordarsko modelarstvo, Perhavc: Osnove letalskega modelarstva, Salter: Vodič kroz klasičnu glazbu, Kenk: Gib skozi življenje, Slovenska zvrstna besedila.
MLADINSKA LITERATURA: Stupica, M. L.: 12 mesecev, Brenk, K.: Partizanska bolničarka
Knjižnica vabi
Ce vam vaš družinski proračun ne dovoljuje več rednega kupovanja revij, ki vas zanimajo, se oglasite v naši knjižnici. Izbirate lahko med večjim številom naslovov, v katerih bi našli zanimivo branje.
Tekoče številke revij letošnjega leta si lahko ogledate v naši čitalnici, • starejše vezane letnike pa si lahko sposodite tudi na dom. Obiščite nas in si poiščite svojo revijo.
Matična kronika za avgust 1983
POROKE: LUŽNIK Slavko, star 22 let, viličarist iz Grušovelj 25 in Blekač Jožefa, stara 22 let, ekonomski tehnik iz Okonine 7. BREZOV-N1K Anton, star 25 let strojnik iz Radegunde 13 in SEDOVŠEK Vida, stara 18 let, delavka iz s iz Radegunde 28. SARAJLIĆ Ivan, star 34 let, strojnik iz Mozirja 274 in KOLAR Bernarda, stara 25 let, administratorka iz Mozirja 274. IVANUŠA Nikola, star 28 let, popravljalec iz Mozirja 42 in PLESNIK Ana, stara 18 let, sestavljalec iz Mozirja^ 42. STORGELJ Fortupat, star 53 let, delavec iz Dola 46 in ČERNEVŠEK Marija, stara 47 let, delavka iz Dola 46. MAVRIČ Janko, star 26 let, lesni manipulant iz Bočne 76 in ZAGRADIŠNIK Olga, stara 23 let, trgovka iz Gornjega grada 4. ŽMAVC Janez, star 28 let, tehnolog iz Gornjega grada 55 in ROM Sonja, stara 23 let, predmetna učiteljica iz Gornjega grada 55. BEZOVNIK Vinko, star 30 let, kmetovalec iz Raduhe 15 in PREPADNIK Jožica, stara 21 let, trg. pomočnica iz Raduhe 22.
SMRTI: RAJTER Jožefa, stara 80 let, upokojenka iz Bočne 98, PAHOVNIK Martin star 46 let, kmetovalec iz Florjana 18, UGOVŠEK Ana, stara 47 let, gospodinja iz Florjana 28, NATLAČEN Jožefa, stara 82 let, kmetovalka iz Bočne 22, REPENŠEK Milan, star 56 let, upokojenec iz Mozirja 189, PREPADNIK Janez, star 76 let, upokojenec iz Luč 2, ZAMRNIK Jožef, star 84 let, kmetovalec iz Konjskega vrha 23, ZAGRADIŠNIK Anton, star 48 let, kmetovalec iz Krnice 8, ZALEZ-NIK Marija, stara 87 let, upokojenka iz Radmirja 1, ZAGOŽEN Jožef, star 70 let, upokojenec iz Savine 87, DEŽNIK Frančišek, star 80 let, kmetovalec iz Primoža 53, GOVEK Jožefa, stara 78 let, upokojenka iz Šentjanža 33, ČULK Matija, star 22 let, mizar iz Trnovca 6.
Matična kronika za september 1983
POROKE: PREPADNIK Albin, star 32 let, kovač iz Raduhe 7 in i KAKER Martina, stara 23 let, delavka iz Raduhe 7. SLATINŠEK Mirko, star 26 let, avtoklepar iz Gornjega grada 93 in ERMENC Ana, stara 23 Jet, študentka iz Bočne 51. REMIC Franc, star 26 let, soc. delavec iz Šmartna/Dreti 24 in JURJOVEC Marija, stara 24 let, fizioterapevt iz Rečice/S 108. DOLINAR Branko, star 25 let, vod. inštalater iz Sp. Rečice 3 in KLANEČEK Angela, stara 18 let, likalka iz Sp. Rečice 3. TAJNŠEK Zlatko, star 24 let, programatordela iz Gornjega grada 164 in BOŽIČ Diana, stara 21 let, prodajalka iz Gornjega grada 31. ŠEMLAK Franjo, star 22 let, viličarist iz Sp. Kraš 40 in ARAM Marija stara 19 let, sestavljalka iz Kokarij 36. POLJANŠEK Danijel, star 19 let, gozdni delavec iz Florjana 44 in ZAVERŠNIK Štefka, stara 24 let, delavka iz Lenarta 19.
SMRTLPEČOVNIK Antonija, stara 84 let, upokojenka iz Dola 28, Remic Anton, star 80 let, upokojenec iz Vologa 28, RAZGORŠEK Frančiška, stara 84 let, upokojenka iz Mozirja 244, BERIČNIK Franc, star 84 let, upokojenec iz Ljubije 71, ŽAMVĆ Jožef, star 78 let, upokojenec iz Savine 8.
Kino Ljubno v novembru
2.	XI. LOVCI SUŽNJEV — nemško ameriški film, avanturistični
5.-6. XI. RESNIČNE ZGODBE IV. del. — zah. nemški film, seksi komedija
8. XI.' ŽENA NA DOPUSTU LJUBICA V MESTU — italjan-ski film, seksi komedija
12.-13. XI CESTNI BOJEVNIK — avstralski film, avanturistični
Kino Mozirje v novembru
3.	PRELUKNJANI DOLAR — italijanski film — vestern
5.,	6. Krvne vezi — ameriški film — kriminalka
8. MOŠKI, ŽENSKA, BANKA — ameriški Film — kriminalka
10.	PLAČANI LJUBIMEC — francoski film — erotična komedija
12.,	13. ZADNJI OBJEM — ameriški film — drama
15. POLICIJA PROTI GANGSTERJEM — ameriški film — kriminalka
17.	ZBOGOM LJUBEZEN — italijanski film — drama
19.,	20. MORILCI NA MOTORJIH — italjanski film — pustolovski
22. Zaklad morskega psa — ameriški film — pustolovski
24.	DEBELUHOVE PUSTOLOVŠČINE — Hong Kong — karate
26.,	27. ŠESTA HITROST — jugoslovanski film — komedija
28.,	29. DIGBY — NAJVEČJI PES — angleški film — pustolovski
V mozirskem kinu bo od 3. novembra 1983 dalje vsak prvi četrtek v mesecu ob 17. uri matineja. Predvajali se bodo mladinski filmi.
15. XL NOSFERATU —nemško francoski film, grozljivka
19.	XI. GALAKTIKA VESOLJSKA KRIŽARKA — ameriški film, znanstvenofantastični
20.	XL TOM IN JERY OSKA-ROVCI — ameriški film, risanka
22. XI. NORI SEKS — italjanski film, erotska, komedija
26.-27. XI. MLADI IN SVOBODNI — ameriški film, vestern
28.	XI. ZBOGOM EMANUELA
29.	XL VINETU V DOLINI SMRTI
30.	XI. MED JASTREBI
*
Vv w
„Savinjske novice” Izhajajo mesečno - Izdaja SZDL občine Mozirje - Urejuje uredniški odbor - Glavni In odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Fotografska priprava Ciril Sem - Uredništvo In uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831-069 - Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka:
52610-637-55424 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje -Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 20. v mesecu - Stavek, filmi in prelom DITC, tozd Grafika Novo mesto - Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za Informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.