I xlun j s v :
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
"V e 1 j a :
za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu.
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvu ,..111 ra44 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
&
Leto XVII.
V Celovcu, 20. oktobra 1898.
Štev. 29.
Vabilo.
Katoliško-politično in gospodarsko društvo
za Slovence na Koroškem
napravi
y nedeljo dne 23. oktobra 1898, ob 3. uri popoludne,
JilTOIEl Bh©é
v gostilni pri g. Schleicherju v Logivasi nad Vrbo.
Ob ugodnem vremenu na prostem. Dnevni red:
1.	Pozdrav predsednika. — 2. 0 političnem položaju. — 3. Ali je rešitve kmetskemu stanu? — — 4. Kakšnih šol je koroškim Slovencem potreba? — 5. Nasveti. — 6. Prosta zabava in petje. Slovenski kmetje! Pridite vsi. Vstop imajo vsi, ki se izkažejo z vabilom. Odbor.
Državni zbor.
(Izvirno poročilo iz Dunaja.)
Obstrukcija odnehala.
Česar nismo pričakovali, to se je dogodilo: Obstrukcija je odnehala, razsajale! so umolknili, levičarji ne kričijo več, ne teptajo z nogami, ne vihtijo pestij, ne razbijajo po klopéh, obnašajo se povsem krotko, mirno in dostojno — vsaj na videz. Na dnevnem redu so nujni predlogi, ki jih je stavila vlada, ali ki so jih nasvetovale levičarske nemške stranke. Osamljeni Sehonererijanci skušajo semtertja motiti posvetovanja, a zabraniti jih ne morejo. Razprave so jako žive, vendar stvarne. Vladni nasprotniki izkoriščajo do dobrega svojo pravico s tem, da ostro napadajo grofa Thuna in njegovo vlado. Toda poslanci so na delu in ta prikazen je velike važnosti. — Do danes, ko Vam pišem te vrstice, smo imeli 8 javnih sej. Jedro glavnih razprav je to-le:
2.	seja.
V 2. seji dné 29. septembra je vlada izročila celo kopo (22) postavnih načrtov, po katerih naj bi se dognala avstro-ogerska pogodba. Poslanec Sehwegel vloži v imenu liberalnih nemških veleposestnikov nujni predlog, v katerem zahteva, naj vlada pove, kaj se je dogovorila glede nagodbe z ogersko vlado in naj se brez odloga vrši prvo branje nagodbenih predlog. Isto nasvetujejo tudi dr. Funke v imenu nemško napredne stranke, dr. Lueger v imenu krščanskih socijalistov in dr. Verkauf v imenu socijalnih demokratov. Načelniki nemško-liberalne in nemške ljudske stranke zahtevajo, da vlada takoj odpravi jezikovne naredbe. Znova je podanih več predlogov, stavljenih že v prejšnjih zasedanjih, med temi, da se obtoži grof Badeni zaradi znanih dogodkov in zaradi podpore za časopis : „Reichs'\vehr“. Posl. Kaiser in tovariši tožijo grofa Thuna in vlado, ker uporablja § 14, da bi dognala avstro-ogersko pogodbo brez parlamenta, s čemur bi bila kršena ustava. Raznih samostal-nih predlogov je bilo prečitanih 106 in 63 vprašanj do vlade. Na to je predsednik dr. Fuchs predlagal za prihodnjo sejo, naj pride na dnevni red volitev kvotne deputacije in prvo čitanje vladnih predlog o nagodbi z Ogersko. Predsedniku so pritrdili poslanci: Dascinsky in Verkauf (socijalni demokratje), baron Dipauli (kat, ljudska stranka), dr. Gross (nemška napredna stranka), Javorški (Poljak), dr. Lueger (krščanska socijalna stranka) in dr. Engel (Mladočeh) ; vsi so izjavili, da je parlamentarna razprava o nagodbi neobhodno potrebna ; kajti samo po tem potu je mogoče, odpraviti določbe, ki škodujejo Avstriji.
Ugovarjala sta samo dr. Steinvvender (nemška ljudska stranka) in Wolf. Oba povdarjata, da
grofu Thunu ni mar za to, da se nagodba prerešeta v zbornici, temveč le za to, da se dražijo Nemci. Zelò ostro se je izrazil dr. Lueger, ki je med drugim dejal: „Za me in mojo stranko so nagod-beni predlogi nekaj strašnega, in edini pot, da jih odklonimo, je, da jih v zbornici razpravljamo. Kdor temu ugovarja, izdaja koristi ljudstva in je sokrivec Badenijev.“ Wolf surovo moti dr. Luegerja, na kar ga krščanski socijalisti pitajo s psovkami : „Ušivec, izdajalec'' !
Med interpelacijami so važne pritožbe slovenskih poslancev o nepostavnem postopanju graškega nadsodišča, katero je izključilo slovenščino pri obravnavah in je naročilo notarski zbornici kranjski, da mora razglašati uradna naznanila v nemškem jeziku in pritožbe zoper ravnanje pravosodnega ministra, ki je imenoval za čisto slovenska c. kr. okraja v Ljutomeru na Štajerskem in v Ž e-lezno Kapljo na Koroškem slovenščine nezmožna c, kr. notarja.
3.	seja.
Ob pričetku 3. seje dné 30. sept. so bili voljeni člani v kvotno deputacijo. Pred volitvijo je zahteval Schonerer glasovanje po imenih. Ker njegov predlog ni obveljal, pričeli so njegovi pristaši grozno rogoviliti. Wolf se je oglasil za besedo, a predsednik mu je ni dal. Zato so Sehonererijanci še dolgo časa ropotali in Wolf je predsedniku zaklical: „Jaz vam izrekam svoje zaničevanje." (Občni smeh !) Po volitvi kvotne deputacije je najprej spregovoril ministerski predsednik grof Thun. Bila bi velika škoda — je povdarjal govornik — škoda za ljudstvo in za celo državo, ako bi vlada morala umakniti svoje predloge za nagodbo. Edini ste vlada in večina v tem, da se razpravljajo nagod-beni predlogi v zbornici — a zdi se, tudi manjšina je tega mnenja. Poslanci, zastopniki ljudstva, imajo velike pravice, pa tudi velike dolžnosti, zato poživlja manjšino, naj odjenja od svojega nestrpnega kljubovanja, ki nasprotuje parlamentarnim načelom. — Posl. Sehwegel, ki je obširno podpiral nujnost svojega včerajšnjega predloga, je vprašal grofa Thuna, kako da ste se dogovorile obe vladi. Dolžnost ministerskega predsednika je, da odstrani zapreke, katere ovirajo delavnost parlamenta. Govornik se je odločno izrekel proti temu, da bi se dognala nagodba brez zbornice s pomočjo § 14. Zopet se oglasi ministerski predsednik in z nekako pikrimi besedami odgovarja Schwegelju, da ne sme zahtevati od njega, da hi dajal že danes pojasnilo o tem, kaj misli storiti, ako se nagodba ne reši parlamentarnim potom, t. j. v zbornici. Tako vprašati, bilo bi umestno še le potem, ko je že nastopil ta slučaj. Dolžnost poslancev in naloga tej zbornici je ta, da prične razpravo o nagodbi. Ko so nujnost Schwegeljevih predlogov še zagovarjali poslanci Prade, Dascynski, dr. Gross in dr. Lueger, prišlo je do glasovanja. Nujnost predloga, ki zahteva pojasnil o dogovorih med obema vladama za slučaj, da se v Avstriji nagodbeni predlogi ne rešijo parlamentarno, je večina odklonila, za nujnost pa, da pridejo nagodbeni predlogi takoj v prvo branje, so glasovali vsi poslanci, razun Schonereri-jancev in pristašev nemške ljudske stranke.
Prvo branje nagodbenih predlog.
O nagodbenih predlogih se je potem razpravljalo štiri dni zaporedoma (dné 3., 4., 5. in 6. oktobra). Zoper predloge je bilo oglašenih 63 govornikov, za nagodbo nijeden. Do besede so prišli v 4. seji dr. Verkauf, finančni minister dr. Kajzl, vitez Jaworski in dr. Lecher. Sodrug dr. Verkauf je v dolgem govoru pobijal predloge, ker so škodljivi nàrodnemu gospodarstvu sploh, zlasti pa delavskim stanovom. Finančni minister dr. Kajzl je razlagal poglavitne točke predložene nagodbe z Ogersko in je skušal jih zagovarjati. Neljubo je dirnulo poslance, ko je minister hvalisal Ogersko, češ, da tamkaj vlada nema toliko težav, kakor v Avstriji in da se Ogerska nenavadno hitro razvija med tem, ko Avstrija na obrtnijskem in gospodarskem polju zaostaja. Omenil je, da stoji avstrij-
ska vlada na stališču, da se mora kvota za Avstrijo znižati in da vlada tudi ni proti temu, ako se gledé piva in žganja predlagana užitnina zniža. Minister je končal z besedami: Nagodba ni samo vprašanje tostranskih dežel, ampak vprašanje avstro-ogerske mogočne države. Ako bi prišla gospodarska jednota (zveza) v nevarnost skoz to, da se odbije pogodba, tedaj bi ne bilo prizadeto samo zastopstvo na zunaj, prizadeta bi bila tudi skupna armada." (Ploskanje na desnici — mrmranje in eljen-klici na levici.)
Za ministrom je vodja desnice vitez Jaworski zagotavljal vlado, da jo bode večina pri parlamentarni rešitvi nagodb podpirala. Izjava grofa Thuna, da se opira na desnico in zagotovilo vodje desnice kaže, da se snuje med vlado in desnico tesnejša zveza. Že pred to sejo je šla govorica v zbornici, da je grof Thun dobil od cesarja pooblastilo, okleniti se popolnoma desnice, iz njene srede si izbirati nove ministre in odslej po načelu večine vladati.
V	5. seji dné 4. oktobra, ki se je zavoljo cerkvene slovesnosti povodom godu presvitlega cesarja pričela še le ob eni uri, je prvi govornik Kaiser v imenu nemških ndrodovcev izjavil, da bo njegova stranka glasovala proti temu, da se nagodbeni predlogi izročijo kakemu odseku, ker si šteje v svojo dolžnost, da čim preje onemogoči parlamentarno rešitev nagodbe. Ob pričetku govora je zbadal govornik tudi slovenske poslance. Prečital je izjavo katoliške nàrodne stranke v „Slo-vencu“, in proti-izjavo liberalcev v „Slovenskem Nàrodu" ter omenil, da so si Slovenci gledé nagodbe z Ogersko privoščili prav lahko postopanje. En del je za nagodbo, drugi pa proti nji. Porogljivo prečita neko razpravo v „Slovenskem Nàrodu", v katerej se slovenskim poslancem svetuje, naj glasujejo za nagodbo; saj škodo od nagodbe bodo trpele le bogate dežele, n. pr. Češka, Moravska, ne pa revne in zadolžene slovenske pokrajine. To nesramno očitanje je ob koncu seje potom stvarnega popravka v imenu slovenskih poslancev možato zavrnil posl. vitez Berks, rekoč: Slovenski poslanci odločno odklanjajo sumničenje, kakor da bi bili v kaki zvezi s „Slovenskim Nàrodom" in da obsojajo tako pisavo.
Za Kaiser-jem je govoril jako robato plemeniti zastopnik koroških veleposestnikov, poslanec Mil le si. Ošteval je Madžare, češ, da je to nd-rod, ki je vedno živel in hoče živeti le na troske svojih sosedov. Poživlja vlado, naj zbornici izroči druge nagodbene predloge ali naj pusti, da Madžari pretrgajo vez z Avstrijo in proglasijo svojo neodvisnost. —■ Štajerski nemško-nacijonalni poslanec Girstmayer kaže na to, kar ogerska vlada stori na Ogerskem v korist in napredek kmetovalcem in vinogradnikom, in kako se to pri nas zanemarja. Ministerstvo poljedelstva, pravi Girstmayer, postalo je v Avstriji pribežališče takim ljudem, kateri o poljedelstvu nič ne razumijo. — Dr. Men-ger je ostro obsojeval stališče naše vlade proti ogerski o tej zadevi in potem srečno dospel zopet do jezikovnih naredeb.
V	6. seji so prišli do besede dr. Roser, Schle-singer, dr. Lueger, Noske, Hannich in dr. Chiari. Edini govor vodje kršč. socijalistov, dr. Luegerja, je našel dosti poslušalcev. Predbacival je Madžarom, da hočejo Avstrijo povsem ponižati v svoje sebične namene. Predlogi, ki se tičejo davka na žganje, pivo in na sladkor, so darilo tvorničarjem, davek na petrolej je poklon za Galicijo, zlata veljava pa je nagrada Židom. Glede kvote je rekel govornik, da jo je treba pravično razdeliti. Njegova stranka hoče imeti pojasnila o tajni pogodbi z Ogersko in o dogovorih z Mladočehi.
V	7. seji dné 6. oktobra je imel konečno besedo glavni proti-govornik dr. Fournier. Povdarjal je, da se med celo dolgotrajno razpravo ni oglasil nobeden poslanec, ki bi branil nagodbene predloge. Zaključil je z izjavo, da bodo Nemci glasovali proti temu, da bi se predlogi izročili odseku. Na to je zbornica z veliko večino glasovala za predlog viteza Jaworski-ga, naj se voli iz vse zbornice poseben
HHjT" IXai*o<3ajte in razširjajte „lVIir66!
odsek 48 članov, kateri se ima posvetovati in poročati o vseh nagodbenih predlogih.
Zboljšanje plač uradniškim slugam.
V posvetovanje je potem prišla vladna postava, da in kako se ima urediti in zboljšati plača služabnikom pri raznih c. kr. uradih. Za predlog se je oglasilo 41 govornikov, proti pa 10. Prvi govornik kršč. socijalist Prohaska pripozna, da je treba uradnim slugam takoj pomagati, želi pa, da se v nekaterih določbah postava preosnuje. — Koroški poslanec Pisele, pristaš nemške ljudske stranke, kvasi najprej zbadljivo o Ogerski nagodbi in o imenovanju novega trgovinskega ministra, in še le ob koncu pride do stvari. — Nemškemu liberalcu dr. S chù c k er j u postava ne ugaja. Zboljšanje plač naj ne bode odvisno od dovoljenja novih davkov.— Finančni minister dr. Kaizl povdarja, da nova postava zahteva 3 in pol milijona goldinarjev, med tem ko se je dosedaj slugom plačalo le 1 milijon in sedem sto tisoč goldinarjev. Da se pomnoženi stroški pokrijejo, mora zbornica vladi dovoliti novih davkov.
Razprava se je pretrgala in na vrsto so prišli razni nujni predlogi o državni podpori za pokrajine in občine, ki so to poletje po potresu, po požarih, po toči in drugih nesrečah škodo trpele. Jako toplo in navdušeno se je pa potegoval dalmatinski poslanec Peric za prebivalce v Sinju in okolici, katere so ponovljeni potresi spravili v najhujšo bedo in revščino.
Odseki.
Ob pričetku 8. seje dné 7. oktobra je mi-nisterski predsednik v posebnem pismu naznanil zbornici, da je cesar barona Dipauli-ja, vodjo nemško-katoliške stranke in zastopnika pete kurije na Tirolskem, imenoval trgovinskim ministrom namesto dr. Baernreiterja.
Volili so se razni odseki. Od slovenskih poslancev so bili voljeni : V nagodbeni odsek : vitez Berks, Šuklje in dr. Laginja; v imunitetni odsek : V e n c a j z ; v odsek za izročene prošnje (pe-ticijski): Einspieler in Pogačnik; v odsek, ki presojuje pritožbe o volitvah: dr. Gregorčič, Perič in Spinčič.
Nadaljevala se je razprava o povikšanju plače državnim slugam. Predlog sta podpirala poslanca Ressel in Bielohlavek in zahtevala nujno rešitev, a prehitel ju je Poljak Pientak, ki je v imenu desnice odločno zahteval, da mora odsek to načrtano postavo rešiti tekom 8 dnij. Ko je še krščanski socijalist Axman priporočal predlog, sklenila je zbornica, da se debata (razprava) o tej zadevi konča.
3>opfsi prijateljev.
Iz Tinj. (Čestitka premil, gosp. škofa J. J. Strossmayer-a.) Nekako pozno sicer Vam poročam o prečastni čestitki, ki je našemu preč. g. proštu došla za imendan od premil, gosp. škofa djakovskega J. J. Strossmayer-a. Ker pa vem, da bode zelo zanimala Vaše bralce, podam jo celotno: Glasi se:
Prečastiti gospodine! čujem, da Vi letos Vaš imendan a zajedno i devetdesetgodišnjicu slavite. To je veliki dar božji. Bog Vas još dugo godino svetoj cerkvi svojoj, krasnomu ndrodu slovenskomu uzdržao! Preporučujem se Vam bratskoj Iju-bavi, uspomenu i molitvi !
Vaš prijatelj i brat
9./8. 1898.	J. J. Strossmayer 1. r.,
biskup.
Iz Krčanj. (Cesarska slavnost.) Na kva-terno nedeljo dné 25. sept. obhajali smo tudi pri nas s šolskimi otroci vred slavnost v proslavo 50-letnega vladanja našega presvitlega cesarja. Slavnost se je vršila na prostem in po popoldanski službi božji. Otroci so se v šoli zbrali ter se podali s slavnostnim banderom pod nadzorstvom gosp. učitelja v lepi vrsti na slavnostni prostor ter so se prav vrlo obnašali, da jih je bilo prav zanimivo gledati. Prav presenetili pa so nas mladi govorniki, ki so nastopili na zato primerno napravljenem in ozaljšanem prostoru. Povabili so nas z lepimi nagovori, da skupno obhajamo to slavnost in razložili nje pomen. Potem so se vršile vsakovrstne deklamacije. Govorili so tako gladko in brez zadržkov, da se jim je bilo čuditi. To daje čast tudi g. učitelju, ki našo deco poučuje. Po končanih deklamacijah nastopili so domači č. g. župnik J. Drdlik, ter govorili slavnostni govor. Nagovorili so nas z lepimi besedami in dokazali, kako modrega, dobrega in pobožnega vladarja imamo. Omenili so tudi žalostne smrti preblage cesarice, od katere so nam povedali veliko izgledov, kako je bila dobrotna. S slava-klici na presvitlega cesarja končali so svoj govor. Slavnost ostane gotovo vsem udeležencem v prijetnem spominu!
Iz Spodnjega Dravberga. (Tretji odgovor gosp. nadučitelju Voglarju.) Ker še vedno prodajate svoje maslo v luteranskem »Kmetskem Listu“, moramo vam še enkrat odgovoriti. Pravite, da se nam »temni pred očmi“, ker smo rekli, da je bilo za vas občinsko krmilo »kislo grozdje", katerega niste več mogli doseči. No, če ne veste, kaj je »krmilo", vzemite v roko kak slovar. In če ne sprevidite, da bi vam tudi celi prvi volilni razred ne bil zamogel nazaj dati občinskega krmila, tedaj se vam ne temni »pred očmi", ampak v glavi! Potem tajite, da smo mi zagovarjali nekega učitelja proti vam. Imate pač prav kratek spomin, kateremu moramo nekoliko na pomoč priti. Bilo je to pri neki seji krajnega šolskega sveta v spomladi 1. 1891. na vrtu tedanjega predsednika g. L. D. Vprašajte vse ude tedanjega šolskega sveta, kdo je tožil g. podučitelja J. Sebastijana in kdo ga je prvi zagovarjal. In potem, predragi, pozabljivi gospodine, bomo videli, na kateri strani je »predrzna, lažnjiva trditev", na naši, ali na vaši! Očitate nam tudi, da se skrivamo. Ja, veste, tega ste vi sami krivi. Odkar ste nam povedali hišno številko, kjer prebivate in nam zagrozili, da hočete »palice pobirati", smo tako preplašeni, da se kar tresemo na celem životu noč in dan. Gorje nam, če bi nas vi, previsoki in mogočni gospod, dobili v pest; vničili bi nas, in ker tega vendar nočemo, se pisatelj tako skriva, da ga nikakor ne morete spoznati. Dosti!
Iz črneč. (Raznoterosti.) Dné 29. sept. so se pripeljali s posebnim vlakom romarji iz cele lavantinske doline na božjo pot pri sv. Križu. Bilo jih je okoli ednajst sto in prišlo je ž njimi ednajst duhovnikov. Preč. g. prošt iz Dravberga je imel ob 10. uri slovesno sv. mašo, pri kateri je streglo pet duhovnikov. To romanje so napravili v proslavo petdesetletnice vladanja presv. cesarja Franca Jožefa. — Dobili smo zdaj novega g. učitelja v Črneče, kateri lepo slovensko govori, kar je pri nas res potrebno, ker so otroci sami Slovenci. Nujno treba nam je tudi slovenske šole. Bog daj, da dobimo tudi še svojega lastnega dušnega pastirja. Akoravno smo farovž in mežnarijo lepo popravili, kar nas je stalo po 1900/0 doklade, da so ubogi kmeti težko plačevali, še vendar zaradi pomanjkanja duhovnov, nimamo svojega dušnega pastirja. Bog nam pošlji več duhovnov v našo škofijo, in enega tudi v Črneče.
Iz Železne Kaplje. (Cerkveno petje.) Da hoče imeti peščica tukajšnjih tržanov Kapljo nemško, to je že od davna znano; da jo hoče pa imeti nemško po sili, to je nekaj novega. V »Kiirntner Zeitung", od 8. t. m. št. 229, se poroča, da so pisali nemško-nacijonalni časniki nekako tako-le: Na god presvitlega cesarja se je v Železni Kaplji obhajala »božja služba z nemškim značajem". Do-tični poročevalec, ki je to pisal v kateri si bodi nemško-nacijonalen časnik, ali ni vedel kaj je »nemški značaj", ali pa je hotel namenoma povedati neresnico. Oboje je pomilovanja vredno, a boljše drugo kakor prvo. Poročevalcu najbrž ni bilo ležeče na tem nič, kaj porečejo na-to pošteni Kap-Ijanci, ki tudi nemško razumejo, ampak edino le na tem, da bi raztrobil po svetu mnenje, da je omenjeni trg povsem nemšk. A hvala Bogu, temu še ni tako. Ravno dné 4. oktobra so pokazali Kapljanci, da se dà obhajati tam slovesna sv. maša tudi — brez nemščine, t. j. brez nemškega petja, ki je bilo dosedaj pri takih priložnostih, žal, res običajno. Oni dan se je pelo latinsko.*) Le tako naprej. Potemtakem saj nihče ne bo mogel reči, da je neolikano, če se poje slovensko, ako je pri maši navzoč kak »visok" Nemec, in tudi nihče ne po pravici trditi, da je imela »božja služba nemški značaj". — Z veseljem pripomnimo, da je bil ta prvi poskus, peti latinsko, vse pohvale vreden. Tukajšnji orgljar in pevovodja, gosp. Haderlap, je s tem pokazal, da je dokaj zmožen. Cast mu! Pa ne le njemu, ampak tudi gospicam pevkam treba izreči zasluženo priznanje. Gotovo so se mnogo trudile, predno so se naučile latinsko mašo. In trudile se niso zastonj, to je pokazal vspeh. Pele so lepo, pravilno in z vidnim pogumom. Da so baje nekateri navzoči uradniki majali z glavami, ker jim petje ni ugajalo, to naj pevkinjam ne dela nikake preglavice. Saj to gotovo niso storili, in niso mogli storiti vsled tega, ker se je napačno pelo, ampak le vsled nejevolje, da se — ni nemško pelo. Na take in enake izraze nejevolje od strani uradnikov, se sploh ni treba ozirati, kajti pri cerkvenem petju odločujejo le cerkvene oblasti, nikakor pa ne posvetne osebe, naj se čutijo še tako mogočne.
Iz Sel nad Borovljami. (Shod podružnice s v. C i r i 1 a in Metoda.) Prav z veseljem pozdravili smo 29. dan septembra t. h, ker je za ta dan pri nas v Selah bil oznanjen letni občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Opače in okolico. Čeravno je ves dan deževalo, se je po
*) Zakaj ne slovensko?	Op. uredn.
božji službi zbralo obilno število naših zvestih kmetov v gostilni našega g. župana p. d. Možeja, kjer se je shod imel vršiti. Zavolj slabega vremena je podružnični odbor iz sosedne šmarješke župnije prišel še le ob eni uri popoldne. Po prisrčnem pozdravu podali smo se v dvorano, v kateri se je imelo zborovanje vršiti. Pozdravljal nas je napis »Dobro došli!" in cela dvorana je bila okinčana z venci, grmovjem in cvetlicami ter z velikimi slovenskimi trobojnicami. Vsa čast gospodu županu, kateri je na ta način podal jasen dokaz in izraz svojega slovenskega prepričanja! Zborovalo se je z vsporedom, kateri je v »Miru" že poprej bil oznanjen. Po pozdravu podružničnega predsednika kmeta p. d. Vol tej a in poročilu blagajnika, slišali smo lep govor g. tajnika M. Špeka, kateri je z jasno in odločno besedo govoril o pomenu družbe sv. Cirila in Metoda. V tem govoru pokazal je mladi naš rojak lepe lastnosti narodnega govornika in vneto srce za slovensko stvar. Potem je govoril domači župnijski oskrbnik gosp. J. Nagel o verski in nàrodni šoli s posebnim ozirom na domače šolske razmere. Ker je v Selah podružnica prvokrat zborovala, se je potem vršilo vpisovanje novih udov, in nabral se je lep znesek 20 gld. Pred sklepom je še g. tajnik M. S. prav lepo deklamoval pesem: »Prisega Korotana". Ko se je potem dosedanji tajnik M. Š. zahvalil za tajništvo, ker mora kot vojak svojo službo nastopiti, je bil izvoljen za tajnika kmet J. Lučovnik iz Šmarjete.
Od Sv. Višarij. (Letošnje romanje.) Dež in sneg vladal je v prvi polovici poletja tukaj na naših višavah. Zato je bila priljubljena božja pot do meseca avgusta prav slabo obiskana. Avgust in september pa sta bila prav milostljiva, tako da se je do konca, t. j. do rožnivenske nedelje, število obhajancev približalo številu lanskega leta. Lani je prejelo sv. zakramente nad 21.000 romarjev, letos pa 18.600. Največja gnječa bila je v cerkvi na praznik velike gospojnice. Takrat smo računih število romarjev nad 4000. Le škoda, da zavoljo velikega pomanjkanja duhovnov ne more priti vedno dosti spovednikov o takih priložnostih. Par tisoč obhajancev bi bilo vsako leto več. Sv. maš je bilo darovanih 503, tujih duhovnov romarjev iz Goriškega, Kranjskega, Koroškega, Štajerskega in iz raznih drugih krajev maševalo je letos na sv. Vi-šarjih 110. — Dné 17. avgusta bilo je 12 sv. maš. Zadnji dan prišlo je nad 2000 romarjev, nad 800 smo imeli obhajancev in 5 sv. maš. Ob 2. uri zjutraj smo vstali in prišli ob V22. uri popoludne iz cerkve.
JPolItični pregled.
Avstro - Ogerska. Pravosodno ministerstvo je izdalo odlok, s katerim prepoveduje vmeševanje sodnih oseb v politične zadeve. Odlok je izdan zaradi nekaterih nemških uradnikov, ki so se javno začeli bratiti s Schonererijanci. Nacijonalcem je tak odlok kajpak prehud tobak in zato so njihovi poslanci v državnem zboru vprašali pravosodnega ministra, kako more ta ukaz zagovarjati. No, za dokaze, kako tudi sodnijski uradniki delajo po svoje Schonererjevo politiko, ni treba biti v zadregi. Dosti jih imamo tudi na Koroškem, kjer je »hajlanje" v teh krogih prav v navadi in kjer se ostenta-tivno nosijo velikonemška znamenja. Pokazalo se je to zlasti tudi ob padcu Badenija, ko so socijal-demokratom in nacijonalcem na ljubo tudi c. kr. sodni uradniki razsvetljevali svoja okna. — Vlada izjavlja, da bo nagnala vsakega inozemca (tujca) čez mejo, kateri bi se v naši državi udeleževal protiavstrijskih agitacij. To je naperjeno proti onim Nemcem iz Pruskega, ki prihajajo zlasti med češke Nemce ter jih navdušujejo za veliko-nemške ideje. Še boljše pa bi bilo, ako bi vendar enkrat pognali čez meje ali vsaj doma pošteno prijeli tudi one domačine, ki ruvajo zoper Avstrijo ter rogovilijo za Veliko Nemčijo in lahon-stvo. In takih pri nas, žal, ne manjka ! — Izjemno stanje v Galiciji so zopet odpravili v 10 okrajih, v 23 okrajih pa še ni odpravljeno. — Umor naše cesarice se bode razpravljal pred porotniki v Ge-nevi prve dni meseca novembra. Dné 3. novembra je na vrsti Lucheni, za njim pa pridejo pred sodišče anarhisti Martinelli, ki je napravil pili držaj ; Siva, ki je vedel, kaj Lucheni namerava; Calducci, Romboli in Gino, ki so javno hvalili zločin in morilca. — Državni izdatki so iznašali v Avstriji 1888. leta 538, 1. 1898. pa 748 milijonov goldinarjev.
Druge države. Sv. Oče so se zadnjič pri vsprejemu francoskih delavcev pohvalno izrekli o francoski skrbi za kristjane v sveti deželi. Nemški cesar, ki bi rad dobil kristjane v sv. deželi pod svoje varstvo, se je vsled teh besed razjezil ter odpoklical svojega poslanika pri sv. Očetu. Naš papež pa ni mož, ki bi se dal ustrašiti, če ga hoče strašiti tudi sam nemški cesar. — Nemški cesar je sedaj na potu v sveto deželo. Preko Dunaja in Beljaka je prišel s cesarico v Benetke, kjer sta ga
SSF*" Slovenci! Ibridilo ^aliajajte na slovenske shode!
pozdravila laški kralj in kraljica. Obiskal bode tudi turškega sultana, ki dela za njegov sprejem velike priprave. Cesarjevemu potovanju pa se po listih mnogo prereka. — V Parizu je nad 60.000 delavcev ustavilo delo. Po mestu vlada nemir in nezadovoljnost.
UT o v f è a r.
Na Koroškem. (Slovenščina pred Ro-žeškim sodiščem.) Kako se godi Slovencem pri naših sodiščih, kaže zopet sledeči slučaj. Dné 7. okt. je bila pred c. kr. okrožnim sodiščem v Rožeku neka obravnava v zadevi Marije Bernot iz Gozdanj proti Janezu Tepanu. Tožiteljica je po svojem zastopniku gosp. dr. Val. Krisper-ju v Ljubljani vložila slovensko tožbo, a sodnik g. Jan. Pirker je vodil obravnavo in pisal zapisnik samo nemško, čisto v nasprotju z obstoječimi postavami. Za ugovore g. dr. J. Brejc-a, ki je odločno branil postavno stališče, se niti zmenil ni. Tako se pri nas c. kr. uradniki brigajo za postave ! — Poslanci Einspieler, dr. Krek, Povše in tovariši so zato dné 13. t. m. v državnem zboru v tej zadevi vložili ojstro interpelacijo, katero celotno objavimo prihodnjič.
—	(Celovška trgovinska zbornica in — slovenščina.) Svoječasno smo poročali, da je trgovinska zbornica v Celovcu hotela s pomočjo c. kr. okrajnega glavarstva prisiliti slovensko posojilnico vŠt. Janžuv Rožu, naj izpolni doposlane ji nemške vprašalne pole. Posojilnica je to povsem neutemeljeno zahtevo odklonila in vložila pritožbo na ministerstvo. Le-to je prizivu v streglo, ter izjavilo, da nihče ne more siliti posojilnice, naj uraduje v drugem, kakor v slovenskem jeziku. — Nad tem odlokom je bil v zadnji seji trgovinske zbornice hud ropot. Ropotal pa je zbornični tajnik dr. Pio c h el, ki ima, kakor se vidi, vso zbornico v rokah, ter je surovo napadal zlasti duhovščino, češ, da samo ona „hujska“. O drznem besedičenju strastnega gospoda še nismo spregovorili zadnje besede, toliko pa izjavljamo že danes, da slovenska duhovščina ne bo hodila k tajniku dr. Plohl-u po nauke, kaj ji je storiti in kaj ne! — Vsem našim posojilnicam pa bodi vrlo postopanje Št. Janžke posojilnice vzgled, kako se jim je ravnati in kako naj strogo in na vse strani uradujejo samo slovenski!
—	(Obrtni shod) v Celovcu se je vršil, kakor smo že omenili, čisto v nemško-nacijonalnem duhu. Mnogi govori so bili sicer stvarni in prav poučni, a kjer so le mogli, so govorniki segali na politično polje in se potegovali za „tajčnaceljne“. Naravnost osmešili so se pa z resolucijami, v katerih od nemških poslancev zahtevajo strogo obstrukcijo, obsojajo „Karntner Zeitung'1 in pozdravljajo zmago Schonererjevih „hajlovcev“ pri občinskih volitvah v Gradcu. Z ropotanjem in razbijanjem naj se torej pomaga obrtnikom? No, nekaterim mizarjem je gotovo pomagano ! Udeležba pri shodu je bila prav slaba, zlasti tudi od strani Celovčanov.
—	(Celovško bogoslovje.) V tukajšno duhovno semenišče vstopilo je letos 21 gg. osmošolcev. Med temi je 11 Slovencev, ostali 10 so Nemci. Slovenci so gg.: Bauman Martin od sv. Lovrenca na Dravskem polju, Dobrovnik Ši-men iz Prevalj, Drevenšek Ivan iz Leskovca pri Ptuju, Hojnik Ivan iz Gabrij pri Rudi, Horn-bock Ivan iz Št. Janža v Rožu, Ilavnik Ožbolt iz Reberce, L a s s e r Franc iz Homberga pri Prevaljah, Lavrinc Ferdinand iz Hrastnika na Štajerskem, Pavšič Franc iz Šiške pri Ljubljani, Rotter Rupert iz Jazbine pri Črni in Serajnik Ivan iz Št. Jakoba v Rožu. Nemci pa so sledeči gg. Boos Fr. pl. Waldek iz Voseleca na Češkem, Brugger G. iz Gospesvete, Fiebiger F. iz Plana na Češkem, Gosger B. iz Striedena pri Gornjem Drav-bergu, Lobisser L. iz Tiffena, Maier J. iz Kota, Schober H. iz Dola, Stumpf Al. iz Zablat na Češkem in Zernatto K. iz Trebnja pri Beljaku. — Za nas je veselo znamenje, da se je oglasilo toliko Slovencev, katerih število se je bilo v zadnjih letih v tukajšnjem bogoslovju zelo skrčilo. Vseh Slovencev je v bogoslovju 26, t. j. dobrih 37 odstotkov. Med njimi je 7 Štajercev, 3 Kranjci, drugi so Korošci. Število vseh bogoslovcev je 6 9. Po posameznih letnikih se razdelijo tako-le: I. leto 20, IL 1. 14, HI- 1- 21., IV. 1. 14. Brez dvoma je to veliko število veselo za Koroško, kjer je še vedno veliko pomanjkanje duhovnikov. Med temi 69 bogoslovci je 24 tujcev, ostali so domačini.
__ (Osebne novice.) Poročila se bode dné
24. oktobra gospodičina Marija Muri, hči gosp. dež. poslanca in jezerskega župana Fr. M uri-ja, z g. Josipom Sajovic-em, veleposestnikom na TP7Prskem Čestitamo! — Prestavljen je davkar Rieder iz Žel. Kaplje v Trg. — V Zgornjih Truš-njah pri Velikovcu je umrl grajščak g. Lud. pl. Ratzesberg - Wartenburg, star 76 let. N. p. v m. !
— Vpokojeni župnik vč. g. Val. Legat se je preselil z Jezerskega v Dobrlovas.
* Pod vlak se je vrgel pri Grabštanju pomočnik A. Osterman iz Celovca. Obležal je takoj mrtev. — Zaradi ošpic so zaprli celovško gimnazijo. Dijaki imajo počitnice do 2. novembra. — Na prevaljskem kolodvoru sta trčila dné 10. t. m. dva tovorna vlaka vkup. Več oseb je bilo ranjenih. — Deželna hipotečna banka je dovolila do 1. okt. 882 posojil v znesku 2 milijona 778 tisoč 700 gld.
Na Kranjskem. Odposlanci kranjske odvetniške zbornice gg. dr. Mosche, dr. Krisper in dr. Majaron so izročili minuli teden ministerskemu predsedniku grofu Thun-u ugovor (protest) zoper iz-ključenje slovenskega jezika pri graškem nadsodišču. Dalje je odposlanstvo vseslovenskega odvetniškega in notarskega shoda (gg. dr. Srnec, dr. Gregorin in notar Plantan) izročilo ministrom obširno spomenico o velikih krivicah, ki se godè Slovencem pri sodnijah itd. Vlada nasproti tem zahtevam ni prijazna in grof Thun se je naravnost izrekel zoper slovensko vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani!!! Ta izjava pač dosti jasno kaže, kaj imamo Slovenci pričakovati od te vlade, kaže pa tudi našim poslancem pot, po kateri jim je nasprotovati taki vladi! — Zlato poroko obhajata dné 23. t. m. v Ljubljani vrli domoljub g. Valentin Sadnikar, bivši pasarski mojster, in gospa Ivana, rojena Wolmuth, stariši na Koroškem dobro znanega g. Fr. Sadnikar-ja, trgovca z železnino v Celovcu. Iskreno čestitamo!
Na Primorskem. Dan za dnevom morajo po Primorskem zapirati Italijane zaradi žaljivih govorov nasproti naši cesarski rodovini. In vendar se vlada še vedno ne more odločiti, da spremeni svojo preveliko prijaznost nasproti Lahonom v strogo pravičnost ter se nasloni na slovansko prebivalstvo, ki je vedno bilo udano Avstriji in cesarski hiši. Največja nesreča za Avstrijo je, da vedno vodijo vladno krmilo kratkovidni ministri. — Hrvatska stranka prava je imela na Sušaku važen shod, katerega se je udeležilo tudi več Slovencev. Njih govore so burno odobravali. — V okolici Sinja (Dalmacija) je bil dné 10. t. m. zopet strašen potres.
— Ljudski sovražnik. Slabi nasledki, katere pouzroči redno uživanje bobove kave v mnogih družinah, so od odličnih zdravnikov dokazani tako, da se bobovi kavi lahko reče ljudski sovražnik. Če toraj katera gospodinja misli, ker je zdaj bobova kava nekaj ceneje, da jo mora kupiti, da boljši zajutrek pripravi, tako se zelo moti. Bobova kava je pa zelo dvomljiv užitek. Zato je skrajni čas, da se to na bolje obrne, kar se zdaj lahko ceno in primerno zgodi. Stotisoč družin je to že storilo z vpeljavo Kathreiner-Kneipp-ove sladne kave, katera kot najboljši primes k bobovi kavi, njene slabe lastnosti od-stranja ali pa kar čisto sama použije. Kar se je toraj v mnogih družinah z najboljšim uspehom storilo, zakaj bi se to v korist vsake družine povsod ne vpeljalo? Žalibog, da tudi špekulacija išče svoj dobiček z vpeljavo malovredne ponaredbe. Mi smo že mnogokrat svarili kupovalce in zato naj vsaka hišna gospodinja dobro pazi, da kupi izvirne zavoje, kateri nosijo ime Kathreiner in podobo župnika Kneipp-a, kot varstveno znamko.
Književnost.
V spomin umorjeni cesarici sta izšli v Ljubljani dve lepi knjigi s podatki o rojstvu, življenju, žalostni smrti in pogrebu cesarice Elizabete. G. Iv. Bonač je izdal knjigo „Naša cesarica Elizabeta", katero je sestavil Fran Nedeljko. Cena 12 kr. — V založbi g. J. Giontinija je izšla knjiga „Cesarica Elizabeta". V spomin nje žalostne smrti slovenski mladini sestavil Jakob Dimnik. Cena 15 kr., po pošti 18 kr.
Kateheze za prvence, spisal in izdal č. g. Jožef Kragelj, dekan v Tolminu (Goriško). Kateheze so zelo porabljive ter se dobivajo pri g. pisatelju.
Svete zgodbe za male otroke. Sestavil Anton Kržič. Založilo kat. društvo detoljubov. Cena mehko vezanemu izvodu 8 kr., kart. 10 kr. Ministerstvo je to učno knjigo že potrdilo. Dobro bode služila v naših šolah.
Vabila.
loterijske srežke od 15. oktobra 1898. Dunaj	26	72	61	17	23
Gradec	62	74	6	12	19
Tržne cene v Celovcu
dné 13. oktobra.
	na		na	
Ime blaga	birne		hektolitre	
	gld.	kr.	eld.	kr.
pšenica		5	60	7	—
rž		4	86	6	7
ječmen		—	—	—	—
oves		2	36	2	95
hej da		3	90	4	87
fcuršiea (sirk)		3	70	4	76
pšeno (kaša)	 fižol		—	—	—	—
	—	—	—	—
repica (krompir)		1	—	1	62
deteljno seme		—	—	—	—
grah		—	—	—	—
Sladko seno je po 1 gld. 90 kr. do 2 gld. 10 kr. kislo 1 gld. 30 kr. do 2 gld. — kr., slama po 1 gld. 40 kr. do 1 gld. 80 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 72 kr. do 76 kr. kila, maslo in puter po 90 kr. do 1 gld. 20 kr. — Vprežne vole plačujejo mesarji po 121 do 165 gld.
Naznanila.
| Dr. Alojzij Kraut, |
odvetnik v Celovcu,	W
na benediktinskem trgušt.4,1. nadstropje.
»X	Ura «In« ure s« od ‘/s9- do 12. ure zjutraj A
in od 3. do 6. ure popoludne.	^
Ob nedeljah je pisarna zaprta.
Franc Sadnikar,
trgovec z železjem v Celovcu
(Burggasse št. 7.)
priporoča po najnižjih cenah grobne križe, trpežno pozlačene, v raznih velikostih. Raznovrstno železo, kovane sinje za kola, podvozi, puše za kola, žlajfe, coklje, sp!oli železo razne debelosti in širo-kosti za vsako potrebo. Lopate, krampe, motike, sekire, capine. Žage z najboljega jekla. Pile za žage, razna orodja za hišo in rokodelce. Kovanja za okna in vrata. Kovane in čevežnaste žeblje. Raznovrstna kuhinjska posoda z vlitega in kovanega železa. Strelovode(Blitzableiter) v ognju pozlačene. — Dalje priporočam vlite kotlje v raznih velikostih, železne peci in štedilna ognjišča (Sparherde), decimalne vage itd.
Na željo razpošiljam od križev tudi cenike in obrise poštnine prosto vsakemu, kdor se zanje oglasi.
Y najem se dà ali se tudi proda kmetija
ki obsega 31 oralov svetd in je hiša v dobrem stanu, z lepim skednjem, obokanim hlevom, dobro zaraščenim gozdom itd. Več se izvé pri posestniku Alešu Bizjaku p.d.Hanžeju, vCahorčah, pošta Kotmaraves (Kotmansdorf) na Koroškem.
— Podružnica sv. Cirila in Metoda v Medgorjah z okolico priredi v nedeljo dné 30. oktobra ob br1"). uri pri Martinc-u v Habru svoj letni občni zbor s sledečim vsporedom: 1.) Pozdrav načelnika. — 2.) Pesem koroških Slovencev. — 3.) Razni govori o našem šolstvu. — 4.) Poročilo tajnika m blagajnika; pobiranje udnine; volitev novega odbora in razni predlogi. — 5.) Prosta zabava s petjem in čarovno predstavo. — Za obilno udeležbo važnega shoda prosi	odbor.
— Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pribloves in okolico ima v nedeljo dné 30. oktobra t. 1. po popoldanski božji službi svoj leti občni zbor v farovžu v Kazazah s sledečim vsporedom: 1.) Nagovor predsednikov. 2) Tajnikovo poročilo. 3.) Poučen govor:	.Potovanje po
Laškem.' 4.) Pobiranje letnih doneskov. 5.) Razni nasveti. Med zborovanjem bodo peli Kozaški pevci. Vse zavedne Slovence in Slovenke vabi uljudno načelništvo.
Dražbe.
(Kratice: vi. št. = vložna številka; d. ob. = davčna občina.)
Sodišče Celovec. Dné 29. okt. ob 11. uri, izba št. 85. Posestvo Jan. Pradučnika p. d. Pirkerja v Valti-vasi, vi. št 22, d. ob. Valtavas. (5789 gld.)
Služba organista in cerkovnika
v Borovljah
se takoj odda. Dohodki so zdaj dobri. Prosilci se naj cerkvenemu predstoj-ništvu predstavijo.
i
I
0
0
1
0
1
•I
30001
NAZNANILO.
Podpisana vdova po nedavno umrlem črevljarskem mojstru g. J. Korenjak-U dovoljuje si p. t. odjemalce zahvaljevati za blagohotno zaupanje, katero so v tako obilni meri skazovali pokojnemu možu, ter ob jed-nem prosi, da isto zaupanje dobrohotno skazujejo tudi «revljjarski obrti, katero ona nadaljuje.
Z zagotovilom strogo poštene postrežbe znamenuje s spoštovanjem
Terezija Korenjak.
Celovec, Frohlichgasse št. 32.
lOeOHBOBBOI
I
i
Š
s
!•
JpHP’ Opominjajte se Oiril - FMT eto<l o ve <imžl>e!
Služba organista iu cerkovnika
oddà s 1. januarjem 1899 v Št. Juriju na Pošta Vrba (Velden) na Koroškem. Več pové farni urad.
se
Strmcu.
Vzgojiš« za dekli«
(Internat)
čc. šolskih sester v Narodni šoli
družbe sv. Cirila in Metoda
v Velikovcu
se priporoča p. n. slovenskim starišem.
V hiši je dvorazredna ljudska šola, poseben ozir se jemlje na pouk v ženskih ročnih delih.
Šolsko leto se začne dne 3. novembra 1.1. Plačila 8 gld. mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v V elikovcu na Koroškem.
ki se hoče izučiti za ko-? vača, vsprejme takoj Matija Novizansky, kovač v Htittenberg-u na Koroškem.
} not*
S
r !	l
obri	^
Ir^ozov
]¥«vl, lini, dobri
eviif èsrsKi
»Družbe sv. Cirila in Metoda".
Z načelom, da kar se zalaga pod imenom dične naše družbe — mora biti najboljše kakovosti, da se obdrži in ostane v trajni rabi, založil sem s privoljenjem slavnega vodstva nove, line svinčnike v korist „Družbe sv. Cirila in Metoda", izdelane od prve svetovne firme te stroke: L. C. Hardtmuth na Dunaju.
Da se udomačijo ti novi, edino dobri svinčniki v vsaki nàrodni hiši, po pisarnah in šolah, in da se moje dobro blago ne zamenja s kakimi slabimi izdelki, izdanimi na ime družbe, zato
zahtevajte, kupujte in v lastno korist rabite
le svinčnike, ki imajo poleg družbinega imena utis-njeno tudi tovarniško znamko
L. G. Hardtmuth. "Wf
Moje blago je prima-blago. Le k prima-blagu pri-utisne firma L. C. Hardtmuth svojo znamko.
Cena svinčnikom je po 1, 2, 3, 4 in 7 kr. kos; v dvanajstoricah ceneje, prekupovalcem rabat.
Zalaga in prodaja	V
Ivan Bonač K
trgovina s papirjem in šolskimi potrebščinami y * V Ljubljani. Založnik priznano najlepših slo- j < venskih razglednih dopisnic v korist „Družbe f ^ sv. Cirila in Metoda*1 s podobo nje prvomestnika v	veleč. gosp. Tomo Zupana.	J
J Cena za kos 5 kr., 100 kosov 4 gld. Iranko. ^
vsi STROJI ZA POLJEDELSTVO!
rete olà prirqfena, ta vsakovrstne strop,
•ogsto Uastrmnl 192 stresi obsežni ceniki v slovenskem (n umske 03 taMevaitfe takti) tastom
,IG. HELLEB, DUNAJ
PF" % PHATERSTILASSE 40 -yn
Preprodajalo) 00 iščejo.
I Andrej Grohar,
i črevljar v Celovcu, Friihlihove ulice št. 10.,
\ rodom Slovenec s Tolminskega, se priporoča svojim Q rojakom, kakor tudi čast. duhovščini v izdelovanje vseh vrst elegantnih in trpežnih érevljev.
5
?
Ejr Miša,
v kateri se nahaja stara in vedno dobro obiskana gostilna s pekarijo, se zaradi smrti gospodarja takoj prodà. Naslov posestnice se izve pri upravništvu „Mira“ v Celovcu.
Na Najvišje povelje Nj. c. kr. apost. Veličanstva.
XXXII. c. kr. državna loterija.
Za zasebne dobrodelne namene tustranske državne polovice.
Le-ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dovoljena — ima 12034 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 401.800 kron.
Glavni dobitek je:
200.000 kron.
Za izplačanje dobitkov jamčujejo dohodki c. kr. loterije.
Žrebanje je nepreklicno dne 15. decembra 1898.1.
Edna srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju I., Riemergasse 7, v loterijskih nabirainicah, tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti za žrebanje za kupovalce srečk zastonj.
Srečke se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. ravnateljstvo za loterijske dohodke.
Oddelek za državne loterije.
Mizarskega pomočnika
mizar v Libeličah.
vsprejme takoj Jan. Srebotnik,
(Leifling bei Unterdrauburg.)
Priporočilo.
Podpisani se uljudno priporoča slavnim cerkvenim predstojništvom in prečastiti duhovščini za izdelovanje novih in popravljanje starih cerkvenih orgelj, in zagotovlja, da bode vsako delo v tej stroki izvrševal vestno in točno
Peter Anderjaš,
izdelovatelj orgelj v Kipi
(pošta Vrba) na Koroškem.
g JANEZ KUHAR I
p izdelo?atelj orgelj y Št. Lenartu pod Ljubelom |5
pošta Podgoró na Koroškem,
^ priporoča se, zajamčujoč dobro in kolikor mogoče W ceno izdelovanje, za vsa v to stroko spadajoča O dela. Potrebna znanja si je pridobil pri gospodih ^ Jemlich-n v Draždanih, Weigl-u v Stutt-W gartu in po več avstrijskih mestih, ter prosi za zaupanje p. i. čast. duhovščine in cerkvenih pred-stojništev.
i«xxxxxxxoocxxxxx»i
Tovarna za kmetijske stroje.
Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno
Konrada Prosch-a,
v Celovcu, Adlergasse štev. 19.
nasproti c. kr. kmetij’ske družbe,
kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice/
Bepeijni in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroji
ter tudi taki	vodovodi,'“^j? ki sami vodo
gonijo iz globoko ležečih studencev na zem-IjišSa, kterim vode primanjkuje. (Glej po-~	"	dobo na levi strani.)
OeitiU«» pošilja. jea.«itoixj.
Najnovejši stroji za prirejanje krme.
Siezalniea *a rezanico in krmo; rezalniea za repo in krompir (repico); mlini za robkanje in mečkanje; parnice za živinsko krmo, premakljive bollaste sledilne peči z emailiranimi in neemailiranimi vložnimi kotli, stoječe ali premakljive, za kuhanje in parenje živinske krme, repice za mnoge
gospodarske namene itd.,	, ■.
nadalje :
~ robkainice za koruzo, ” čistilnice za žito, ~ čistilne stroje trije rje,	—~
stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe ali na _	kolesih, izdeluje v priznano izvrstni sostavi
^ P M. MATFAMTM lit sodr.
C. kr. izklj. priv. tovarna za kmetijske stroje, livarne in fužine na par,
na Dunaju, II. Taborstrasse 7 6.
Odlikovana z čez 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
llustrovani ceniki in mnoga priznalna pisma zastonj. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo.
0XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
v limfna g-nojila za jesen!
^ Za sledeče cene — hrezobvezno — se dobivajo:	p0 ioo kil
Češka Tomaževa žlindra, 19% fosforove kisline.2 gld 72 kr
li n	Sil r.i	r, 191/ 01	o ° rr
Kainit Stassfurtov, z 12%% kalija .	.
v celih vagonih na celovški postaji.
75
50
50
50
Superfoslat, 19% fosforove kisline, ki se taja v	vodi..............4	„
Amonijak-superfosfat, 12% fosforove kisline,	5%	dušika.............6	„
Zveplenokisli amonijak, 20% dušika...............................13	„
Koščenica brez kleja, 30% fosforove kisline, 1%	dušika.............5	”
v celih, ali tudi mešanih vagonih na vseh koroških železniških postajah, če se razdeljujejo celi vagoni gornjih gnojil na celovškem kolodvoru, zvišajo se gornje cene za 10 kr. pri 100 kil; če se dobiva blago v skladišču, zvišajo se cene za 20 kr.
Umetna gnojila se razpošiljajo samo po poštnem povzetju, ali če se blago takoj plača. /V Na posebno željo preiskuje kmetijsko kemično poskuševališče c. k. kmetijske družbe X
v Celovcu vsa našteta gnojila ter sme biti razlike: pri fosforovi kislini in kaliju za %%, V Insitn 70 1/ 01
pri dušiku za 1ls°/0.	w
Q
P. i. kmetovalce prosimo, da si gnojila za takoj ali za poznejše pošiljatve naročč ^ C* cim preje, najdalje pa do
S
X
X
15. septembra 1898 za žitna polja, 1. novembra 1898 pa za travnike, ker tovarne zbog preobilnih naročil blago pošiljajo še le v nekaterih tednih.
„	Zaloga umetnih gnojil e. k. kmetijske družbe za Koroško
O	pri J. I. Mlianerju v Celovcu, beljaka cesta št. 1.
___________________Qxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.