Liit sa koristi delavskega ljudstva. Delavci »o opravičeni do vssga kar producira|o. Thit paper ia devoted to the interest» of the working class. Workers ere entitled to all what they produce. ••cond-slm« m*ti*r, Dm. 6. 1907, »i tka poat of fir. *» Ckkeago III. oudti lb. Act of i'ongr«M of Marok Ird. 1*7«. Office: 2146 Blue Island Ave. "Delavci vseh dežela, združite se". » PAZITE! na številko v oklepa|u-ki ae naha|a poleg vašega naslova, prilepile* nega spoda|ali na ovitku. Ako ( 208) |e številka tedaf vam s prihodnjo številko našega lieta poteče naročnina. Prosimo ponovite |o tako). Stcv. (No.) 207. Chicago. Hl.. 29. augusta (August), 1911. Zdravniški humbug v Ameriki. Sleparstvo uikjer na svetu tako krasno ne cvcte kot v Ameriki. Amerika je dežela, v kateri je kapitalizem skoraj skrajno dovršen. Kjer je pa kapitalizem — največje sleparstvo dvajsetega stoletja skrajno dovršeno, tam tudi bujno vspeha sleparija vseh vrst. V Ameriki imamo poleg dobrih in izvrstnih zdravnikov tudi najbolj znamenite zdravnike sleparje. Nekaj takih zdravniških sleparjev so vprav v tem leta zaprli v New Torku. Vsi zdravniški sleparji se kaj radi poslužijo te le metode. Ena ali več oseb, ki imajo denar in niso nikdar študirali medicine, u-stanovijo takozvani zdravniški zavod. Da jih pa vlada ne more takoj prijeti zaradi sleparje, pa najamejo za majhno mesečno pla čo kakšnega zdravnika-pijanca, ki je prišel na psa in kateremu bi pameten Človek, ne zaupal niti mačke, da bi jo zdravil, da podpisuje zdravniške recepte. Kedar 1-majo tako zdravniško ničlo v -službi, pa izd*ijo knjigo o zdravju. ki jo razpošiljajo brezplačno ali pa proti zelo nizki odškodnini. V časnikih pa oglašajo zahva le ljudi, ki niso nikdar živeli, ali pa katere so podkupili, da dajo take izjave v svet. Neveden človek, ki čita tak o-glas že iz radovednosti naroči zdravniško knjigo, ki ni nič dru-zega kot mazan pornografičen spis brez najmanjše literalne, zdravat vene in znanstvene podlage. Ta knjiga je vada, katero vržejo premeteni sleparji med ljudstvo, — kakor ribič vrže trnek z vado v vodo, da ujame ribica. Člo vek, koi ne pozna zdravniških sleparjev, prične citati knjigo. Bolj ko čita knjigo, tolikor bolj je uverjen, da je bolan. Vsa vprašanja v knjigi so tako zasukana in zavita, da slednjič zdrav in neuk človek verjame, da je bolan in da bo v najkrajši dobi že umiri,' ako pri vsegavednemu sleparju ne naroči iiekaj zdravil. Vsede se in napiše list zdravniškemu sleparju o svoji bolezni. Zdravniški slepar mu pošlje po podvzetju malo pobarvane vode, ki je vredna komaj en cent, zar»-čuni mu pa od šest dro trideset dolarjev. Ako pa taka zdravila gredo v inozemstvo, mu pa se v listu priporočajo, da naj pove, da je manj plačal za zdravila, da mu ne bo treba plačevati visoke carina. Torej goljufajo bolnika in državo! Vsi zdravniški sleparij pa naj-rajše oglašajo svoje sleparsko podjetje v slovanskih listih. Seveda plačajo mastno tudi za oglase; saj vsako let oostrižejo na tisoče in tisoče slovanskih delavcev za njih krvavo prislužene pri-hravke. Slovenski delavci ne verjemite, da vas kdo zamore zdraviti o(Vla-leč. Kdor pravi, da lahko diagno-*ira vsakovrstne notranje bolezni, ne da bi videl bolnika, je navaden slepar. Tri diagnozi se če-itokrat zmotijo še dobri zdravniki, ee prav imajo bolnika preti **boj. Kako naj pa diagnozira bolezen človek, ki ima o zdravilstvu toliko pojma kot zajec o bobna-nju ali citranju, pa še od daleč, ne da bi videl bolnika T Slovenski delavci. Takim prekinjenim ptičkom pišite, da naj •imi izpijejo tisto malovredno in Pobarvano vodo, ki jo imajo na Prodaj; se bodo ljudje vsaj toll-ko preje znebili sleperjev. ki sku-«jo zdravniško vedo izrabljati sleparske namene. Kdor je bolan, naj gre k zdrav« pWU, ki oglaša ordinaeijske ure, P»ar naj se pa ne da zdraviti pičenim potom, ker je denar vr-kn v vodo. Ako mu pa lokalni Pwtvnik ne more pomagati, naj Pa zglasi, v katerem večjem mestu, kjer so medicinske univerze ali klinike. 8 te nisi bo prinra nil denar, sebi pa ohranil zdravje. Knjige, ki jih vam pošiljajo sleparski zdravniški zavodi, pa vrzi te v ogenj, ko jih dobite v roke. Taka knjiga je prava kuga za vas V mnogih slučajih očinkuje še hujše, ker vam prinese počasno hiranje, z.aeno vam pa sprazni tudi žepe. Mesto poduka vživate strup, ki ga vam engestirajo navi-fiani sleparji, katerim je toliko za vaše zdravje kot za lanski sneg. V Canadi so zopet opeharili zdravniški lumpje slovenskega delavca z^ težko prisluženi denar. Sedel je na limaniee, ker je v dru gib listih čital zdravniške slepar ske oglase. V svojem listu se bri-tko pritožnje in išče odpomoči proti zdravniški nisleparjem. V tem oziru ne moremo storiti drnzega kot ponovno priobčiti svarilo proti sleparskim zciravni-šk nn zavodom, ki kradejo takore-koč slovenskim delavcem denar iz žepa ,da ne postane še več slov. delavcev žrtev teh sleparjev. Sploh je pa dolžnost vseh slov. časnikarjev v Ameriki, da svarijo ameriške Slovence pred sleparski mi zdravniškimi zavodi, ki zdra v i jo bolnike na dištanco — odda leč ! Ive tem potom je mogoče obvarovait ameriške Slovence pred zdravniškimi sleparji, ki le to za leto izžemejo iz njih lepo število tisočakov. Splošen pregled. — Socialisti proti umoru. V Toulunu na Francoskem je vojno sodišče obsodilo dva "uporna mornarja na smrt. V četrtek «o jih peljali na mor išče pod okriljem cele garnizije, ker se je ljudstvo zelo razburilo radi te dra konske obsodbe. Proti umoru je po toulon«kih ulicah priredilo socialistično delavstvo velikanske demonstracije. Delavci so klicali proti vojaštvo z nasajenimi ha jo neti: "Živila socialistična republika! Doli z armado!" Demon-strantje so skušali prodreti vojaški kordon in rešiti oba mornarja Med delavstvom in vojaštvom so se vneli resni spopadi. Več delav cev je bilo ranjenih. e e s . — Pod liberalnim ^ospodstvom na Španskem. Na Španskem so prijeli nekega socialista, ki je go voril na protestnem shodu francoske in španske delavske zveze zoper vojsko, in baje priporočal vojakom, naj v slučaju vojske streljajo na častnike. Stavili ga bodo baje pred vojno sodišče. Ministrski predsednik Oanalejas je naložil barcelonskemu guvernerju, naj pojasni zastopnikom francoske delavske z\>ze, da botro Izgnani, ako bodo barcelonskim de-" lavecm govorili v antimilitaristič-nem duhu. Namen takega f>osto-panja španskih oblastnij je, da se uduši vsaka agitacija proti jnaro-kanskim pustolovščinam.^^ Španski liberalizem je povsem podoben španskemu klerikalhmu. Različno je le ime. . , v. — Japonska vlada je s tajno obravnavo in usmrčenjem sodru-ga Kotokua in tovarišev dosegla vprav nasprotno. Vsakdo, ki je količkaj izobrazen, dandanes raz-motriva vprašanje: kaj je socializem. Mnogo Japoncev ni nikdar preje čnlo te besede, o kateri želijo danes zvedeti, kaj pomeni. Seveda je japonska vlada s celim tajnim in javnim policajskim a-paratom na straži. Ker je pa vlada proti temu gibanju brezmočna. pa skuša narediti nekakšno mejo med teoretičnimi in praktičnimi socialisti, ki je pa tako nejasno, la jo polieajski vohuni ne razumejo, ki bi najrajše obesili vsakega Japonca, ki le diši po socializmu. V Jokahomi bi kmalu profesor Okamura, ki uči poljedelstvo na Kvoto univerzi, postal žrtev poli- cije, ker je pri svoijh predavan jih omenil tudi socializem. Proti temu nastopu policije je pa protestiralo časopisje. Vlada se je morala umakniti in je vso krivdo odvalila na policijo, ki ne razume, kaj je znanstveno razk' kavanje in svoboda, kaj se sme in kaj ne!T Japonska vlada je zakrivila, kar so z vršile druge evropejske vlade pred 30. leti: Avstrija, Nemčija, Francija itd. Vendar bi se pa bila japonska vlada lahko nekaj naučila iz zgodovine, da preganjanje socialistov le krepi in čvrsti njih vrste. Saj je imela zgodovins ekdogodke pred seboj. s s * — Dunajski krščanski soeialci, ki lina jo danes še prvo besedo v dunajskem občinskem svetu in se brigajo največ za svoj trebuh, so zopet enkrat rešili vero. Prepovedali so pokopati na dunajskem pokopališču pepel glavnega glasbenega vodja Feliksa Molta, ki je umrl v Monako vem in so ga tam sežgali. ' S s ♦ — Francoski sodr. Jaudes. ki je na agitaeijskem potu v južno ameriško republiko, ae je vstavil v Liaabonu. Parlament mu je priredil velikansko ovaeijo. Na predlog ministra za zunanja dela je moral zapustiti ložo za diplomate, kjer je prisostvoval parlamentarni seji, in stopiti sredi zbornice med poslance, kjer so ga sprejeli poslanci z živijo klici na francosko republiko. Portugalski poslanci so slavili jaureja, ker je odkritosrčen zastopnik republike, mejtem ko so njegovi meščanski tovariši v francoskem parlamentu z onim, ki ima polno korito. V Argentini ji bo sodr. Jan res imel predavanja o modernem socialnem razvoju. Sodr. .Taures je sploh najboljši govornik na svetu. s S s — V Parizu so razkrinkali poli-cajsskega vohuna, ki je vohuoaril v delavskih organizacijah in bil v službi pariške policije in vlade. Lueien Metivier se imenuje lump, ki je zlorabil zaupanje delavcev v strokovnih organizacijah. Njegova naloga je bila ob času stavke priporočati silo in obreka-vavati odbornike strokovne organizacije kot izdajalce. Zdaj so prišli temu ptičku na sled, da je bil mastno plačan za vsak izgred od policije, ki ga je provicirala s svojim ščuvanjem. Tega lopova so se-laj izključili iz delavske organizacije. Delavci varujte se brezvestnih lopovov, ki priporočajo silo in začno ob reku je jo unijske odbornike kot izdajalce. Nekaj slienega je zvršila "Cle-velandska Amerika", ko se je štrajk premogarjev v Westmore-and okraju nagibal h koucu. Priporočala je silo, zaeno pa podtikala unijski morganizatorjem iz-lajstvo. Kdo pa sedaj čita "Cle-velandsko Ameriko", je pa hitro na jasnem, kdo izdaja delavske koristi. "Clevelandska Amerika" priporoča za županskega kandidata demokrata Tildena. Nadalj-ni komentar nepotreben! s S * . — Barbarizem smrtne kazni se je pokazal v celi nagoti pri usmr-tenju zamorca Oliver Lokeja v Eddvillu, Ky. Ako človek umori druzega člo-vekaga imenujejo «trahoviteža, hudodelca, krvižejnega morilca itd. Kako naj pa imenujemo ljudi, ki postavnim potom in počasi mui-čijo človeka do smrti. Brzojavno poročilo se glasi, da se je zamorec z nadčloveško močjo boril proti 2000 voltom električne sile skozi pol ure. Nazadnje je pretrgal vezi iz usnja in padel je na tla. Mislili so, da je mrtev. Ali zdravniki so konstatirali, da se mu zopet vrača življenje. Privezali so ga zopet na električni stol in spustili skozi njega 2500 viltov električne sile. Pekli so gf. pri živem telesu, dokler ni bi» mrtev. Mi se zgražamo nad barbarizmom srednjega veka, pa ga ima tno pred nosorn. Fej! pridobili sodrugi dva mandata. Zdaj bodo štirje sodrugi v mestnem zastopu. Tudi v drugih mestih so končale volitve z večjimi in manjšimi vspehi za socialiste. Socializem zmaguje po celem svetu. maršira preko duševnih pritlikavcev a I a Pirčev Lojze iz Cle-velanda, ki se postavljajo proti socializmu kot neumni bik proti brzovlaku v diru. — V Ameriki imamo mnogo ver in cerkev, pa še več takih ljudi,l ki ne gredo nikoli v cerkev in ne Vdajo nič za njo. Vsledtega je nastala velika konkurenca med raznimi verskimi sektami in cerkvami. Neka cerkev v Massachusetts je priredila srečolov. Glavni dobitek je bila provizorična soproga za dobo slavnoati. — Navadna otročarija! V neki cerkvi v Indianapolisu so priredili v čast božjo pretep s pestmi. Gledalci so morali plačati visoko vstopnino. Po najnovejših poročilih dobivajo nekatere cerkve v Chicagi svoje dohtfdke iz rdečolučnega o-krsja, v New Yorku pa iz svetišč boginje Venere. Raznovrstne "krščanske" sekte se poslužijo že takih sredstev za božjo čast. kakršnih se sramujejo že boržuazne politične Stranke za propagando kapitalističnih načel. s s * — Oler, predsednik trusta 'za led trdi, da je bil letos čisti dobiček tako majhen, da bo ljudstvo še po zimi moralo plačevati $2.50 za tono. Trustjani vedo. da je ljudstvo v apitalistični .družbi brezmočno napram trustom, radi tega brijejo norce ž njim. e e « — Strašni dogodki pri gradnji amurske železnice v Sibiriji pri čajo, da je današnja kultura še zelo na šibkih nogah. Sedemnajst tisoč delavcev, med temi je deset tisoč svobodnih delavcev in šest tisoč kazneneev, so brez jela in nimajo kaj jesti. V obupu so se brzojavnim potom obrnili na ruskega ministreskega predsednika za pomoč, a odgovora pa še niso dobili. Dslavei in kaznenei vhajajo, da «asneje vzamejo žalosten konec v neizmernih pustinjah. Pazniki do bivajo za vsakega umorjenega beguna petnajst rubljev. Samobsebi se razume, da pazniki nalašč morijo. tla dobijo nagrado. • Ni Čudo, da vspričo takih dogodkov dandanes nekateri ljudje vse preklinjajo, kar označi beseda kultura. e e * — V Amsterdamu na Holand-skem je izvoljenih socialistov v mestni zastop. V Roterdamu «o — V Garden City, Kansas so po kapitalistih naščuvani ljudje vdr li v uredniške prostore in v tiskarno •ondotnega socialističnega tednika. Razbili so stroje, uredniku pa zagrozili, da mora tekoiy 24 ur ontaviti mesto. To ni nič novega v socialističnem gibanju Take progone so preti 25 leti doži veli slovenski socialisti v stari domovini in socialisti druzih na rodov. Ali značilno je, da urednik "Clevelandske Amerike" tudi ščuva clevelandske Slovence proti socialistom in priporoča prete pe. Ako sodimo po "sturmlaufu". ki ga priporoča "dev. Amer." proti socialistom, se kaj lahko prepričamo, da je najbolj sirov in neotesan človek v Clevelandu urednik "Clev. Amer.". ki se po duševnih zmožnostih prav malo ali nič loči od afriških ali avstralskih divjakov. s S « Iz Prage poročajo, da je name-stništvo razpustilo 133 socialističnih poljedelskih organizacij. S takimi sredstvi pa namestništvo ne bo odvrnilo poljedelskih delavcev od socializma. POZOR! POZOR! ---na—r- Mednarodni PIcknik katerega pri rede Socialistične Organizacije v Cook County dne 3. septembra 'II V RIVERWIEW PARK Na pickniku bo govoril sodr. Emil Seidel, župan iz Milwaukee. Vstopnice 25c, in ne jih dobi pri upravniltvu "Proletarea" ali pa pri agitatorjih. NA TA DAN VSI NA KROV! Za Shoafom ni sledu. Kljub neumornemu iskanju in zasledovanju dan za dnevom za izginolim sod ru go m Geo. Shoafom v Los Angelesu, ni še danes o njem niti najmanjšega sledu. Vsledtega se vedno bolj utrja mnenje sodrugov v Los Angelesu iti drugod, da je bil Shoaf po naročilu kapitalističnih persekutor-jev Me Nainare v noči 13. avgusta zavratno umorjen in njegovo tru plo vrženo v vodo. Detektivski špijon Burns, ugrabitelj bratov Me Namara. je rekel zadnji teden, da je Shoaf najbrž kje v zaporu. Iskalci so na to pregledali vse je če v Los Angelesu, a izcrinolega sodruga niso našli nikjer. Opravi čen je torej sum, da Burns ve za usodo Shoafa. Nekteri «o mnenja, da je bil Shoaf šiloma ugrabljen in odpeljan na oddaljen skrit prostor, kjer ga bodo držali tako dolgo, dokler mine obravnava pro ti M>Namarama, da ne bo mogel pričati v prid obrambe. Gotovega pa le ne ve nihče."" Appeal to Reason" priseza v zadnji izdaji, da uredništvo ne bo branilo ničesar, dokler se to najnovejše kapitali stično hudodelstvo ne razkrije v celi nagoti. Zasledovalcem se je pridružil tudi Shoafov oče, kteri je bil svoječasno šef policije v San Antonio, Tex. Wred D. Warren, urednik "Appeal to Reasona" in Eugene Debs sta razpisala nagrado $500 tistemu. kteri bo prišel na pravi sled. da se najde Shoaf živ ali mrtev. Leto (VoL) VI. Iz polja delavstva. — Splošni železniški štrajk na zapaduih Ilarrimanovih črtah, o-ziroma na Union in Southern Par cific - železnici' je neizogiben v par dneh, ako prizadete železniške družbe ne ugodijo zahtevam organiziranih vslužbencev v želez-' niških delavnicah. Družba Southern Pacific je zadnje čase sistematično otlslavljala delavce: odslovila jih je tisoče predno je bilo delavstvo alarmirano in prepričano, da družba dela to z namenom, da sistematično ubije unijo. Sledile so konference unije in sedaj imajo magnati Ilarrimanovih črt in tudi mnoge druge železniške družbe na rokah problem: ugoditi zahtevam delavcev, ali pa nositi posledice štrajka. Vslužbenci' železniških družb zahtevajo priznanje federacijskega sistema in zadnji teden so z večino glasovali za štrajk, ako družbe ne privolijo njih zahtevi do 28.. avg. 13.000 delavcev Illinois Central - železnice se je tudi izreklo za štrajk. Ako ti delavci izidejo v boj skupno z onimi Union in So. Pacific -železnice, tedaj bo na štrajku 38.-000 mož. Vspeh štrajkujočih železničarjev na Angleškem je zelo okorajžil delavce na Harrimano-vih železnicah. — Industrialni boj na Angleškem, kteri se je v toliko pomiril, da so razsodisena pogajanja mogoča, se je sedaj razširil tudi na Nemčijo. Vspešni angleški štrajk je podžgal nezadovoljne delavce v Nemčiji in po več krajih države pojavilo se je živo gibanje. Pri-staniščni delavci v Bremenu so sklenili, da ne bodo izkladali blaga iz došlih angleških parnikov, na k ter i h so bili za časa štrajka skebi vposleni. 26. avgusta je na Saksonskem zaštrajkalo 25.000 kovinskih delavcev; -^zahtevajo večjo plačo in krajši delavnik.— Tudi na Danskem se močno giblje. Z velikim štrajkom grozijo parobrodarski strojevodje in uradniki. — Giroue Cousolidadet - premo-gokopu v Ely, Nev., je 24. t. m. izbruhnil ogenj. Štiri premogarji so zgoreli, drugi štiri se borijo s smrtjo in dva pogrešajo. (Topilničarji v Carny in Dee-ringu, Kans., so v polnem številu zaštrajkali. Zahtevajo priznanje unije. Organizirani so pri W F. of M. Voditelji delavskih unij v Clevelandu, O., izjavljajo, da bodo pozvali vse organizirano cleve-landsko delavstvo na štrajk kot» zadnje sredstvo proti trmoglavim krojaškim tvrdkam, ki nečejo ničesar slišati o pogajanju s krojaškimi delavci, kteri so že delj časa na štrajku. Dva sloja sta zadovoljna z današnjim sistemom: tisti, ki so vsled živinskega tlela in revščine oslepili, oglušili in onemili — in tisti, ki žive ob delu drugih. H kteremu sloju spadaš ti, čitateljf Bivši predsednik Roosevelt se je zopet — proslavil! Dokazalo se mu je in deloma tudi sam prizna va, da je on neposredni povzroči-elj finančne panike in gospodars ke krize iz 1 1007, ktere delavci še danes niso preboleli. Rooaevel tov faniozni čin, da je pred petimi eti dovolil jeklarskemu trnstu * zmago padala in na obrazih «i ei-tal potrtost. Toda oglasil hc je drugi, ki je žrvahno dokazoval, da je strahoviti polom pri glavnih volitvah odvzel krščan^koso-cialni stranki mnogo pristašev da je volitev tajna in se z ustrahovanjem ne da mnogo doseči, po- časi ho tekle minute, množica Jt> vedno bolj naraščala j nemožno ae ti je bilo preriti do agitacijHkega lokala. V neatrpnern pričakovanju ao ae tesno gnetle množice. Ura ■r bije polsedmih. Se par minut — od agitacijskega lokala 8em se začujejo burni vzkliki. Zmaga —! Winter je zmagal, krščanskosoci-alni minister je padel! Kakor vihra se je naglo prerila ta veat med tisoči in tisoči, ki ho stali tesno drug ob drugem in vroči na ulici. Tedaj pa ao mahoma padli vni dvomi, vse plahi} pričakovanje in mučna negotovost. V duši se je zjasnilo in je zavladala mogočna radost, ki si je dala duška v zmagoslavnih, viharnih vzklikih. Ljudem so ne svetile oči in obrazi vsi razgreti in potni, so zijali v brezmejnem veselju. Zmagoslavno je končala vroča bitka, bogato j»« poplačan ven ogromni, požrto-valni trud, niso bile zastonj pre-čute tolike noči. ko je dunajski proletariat, truden od težkega dnevnega dela in krvavo potreben počitka, delal do ranega jutra za volilno borbo. Po t-rudapolnih dyeh dela j«' visoko zasijal dan krasne zmage, veličastne zmage, da se prša širijo veselja in ponosa. Polagoma se je množica ra/ha-iala. In ko se je razšla po ulicah, tedaj so ji prihajala nova zmagoslavna poročila nasproti. Bila je res veličastna zmaga, ki. jo je iz-vojeval dunajski proletariat z mirno eleganco. Brez velikega hrupa in šuma. toda navdušeno in požrtovalno je naskočil navidezno nepremagljive postojanke krščansko socialnega meščanstva in zasadil nanje vihrajočo rdečo za-atavo. Storila o malopridnem vagabundu. Čmeren in jokav'dan je. l>ež prši, nizki, grdosivj oblaki visijo nad mestom in težijo zrak. Cliee so blatne, po razoranem trotoarju stojijo luže. iz. katere se rmenka-sto umazana voda počasi v tankih curkih izliva v jarek, ob trotoarju. odkoder se zopet malomarno vali (V) širokega lijaka, k' požira vodo v podzemeljsko brezdno. Široka ulica posejana z električnimi drogovi in preprežena z žico >e oži proti vzhodu ... v daljavi ve izgublja v nedoločno zarisani skupini Jesenih hiš. Po uljfei ropota voz ulične železnice. Nn vsakem stiku tračnic s« zaziblje kot majhna jedernica na valoviti morski ravani. Iz pod koles se na obe strani v visokem curku izliva umazana voda, ki se za vozom zopet zgrinja v lužo. Ob cestnem voglu stoji Cripov Lojze in gre za vozom ki orje umazano vodo ob cestnoželezniš-kem tiru. Njegova obleka je po-nošena. Komolca gledata vsiljivo in predrzno svet, kakor da sta se naveličala tičati v rokavih brez podšiva. Tudi čevlji niso zadovoljni z gospoefarjem in lezejo kot kvas na vse strani. Iz oguljenega in potlačenega klobuka se vsipajo skuštrani lasje na nizko čelo, izpod katerega gleda dvoje nemirnih, debelih in škodeželjnih oči. Obraz je sirov, na njem ni ene inteligentne poteze. Cstnice so zaokrožene v pohoten namev .kakršnega vidimo navadno pri vseh nizkih in podlih značajih ... pri ljudeh, v katerih srcih se je naselila najnižja podlost, ki je posebno svoj-stvo lastnikov nesramnih hiš in trgovcev z debelimi snšnieami. • • * Cripov Lojze je faliran študent Doklt-r je hodil v šolo, se je bolj zanimal za puniee, kvartc in krnk. kot za učne knjige in predavanja v šoli. Nekega dne, koncem šolskega leta je mastna trojka naredila konec njegovemu 1e-nnbarskemu in razuzdanemu življenju na srednji šoli. Nerad se je Lojze sprijaznil z resnico, tla mora obesiti šolo na klin in skrbeti sam za se. Ponujal je svojo tlelovno moč za pisarja. Ali no kratki dobi so Lojzeta odslovili povsod, ko so opazili, da se predlogi prepirajo s sklonom, glagoli s spreganjem, tla hoče Lojze uveljaviti novo slovensko slovnico, katere živ krst ne pozna izven njega. Lojze ae je sprva jezil. Skliceval se je na arednjo šolo — Sketovo in Janežičevo alovnico. Ko mu je pa nekdo povedal nekega dne, da za tako slovnico dobi učenec v tretjem razredu ljudske Sole trojko, se je Lojze odločil, dja pojtle v Ameriko in tam razvije avoje zinožnoati in dokaže tem ljudem, ki ga povaod podijo iz službe, da je se za rabo in zna več kot jesti kruh zastonj, Lojze je pač slišal, tla ho nekateri delavci, ki ho ae vrnili z Amerike, prinesli s neboj par stotakov. "Hm," je modroval !x>jze, če navadni delavci, ki nino hodili v srednjo šolo, prinašajo stotake domov, se bom jaz kopal v tisočakih. Preko luže ae peljem, pa UHtanovim list — ne veda neodvisen list "Amerika v Ameriki", ali pa "Cleveland v Clevelandu". V listu bom branil vero, ulične tablice, zagovarjal delodajalce in ne hlinil delavcem kot prijatelj. Navduševal jih bom za uniforme, pijančevanje in pretepe.. Vse druge liste bom napadel po ro kovnjaško, sploh se boni vmešaval v vsako zadevo, ki mi ne bo šla prav nič mar. Druge časnikarje bom obreko\al in lagal boni t» njih, tla se bo kar kadilo. Denar je denar . , . denar sploh ne smrdi, pa naj se že steka iz hiše greha ali pa iz poštenih delavskih rok v moj žep;" je zaključil Lojze svoje modrovanje, ko se je v duhu odločil, tla odrine v deželo vsakovrstnih čudežev.* Njegovi sorodniki-so bili veseli, ko so zvedeli, tla Lojze namerava iti v Ameriko. "Naj le gre v Ameriko", so rekli sorodniki. "Malopridni lump se bo učil saj delati ... Za sv. mašo bom dala. da tega cigana ne bo nazaj in se bo potopil parnik, ki bi ga imel pripeljati zopet v. domovino," je dejala »tara teta drugim sorodnikom, ko je prispevala desetak in par kranjskih klobas za pot Lojzeta v Ameriko.^ Teta ga je imela zelo na pikf. ker je uvidela, tla je vrgla vse deset ice in kronice proč, ki jih je Lojze izvabil od nje z obljubami, da postane duhovnik. Teta ga je črtila, ker je mesto duhovnika postal malopriden klativitez. ki zapravi vsak vinar. ki po nesreči pride v njegov žep, v družbi malopridnih žensk in tovarišev. Lojze so ni brigal za [»ikro o-pazke svojih sorodnikov. Njemu je šlo. »la dobi denar in nehvaležnim ljudem v stari domovini obrne hrbet, ki ga smatrajo za nepotreben ud človečke družbe. Ko je vlak zažvižgal in sedel v železniškem kupeju z voznim listkom v žepu do New Yorka, j? še enkrat zaničljivo pljunil skozi okno kttf bi hotel še enkrat izraziti svoje zaničevanje ljudem, ki so delali za njega, tla je trgal hlače na šolskih klopeh in živel živ ljenja lenuha. • • Ztlaj Lojze stoji ob vogalu ob dežju in ponoaeni obleki. V duhu se spominja, kako je igral ulogo finega trampa, goljufal s praznimi obljubami poštene slov. ameriške delavce za težko prisluženi denar, da se je lahko vozil iz naselbine v naselbino. Tstanovljal je čitalnice, prodajal molitvenike in pisal v klerikalne liste. V dopisih je udrihal po hudobnih so-cialiatih, ki jemljejo ljudstvu najsvetejše — vero. Klical je na nje ogenj in žveplo, imenoval jih je kačjo zalego, ki jo je treba zatreti s silo. Ali Lojze je imel v vsaki naselbini smolo — vzela ga je navadno noč. Zaman so njegovi privrženci, ki so mu slepo verjeli in mu posojev&li denar, vgihali. kani je zginil njih odrešenik. Najbolj neumni so menili, tla je šel v nebesa, ker drugod sploh ni prostora za svetega moža, ki oznanil je križarsko vojno zoper socialiste. Pametnejši so pa kleli in pritlu-ševali se, da mu zmečkajo vse ko-^ti. če jim pride kedaj v pest. V vedni nevarnosti za svoje življenje se je Lojze preril do Cle-velanda. Tudi tukaj je Lojze poskusil svojo rokovnjaško srečo. Kot vnet narodnjak, ki bi za narod najraje umrl mučeniško smrt starega in izguljenega fijakars-kega konja, se je pridružil čitalnici. "Narod — na roti u je treba tega — narod je treba dvigniti — mož za narod je treba — po-žrtovalnih mož — uglednih mož — živeli naši ugledni trgovci — mene, ki sem študiral, ni sram slovenščine — narodnih uniform potrebujemo'' in druge enake fraze so tekle Lojzetu tako glad- ko raz jezik, da ao mu zaupali denar čitalnice. • • * Lojze ima denar v žepu. "Vrag naj vzame tako življenje in Ameriko", se izvije v Lojzetovih prsi. "Prokleta naj bo ura, ko sem ae odločil oditi v Ameriko . . . Mar bi ostal doma in ae pustil rediti kot pujsek v hlevu." Po kratkem samogovoru pogleda gorindol po ulici, če prihaja kteri znanec. Debele oči ne izbu-lijo, glava se zaguglje na vratu, obraz pa zartli, da zgleda kot kepa rdeče umazane ilovice. "Ha, ne prihaja nihče, je nadaljeval Lojze. "Najboljše je, tla odidem v New York. Tam dobim lahko |utriiik, tki se s pomivanjem posode prerinem do Evrope. Denar čitalnice zadostuje za vožnjo, pa še nekaj bo ostalo za obleko."-- Lojze se nasloni ob električni drog ulične železnice in prekriža roki kot človek, ki je na jasnem, kaj mu je storiti. Ne briga se za dež. ki prši na njega in moči počasi. pa sigurno njegovo obleko, tla je občuti, kako prihaja neprijetna mokrota do kože. Iz zadovoljstva, ki žari po njegovem obrazu, ga zbudi ropot cestnoželezniškega voza. ki od daleč zgleda kot velika gugalnica, ki se brzo pomika naprej. Lojze se prične pripravljati za odhod. Z desnico seže v notranji žep jopiča, in se prepriča, tla je dienar čitalnice še na mestu. Z levico pa porine skuštrane lase pod klobuk, ki se nekaj časa vpi-rajo tej odredbi ... na kar lii^, tro stopi sredi ulice in tla z roko znamenje nvotorvodju, naj vstavi voz. _ > Poteze na njegovem obrazu se skremžijo v grdo in škodoželjno spako. ko skoči na voz. Obrne se še enkrat nazaj in izreče polu-glasno: "(iiit ha j lahkoverni — --— zadnja beseda se zgubi v ropotu, voz pa drdra po St. Clair ulici z Lojzetom in čitalničnim denarjem proti kolodvoru. Pride še. KONGRES ZAKLJUČEN; DELO SOCIALISTIČNEGA KON-GRESNIKA. Izvanredno zasedanje zvezine zbornice v Washingtonu je končam) zadnij torek. Kongres je šel na dolge počitnice: snide se zopet v decembru ali pa po novem letu. Nas delavce ne zanima dosti, kaj je kongres kot zakonodajska celota storil v minulem petmesečnem za.sednnju. Sprejetih je ne-kdj zakonov, ki pa naravno niso nič prida za delavce. Od kapitalističnih poslancev — razen jed-ne jetline izjeme — pač ne moremo pričakovati kaj boljšega. De-mokratje se hvalijo na vse pre-tege, tla so "storili"' dovolj kakor so "obljubili". Jezijo se pa na predsednika Tafta, ker jim je par zakonov vetiral (zavrgel) in iz tega sedaj kujejo politično o-rožje za bodočo predsedniško kampanjo. Zanima pa nas. delavce, delo našega prvega in edinega delavskega poslanca sodruga Vietora L. Bergera. Sedaj, ko je prvo zasedanje končano, je dobro in po-trebuo, da tudi naredimo kratek pregled o delu socialističnega kongresnika: 4. aprila — Otvoritev kongresa. Victor L. Berger zasede svoje mesto v zbornici. 5 aprila — Berger predloži resolucijo, s ktero pozivlje predsednika Tafta. tla umakne vojaške čete iz meksikanske meje. Resolucija je bila pokopana v odseku za militaristične zatfeve. 13. aprila*— Berger glasuje za direktne volitve senatorjev in za tozadevni dodatek v obliki resolucije zahtevajoč zvezino kontrolo senatorskih volitev. 14. aprila — Berger glasuje z h dodatek k predlogi za obelodani-tev kampanjskih izdatkov, kteri zahteva raztegnite? te določbe tudi na primarne volitve. Demo-kratje so dodatek porazili. 10. aprila — Berger predloži resolucijo, ktera določa sklicanje nacionalne konvencije za osnovanje nove ustave. Resolucija je bila pokopana v pravosodnem (hV seku. ■ 21. aprila — Berger glasuje za vzajemno ireciprocitetno' trgovinsko pogodbo s Canado. 25. aprila — Berger predloži resolucijo za kongresno p vo ugrabljenja bratov Mel^V. ► ra. Resolucija je bila i odseku za "Home Rullea", jo je pretresal na dveh «ejafc končno UKtavil preiskavo Ijajoč, tla predložena evidenc«1 vol j dokazu jr nezakonito p^ panje z Me Namaro. 27. aprila — Berger predlo* resolucijo za odpravo zvezineri senata, predsednikovega veto ii /¡i omejitev niu« i vrhovnega 1 • v * _ (lisca. 8. maja — Berger glasuje zt pronto (carinsko) farmersko lato 17. maja — Berger predloži predlogo za zgradbo novega po. št nega poslopja v VVaukeg)^ Wis, 22 maja — Berger predlog predlogo za oaemurni delavnik za žensko delo v Washingtom, D. C., in za prepoved ženskega tlela po 10 uri ponoči ter dela d«, klet poti 18 letom po 6 uri zve-čer. 23. maja — Berger glasuje u državništvo Arizone in New M* xice. 14. junija Berger govori svoj prvi govor v zbornici o c*. rinskem vprašanju. -1. julija — Berger zahteva tla predsednik oprosti strojevod-jo Lougha, kteri je bil vposlen pri gradnji Panamskega kanala in je bil obsojen v zapor radi nesreče na železnici. Taft je takoj oprostil Lougha. 28. julija — Berger obišče predsednika v Beli Hiši in zahteva, tla prvi oprosti 12 letnega dečka. kteri je bil obsojen v dolgotrajni zapor, ker je ukradel $5 kot vposlenec na pošli. Dalje je zahteval, da se dovoli pismono-šam opravlajti posel v poletni vročini *brez suknje, ako hočejo. Taft je ugodil obema zahtevama. Jflh julija — Berger predloii predlogo za starostno penzijo, ktera določa $4 penzije vsaki osebi stari nad 60 let. Predlogi je izročena odseku za penzije. 12. avgusta — Berger ostro protestira proti vladi, ker je is* ročila političnega .ubežnika Teodora Malkova ruskim oblastem, o Tako Berger. Za začetek je dovolj. Da je malone vse njegove predloge zamorila nasprotna ve» čina. ni Bergerjeva krivda: kriva je tega večina delavstva, kei je izvolilo demokrate in republikance, hlapce kapitalizma. Kadar se delavstvo spametuje, da pošlje večino socialistov v kongres. potem bo drugače; sodr. Berger takrat ne bo več govoril gluhim stenam. Za sedaj *mo pa zadovoljni in ponosni na tlelo je-tlinega socialista v kongresu, ker smo prepričani, da nekaj sadu bo le odobrilo. SOCIALISTIČNI PREGLED. — Mednarodna zveza strojnikov (International Association of Machinists) zglavnim stanom t Washington, D. C., je izvolila svojim bodočim predsednikom socialista Williama II. Johnstona z večino 1070 glasov. Johnston je dobil 15,300, a njegov protikandidat James O'Connell pa 13.321 glasov. Johnston je član socialistične organizacije v Washington«, D. C. Vrh tega so mašinisti izvolili tri socialistčne delegate za Konvencijo American Federation of Labor. — Kandidatska listina socialistične stranke v Chicago za sodniške volitve v novembru je sledeča : Za okrožnega sodnika: Seymour Stedman; za sodnike višjega sodišča: Vincent Verde, D. J. Bentftll, Charles Schroeder. Samuel Block, E. Hazel Black, H^n-rv K. Murphy, John C. MeCov, Walker M. Yeatman, Otto C. Christiensen. Wilbur C, Benton. Sodrugi v Chicagu in okolici! Ne pozabite, da je v nedeljo, 3. sept., popoldne veliki socialistični piknik v slovečem Riverview-parku. Glavni govornik bo sodrug Emil Seidel, žu-pan milwauski. čisti dobiček je namenjen socialističnemu časopisju v Chicagu? Pridite in pripeljite svoje družine in prijatelje! Vse pritožbe glede nerednosti pošiljanja lista in druge stvari ti-6oče se "Proletarca" je poslati na aodr. Frank Podlipca, 604 N. Curtis St. Chicago, 111. / Dopisi. Indi&nftpolis, Ind. ITrwkiwtvu 4 4 Prolet arse": — Dne 13. t. m. je priredil novoustanovljen jugosl, *oe. klub javni ljudski shod, ki se je zavrSil s sijajnim vspehom za socialistic no gibanje jugoslovanov v India napolisu. Že predno se je shod jaČel je bilo zbranih nad 400 ljudi, največ Maeedoneev; bilo je tudi Srbov, Bulgarov, Albancev, Arnautov, Hrvatov in tudi nekaj Slovencev. Ta shod je bil prvi socialistični shod za balkanske delavce v Indianapolis»!, in pomeni velik napredek za socialistično gibanje v Mario» County, Ind. Shotl je bil ot vor jen točno oh 2. uri popoldne po predsedniku sodr. Demetru Peefy - u, ki je podal besedo gl. poročevalcu soil rugu B. R. Saviču, članu gl. odbora J. S. Z.. ki jc prišel na ta shod iz Chicage, Takoj ob nastopu ga je delavstvo pozdravilo z burnimi ovacijami. ki so pričale, da :. je željno čuti socialistične nauke. Ko se je vihar polegel, je soilr. Savič pozdravil navzoče in prešel na govor, ki je bil namenjen popoldnaskemu shodu. Med ostalim govorom, ki je bil skoz-insko7 mojstrski, je apeliral na pričujoče za medsebojno solidarnost. katero je treba učvrstiti v politični in gospodarski organizaciji v boju med delom in kapitalom. Da je sodr. Savič govoril ljudem iz duše, priča najjasneje, ker je žel točko za točko aplauz. Med drugim je sodr. Savič diejal: "Boj, ki se vodi danes po vsem svetu proti kapitalizmu, bo trajal tako dolgo, dokler ne pade njegov sistem". Naslikal je v jasnih in lahko umljivih besedah, celo zgodovino delavskih hojev in primerjal socialno revolucijo, ki bo prišla z vulkan rč^.iim i izbruhi. Kapitalizem ovira svobodo m neodvisnost posameznika in zato je treba, da se ž njim obračuna, na njega mesto pa postavi socialistično družbo. Sodir. Savič je govoril eno uro, na kar je dobil besedo sodr. Jack Berna, Bulgar, ki je omenil, da predno se shod zaključi dobi vsak navzoč besedo, kakor tudi zamore staviti upra-šanja. če izvajanja govornikov kdo ni razumel. Nato je govoril sodr. Bernef o emigraciji Jugoslovanov. Razlagal je o vzrokih izseljevanja in konečno zadel v črno, ko je rekel, da si nismo dosti prebrali, ker postaja Amerika istotako dežela denarnih priviligiraneev — kakor v evropskih deželah, kje vlada ofieielna birokracija in dinastija. — Za njim je govoril sodr. E. Henry v angleškem jeziku, ki je v kratkem narisal v jedrnatih besedah "pomen socializma". Za njim je govoril slovensko sodr. Filip Oodina. ki je v kratkih in jedrnatih besedah razoblo-žil važnost soc. časopisja, ki je eno najvažnejših faktorjev naj-sibo v izobrazbi ali agitaciji za socializem med jugosl. delavci v Ameriki. Spominjal je delavce na glasila: ' Prolet area", "Radnič-ko Stražo" in "Narodni Glas". To Časopisje, je treba, da podpira vsak zaveden jugoslovanski delavec v Ameriki. Jugoslovanski socialisti imamo že precejšno soc. literaturo, samo razširiti jo je treba med maso, kajti čimbolj bo narod čital našo literaturo, tem prej bo sprejel soc. nauke. Nado upraša predsednik, da li ima kdo staviti na predgovornike kakšno ,uprašanje ali ugovor, nakar se oglasi za besedo neki učitelj. po imenu Nik. 'Antonjevič, ki uprašuje. kakšna razlika je med turškimi naseljenci v Ameri-i «i in njihovimi organizaciji v Turčiji, kakor tudi kdo je vzrok na Balkanu vstaj itd». V svojem govoru, ki je jel biti fanatičen i brez pravega cilja in smotra je Večiua ljudstva je bila iz okolice Pittsburgs, Pa. Pričakoval sem, tla se bodo tega izleta udeležili tudi naši sodrugi. toda jaz nisem videl nobenega. (Sodr. Ij. (jlažar nam poroča, da je bilo tam kaj več slovenskih sodrugov iz Sygana, op. ur.) Allegheny County Socialist Party ji naročila štiri posebne vlake, toda kompanija je priredila le 3, češ, da ji ni vsta-nu rezervirati več vlakov. Mogoče ima tudi ta izgovor kaj opraviti s strahom pred socializmom, ki gre in gre naprej, liki deroča voda. več sodrugov obiskalo ta park. da Iz našega kraja bi bilo gotovo ni štrajka. Isto tako je tudi s Pennsylvanijo. „ (Jovorniki so bili razne narodnosti. Najpazneje je ljudstvo poslušalo sodruga Mauerja, člana peunsvlvanskc postavodaje, ki je v bujnih barvah naslikal gnjilobo sedanjega sistema v post a votla jati po vseh državah V Uniji in zlasti v Pennsylvaniji. Drug govornik je bil fcodr. Fred. II. Merrieh iz Pittsburga. Ce bi človek sodil socialistično zmago po tej udeležitvi, tedaj trdim jaz. da bo socializem kmalu prodrl tudi v Ameriki in tla bomo po par splošnih volitvah imeli že svojega predsednika. Pozdrav na vse sodruge in so-druginje! Naprej pod rd«»čo zastavo socialistično! Josip Dernač. Milwauski kapitalisti se že pripravljajo. Županske volitve v Milwaukee se rvše šele prihodnjo spomlad v aprilu — toda tamošnji kapitalisti so že na nogah! Kljub temu, da je še celih osem mesecev čaBa, milwauški kapitalisti že nabijajo kanone za volilni boj, da bi oteli socialistom mestno upravo, ktera jc bla pridobljena lansko spomlad. "Merchants and Manufacturers' Ass'n." zveza kapitalistov v Milwaukee, je zadnji teden obelodanila v vseh mihvauških kapitalističnih listi hnekakšne "oglase". v kterih napada gospodarstvo socialistične mestne uprave. Naravno, napadi kapitalistov| ne ostanejo brez od govora. V par tednih izide v Milwaukee socialistični dnevnik .nakar bo sodru-gom lažje odbijati nesramne laži in zaletavanja nasprotnikov. Najboljši odgovor pa pride na volilni dan. Jugoslovanski sodrugi v Milwaukee, ne zamudite ničesar! Kapitalistični umor. Železniški vlak napolnjen s potniki je 25. t. m. padel z mosta v vodo blizo Manchestera, N. Y. 27 oseb je mrtvih in *nad sto ranjenih. Katastrofa je povzročila slabo protrjena tračnica, ktera se je pod vlakom premaknila. Vsled tega je od govorna železniška družba za 27 krat ni umor. Stran Kp> Katoliška organizacijo "American Federation of Catholic Socie-ties", ktera je imela zadnji teden svoj zbor v Columbusu, O., bi naravno ne mogla zborovati, da ni bilo na dnevnem redu prežvekovanje socializma. Katoliški naza-dnjaki in reformatorji vsake ba-že dandanes sploh nikjer več ne zborujejo, da se ne bi spodtaknili ob socializem. Podobni so jezični klepetulji, ktera bi ne mogla klepetati, da nima "chewing gum" v ustih. Socializem jim je v želodcu. p« je. Pred par leti tega ni bilo. Toda kljub vsem smešnim, slamnatim "resolucijam" in "sklepom" v katoliških zboroval-nih dvoranah, gre socializem svojo pot naprej. — Boljše je pri republikancih fehtati za seksarje, pri demokratih za grošc kot odirati prostitutke in s tako pridobljenem denarjem ustanoviti list za "neodvisne" delavce v Clcvelandu; SODRUGI TAJNIKI! Ne pozabite, da ae plača s avgustom 5c. več od člana za prihod sodr. E. Kristana 1912 na Jugosl. soc. Zvezo. CHICA&KI DELAVCI POZOR! Važno za tiste, ki žele postati državljani. Kdor želi dobiti prvi ali drugi državljanski papir, zamore nare diti tozadevno aplikacijo v uradu Jugosl. Soc. Zveze, 1830 S. Centre ave., kjer daje tajništvo vse informacije brezplačno. Tajniški urad je vsled tega odprt v naprej vsako sredo do 9 ure zvečer, tako, da zamorejo tisti, ki čez dan delajo, to storiti v tem času. POZIV! Vsi tajniki jugosl. soc. klubov (slov.) naj vpošljejo na uredništvo "Proletarca" poročilo, kdaj, kje in ob kteri uri se obdržavajo seje kluba. V bodoče bodo vsa glasila J. S. Z. vsak v svojem jeziku za svojo narodnost objavili po enkrat na mesec tozadevni koledar. Tajništvo J. S. Z. Za Cleveland, O. Jugosl. soc. klub št. 27. ima svoje redne mesečne seje vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 9 uri dopoldne v Jaites Halli, (»004 St. Clair Ave. Tajnik M. Petrovčič. KAKO SE VARUJEMO KOLERE? — Lump je še vedno zagovarjal lumpa. Vprašajte urednika neodvisnega lista v Clcvelandu in poitrdil bo, da jc to že večkrat zvršil. Tilden delavski kandidat! ne pripada ne k tVmiokratični in ne k republikanski. Na dan prvotne volitve pa zahtevajo demokratično glasovnico in zaznamujte ime Tilden, priporoča "Clevclandska Amerika" slov» delavcem. Ah, Lojze pojdi se solit! Kolero provzročajo bacili, ki »c nahajajo v črevesnih in želodčnih izločilih za kolero obolelih in pa okrevajočih. Ta izločila kaj lahko okužijo vodo (u. pr. vodnjakov in rek) ter različna jedila, ki potem razširjajo kolero. Obolimo pa tudi, če pridemo v dotiko s perilom, obleko in drugimi predmeti, ki so jih rabili za kolero oboleli. Razširjenje kolere je torej povsem podobno onemu legarju ali tifusu. Ker se pa kolera mnogo hitreje loti človeka in ker je tudi nje pretek naglejši, je svoj čas zavladal poseben strah pred njo. Ali kakor se je moderna asanacija mest izkazala uspešno proti legarju, tako je za trdan» pričakovati, da bodo moderne higijenske naprave lahko hitro omejile in.zatnt kolero. In "res se s previdnim mi prevdarnim postopanjem lahko n-branimo bolezni. Kaj nam je torej storiti, če bi se pojavil kak slučaj kolere* 1. (iledati nam je predvsem na to. da ne pride nihče v dotiko z bolnikom in njegovo rodbino, nasprotno naj vsakdo pazi in skrbi, da ostane stanovanje bolnika zaprto in zastraženo, dokler ne pride na lice mesta uradni zdravnik, kateremu odredbam se je brezpogojno pokoriti. 2. Vsakdo naj pije in uporablja v vse druge namene n. pr. za umivanje, kopanje, Čiščenje kuhinjske posode itd. le vodo Tz mestnega vodovoda. 3. Vsakdo naj uživa jedila le kuhana. Za časa epidemije se nam je posebno bati sadja, zelenjave, surovega mleka in masla ter sve žega sira, ker taka surova jedila najlažje prenašajo kolero. Ker pa za časa epidemije tudi navadna želodčna in črevesna obolenja pospešujejo okužbo, bodimo vobee zmirni! 4. Posebno važnost je polagati na telesno snažnost! Bacili kolere morajt» priti v u«ta. da se razvije bolezen. Cmivajmo si torej skrbno roke, osobito si jih pred vsako jedjo; in po vsakokratni uporabi stranišča, bodisi javnega ali privatnega, temeljito očistimo z mi lom in vodo in če mrržno še s ka kini razkužilom, n. pr. z 2 odst. li-zolovo ali fizoformovo raztoplino. 'Skrbimo pa tudi za snago v hiši in stanovanju, osobito glejmo, da ho stranišča in greznice v redu. 5. V stanovanje, v katerem se je pojavil kak slučaj kolere, ne sme nihče, dokler se ne opusti uradno zastraženjc. 6. Istotako se ne «me dotikati ; perila., obleke in drugih predme-: tov. ki jih je uporabljal bolnik, ali jih razpošiljati in prodajati, do-kler se niso uradno temeljito razkužili. 7. V hišah, v katerih se je pojavil kak slučaj kolere, je paziti na vse mogoče načine prenosa. Kot taki pridejo osobito vpoštev predmeti, ki se jih vsakdo dotika, na primer lfljuke vrat, držaji stopnjie itd. Tt» je treba opetovano prati z 2 odst. lizolovo raztoplino, roke pa vsakokrat očistiti in razkužiti, če so prišle v okuženi hiši v dotiko s takim predmetom. * Ker se s previdnostjo, zmer-notjo in telesno snago lahko ubranimo kolere, je odločno odsvetovati, tla bi kdo iz strahu pred kolen» odpotoval. Saj ne ve v kakšne razmere pride drugod, dorna pa se pt» danih navodilih mnogo laže ubrani kolere kakor pa v tujini ali na potovanju. Vabilo in program otvoritve "Slovenskega Izobraževalnega Doma" v Franklin, Pa., dne 4. septembra 1911 od 2. ure popoldne. Slavnostni v« po red, ki se prične ob 8. uri zvečer, obsega naslednje točke: " Harmonic." 7. J. Majnarich: "Rainbow"., »vira tamb. dr. "Gorska Vila" 8. 0. Puttlitz: Damoklejev meč, burka v enem dejanju. OSEBE: Florijan Prilepck. knjigovez — -----— Avgust Samec; Lucija, njegova žena —-- 1. V. G. Brož: "Banovac" . . . svira tamb. dr. "Gorska Vila". 2. Pozdrav in slavnostni govor, govori br. Frank Pavlovčič. 3. Ant. Foerster: "Domu" . . . poje pev. in izobr. dr. "Bled". 4. • „ •: "Marseillaise" poje pev. in izobr. dr. "Bled." 5. Fr. Vilhar: Slovienac i TTrvai poje pev. društvo "Slavulj" 6. a) M. Buhr: "Vereins gruss" poji pev. društvo "Harmonic"i b) C. Kreutzer: "Schäfers Son-tagslied"... poje pevsko društvo -----Terezija Beber; Serafina, njiju hči---— ------Frančiška ftkof; (iregec, učenec pri Fl. Prilepku -----Ljudevik Zaman; Ivan Per^snik. narodni učitelj ------Josip Zalokar. 9. A. Hajdrfch; "Jadransko morje"... poje pev. in izobr. dr. "Bled". 10. Vil Novak: 'Jadranske vile» ... poje pev. društvo "Slavulj". 11. • ♦ • "Josipina Polka"... poje pev. izobr. dr. "Bled". 12. M. jM. Farkaš: "Sokolska koračnica"... svira tamb. društvo "Gorska Vila". 13. Ernst Simon: "Koncertna skušnja na deželi"... poje pev. in izobr. društvo "Bled." 14. IV. pl. Zaje: "Delavska hi»n~ na" ... poje pev. in izobr. društvo "Bled". 15. IVosta zabava in ples. »Opomba. Ob 3. uri pop. prične igrati godba na pihala ter bo igrala do vsporeda in k 15. točki vsporeda. Konzistorij Slovenskega Izobr. Doma. SODRUGI! Vsak socialist bi moral naročiti "PROLETARCA," kajti list živi samo od svojih naročnikov. Vsak sofcialist bi moral širiti "PROLETARCA", kajti to jo prva naloga naše stranke. Vsak socialist bi moral točno plačati naročnino za "PROLETARCA," ker le na ta način se zamore osigurati napredek nase. mu listu. Vse konzularne in notarsko zadeve (civilno in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev Ivan Kaker, 220Vfc Grove St.. MILWAUKEE. WIS. H j Vabilo na veselico, ktero priredi Društvo "Bratstvo" št. 6. S. N. P. J. v proslavo otvoritve društvene dvorane na Sygan, Pa. dne 4. septembra, 1911. — Začetek ob 1. uri popoldne. ~~ Govorilo bode več slovenskih govornikov vo današnjem krivičnem družabnem sistemu. Društvo bode skrbelo za solidno postrežbo in izvrstno zabavo. Rojaki od blizu in na daleč se vljudno vabijo, de nas posetijo v največjem številu. ODBOR, | Vabilo k vinski trgatvi j ki jo priredita Jugosl. soc. kluba št L in št 52. V SOBOTO, DNE 30. SEPTEMBRA 1911 v Narodni Dvorani jj 1802 80. Centre Ave.v Chicego, III. Poleg druge izvrstne zabave, je na programu tudi igra v enem dejanju: "PO PREPRIČANJU". Začetek točno ob 8 url zvečer, Vstopnice v predprodaji 15c, pri blagajni 25c ; Dame v apremstvu moških ao vstopnine proste. ODBOR. ;; »»»»♦♦♦»»»»»»»♦♦»»♦»»«»♦mmm»»»»»»» t osssssos» Slovenski delavci v La Salle in okolici pozor! Jugosl. soc. klub št. 4. J. S. Z. - priredi --- veliko veselico na dan 4. sepl. , od 12. opoldan pa do 12 v noči. Vsncegn zavednega delavca je dožnost, da se udeleži te veselice, ker donicek je namenjen le za delavske koristi. Veselica se vrSi pri sodrugu Val. Potisku. Za vae potrebno bo skrbel ODBOR Najboljša Kuhinja! Bllliards, Pool Table, Prenočišča za potnike. Jedi pripravljene po domače. * ' Odprto pe dnevi in po noči. V. MALY, 1412 W. 18. SI., Ctilcago, IU. Telefon: Canal 2408. MATI. Socialen roman v dveh delih. SpUal Maxim Gorkij. — Glej, oče njen je — bogat trgovec z železom in ima mnogo hiž. Ker je stopila na to pot, jo je — zapodil . . . Vzgojena je bila na toplem, vse ji je bilo na razpolago, po Čemer se ji je zahotelo ... A sedaj pojde po noči sedem vrst •) sama . . . Ta povest jo je prevzela. Sredi izbe je stala, začudeno pregibala obrvi in molče gledala svojega sina. Potem je potiho vprašala: — Ali gre v mesto t ' — V mesto. — Eh I in ... se nič ne boji t — Ampak Čemu t LAko t>î tukaj prenočila . . . Ležala bi pri meni 1 — Neudobno! Lahko jo jutri zjutraj vidijo tukaj, a tega ni treba ne nam, ne njej. Mati je zamišljeno pogledala skozi okno in tiho vprašala: — Ne razumem. Paša, kaj je opasnega in. prepovedanega v tem? Saj ni nič slabega, kaj T Sama ni bila trdno uverjena, zato je hotela, d« Ji še sin potrdi. Mirno ji je pogledal v oči in s trdnim glasom dejal : — Nič slabega ni in ne bo. In vendar grozi nam vsem — ječa. To si zapomni . . . Njene roke so zatrepetale; z u-padlim glasom je dejala: — Ampak morda Bog da . . da se še vse gladko izteče t . . . — Ne! je prijazno, ampak odločno odgovoril sin. — Kaj bi te varal. Ne izteče se dobro, ne. In nasmehnil se je. — Pojdi leč, utrujena si, lahko noč ! Sama je ostala, stopila k oknu. obstala in gledala na cesto. Pri oknu je bilo hladno in motno. Vzdramil se je veter in pometal sneg s streh malih zaspanih koč; zaganjal se je ob zid, nekaj šepetal in gnal po cesti bele oblake suhih snežink . . . — Jezus, usmili se nas! — je tiho zacepetala mati. Iz srca so ji vrele zmerom nove solze in kakor nočni metulj je slepo in žalostno trepetalo v njej pričakovanje gorja, o katerem je sin tako mirno in uverjeno govoril. Pred» njenimi očmi se je razprostirala široka snežena planjava. Hladno in tenko cvileč je plesal po njej kosmat, bel veter. Sredi planjave korači šibka, temna postava dekleta. Veter se ji zapleta med noge, privzdiguje ji krilo in ji trosi ostre snežinke v obraz. Težka je hoja, nožice se globoko vdirajo v sneg. Hladno je in neprijazno. Dekle se sklanja naprej, — podobna je bilki sredi motne ravnine v boju z jesenskim vetrom. Na desno, na močvirju stoji kakor temna stena gozd, tam trepečejo in tožno šume tenke; gole breze in jelše. Iz daljave po-mežikujejo luči iz mesta. — Moj bog — usmili se! — je zopet zašepetala mati, in zatrepetala od hlada in od strahu . . . vn. Dnevi so polzeli drug za drugim, kakor jagode na rožnem vencu, in se zlagali v tedne, mesece. Ob sobotah so prihajali k Pavlu prijatelji, in vsak sestanek je bil kakor klin na dolgi, položni lestvici, ki je vodila nekam v daljavo in počasi dvigala ljudi, — njen konec ni bil viden. Pojavljali so se vedno novi ljudje. Tesno in dušeče je postajalo v mali izbi pri Vlasovih. Nataša je prihajala, vsa prezebla in u-' trujena, ampak neizmerno vesela in živa. Mati ji je spletla nogavice in ji sama nateknila na nožice. Nataša se je izprva smejala, potem pa je obmolknila, zamislila in tiho dejala: — Moja pestunja ... je bila tudi čudovito dobra! Kako čudno, Pelageja Nilovnâ, delavsko ljudstvo živi trdio, žalostno življenje, in vendar je v njem več srca in več dobrote kôt — pri teh! Z roko je zamahnila nekam.\ daljavo. ' — Glejte sebe ! -<- je dejala Vla-sova. — Pustili ste starše in vse ... — Ne da bi dokončala načeto misel, je vzdihnila in obmolknila ; gledala je Nataši v lice in čutila je hvaležnost do nje. Na tleh je sedel iT pred njo, dekle pa je aklonilo glavo in ae zamišljeno smehljalo. — Starše sem pustila? — je ponovila. Kaj je to! Oče moj je glup in sirov . . . brat je euak . , . in pa pijanec. Starejša sestra — nesrečna, revna stvar, se je ornožila s človekom, ki je bil mnogo sta-rij od nje . . . Želo bogat, dolgočasen in lakomen . . . Ampak za mamo — zanjo mi je žal. Preprosta je, kakor vi . . . drobna kakor miška . . . prav tako urna in plašna . . . Kako racia bi jo včasih videla . . . svojo mamo! — Reviea! — je dejala mati in žalostno zmajala z glavo. Dekle je hitro vzravnala glavo in iztegnila roko, kakor da bi pahnila nekaj od sebe. — O ne! (''asih čutim tako radost, tako srečo! * Lice ji je pobledelo, in plave oči so ji jarko zažarele. Položivši svojo roko materi na rame in je z globokim glasom, prav iz srca na tiho in prepričevalno dejala: — (*'e bi znali ... če bi razumeli, kakšnega velikega, radostnega dela smo se lotili! . . . Kakor zavist se je oglasilo nekaj v srcu Vlasove. Vstala je in dejala otožno: — Prestara sem . . . neizobražena . . . prestara . . . . . Pavel je zmerom pogosteje govoril, zmerom več: čezdalje bolj vneto je razpravljal in — hujšal. Materi se je dozdevalo, da sijejo njegove ostre oči meč-je, da glas njegov prijaznejše zveni in da je ves preprostejši, kadar se pogovarja z Natašo ali jo pa gleda. — Bog daj! — si je mislila. Predstavlja je si Natašo za svojo snaho, se je nasmejala. Kadar ^so na sestanku postali prepiri prevroči in preburni, se je vzdignil Malorus in zibajoč se kakor kembelj je s svojim zvene/-čim, pojočim glasom povedal ka; preprostega in resničnega, da so se vsi umirili in streznili. Vje-sovščikov je zmerom naganjal o-stale; on in rdečelasec, ki so ga klicali za Samojlova, sta zmerom začela prepir. Ž njima je soglaša okrogloglavec z belimi obrvmi in trepalnicami, Ivan Bukin, ki je izgledal, kakor da bi bil odevete ali pa od luga izpran. Gladki m čedni Jakop Somov je s svojim tihim, resnim glasom le malo govoril; on in Fjodja Mazin, ki je imel visoko čelo, sta pri vsakem sporu stala na strani Pavla m Malorusa. Časih je prišel iz mesta namesto Nataše. Nikolaj Ivanovič, človek z očali in z drobno, svetlo brado; doma je bil nekje iz od tluiljene gubernije, govoril je urno in poječe. Ves njegov nastop je bil čuden in tuj. Pripovedoval je najpreprostejše reči — govoril je o rodbinskem življenju, o otro cih, o trgovini, o policiji, o cenah kruha in mesa — o vsem, od če sar ljudje žive dan na dan. V vsem je odkrival zmoto in prevaro, neumnost in smešnost in neugodnost za ljudi. Materi se je zdelo, kakor da bi bil prišel od daleč, iz drugega kraljestva, kjer žive vsi ljudje preprosto, pošteno in lahko življenje, in da mu je tukaj vse tuje, da se temu živ ljenju ne more privaditi in da ga ne smatra za nekaj neobhodnega; ni mu ugajalo in je zbujalo v njem mirno, ampak kljubovalno željo, da preuatroji vse po njegovih mislih. Obličje njegovo je bilo rumenkasto, okolo oči tenke gube, tih glas in zmerom tople roke. V pozdrav je Vlasovi objel vso roko s svojimi dolgimi, močnimi prsti, da je bilo človeku takoj lažje in mirnejše pri duši. Prihajali pa so še drugi ljudje iz mesta, najpogostejše visoka, vitka gospodična, z velikimi očmi na bledem, upadlem obrazu. Za Sašenko so jo klicali. V njeni hoji in kretnjah je bilo nekaj moškega ; ,srkdor; ozdravim vsakogar, kdor mi zaupa njegov položaj. Moje zahteve so dostopne in primirne napram na- (N^rt^s^^^11 iD °br°ki lahki* PHdite dane8 in 0,aj*aJte bolečine. Največja trgovina z žganjem, vinom in smodkaini na debelo. Vse blago prve vrste! Dve prodafalne: JOSEPH H. MILLER et Comp. 917 WoodJand in 6030—6032 St. Clair ave Cleveland, Ohio. Telefon: Oujahoga C. 4254 R in Princenton 2002. Blago pošiljamo tudi izven Cleve-landa. Pišite slovensko! Cene nizke. Potrežba točna! DR. ZINS, 183 H. Clark Str. med Randolph in Clatk Chicago Odprto: 8 zjutraj do 8 «večer. Ob nodoljah od 8 zjutr. do 4 pop. Hranitev denarja. Nihče neve, kako lahko je hraniti denar, dokler tega ne poskusi. Mi imamo armado odraslih ljudi, ki so začeli hraniti z malimi vlogami in vsi so naredili dobro. INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Isliind Ave., Chicago, 111. flot čez pol miljoiia dolarjev. Odprto v soboto od 6 do 8 ure zieder. .......................... ROJAKI r Wauk*o«™* - Čc piti dobre Pijače in se zabaviti po domače pojdite k B. Mahnich-u, 714 Markft Street, Waukegan. Tri njemu je vee najbolje. Kdor ne vtjamc, naj ae prepiča. dobra, domaČa gostilna v Clevelandu, Ohlo J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clalrave • Urfi rino. piva in i*anj« prva vrat«. Smodka po*t M pripon*« rojakom v Ciavalandu, pa potnikom Laatnlfc. Delavci ¿e verjamejo v toliko stvari, a vedo pa le malo stvari. Jako važno vprašanje? 'Ali aem ie pualal zaoatalo na- ročni no na "Proletarea"! Ôe ne! — Podpirajte «ocialiitično pitje! Naročajte, čitajte in iiriu 'Proletarea'! Priporočajte hrral. •kim delavcem 'Radničko Strafo», Spomladanske in letne "Nobby obleki po zmerni ceni za odraščane in mladeniči Najnovejše mode. $WCorner 26« 6 Central Rudolph Layer, lastnik. prva slovenska - Vinarna in Gostilna _Kaliforniji, kj«r m tofi dobra vin« in inportirano pilional» pivo. Prodaja vina na valono in na drobno. M Ant Schnabl, eor. Trumbull eve. in 26. Str., Chicago, IN. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik aa notranje bolem la ranocalaik. Ii"dtrmrni14k» preiakava brezplaéw»—^ I ,dÄTil». 1W4—26 Bine IaZ* Ave. Chicago. Za dne ure: Od 1 i* I popal Od 7 do 9 zveče,. IzvWOueL! ziveél bolniki naj pUelo wiormST Dolžnost vsakega socialista J% podpirati svoje časopisje. Agitf. rajte za "Proletarea". Pridobiti mu nove naročnike. P0Z0RI SLOVENCI! POZO*! S A L O O N s modernim keglji&eo 8veie pivo v eodčkih in botaljM »n druge r^enovrstne pijače ter uaijftl modke. Potniki dobe čedno ftiiče ca nizko eeao. Postrežba točna In Iskems Vsem Sloveseen in drugim •« toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centre Ave. Chicaf« Valentin Potisek gostilničar 1237-lst St.. La Salle. ID To« w, Uni podrt j«, pij* »M priporoé» rojak»«» i. obte ob^ M. A. Weisskopf, M. D. Iakuien sdrmrnik. Uraduje od S—11 pred poldne in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Are. Tel. Canal 476 Chicago, DL J. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, čisti, lika in popravlja. Cene zmerne. J. Kosirnik, 3708 W. 26th St. el. Lanvvdale 1761. Chicago. LOUIS RABSEL moderno urejen salun NA 460 6RAI0 AVE., ' KEROSHA, VII Telefon 1199.