Št 26. V Gorici, dne 26. junija 1896. Tecstj XXVI. SOČA (Izdaja za deželo) Oznanila in »riSUHCE* plačujejo se-a petstopno petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat, Večkrat — po pogodbi. — Za večje črko po prostoru. Posamične številke dobivajo se v tobakuriiah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrenciču nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponle dolla Fabra po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upriivuislvu „Sočc". — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. — Rokopisi se no vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici 9. Izdajatelj In odgovorni urednik Andrej Gabrsček. — „ Bog in narodi" Tiska »Goriška TIskarna A. Oanrscak" (odgovoren Josip Krmpolie), Sramotilcem učiteljskega stanu. L V zadnji ,Snči* «.iiiu priobčili uvodni članek, s katerim sinu menda dovuljuo doki/ali. kako te-mo ii.kii je pri srni učiteljski •tan, ki l>i mogel storiti veliko dobrega *h>-venskemu narodu, ako l)i bil za svoje delo tudi plačan vsaj toliko, »ia bi f>i! rešen skrhij ix vsakdanji kruh. Danes učiteljsko nima dovolj kruha, kar re*ine davSčiue, dočim s.- naiag.ip. M',iaiije dokl.ide za okrasne i.ilski- zalog- le na i/, ravne ,la\ke. Ti ti.nki z liokl.ulaiiii p i danes /,•¦ veliko pre-»i/aje skrajno mejo, vi":e tle sme ili, ako tio.vmo uničiti ie oniEi posestnikov, ki »to-N-j e niso uničeni. To mora priznali vsikdo, tudi učiteljsko, ki živi nn-d ljudstvom in pozna splošno j.o-.poitar.ski» propadanje. Ogromna večina učiteljska spoznava ta gospodarski položaj v de/eli. Nekaj učiteljev pa je žarelo butali z glavo v /iil ter zahtevali: naj se ;.• dalje odjt-mlj*' onemu, ki ima še mani, in iU učiteljsko, ki ima m »I o, Oila -•» se namreč 'Zabavljanju proti pilslaiiiem, ker ^o si' potegovali /..I ¦ (I e- z e I n i •, o I s k i j! a I o g, ,v', .l.i to ni hitu iiine.lno. Air pulimo to! To zadnjem članku smo prejeti i/ Ajtlov-^iof to-ie okrožnim, tiskano pri Sehtn v l;os!oji;i: I riteljstvo na (Jori^kuii, pozor! kVIo i-asa »•«• neprestano vrli; nasvetu se razmere ledno spreminjajo; ln'er m-kateri tukaj, tlrti-ri lam, ne da bi imeli svoj skupni program. - Ali naj tudi nadalje tako n-taner X.-. tako ne sme ,„|.,ti! Štajerski* učiteljsko nam kaze pot, po k.iteri nam je hoditi. Brzojavka v 10. št. „i'opo'-nik.i* se glasi: .Zborovanje št.ij. učiteljev in j ii.-ili'liu* j.' sijajno. Vdel.v.en.vv okoli \-jiW. l!e.-.oinriie so^la>uo vspivjete*. /dra/inm -e t>idi mi! Ur„'aiii.'itjiun se! l',o.li.'ai> Vn-.ni j i:i< d seboj v skupnih »fatiovskili ?..'"-,.ali! Xopainio'z.ini/.eno po poti ^ „nn-k»„M isa-predka! Stopimo tudi mi v boj, p.i kot lad,;e, ki v-do. za kJ.f -e bo.ojeio. Pl-oIhmI i. sise ne izvrši lire/: ii.iši'rM sodelovali a. kakor m' ni i/.vr*il oni leta [>»'.».. a na-iedkt i Hirajo biti nam ugodnejši. 1 *it pi> obratu !. ISMi. je ueiteli-tvo i^r.Lo \.\;.r,n vlo/n, i<-.-a5, da /.a-tonj, ker ni /•• pred liovin -.iavii » ;-vojil. pobojev. Skušnja i/.aiodri Človeka — tudi nei-li-ljstvo menda. Zdaj -e n.sm zopet ponuja i-dka prilika, da si pridobimo iu fioriškem primerno eksistenco, katere zdaj nimamo - Naša de/.ei.( je u(Mtel>tvii vse P=-j 11.70 i!ev«-ta dežela, kjer bi nam („i vsi>it stranij ponujali, kar nam po pravici !'uv. Cesar [>a bnv združemva trud.« in /dni/.emya d< l,i ne dosežemo. — Ne oprav-Uijmo nadalje n i k o m 11 r vei- r o 1> o t e: tudi ne bodimi. nobeni stranki jj aino na r.tzpotji. Treba je dobro m daleko^ledno premisliti, kam naj .-e krene, ali na d:>.sno ali na levo. IViteljstvo je Menda že vsaj toliko doraslo, da 110 bodo vedno ie orodje v roka is drugih, od ka-b-rih ni doslej So nieesa dobilo. Na nop?. "a lastne wj'^ol Ako stori uciteljstvo svojo ••olinost tudi proti samemu s»»lii potem, ko j'> delalo doslej samrj za drnjre, pokaže !e. (,;i j'! faktor, skaterim treba raiuniti. Faktor pa, s katerim ni treba racnniti, se jetlno-stavno zbrise, kakor so se doslej brisale naše zahtevo. Katera stranka bi hotela »tcJlcljslvii pripomoči do tega, kar mu gre po božjih in državnih postavah ? — Oglasi naj se, pokaže »aj se, in ?, njo naj bi Slo uCiteljslvo v boj. Ne vežirno se pa z nobenim, ne pomagajmo nobenemu, to se drugače še tako ž njim vjemamo, ako ne vemo, za kaj. Držimo se navodila: wdam ti, Ce daš ti meni«. Če Se nadalje postopamo kakor do sedaj, ostanejo naše mreže prazne, ko se bodo dragim, ki 7. našo pomočjo lovijo, trgale od teže • rib. IViteljstvo ua (Jonskem naj ne bo podobno petim .svetopisemskim devicam, katerim je olja /manjkalo ravno takrat, ko so je najbolj rabile. V nas *]e velika 1110C, ki je pa dosed.ij h« drugim koristila. Porabimo za svoje slauov-ke korinli vsako priliko! Postavimo -i vsi deželni učitelji skupen program in delajmo po njem ! /.družimo se v deželno učiteljsko društvo ali v zavezo okrajnih učiteljskih društev, ki bode delovala v korist deželnega uCiteljstva ! Na delo! Sred je delavnim m pogumnim mila, Delajmo pa združeno, ki r delo pos.iuie/iiih v sedanjih dneh malo i/d.t: ,.i delo in trud naj nebo bla-jru-luviv Na <•'driske m, meseca maja I Silil. VcC učiteljev. Svojim ovni nismo ino^-li verjeli, da se more po^ilj.ili med svet tak bombastičen pamllel ua Čast in poštenje učiteljskega imena! Ta okrožnica je pi-ana vseskozi v ilnliu mteriiiicijoiialiii' socijalue deiuokiMcije, kar ucileljslvii ue mole bili ne v Čast iu ne v ki,ivI. ,Dam ti, d- daš li meni*, .Dodimo /ave/niki le one straiilii', ki uniii zlobni (V!)bol|>-o eksi-.leneo", lako kličejo v okiožlilci najnovejši sramolilii našega ve ino rodoljub-mva uCitelj-lv.i. Najprej bodi omenjeno, •la v deželi ue poznamo strank, o kideiih bi -e molili tako govorili, kakor okrožnica. Ali tudi v v;|iu\i|ii, da bi med Slovenci imeli take stranke, nobena bi ne mo^la dati ku-k.va zagotovila, ker kaj takega ni .' njeni moči. V deželnem zboru je t(l Slovencev iu 10 i.iliov, a kaj je v zvezi H leiil ia/iuerj.'iu. to je menda znano vsnkomur, Dalje pa inoramo opazili silno žalosten pojav, da st> odlašajo iz srede liaSe^.i ilči-teljstva življi. ki liiinaju vzvišein-jših nazorov nad svoj trebuh. Poreče se, da »izstradan" človek ne more imeli idejaiov; - ali take sile pa vendar š,- ni, da bi uCileljstvo drvilo za v-akini lumpom, ki bi pokazal ^roš, rezdomovin-ki!i. edia-) kruho-luuskih stremljenj, nedostojnih tako važnega stanu! Prav značilno je to, kar pravi okrožni« a «1 -ir.inkah na (ionskem. Katera zrnata, V|..|-..š,i. aii narodna ali M .1 h 11 iče v a ? S katero stranko naj nedeljivo delujeV Ibeiini), da bi ns bila M.ihuičeva ,-tianka- v d.v-li (.hi-lej je |,- nekaj p-iie-s.iiov. ki i'i'i'|o vuj-ke), vprašamo: aii je tctM U.iteli-tvu š,..|,. premišli,.v.di. s kaleio .-tianko- 11.11 delu;.'? Ali tako žalo-lno spri- .'aio daj.ie vz/ojitei,......k.š«. mladine? Torej tudi z iia-pr.ilniki šole -ploh bi se zvezali za - «ro;?! Hvala l'.o-u. >U naše iičitel.j-stvo iii tako. Takošue nazore so mo^li zatro-iti med učitel;-t\., le <:a-protuiki ua-Siv-i uar*idnerM napredk.i, ¦ a slehernega rodoljuba in narodiuva u.-itelja dol/.nnst bodi, dase't.iko slabo seme radikalno zatre. Sred-?tev v to je veliko na razpolaganje, o tem naj bo ie prepričan sam pisal ¦«¦ okrožnice. Piav zaniie''-. pojav je ta okrožnica! Prihaja od učiteljev, ki so izstopili iz uCi-teljske^a društva sinri-ke^a, ker ottromua večina ni hotela tako plesati, kakor je zatrodel eden sam. in oni, ki so prvi zaviyii naj-primitivnejša načela o sku p nem *ie-i o v a n j 11, kličejo zdaj na s I o ž 11 o s t uči-teljstva. ('."»m naj primerjamo tako (joro-.-Jasno ravnaiijer lu proli komu je naperjena okrožnica? Proti narodnemu vodstvu na Goriškem, ki je lani še-lo prvič nepopolnoma zanašalo pri volitvah v deželni zbor in ki ima za seboj eno samo dežeiuo/.borsko zasedanje! — In vendar se je prav v tem prvem zasedanju fcun?Cuo reSil učiteljski zakon, ki vsaj najpotrebuisim učiteljem pripomore do dostojni.še plaCe. Da ta zakon ni ugodnejši za uciteljstvo, to ni krivda slovenskih poslancev, ki so morati Se za to malenkost dajali Lahom druge nagrade. ¦— Ako se pa zdaj Se udriha po slovenskih poslancih, ako se izdajajo lake okrožnice, tedaj je to le grda nelivaložnost, vredna najstrožje obsodbe. Naše narodno vodstvo je pač Se zelo malo Časa pri svojem delu - in uspehi so Že tako veliki in očividni, da jih vidi vsako polilisko dete. Zal6 pa jo to vodstvo strašen trn v peti narodnim nasprotnikom in vladnemu sistemu na Primorskem. Ta dva nasprotnika uporabljala vse sile proti našemu narodnemu vodstvu; njima pridno pomaga 1 Muhničev generalni štab hivz vojske, — in lem se zdaj pridružujejo nekateri učitelji, Mi sprejemamo ta čin na znanje. 1'verje'ni smo pa, da naše učiteljsko bo znalo samo najbolje odvrnili od sebe vse možne posledice, ki bi učiteljskemu stanu ue bile v korist, narod bi pa imel očilno škodo. In za Iu gre! Še veliki) imamo povedati; lo pa prihodnjič. Vsekakor pa «>poziirj:imo uCileljstvo, naj bo res pozorno, toda na to, da gori ponatisnjena okrožnica ue bo škodovala uci-tcljskeiuu poštenemu imenu, kaj I i kaj Se ostane, ako bo tudi lo oneCaSCeim v očeh vsega naroda V * Ko smo že napisali gornje besede, prejeli smo „K d i 11 os I" od torku, v kateri je ludi ponatisnjena la okrožnica. „F,di-iiosl" najprej odločno imenuje Škandal, da letna plača za izobraženega narodnega vzgojitelja zuusu le UHl gld., Čemur pritrdi vsak pameten človek, poteso n.i nadaljuje: »Strinjamo se, da dolicuiki' poživljajo svoje stanovske lovariSe ua krepko organizacijo v nhramhn vkupnili stanovskih kori-slij; da pozivljnjo na združenje po poti stanovskega napredka. Jako umestna je apo-slrola, da tudi učitelji morajo, da vedo, kar hočejo. Saj dandanes dela tako slednji siromašni delavec, pa ne bi smel lako delati učitelj, vzgoje v 111 elj naroda? Obsojamo pa najodločneje ue moremo drugače — len-deiicijo, ki .'-o vleče kakor rudeča nii po vsem pozivu ; klicanje ua upor . proti sedanjemu vodstvu goriških Slovencev! Morda je res, ¦-- nam niso znane podrobnosti *) daje nekoliko krivde ludi na sedanjem vodstvu, da še ni povoljim rešeno učiteljsko vprašanje ua (ioriškem, toda dotiCuiki, ki so izdali ia poziv, naj bi pomislili hladnokrvno, ali bi bil moralni ugled iu iiialerijaluo stanje učilelj-stva res na bol jem. ako bi bila usoda dežele (ioriš|;e v rokah 011.h ljudi j, ko j i m jedi-uim m dobiček je ta polajna agitacija nekaterih učiteljev ?! Velika večina učiteljev so razsodni možje, nadejamo se I »rej, da nas razumejo. Odkrilo bodi povedano, da nas je zazeblo v srce, ko smo pi-eCitali odstavek: »Katera stranka bi hotela učileljstvu pripomoči.......oglasi naj se, iu x njo naj bi Slo učiteljsko v boj. Ne vežimo se pa z nobenim, ne pomagajmo nobenemu, če se drugače Se lako ujema m se za svoje la-tue, slare tradicije, iu m' zuiene se za lo, da je ves program dotičue stranke v dijamelralnem na-sprotslvu s lem, česar si žele učitelji gled-svojega razmerja v socijalueiii življenju. V poplačilo torej za lo, da mu pribiti ! :pin» na pomoč- ta ali oni, naj bi uCileljstvo vivl.» <-d sebe svoje uverjcnje, svoje nazore o naj S\ in' pomagalo komu drugemu U\<:\ >>L. !"> se »š,. tako ujema ž njim*! liosp .da. to se pravi po nase: delali proti svojemu prepričanju!! Ali se goriško učiteljsko n s postavi ua tako nizko stališče" Ali hoče res s tako — kako bi rekli?! - izključno »učiteljsko" politiko izjaviti slovesno, da se ne Culi členom naroda, ampuk posebno, le /.ase skrbeč«) kasto?! Dajte — nikilo vam ne sme zameriti tega iu z aaso strani vam je zagotovljena vsa podpora - orgauizujlo se, vzemite sami svojo stvar v rok*1, grajajte, ako menile, da je ta ali oni kje zanemaril vaše koristi, ali ne kličite na upor proti stranki, koje voditelji imajo poleg morebitnih hib neulajljivo tudi velikih zaslug za nuiud na (JoriSkem! Ali hočete konstruirali nasprot-stvo med splošnimi koristmi naroda in svojimi stanovskimi koristmi! Ali hočete postaviti ograjo med seboj iu duhovsko in posvetno inleligencijo, pripadajočo po ogromni večini oni in isti stranki V! Ali hočete grajati tudi dobro, samo zato, ker je doSlo od dotične stranko?! Tako stališče bi bilo nizko in krivično ter -- nedostojno značajuosti in inteligencijo slovenskega učiteljska". * * * Nadaljevali moramo, a ne na gornjo okrožnico. Neki učilelj iz znane neznatne dnvžbiee je poslal »Edinosti« dopis, kateri je ta sicer priobčila, a dala nanj pošlen odgovor. — V onem dopisu imenuje naš uvodni članek »zvijačno sestavljen", ker po eni strani učiteljsko pomilujc, po drugi pa mu *) Znjroliivljumo, da na slovenski sirani ni nikako krivil« Naravnost nsludno je, da se ncknlcr-niki drznejo udrihati po edinih svojih zagovor 11 i k i h. Kaj pn, če odvrnete od sohe »o te prijatelje*? Ako menite, da dosef.elc kaj s silo, varale se silno! • - 17 r e «1 n. očita, da je »nčileljslvo samo krivo*), ako je zboljšanje mulo veeje(?) nego nič". Naposled se obrne /. nočuvono drznostjo proti deželnim poslancem, kalerim kar grozi v v.mislu okrožnice, čeft, da učiteljsko naj si poiSče drugih zaveznikov (k jo V)' — Nu lake grožnje odgovorimo obširneje prihodnjič ; danes pa rečemo le toliko, ila prod lak«» otročjimi grožnjami se poslancem no bodo liiufe tresle; ako začnejo poslanci grozili takim razsajiičem, - takrat lin malce drugače. Saj je ze nad vw smešno tako oblastno udrihaiije, kakor da bi cela dežela in vsi volile! Sli v boj na komando par vročekrvnih glav, katerim ni nič ložjega nego odhiti vse meje presegajoče rožičke. Vsa čast slano, ali laki izrmlki ga lu kompromilu-jejo in poslavljajo v nevarnost njegov ugled iu koristi. »K d i n o s P je dala dopisniku zaslužen odgovor, thi ga ne bo nikdar več mikalo, razkrivali slovenskemu svelu svojega kruho-borska. Dostavljamo tuk zakrivilo, ker se je minilo v novi načrt J-.akona neko dvoumno določilo, to je in ostane resnim. Načrt zakona je star od 1. 188J.., a nikilu učiteljev se ni pobrigal, da bi K» proučil. Se le zdaj, ko jo ?.c precej pozno — je našla »S o č a* ono določbo! l':>i to ni malomarnost, ne vemo, kuj naj tako imenujemo. Ko je bil izdelan načrt zakona, moralo bi si ga učiteljslvo oskrbeli, reselali |?a in izreči o njeni svoje mnenje, — a te|?a se ni ulorilo. Zalo je tudi sedanji krik ne le krivičen, marveč dobri slvan zelo v Škodo, ker draži tisle, ki imajo Škarje in platno v roksvh in se ••- futijo zadete po krivici. Ali je lako ravnanje modro ? — U r e d n. Nn ta posiv treba točnega odgovora tudi ou nafto sirani — dara pncla, boni milici! fcVveda ne velja ta nafta izjava vsemu učiteljslvu, ker ne moremo vedeti, ali s« in v koliko se isto v svoji tikupnosli indenllll-kiijo % nazori že priohCenegu poziva, oziroma našega današnjega dopisnika*), Ako kličete; Organizujmo so! — Unlnj imale prav, Ako poživljale: Zložimo ho zu svoj stanovski interesi tedaj so poHlužttjelo le svojega nedolakljivogn pravu. Ako pa 'hočete odvzeli narodu izkušeno in v resnici ludi iimogoziislužnc '/.»govornike, ter iskati si o so li, » « dan z imeni" Ali i! Hajt je mod:?, obmolknil in listib več: ni imenoval. Zakaj ne? ZbIo, ker jili je luko malo, da ue zaslužijo skupnega nazivanjti »več. niltoljev . -Ta odpor dokazuje, da niiSo učiteljslvo pozna svoje prijatelje in da se ne da molili tudi v mnluusib nkus-njavsb. — Uredil. .Soče". „Soča" izhaja vsak petek o poldne in velja s prtl^o „5upi*»r»kl ll»t' vred po pošti prejemana ali v tinriri na .lom pbžiljana: vse loto.....rf.1. *-4l». _ pol leta......-'-"¦ retrl leta .....t"10. 7a tuje dežel« toliko u-t, kolikor je vtvja poštnina. Delavrein in dni}.'«" f«a"j premožnim novim uaroi-uikom naroinioo znititmii, ako s«, o/lase pri upramiSHu. »Matric" izhaja vsakih H doij v.-ak drujri torek iu velja za r»-lo Irto 8») kr. »Gospodarski List" izhaja iu se prilaga vsak me.-ee v oh-sefiu 1»; iilrauij. Kadar je v petek praznik, izidela lista že v četrtek. je poslancem hvaležna, radi par ljudij pa, ki so že ostali itak osamljeni v učiteljskem društvu, naj gg*. poslanci nikar ne odnehaj« niti za las v prizadevanju, da bi se z deželnim šolskim zalogom olajšalo breme posamičnim okrajem in zajedno dostojno urediii tudi dohodki — vzgojiteljem naroda. DOPISI. lat Podgore. -— 21. t. m. smo obhajali redke svečanosti. Krasna nedelja rožnika ..... vsa narava v bujni rasči, vinogradi v najlepšem cvetju, lipe duhte svoj prijeten miriš, kostanji po hribu se razcvetajo, vse vabi v čarobno naravo. To je povzdignilo tudi nas trojni praznik. Obhajali smo namreč svetega Alojzija, zaščitnika učeče se mladine, blagoslovljene šolske zastave in blagoslovljenje nove šolske hiše. Ze dan poprej se je veselo uabivalo, vabeč mlado in staro k redki svečanosti. Ob 8. uri se je zbrala mladina v cerkvi, kolikor je bilo mogoče je napolnilo \er-kev ostalo ljudstvo. Prvič se je blagoslovila nova šolska zastava; na to nastopi domači kurut ter razloži v jedernatem živannem govoru pomen blagoslovljena zastave in s. lito. (Jr-pod govornik je prav v živi besedi jasno posnel nauke za mladino in roditelje iz podob na zastavi, nauiieč sv. Ane in presvetli družine, Na to je sledila peta maša z blagoslovom, pri kateri so peli šolski otroci prav ubrano in dostojno. Po dovršeni sveti masi so nasto »ili 4 duhovniki, katere je domači gospod za in svečani dan naprosil. Mladina so je razvrstila tako, da je deček nosil pred vsakim razredom božje razpelo, katero se je potem v posamičnih sobah obesilo. Za otroci se je razvrstilo mnogo ljudstva tako, da je bila krasna procesija. Ta je molila litanije vseh svetnikov iu .se pomikala do novega S. poslopja kakih rOO m. daleč med mlaji in zastavami. Umeje se, da na zvoniku, kakor tudi na novi s. hiši, je bilo razohešimih cesarskih in narodnih zastav, pa tudi ena papeževa je vihrala. Ze v cerkvi so zapeli duhovniki »Veni crealor sp." — otroci so pa odpevali. Mladina se je postavljala pred novo s. hišo, moški na levo in ob strani, ženstvo na desni. Sveto opravilo se je vršilo po znanem obredu, najprej zunaj š. hiše, za tem v največji š. sobi, v katero je moglo vstopiti zraven otrok le malo ljudstva. Pred blagoslovljenem in mod lem, ko so duhovniki vse prostore blagoslavljali, pela je mladina več kitic znane pesmi »Prid1 sveti Duh*. Po dovršenem opravilu pa dve kitici »Hvala hod'g. H.» Okraj. š. nadzornik g. Fr. Vodopivec je izrazil srčne želje predsednika c. kr. okraj š, sveta, preblagor. gospoda Al. Bosizia, ki obžaluje* '•" s,< te svečanosti ni mogel ude« lepiti. Zalem je spregovoril v imenu c. kr. okraj, š. svetu, želeč občinarjom najlepšega sadu, kateri nuj bi izviral iz te hiše. Nagovoril uči-teljstvo ter izročil voditelju ključ, priporočivši, da —- naj odpirajo srca in razum nježni mladini, in slednjič opomni mladino, naj bodo hvaležni vsem činiteljem za tako lepo hišo. Sklenil je pa prose, naj neskončno milostljivi Bog mnogo, mnogo let živi presvetlega cesarja Franca Jožefa. Mladina in ljudstvo odzvalo se je s trikratnim «živio», prva je odpela d\ e kitici cesarske pesmi. Gosp. š. voditelj se je zahvalil v imenu učilcljslva iu otrok vsem sodebvalcem te krasne hiše ter obečal, da si bode prizadeval on kakor tudi učiteljstvo in š. mladina se vrednega skazati tolike dobrote. Razloži še, s čim naj povrne učiteljstvo in s čim otroci tolike dobrote. Konečno je več otrok prav jasno dcklaino"aIo več primernih koščkov in mladina je zapela primerne rodoljubne pesmi. Kakor navadno tudi sedaj je slavno županstvo preskrbelo lepih kolačev, katere se je razdelilo otrokom. * Ta hiša je menda največja na slovenskem delu goriške dežele, pa tudi najbrže najlepše izdelana. Ousega 5 velikih dvoran iu troje stanovanj. Stanovanja so popolnoma ločena od š. sob in vsako stanovanje ima vse prostore pri rokah. Zunanje in znolranje je prav skladno, okusno in pripravno. Naj bi ludi mnogo dobrega zaplodila! Bog daj! Z deželo. (Zahodnim Brieem v pomislek.) — Srce nam je veselja zaigralo, videčim v zadnjem času oživotvorjenje dveh društev v zahodnih Brdih. Skrajni čas je bil, da so se začeti gibati ludi obmejni Brici ter da so stopili na svoje noge. Odbor pri „S I o v. je z u* nam daje poroštvo, da društvo bode razvijalo živahno delovanje in nadaljevalo pred leti započeto delo. Se vedno imamo v spominu, » kakšnimi pametnimi predlogi in peticijami se je večkrat „S1. jez" oglašal, čemur so se pa kratkovidni ljudje posmehovali. Danes smo vendar za en korak naprej, zalo pa upamo, da se bode dalo polagoma marsikaj izvršiti. Za zdaj priporočamo vzajemno delovanje političnega društva in na novo osnovane »sadjarske in vinarske zadruge". Pri nas je gospodarsko in politično vprašanje lesno združeno ; ako hočemo kaj doseči, moramo drug drugemu prizanašati in ne hujskati stanu proti stanu, kakor se večkrat žalibog godi na Slovenskem. Ako vsi stanovi sodelujejo in noben stan drugega ne izključuje, tedaj smo gotovi obilnih uspehov. Vzgled bodi nam Štajersko, Trst in Istra. Posebno v prvi vidimo, kakim velikanskim korakom prodirajo naprej. Zakaj imajo štajerske denarne zadruge tako velike.reservne zaloge?! Zakaj tako uspevajo sadjarske in kmetijske zadruge? Samo zalo, ker vsi stanovi složno delujejo, in nikomur ne pride na misel duhovnika s f... 'poče-sčevali, lajika pa z »liberalcem" itd. To posebno poudarjamo pri svojih rojakih v zahodnih Brdih. Ob svojem čas« smo na lem mestu opozarjali, kako neugodno je politično stanje zahodnih Brd. Prav tu vidimo, kako nesrečno politično položenje upliva na gospo- darstvo, narodnost in celo na moralo. Časten spominek zasluži oni. ki združi Brda v eno celoto. V prvi vrsti naj »Slov. jez" deluje iti to, tla se vsa Brda združijo pod eno ala varstvo. Ni smeti gledati na daljavo iz Gr.uliške ali pa Gorice. Zahodni Brici' naj zahtevajo uradnika od glavarstva, ki naj hudi vsaj vsak mesec enkrat v Biljano, da prihranijo daljno pot v Gorico ali pa v Gra-diško. Tako se godi v tolm. glavarstvu. Vsak mesec «nkrat hodi uradnik od glavarstva v Cerkno in v Role. Ako bi bilo enkrat sodišče v Brdih, bi prišlo vse to samo ob sobi. Vsekako naj .SI. jez* z vso vnemo dela na to, da se ta pereča vprašanja ugodno rešijo. Naši vrli poslanci založijo ves svoj upliv ua pristojnem mestu; za ugodno rešitev se ni treba bali. Sploh želimo, da bi oživljeno in prenovljeno društvo najprvo vso svojo pozornost obračalo na gospo.lar.ska vprašanja. Kmetijstvo je menda na najzadnji stopinji. Drevesnic iu litnic ne vidimo v zahodnih Brdih, v=e je po starem kopitu. Živo potrebujem" potovalnega učitelja iz kmetijstva, ki bi hodil p» deželi in ljudstvo vzspodbujal k.napredku. Poglejte na Kranjsko; kako kmetijska družba skrbi /a predavanja v kmelijslvu in sadjar-sliu, v gozdarstvu, vinarstvu itd.*) Zihodni liiiii so v tetu oziril pozabljeni, njih pozna le biiič iz Kormina, ko prinaša »šekiicjonV Županstva pa morajo odložiti skrajno nebriž-ni.st. Njih delokrog je velik in jako obziren, samo treba se ga je zavedati in pravic se posluževati. Županstva so prva lu, da gredo ua roke .Slov. je/.u" in ga krepko podpirajo. Samo delavnosti je treba -~ in uspehi gotovo ne i/. Silvan Pečenko i/. Bolca nabral v družbi svojih sorodnikov iu prijateljev o priliki sv. birme v llihem-bergu gld- Vr,0. — Florijiiii Čcliovin v Bra-nici I gld. - - Slavna posojilnica v Tolminu i!() gld. — Ivan Vogrič, uaduč v p. v 1 {urici, gld. I'o0. - Fciiu- Simčič v Martinjaku I gld. J. Klanjšček v Si. Ferjanii 1 gld. -Ambrož Poniž uaduč. v llihembergii i! gld. Martin Štrukelj i/. Sempasa 1 gld. Za poročilo «D e ž e I n i z b o r g o r i š k i • v korist «SIugiuiiii» zavn.lom: Deželni poslanec iu odbornik dr Henrik Turna v Gorici 5 gld. — Ivan Nagu v Javorniku I gld. - -.los. Ftiilani, duhovnik v Villi VicetiJini, I gld. - Peter Brimiat v Št. Petru pri Gorici gld. 2i20 (morda pomota, za naročnino r). Dr. J. Tušar v llovitiju 1 gld. Prof. S. Rular v Llubljani 5 gld. Henrik Malnič v Kanalu ."» gld. Kaplan F. Guzelj v Šem-pasu I gld. - Franc Fabjan v Itihembergu št. 151 dal t gld. Dr. Marij Pascoleito v Ajdovščini l gld. — D. s. svetnik K. Fiegl iJ gin. — Avg. Dolenc v Ajdovščini :"»0 kr. - Ant. Miscltit/. na Štajerskem, 1 gld. - J. Koršič na Tirolskem i! gld. — Župnik Blazij Grča .jO kr. Neimenovani i/. Podgore l gld. — Jakob Kocijančič 50 kr. - Joaip Brezigar nabral gld. ii"50. — I, Sorli v Pa-zinu gld. 2'20 (za naročnino ?). — Karol Fa-ganeli v Mirnu 5 gld. Itodbina Bizjakova v Dornbergu l gld. - Nadur. Igu. Križman v Dorub. 50 kr. - Župnik Lovro Juvančič v Dorub. 1 gld. Trgovec Ivan Lokar v Mirnu l gld. — Poštar A. Berginc ua Srpe-nici 25 kr. — Kaplan Alfonz Blažko v Pod-melcu 2 gld. N ames to tombole za .Slogine" z a v o d e. Nt >;do, ki je doslej vsako leto po- trosil 2 gW. za tombolo, daroval je letos enak znesek za .Slogine1- zavode, ker je spoznal, da s svojim podpiranjem ni pomagal k veljavi slovenščine, ki je Se vedno preži-rana od onih gospodov, ki prirejajo to tombolo, a imajo potrebo tudi slovenskih grošev. Daroval je ta znesek v spodbujo drugim Slovencem v Gorici in na deželi! Dalje so darovali: Župan in deželni poslanec Anion Klančič v Pbdgori 5 gld. — I. B. T. 1 gld. Bog daj obilo posnemalcev! - - Za »Goriškega S o k o I a»: Ivan Hejevič iz Gorice 2 gld. — Za ponesrečenega Blaža Skrinja rja v Pevini (glej poslanico v predzadnji =Soč»»): Sodni pristav M. Primožič v Trstu '.i g!d. (Doznajemo, tla je ponesrečeni prejel naravnost še druga darila, katera objavimo svoječasno). Narod, ki dokazuje toliko vslrajnosl v požrtvovalnosti, ne more poginiti. Naprej po taki poti in pravična reč naposled vendarle zmaga! Iskrena hvala dobrotnikom naše mi'? ileefl Čast jim! ,Eeodcl Lltorale* in njen sinček »Eeo del Popoln" st.t nam Slovencem do cela enako naklonjena lista, kakor .Corriere*, »IVroIo", .lodipendeiite* itd. - - Za neke reči jima po velimo prihodnjič! Ctijemu, da je se vedno mkaj Slovencev, ki naročajo ta dva li ta! Netilka l>re/tiiktuo»l v Gorici. V Goriu je bit ustanovljen I. iMStt. Cy-c I i s t' s-C!ub, ki stv-je večino c. kr. uradnikov, samih tujcev; domačinu pač ni nijed-tiiy,i Nemca, k večjemu so .,Nemci* s slovenskim ali laškim rojstvom. — V nedeljo je slavil ta klul> U) - letnico obdauka. Dosli so tudi nemški tovariši i/. Trsta, iz Ljubljane iti od drugod. K slavnosti je bilo [M>vabljemi tudi enako laško društvo fonško. — Toda .Kolesarsko društvo .Gorica* ni biti) povabljeuo; to se je zgodilo Vsled p.»-sebnega - sklepa. Naše društvo se pač malo briga za to. ali ga družbiea tujcev vabi k svoji slavriosti ali ne; toda to namenjeno pre/iranje je očiten doka/., kakosna čustva prešitijajii društvenike, večinoma c. kr. uradnike, v deželi, ki je po večini slovenska. Iu proti takim čustvom ljudi), ki jedo tu v Gorici dober kruh s tem, da služijo slovenskemu ljudstvu, najsvečaneje proteslujeiiio. Ko i/.ve.i.o uatancoeji imenik glavnih kt -lovodij tega nemškega društva v deželi, kjer hi morali biti skromni iu lihi sem pri-hegli Nemci in neniškiitarji, jih objavimo, tl.i jih boi|i>vSlovenci pognali. V Št. Petni pri Gorici bo v nedeljo, kakor smo naznanili že v .Primorcu", shod, kateri je sklical jako zahrbtno kajriaii Knavs, osrečevale«; goriških Slovencev, došel nam s Kranjskega. Da bo kranjsko šusmardv.-i popolno, pridejo baje i/. I.jul:'j"ne štirje glavni krič.iči, med njimi neki (iosliiič.ir, povsem neznatna osebica, goriškim Slovencem neznana visokost. Pride ludi glavni 'Sloveli* čev» kolovodjatlr. K re k. Ali prideta tudi '/.nameniti tir. Sii^lerčič in goriškim Sloven« •¦m predobro v spominu ovali Povše, ne vemo. Shod bo ob 5. popildtie ua Cernicc-vem dvorišču; vstop bo sicer pw>st, a kdor bo hotel s e d e poslušati pri nas nikdar občudovane modrosti kranjskih osrečiteljev naroda, plača dva groša. Ktlin.i točka bo razgovor o «K r š č u u s k o-s i c i j a t ne m na-č r t. it». Čudimo se sklicateljem tega javnega shoda. Pri nas je že davno načrlan krščansko* socijalni program, ki se tudi prav lepo iu vspešno izvršuje. Kako pridejo kranjski kaplani in njih pouiagači do luiati, tla hote govoriti o takem programu v 1. IS%. po rojstvu Gospodovem, to nam je neimiljivo. Ali hočejo li ljudje dajati tako spričalo uboštva napredni Goriški 1- Naše ljudstvo je bolj zrelo nego si mislijo! Zato rodoljubnim okoličanom svetujemo, naj se le udelež*-shoda. Zadnji ,Pr. L." ni nič omenil tega shoda, Itazg!a»e ^.i le z lepaki. Hoteli so ga tiskati v naši tiskarni, a dela nismo -boleli vsprejeti. Ako bo torej ohčiiiitto vabljeno, naj se le udeleži, škodovalo ne bo nikomur, ako bo tudi slišalo modrost kranjskih gostov, ki so se doslej pobrigali za goriške Slovence toliko, kolikor mi za (lulukafre. Za predelsko železnico še - le začne prava borba. Ker naši poslanci niso prišli do besede (je pač lak6 v našem parlamentu !i je govoril tudi v njih imenu koroški poslance Steinvvender v poslanski zbornici in v dele-gaciji. — Odgovor vojnega ministra je zfij rasdražil trgovske krogi.', češ: ali se bodo vse železnice vedno in vedno gradile le ptl zahtevah vojnih osirov? Tud» li oziri se nio-rajo kdaj ukloniti irgovski koristim, katere pri nas zalite vajo predelsko železnico. In zalo začne borba proti nakan:..n vojne uprave za prekoristno železnico po Soiki dolini. Upamo na konečno zmago. Učiteljska polemika. Od več učiteljev smo dobili učeraj iu danes nasvete, naj bi nič ne odgovorili znani okrožnici, češ: esami so se obsodili*. Ob enem se nam jt zatrdilo, da učili Ijstvo že samo odgovori, kakor zaslužijo taki ljudje. — Tej želji nismo mogli ustreči, ker je bilo že vse stavljeno in ker moramo zavrniti strahovito kvarne na zore, ki nečuveno sramote učiteljski stan. Učiteljstvo naj le pazno čita, kaj piše '-Edinost«; kako je pi pisal 'Narod? od srede, se skoro ne upamo ponatisniti. «G oris k e .n i b i i i s t o» je na/.val pi-alce one okrožnici-. Kdor more priti do one številke <• Naroda-., naj prečit;« iu premišljuje. Za danes r«*-remo le toliko: Ali ni škandal, tia v-e narodno časopisje se uior.i u.i t;;k tla, baviti s slovenskim učiteljsUom v sedanph zamotanih odnošajih ? Povodcu j v FurlaniJI, o kateri snu. govorili, je naredila velikanske škode. Ceni.!, jo v žiip.miji.h Ciprivu Ju.oOO, Moraro JO.immi, Mariano-Coroua 57.000, Frata iiOOO, Itoman-oo.OJJO, Medea J0.00O, bli/.u toliko v Ver-i in Vilesse. • - Vsi iiierodajui krogi se močno potezajo za tlržavno pomoč, ki gotovo tudi pride. — V Gorici bo v ponedeljek po tomboli velika ljudska veselita v ta namen. ¦- Nesreča ne po/.ua mene iu tebe, ilane, zgrabi enega jutri drug7 kilo.- blaga, ki h« j,. prodajalo po gld. \-i\l do P-lO. Svarimo ( okoličane, naj bodo (.revidni: blago i,aj pri-I neso celo tlo pravega tržišča, kjer je posebna j javna tehtnica. Van.jte se sleparskih uie j šetarjev. | I/ (''epovaiia nam pišejo: /IV, je zači I tlne t;. I, m. sv. inisijoii. Prišli so lazari-.li i/. Ljubljane. V sredo, u,\ dali s\. Ivana K.. je bil sklep misijoiia. Ljudski misijoiii imajo velik upliv na moralno stanje. Marsikatera krivica se poravna v lem času". I/, IHvaee nam pišejo: Poročam Vam veselo vest, da smo se ludi mi začeli gibati, kajti dne _'•». t. m, smo ustanovili bralno društvo, s kojiiu se začne v hivači novo narodno življenje. Da bode druMvo vfcpcv.ilo, porok nam je njega odbor in splošno zanimanje zanj, Prvi korak je že storjen, rojaki. puprituimo s tlela, ki bode nam vsem v ta--l in korist". Letina trgovina. V zadnjih šliri-naj~.tih tlueb je bilo v Avstriji po večini suho vreme in vroče. - Plohe so bile le redke: viharna deževja pred veliko vročino p.i obujajo skrbi, da bo to slabo delovalo u.i zorenje zrnja, katero bi utegnilo predčasno dozoreli. — Na Ogerskem okoli Tise pričuo žeti že koncem tega meseca. Na merodajuom trgu so se cene le neznatno preminjale, dasi večkrat, kar je naravno v zvezi s sočasnim oziram ua boljšo ali slabšo letino sedanje setve. V tem oziru so jako merodajna poročila iz severne Ameriki'. Stališče inokno kupčije je zopet slabše. Deloma so temu krivi veliki mlini sami, kajti pri večini se opaža neka omejenost v sredstvih, a le vsled konkurenčnega 'noja morajo skrbno braniti svoje koristi. Koncem preteklega leta se je nekoliko ».boljšala kupčija pri nekaterih številkah.. Skratka smemo reči: pogled na splošni uspeh letine je zdaj uprav krasen. Sedanje pšeiiične rimo so take. tla mlini baje ne delajo s posebnim dobičkom; ako torej ne bo kakih večjih podnebnih nezgod, sinemo pričakovati, tla pri cenah iu bo uikakih posebnih sprememb. »Materino delo*. -- Zadnji •Primorec- je ime! prilogo, v kateri je bilo objav- Podlistek. Slovaške sličice. ČešLi spiram I i, preložil Fra Brala stoklonkarja. [Nadaljevanj.-]. "Kaj delate kaj pri vas V , začne jeden izprasevati steklarja. 'Saj ne veva , odgovori Matej, ocl sv. troli kraljev že nisva bila tlonm. Moniin \n\, da jo tudi v našem kraju zdaj žetev . -Vi tam imate neki slabo polje , nadaljuje prvi, ;Res jo , vzdihne Matej, n lepo je jm le pri ima>, *Koj ti tako ugaja V , zasmeje ae stari kmet. Tega ne morem povedati , odvrne Matej, gotovo zat6, ker sum tum doma . *Pa te eolo loto ni domov!« Matej je pel živo, nekako otožno, in ko ga .loško boječe opazuje, s;az.di se mu hipoma, da poje to pesem bratovo srce. Strese se, kakor bi ga smrt objela, a brezskrbna mladost ga potoAuje: — Ali kako bi mi hotel brat s to pesemeo očitati, saj sem jo sam začel žvižgati -------. In pri moji veri, on na Marico se ne misli ne — odganja si mučilno slutnjo. Jaz norec se bi ne smel tako bati!« Mej tem je ujel blapee Fnmieo iu jej vzel poljub. Ona se priene hudi »vati, in Matej se jima mora prisrčni > smejati, .JoSku *e odvali kamen od srca. Ztlaj ve, da ni Matej liičesa nameraval z ono pesemeo, drugače se bi ne mogel tako veselo smejati. - - — In uprav zdaj so mu približa Marica na eden korak, iu brat je šel za dvojico na dvoru - . Zdaj jej pove Kdaj! Naglo se nagne k njej, močno stisne nje roki in :"» tresočim glasom jej pravi na uho: ------Marica — če me imaš kaj rada, pridi o polu- iločl tja k lipi. Se kaj pogovoriva jn v hipu se napravi, kakor bi nič ne bilo, in čaka /. utripajočim srcem odgovora. Marica pa ne more niti spregovoriti. Prav, tla ne more nikdo videti njenega obličja, kako je zurudelo, in kako čudno se jej leskečeio oči! Kaj treba Mateju, blizu stoječemu, in hlapcu in r ranici, ki so že prišli nazaj, vedeti, kni se godi v njenem srcu! doško pa izve tako še danes. Zate.' ne odgovori nič; saj si tako lahko misli'. l{oki ste :ej omahnili po takt) nepričakovani veseli objavi. In v glav! se ji je zavrtelo od same sreče. Ko se zave. vošči Uho: Lahko noč!:* in odbeži. • Počakaj Marica! kliče za njo Franica. Ali me pustiš samo tukaj?" Moram tudi jaz že iti , obrne se na to k mladeničema. Lahko noč! Naj se vama kaj lepega sanja pri nas!* Ko sta odšli deklici in tudi hlapec, podasta se brata v čum:iiato poleg hleva, kjer imata na tleh pripravljeno ležišče. Matej Teže na postelj«), dene roko pod glavo in reče: v Tako sem ae spotil danes, pa le nisem kar nič zaspan •. Joško mu ne odgovori. Na vrata se je naslonil in zamišljen trgal bilko slamnato. Hratovih besed ni slišal. Kmalo na to se Matej naglo dvigne in sede na prug-k bratovim nogam. — Polna luna obseva jasno celi dvor. Matej se ozre, pogleda na nebo in pravi polagoma: Tako lep večer je, da se oči nočejo zatisniti človeku. tienih devet pisem raznih Škofov na pisa-Vlia kateremu se zahvaljujo za krasno, knifeo — To ie 8°,ovo najboljše priporočilo tonskim materam, da se na knjigo na-roee. kiile v prvi polovici avgusta, kdor Je narofi do 15. julijo, dobi jo za M kr. na dom; pozneje bo stala 70 kr. „lio»i.0«l»rskl List«.—Danes j., priletna C. M. *a junij- Nase svilorejce .ih-jn,.. Zanimuti spis o .Murvorcj i«. Opo- zarjamo na poroko o seji c. kr. ^U^ druži* /¦ «lnr *>- •''P',!!:l: ta»" > ,1,aš,'>l111 L v„e.- 4v za razne podpore, i o utegne pnli ¦r. -sikoma v korist. /»hvala. Stavni odbor Iiranilnice iu posojilnice v Cerknem na fioriSkMii podaril je &* Hf"° vezanii\ zvezkov eknji/nice za mi cerkljanski, olalezki in hukov-s-ki Soli. Slavnemu odboru izreka v imenu vseti treh Sol iskreno zalivalo Šolsko vodstvo v Cerknem. A. TrebSe. Učiteljsko društvo za sežanski sol-*>ki okraj zborovalo bouV v dan -j. julija t. i. tih JU. |>o«l. na liepfiitabru. Dimni red: j', l»|Pds<-diukovo porodilo. II. 1'reeilauje in i'ivcroi!ji'nje zadnje/a zboroumja. III. Slm-siiika olir.nnava na podlajsi ber. Ko^tVk.i Mn.iri škorec* prakl. pu-«kus s i. in ,"». ;*"i:iiki. IV. JVeilavan.r. V. N.i-vdi. Ostala Slovenija. Trd. — k o I a" je izvolil tu - le novi odbor: sta-r»>-l;i dr. društvo* v Tislu priredi dne .'•. pr. m. vtvlno v vrtu »Mondo Nnoio*. — Dne -2.1. t. ni. -<• je zagovarjal -ired pm (itmki g. Anton Jakie, uretluik časopisa ,il pcn»icio Slavo*. Tožil ga je zaderski /iip.ui Tri ga r i, branil pa odvetnik K o r I u u i i/. Splita. Porotna klop je bila M-stavljenu (/. ^amib liberabev. Hazprava je trajala dva pultu dneva in je bila zelo zanimiva. UUiiHlva je bilo natlačeno v dvorani. To/eiiet; Jaki e je bil oliMijen na s mesecev zapora, !*»<> gld. /g»d)e vut-Acine ter na plaOo :JtMJ gld. preminili strokov. Taka olisadba(Nuu'seeilod Cesar je ta r.i/.stkdl».i velike n.itelne \a>uosli. Vmeseeiije norega župnika v Rejami pri Tlttlli. - V zadnjem .Primoiia'/ smo naznanili prav na kmtKem, «la je bil vmešeen v netleljo v rojatisko župo tlon (iitiseppe Juri?.?.:!. 7.e dan popred ali na predvečer vmiš-•Vnja so razsvetlili demonstrativno svoje hi"-e nekateri grctaivi — na račun mestnili krivo-no-iev. ki s*, jim poslali vse na razpolago, pa tudi svojo .ineiito mularijo*, da je ropota!., z mestno godbo vred. M.-lne babe so ttumoma romale v Uojan oUmlov.il razsvetljavo in one so jo poveUale s svojo navzoi'-tio-ljo, dofim so se pravi domafini odlegniii. lleilarstvo je tudi posredovalo ter je dalo (»Uraniti italijansko zastavo, kiji- vi-l.rala na poslopju nekega vroče krvnega. Tako je bilo torej v soboto zvečer. Kaj se je godilo v nedeljo, to pove »Edinost*, ki piše v St. 23.: „V nedeljo je vihralo vse t/olno zastav na fireti. V Rujanu le tu pa tam koja. Kakor glasen memento .Piceolovemu" občinstvu vi brale so narodne zastave na konsumnem društvu, na otroškem vrtu družbe sv. Cirila in aleloda, pred žnpniSCem in na nekojih zasebnih hišah okolu cerkve. Tikom pred velikimi vralmi cerkve je bi! prirejen vtdik slavolok, na kojem so se vile draperije v samih narodnih barvah. Na obeh koncih pa so vihrale velike trobojniee. Na slavoloku so bili ti-le trije napisi: BTidni vedno kakor skala, vso za narod, dom in čara!" •— ,Bog nas bla-goslovio !¦ - .Priporočamo Tebi, Gospodu, da cuvas nas. Tvoj mili rod!" — .PSccolo" je dobro opravil svoj agitacijski posel; pri-lirimieln je toliko njegovega občinstva v Itojari k veliki sveti maši, «la je večina domačinov morala ostati — pred cerkvijo, liritko so tožili priprosli do-maciii'1, videči, da jim redarji ne pustijo v cerkev, vkljnb temu, ko je hilo se prošlora v c«»rkvi za kakih l."iO oseb, k«ir. no: .... ker je trebalo mnogo prostora za »Picco-l«vo" občinstvo.Celo j.ulen .idbornikov drutlva .Kiliiios!* in najiiglednejih okoličanov je mogel Mopiti v cerkev še-le po ostri konlrii-verzi z organi javne_.variinsli. Sploh je bil med priproslo oblei-euinii le redki oni, ki je bil l«)li srečen, da je mogel v eerkov. Torej, ob vmeščenju rojanskega -/upnika so se morali rojauski lanuii umakniti ,1'icio-lovvnm* mestnemu občinstvu! To dejstvo .... ne, ne, molčimo! Kdo bi pa zameril onim Koj.uu anom, ki so vsklikali preti cerkvijo : .Zdaj pa hočemo videli, ali bodo le - ti tudi v prihodnje zahajali v našo cerkev. Potem seveda ostanemo ml doma!" P r o pove d J ni bilo nikake, ni slovenske ni laške • zakaj tak«», lega ni treba pravili. Popoludne pa se j - vršil .sveti blagoslov v prvič v Hojami -- po latinski, a pred li-laiiifiiiui, v onem najsvetejšem momentu, k«) izpostavljajo Najsvetejše iu ko se je vsiktlar do sedaj pela pesem »Častimo te!" in v katerem tonnlku verno ljudstvo vse svoje riislvo jiosveča Uogu - - molčali so pevci in donele so samo orgije. A pripomnili livba, da popoludne ni pelo v v | e z a s | u /. u o društvo »Zarja*. VmeščeiuV brez piopo-vedi! To daje mislili! Kam nas je dovela grda a^ilacija. Oh t. uri popoliulue je bil bank« I v žiipnišču. V označenje zbrane lirn/be navedeno bodi, da se je vrstil govor za govorom v italijanske m j e z i k u, l.e jedeti domačinov je s slovensko besed«) opomnil laško družbo, da so na s I o v a ;i s k i h tleh. A ko je jedi-n govornikov v laškem jeziku opominjal dmžho, -Iu je- večina ziipljauov vendarle slovenske miiodiiom, /adoneli so mu nasproti: Noli e vero! Slavje je doseglo svoj vihtim:-, ko je nekdo hotel v /iipnisiu mi siovenokdi tl< h u.ibir.ili za - .l.ego Nazio-liale', a m menda potem ne vemo pa, kilo je v{ilival na to i ti nabrani den:ir naklonili ubogim --¦ Tr/.ačaimiu! To je bil vilnimr. demonslr.u-ije". Islra. • Dr. Dinko Trinajsti«', odvetnik, u.u. poslanec in pazinski /iipan b'r njegov odvetniški perovodja Majstorovie sla razposlala oklic, o katerem poživljala |»ri-jatelje iu znance lani umrl«'ga «lra. Ani. Po-dreka. tla bi mu povzdignili nagrobni spomenik na pazinskem pokopališču. Darov«' je pošiljali na zgornji naslov. • »Učiteljsko društvo okraja Volosko* sije izvolilo novi odbor, namreč,: i ložo Duh rovi«', mul-učitelj iz Sv. Mateja, predsednik; M a k a-rovič Ivan, nailnčilelj iz Jelsan, podpivd-sedoik: It u besa Kran, učilelj i/. Zameta, tajnik; Miran Julij, učitelj i/. Sv. Mateja, blagajnik; Uajčii- Augusl, učitelj i/. Opatije, zborovodja. — Izvoljen je !udi pomožni odbor radi skupščine učiteljske .Zveze", to ie: It a j č i «¦ Atigust. predsetvo to^a iltic na V Hrvatov. V slogi je moč! Kjer je sloga -~>, tam je napredek! — V Sv. M a r t i tujjgrj^. Buzelu ja ustanovljena nova podružnica ister— ske družbe sv. Cirila in Metoda. Boiii>{ srečno! — Radi piranskega napada na nase deželne poslance je bil preslišan 15. t. m. poslanec Kompare. Preslišanje se je vršilo v Kopru in je trajalo t :i ure. Pokazalo se je o ti priliki, da pri sodišču v Kopru nimajo n i-jednega Človeka, ki bi znal pisati slovenski zapisnik! Kranjska. ~- Delavsko bralno društvo v Idriji priredi v neileljo 28. t. m. javno tombolo s 15 dobitki v korist idrijske revne šolske mladine. Dobitki so vredni GOO kron in so razdeljeni tako, da bodo štiri tombole, pet cinkvin in š e s t kvatern. Listki veljajo le 15 kr. Istega dne zvečer ob 8. uri bo veselica v gostilni »pri Črnem orlu"! Pri tomboli in veselici bo svi-rala e. kr. rudniška godba. Ozirom na tako plemenito svrho je upati, da se udeležijo tombole vsi sloji občinstva v Idriji in iz bližnjih krajev. Bog daj dob«n uspeh v plemeniti namen! ¦— Knežji dvorec grofa Auerspcrga v Ljubljani, ki je bil poškodovan po potresu, je bil na dražbi 25. t. m. — »Matica Slovenska" je imela svoj letni občni zbor «lne iM-. t. m. -- »(Jlasbeno Malico" je pregledal poseben odposlanec I naiičnega miuislerslva, ravnatelj dunajskega kouservatoriju Kur h s, ki s«> je izrazil jiiko laskavo o učnih uspehih, Za novo sodno poslopje v Ljubljani je odobrilo kupljeno »tavhiščc finančno uiinUtcrsIvn. V Ljubljani prodaja trgovci Mihael Kastner žve-plenke ..Sudmark*. Ta Ivrdku živi največ od Slovencev! Cepci so pa oni, ki podpirajo tako trgovino, ki daje dobičke ponemiVval-uemu društvu! - - Ljubljanski mest ni zašlo p je določil v svoji seji ceno električni razsvečavi, katera se v kratkuu napravi v Ljubljani. Štajerska. dO. t. in. je bil ustanovni zbor zadruge Jtinka". -- Slavnnst. »oljskega pevskega društva se |e vršila JI. L m. v Celju prav sijajno. — V Vojn i k u zahajajo v nemško šolo slovenski otroci i/, okolice. Toplice na Štajer- skem so pivc«>j dobro obiskovane. Najvvč gostov ima Slatina. - IT m r I j«> v SI. Jurju ob j. ž. č, g. Krati Bergle z, duhovnik v pokoju; v Lučah pa nagle smrli tamošnji učitelj Simon Vole. - II. I. m. je utoni! v Savi Kriiesl Krimihiiber, kmicipijeul dr. Ari. Kavčiča v Sevnici. Koroško. - »M i r" poziva Slovence, naj zažigajo kresove dne I. julija v proslav«) slovanskih aposleljcv sv. Cirila in Metodu, Ktiako naj štor«'1 naši Slovenci! - V Celovcu mislijo npeljnti električno razsvetljavo, • • Poiieiiičevalno (Irušlvo »S ii d m a v k" bo imelo svoj občni zbor 5. pr. m. v Corici pri vrbskem jezeru lorej ua slovenskih lleh, ¦ Mestna hranilnica v Celovcu prične de lovali I. pr. m, Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem prireja prav pridno zborovanja na raznih krajih Koroške, da s jem vzbuja narodno zavesi koroških Slovencev. Da bi bil obilen uspeh v plačilo za obilj trud rodoljubnih sklicateljev lakih shodov! loškem, mi pečal naših tleh iti IjnlKzn udari željeni Slovi ncev in Razgled po svetu. Avstrija. ¦- Delegacija j«» ktmčala svoja posvetovanja JO. t. m. Neugoden ulis je naredilo ua Hrvate iu Srbe, da je pripo/.nal «le-legat prof. J a g i č, znani slavist, da jo pri obstoječih mlnoSiijih v Bosni - Hercegovini najbolje še dalje rabili ime „b o s e n s k i" jezik. To so ivs čudni odnnftiji! Ako se govori v h r v a l s k e m jeziku, jez«'* se Srbi, ako o srbskem, ropotajo Hrvatje, proti !> o s e n s k e m u pa oboji skupno! Vredni smo palice!! — Češki poslanec dr. Srnin se je odpovedni vodstvu moravsko - češke stranke. Nadvojvoda O t o n, drugi sin pok. ua«tvojvode Karola Ljmlovika, prevzame vsa častna mesta, katera je imel njegov pokojni oče t«T vse preitstavljevalue dolžnosti, koj«> je izvrševal pokojni nadvojvoda It u d o I f. To vse pomeni pa, da stopi nadvojvoda t »ton v prcslolomisledsko čast, ako m> bi okreval bral nadvojvoda Ferdinand d' Ksle. - (insposka zbornica je bila zaključena t!5. , potrdila je vse predloge, koje je spre- i jelši posUuiska zbornica. — C. kr. dunajsko zdravniško društvo je izključilo iz svoje srede dra. Alberta A d a m k i e \v i c z a, ki je iz-jiašel zdravilo proti raku. Izključen je bil iz društva pa radi tega, ker se je pritožil v nekem Časopisu, da nasprotujejo mnogi dunajski profesorji - zdravniki temu njegovemu 'zdravilu. Zbornica ni spoznala opravičenosti in ga je izključila iz društva s 1 Id proti 15 glasovom. — D o 1e nj e- a v s t r i j s k i deželni z b o r je sklican za 1 dan julija, da se posvetuje o novi volilni preosnovi ter uvede neposredne volitve v kmečkih občinah. — P r o t i f r a m a s o u s k i shod se bo vršil meseca septembra v Tridenlu. Ostvska. — Zbornica v Budimpešti zboruje. — Delegaciji sle končali svoje delo. — Razstavo je obiskalo menda že jeden milijon ljudij. — Turška mošeja na milenijski razstavi je zaprla vsled posredovanja turškega poslaništva, dočim je še vedno h a r e m odprl v oddelku 6s-B«davar. Neki časnikarji, ki so prišli k zborovanju v Budimpešto 'in &o bili pozvani k HanlVy-jn na banket, po-vračaj«' se na stanovanja po žični železnici (vspenjaci), so se deloma poškodovali, ker je železnica slabo delovala, — V nedeljo so prišli v Budimpešto ludi časnikarji, ki so bili v Moskvi. Na budimpeštanskeni kraljevem dvoru so zasledili veliko tatvino, s katero so proslavili Madjiirji svojo tisočletno prosvelo, Madjarji imajo še na vrni i voPko slavno-stij, :-¦ katerimi bodo proslavlja'! svoj mi-lemj, namreč s>7. t. m. se odkrije spomenik v Piistaseru, 1'.). julija p:» v Munkncii; s»0. avgusta položijo temeljni kamen spomeniku kralja Sleluna v Budimpešti; do. avgusta odkritje spomenika v Paimonhalmi; :i(), avgusta p;» v Nitri; dO. septemora odkritje spomeniku Sibinjauin Janku v Ženinim (na hrvaških lleh); i!7, seplemhra olvorjenje železnih vrni: KO. septembra položijo temeljni kamen kralju Matiji Korvinu v Kološvaru; -2H. oktobra «ul-kiilje spomenika v Brašovu ild. Kako se vidi, imajo denarja obilo! j fiori na nebu ove risU» obla«'k«»! jrim, mej njimi pa so posut«* zvt»/.dio /nje, spoznava št« le. kako krasno je vs .loško jo še vedno v misli vtopljen kaj pravi hrat, kajti iijpjiova du' apr i dru-«»jm- Edeu plava K«> čdnvek t«» i:., slišal. Iriiifimi peč iifiro 7. mdnu«, /. oblački iu /rezdami. Zahvaljuje se Itojfii, «la mu j«* obranil Marieino siv«'. Tak") lahko lu* mu jo' bi! moiM odvzeti k«lo «lru<:i, — toliko ljudij pride na leto semkaj, iu vendar ji' raktilu nanj. O sre«*na ura, ko se \t>\ Lo moj^el za to zahvaliti. Da bi /«» Lilo polnoči! Zakaj pa še no j;reš spat? , vpraša brata, spomnivši se skrivnega shoda, kajti ljul»o bi mu m» J)ilo, ak«» hi to brat zvedel. .Jutri mu še le razodene vse. - Na spanje ne mislim ta dan . odtrovori Matej odkritosrčno. Na to umolkne, vzdihne in poSepela «"re/. nekaj času: .loško, sedi k meni, nekaj ti nuuain povedati -. »loško pa uehote vd)o«j;a, ali z«li se mu, da mu t«>ži nekaj prša, kakor huda mora. .Matej prim ? bratovo mk«>, pritisne eel«» na njegovo ramo in pravi šepetaj«': Sliši me, brate, jaz s«' oženim ! -Res* , odgovori .loško počasi in sapo mu zapira. Danes sem si premislil, da b«> le lep«', če dobim z ženo še nekaj denarja h kup«Mji, — ona je redna deklica in pole.ir tejra jo imam jaz jako rad . Ktero si pa izbral V , vpraša .loško s tresočim glasom: nikoli še ni t:»ko težko govoril, kot v tem trenutku. Kaj še ne veš V , k«>r ni ona tako vajena težav, kakor midva: Ali lepo bi bilo, ako bi hodila z menoj, duša moja — — . Matej opazi v svojem sanjarenju še le zdaj, da ga .loško ne posluša. Oj, ž«' dremlje , misli si, iu mora se Ziismejati, ila se .loško tak«> malo meni za bodočnost. A slabo si se ulegel, brate , govori dalje, jutri boš ves pobit . Buditi ga noče, ali lep.«'* ga hoče položiti. Najprej poravna slamo, visoko je napravi pri vzglavju, pogrne suknjo na njo in položi navidezno spečega brata na pripravljeno postejo. .loško se ni ganil, duši je bdel. Matej mu še popravi lase, ki mu visijo na čelo, in pogludi ga s trdo roko po licu. .loško je imel kljubu vsem težavam, ki so ga že našle po svetu, mehko in gladko Ime, kakor dekle. Koga Matej potšpljc z roko, zmisli se, da je zelo podoben rajni mimiki. Zdaj še le leže Matej na slamo poleg brata, kar se spomni, da še ni molil. • Rog, Rog , tako so opravičuje, kako me je ta lju-bav npijauila, tudi na molitev sem pozabil-------h 1'oklekne in iskreno moli za brata, rajne roditelje, za Marico in svojo svečo. Po molitvi se takoj vleže spanje na trudne oči, in sanje osreči sanja dalje koprneče duše, -Vva mine za uro, Matej sope lahko. Joško pa se nemirno premetava po priležni postelji, ktei., je bratova roka pripravila. Nazadnje sede in pogleda skozi odprta vrata čumuatna na dvor. Luna stoji visoko na nebu, in na celem dvoru ni nobene senco polnoč je >v:e blizo! (Dalje pride). Židovsko nravoslovje v Talmudu. i.N.uWlj«v.uij.> Izgubljene reči, ako kdo od zidov vrne Kristijanu, temu po Talmudu ') Hog ne odpusti. Po Talmudu ») je prepovedano, nekaj izgubljenega vrniti kristijanu. Isto tam ¦') je prepovedano, vračati kaj izgubljenega krivovercem, mulikovalcem in vsem, ki ne praznujejo šabesa. Po naukih Tid-muda4), kdor kristijanom kaj izgubljenega vrne, se pregreši in utrjuje moč brezbožnežev (kristijanov). Ako ima kri-stijan v roki židovo založnino, na katero mu je kristijan postulil denar ter jo kristijan izgubi , najde pa jo Žid, ne sme je vrniti kristijanu, kajti «d)-veznost j«! prenehala s tem, da je žiti založnino našel;'). O obrestih pravi Tahnudr): prepovedano je, poso-jevati neverniku (goju) brez obresti; toda posujevati z obrestmi je dovoljeno. DaljeT) je pisano: Življenje nežida (odpadnika) je v tvoji oblasti, tem več še njegov denar. (S to obsodbo se navajajo k ropanju). Žiti Bedarride je 1. 18(U. javno proglasil, da žulje lahko odiraj«) radi tega, ker pri njih oderuš-tvo ni krivično dejanje. O človeškem življenju pravi Tulir.ud 8): Nujpoštonejšega med mnlikovalci spravi ob življenje. Dalje1') je pisano: prepovedano je usmiliti se malikovalea; zato ga ne smeš rešiti, ko ga vidiš, da poginja, da se utaplja, aH da je blizo smrti. Po Talmudu !") je dovoljeno umoriti tajilca vere. In zopet sloji pisano11): Dobro je umoriti mah-kovaloa z lastno rokii. In pa ,a): Kdor preliva kri brezbožnežev (nežidov), prinaša s tom Bogu žrtev. O prežsetpvanju . uci Talmud,") da Mojzes prepoveduje prošestovanje zidu samo z ženo bližnjega (torej 7. ženo zida), da je pa žena nežida (kristijanka) izvzeta. Iz tega je razvidno, da kdor ni žid, ta nima zakonskega stami "). Po Talmudu,6) je dovoljeno Židom zlorabiti žene ali dekleta nežidovska -- a žena zidova, ki nima v hiši nič govoriti1S), nima po naukih Talmuda pravice, tožiti svojega moža za prešestovanje, živečega s kri- . stijansko deklino bodisi pod jedno streho! Prisega zidov proti kristijanom kak<5 neki ima veljavo, ko smo jim mi po naukih Talmuda le živali« Kaj velja židovska prisega, ko Talmud proglašujo, da imetje in življenje kristijana je. židovska last? Rubin Akiba, prvi po Mojzesu, je .prisege! (po..krivem)")-in si pri tem mislil :,o naprej, da taka prisega nima veljave. Rabini uče,l*) da prisegajoč žid lahko ovržo prisiljeno prisego v svojih mislih, kadarkoli jo bil k njej prisiljen. Evo, kak nonravon, ti ob enem malopriden nauk podaja se zidom, ki prisegajo, z naslednjim ,H): Hkažo-li vladar zidu priseči, da ne pojde iz nje gove zemljo, ima si žid (pri prisegi) pomislili: danes no poj dom! Ako pu zahteva vladar očitno, naj bi nihče no odšel, ima si žiti pri prisegi pomiuhti: pod tem ali onim pogojem! Skratka, žid priseže nu vue, toda pri prisegi misli si v duhu nasprotno lemu, kar itstu govore, na primer: ako je bil žid obdolžeii, da je umoril dni-govorca (kristijana), tu usta židovska roko pri prisegi, da ni umoril človeka, toda v duhu si misli, da je bila to žival. In take priseg« ho zidom po Talmudu dovoljene! Konečno veruje Ži«l*»), da se mu o pazniku sprave odpusti'' vsi grehi, tudi največji, med temi tudi krive prisego, no da bi imel pri tem dolžnost, s tem storjeno škodo povrniti, o prazniku sprave molilo židje naslednjo volov.uuimivo molitevvrl). -Vse obljube iu obvoze, kazni in prisege, kalim do bodočega praznika doprinoHomo, imajo hiti odpuščene, oproščeno, ovr-žene, neveljavne iu brez močij. Nase obljubo naj ne hudo obljubo, naše prisege naj ne bodo prisego*, NtiVKlie lemu, ako obžaluje nekateri žid slor-jeno prisego, pokIPo rubinu, ali tri navadite žld«5W) in H ga oproHlIjo prisege, V Taliuudu •!•'>) se pravi, da k ma. HkovalHkim praznikom pripada tudi prvi dan Nazareiičana, to je naša nedelja. Po istem'«) ima biti Ime in mm-min Jezusa NuzareiiNkegu izrovan, Talmud-'') imenuj« Kristusa krivega Hoga, malika, vsled česai' smo mi malllro-vulci. Dalje je pisano -'•>), du, najboljši med krisfijtmi mora biti zmečkan. A zopet stoji pisano-'7): (ioj (kristijan), ki se uči zakonu (židovskega Talmuda), vreden je smrti! Talmud de-2«) dalje: Na/.arenčun je, kdor sprejme mulikovulslvo onega člo-veka, ki je zaukazul »svojim, naj praznujejo prvi dan v tednu >. Maimoni-des«») piše: * Kristijani, kateri blodijo po Kristusu, čeprav imajo razliko v učenju, so vsi brez izjeme malikovalei, iu po razlagi Talmudu treba je ž njimi postooati tak«'i, kakor s služabniki mu-likov (malikovalei)*. Talmud M) naziva Kristusa odpadlega zida, in Maimonides piso•"«•): (Zaukazano je, umoriti z lastno roko izdajalca zidov in krivoverca, kakor .^zusa Nazarenskega in njegovo privrženec, ter vroči jih v jamo pogube . Po Talmudu M) se imenuje evangelij krivoverska knjiga. Kristijani no M) krivoverci, ker verujejo, da božjunstvo je meso in kri. Po Maimoniilu'it) je kri-voveree. tudi on, kdor pravi, da je Hog vzel na se telo. V Arbu Tur Jore deiili^1) je pisano: Ako je žid zmožen, mora krivoverca javno umoriti, drugače pa pod kako krinko, a v Talmudu :»•) je napisano: in z nasilno roko 0 izobosvanju zidov in cerkve je pisano :i7); Izobčen je, kdor zasmehuje rubina, nuj si bi to storil tudi po rabinovi smrti; izobčen je, kdor ne spoštuje rabinovih besed; izobčen je, kdor druge ovira v izpolnovanju zakona, kdor proda svoje polje nekomu, ki ni ži«l; tudi on, kdor priča pred nežidovskim sodiščem proti svojemu on o veren itd. (Konec). •) Tr. Manili, t. 7«. ii. IV. H:»l>a k. f. 113. *. ») Tr. Jomn f. 88. +. |,isk. Tos. »W. ») J. e. t'. KM/3. «1 Jud. fli. *. II. :<• f. 31. I. »J Se|ili. Mamili r.f. -t. -i Tr. Alioi«a s. f. 77. t. pisk. Tu«. I. ') k i'c.it. t. itn. i. Tmo; ai+. 1. ¦) Tr. Atioila s l dli. 3. T.is. a VVm. Sunli. tU. II. ») Jati. rim«, t. 11». I. f. tO. t. *") Tr. i**, f. 138. 4 T..s. ») Tr. |ich. K. 4- 3. Tos. ») Jalk. Scliim. f. 2«. .'J. k |H-iit; Heiiiiinl.1. r. p. 21 »''. "-»I '.i. n) Tr. Smili. f. .VJ. i». ") »azt. k. 1'oiit. I.ev. 20. 10. ,r') Ja>>. «li»*:. 2. 2. » kraljili Mev. 2. a. "') Dneh liiirinunii' 2, ."{Itj, 1'uiiz IStk ") Tr. Knllii IS. i!.''«) St-liulrli, r. jore d. u. 2112 8 12. 14. »•) Si-liool ulfJlinvolli f. 85. 2. a") Miilr. U»|iliill. k iiniIiiiu I.V f. KM; .laik SHiiin (psnlmi) f. !lk -k M. '»>•>: J«ik. «-li««l. f. 21. 1: :i. n. I. II: Kntl. liakk: t. KI. k 4; frpli. CIiiih. f. k n. 2(1 i. dr. ") MacIiBor. Trnu. II. t 91. a. «) S.-pli. iiiisv. koiI. f. 77. ». ") Jud. <-'li. hilrli Ali. s. op. I«. !") Tr. Trliali, f. II«. I.") Mntk liRiiiiHrli f. I HI.-:«, k M- !«¦ «•¦ "') »I"«. M««** Ililsch. ScHdiuf« c :«- n) Arbu 'l'nr Jon. .lonli 4. I«.8. f. »S. 4 in liliust-li. In«.... !'. IW. I. 2. '"') Tr. Aboda ». f. -k 2. Tos. prim. AU. s. f. *,. 2; f. 30. 15 nu. k. T. Jezus r..40. Ii ild. »') Siiluilvlinn « joreli. tle»li. mini :i:ik prim. Cliosi-hiin liani. n. 28: '1'ulm. Kuba k, 113. Razgled po slovanskem svetu. | Hrvaška. — Dne 21. L m. je bila Klavno skupščina .Matice Hrvatske". Iz tajnikovega poročila posnemamo, da namerava izdali .Matica" za tekoCe leto 10 do ti! knjig, mej lerni lu.ii hrvaške narodne J pesmi. Imela je dohodkov lansko ieto gld. I 4KXMM), »troSkov pa gld. 33.000, lorej pM. lO.iHlO t-Mega preostanka. Premoženje .Malice* znaša zraven društvene hiše še v držav-nili papirjih in gotovini 43.000 gl. Svojim Častnim članom je izvolila gospo Julijo Bogovih. Ta {,'osPa .c še"'e lrelJ' Casu" č''i,n .Maline". IVvi je bil oče Janez Bleitveis, drugi je Ivan Trn s k i. Izvoljen je bil novi o.Ilior, v katerem se nahaja Indi naš rojak prof. Jos. Stare. — 1-ri narodni •. blag«ivolo /glasiti kot naročniki na Vola* skladbe pri podpisanem predsednic ...< lena skladbam naznani se pn/.ucje, ko se izve število naroCiiikoi*). PretahiStvi .Zave« slavtoskifi učiteljskih iriitev" v Št. Juriju pri Kranju mes. junija lS9(i, J. Šega, L. Jelene, t. .-. tajnik. t i: predsednik. •| Jako sil« hvaležni za ta oklir, I.„l.« povedati moramo, da vanistv« Viil.*ri«'c>\>U sirot samo izd.i pokojnikove skl.l.llie. \:iri..-nik» pršimo tnr«'j naznaniti mltivi K.amVki Volalič v tirnici, ulic;, Asmli !>, ali Bračo učitelji Svnko od nas dobro znade, koliko radi naša miljenica učiteljslva u opče, to najloplije preporučamo svoj našoj miloj brai'i učiteljem i neileljirain Islre, da n/.nasloje prisustvnrali u rim verem broju njezmoj glavnoj godiSnjnj skiipšlini, koja «'e se obdr/avali ove godine u našoj miloj pokrajini i to u tibavoj Opatiji dno !9. i 20. avgusta. Pošlo se želi zasladili rad "¦ lastno zalogo belega vina (Indi HiesliiiLM). IViporoča st> (•(;. rodbinam, ».'ospo-dom krčniiirjem v okolici ^oriAki, kakor tudi tržaAki. Vino oddaja po najnižji ceni. Kdor hi rabil, naj so j;tvi pismeno ali usliueiio v Trstu ali v IVvačini! Soba s prostim uhodom s pnhiAlvom ali brez ler z vso ob^krho si' odda zaiiesljivi osehi. Vet': v ISahaliM-n šl. K!., H. ii;i(|sli(i[M'o. na prodaj ali v najem za gostilno nii poletno stanovanje v Ajdovščini ppi A. Časa-g pande. n*.i „. Dunajska borza 25. junija 18%. Skupni državni »l.iljr v nolali . . . 101 v\<\ :«:. kr. Skupni državni tli.l^' v srci.ni .... 101 „ to . Avstrijska zlata n-iila.......Ii!-J „ h:. , Avstiijska kronska renta 4"„ . . . 101 . 'Jo . Odrska zlata nnta \"„......Mi . O^orska kronska renta \"'.i.....!IS „ h:, . Avstr»-iiKi-rsk>> banfue ilelnirc . . . illil- , KreJilnc ilelnii-e.........:!4!> „ Lniiilnn vista...........tt!> „ Nemški drž. bankovei za 100 mark . ."iS . «i".i. '20 mark.............ti . 74 . 1» frankov............ '1 . Italijanske lire..........4t . ir, . <:. kr. cekini........... :» . Veliki prazni sadovi is Srbije, va iir-Mtovfga, fesu z zelr/.- j jmhh ii')ro«$i, <>raviiistvo ali v liisi via 1.21 B-i s. Dwos.si stv. 2. -I(> t,, r. Vsletl analize našili izvciloncev, jo si-a kisela vodu jci. KRONDORFER meti naravnimi kiselicumi prva v vrsti. — Zjiloifo v fioriei ima ANGELO FORNIZZI. Eteriška olja, esence, eterje, barve kak.ir tudi vse k izdelovanju žganjm potrebne tvaiine ponuja po urinih ceuab reška tovarna Bratfi Janouškove v l*r:i^'i. Karliu čislo -_>:H. (Odlikovana z ninc-imi častnimi diplomi iu zlatimi .svetinjami). |JJ. « J Surovo maslo, perutnina prve vrste, travno surovo maslo za na mizo vsak dan sveže !l funtov za :: jcld. till kr. Žive peteline !> do tO skupaj za l_> (jlil. SO kr. Vse poštnine prosto p o p o v z e tj u. Gulman Katar, ti". Sli, t vina L« nI it-i ju]. f ovarna famburic I. ST1EPUSIN Sisak (H r v a t s k a) ^ W^5 i g-Laa Cd f " i ll|I C i «u c .*fc -^ § "I -i 5HS.5LJ i M %— ¦¦%.« a" ..- 5 ¦g Ar S g" a -s ffltlll!! 2 0 L lLš IVA "5 a X Srn .....SS S. ¦; a.SL C ^¦jSS 3J «s|| bO u s primes k hobovi kavi edlro zdrava kavina pijača. SrMTUo! Z»rn.» niŽvreJnUi pon»rej«nih fi.lelkov j» tt»b» pailti n« izvirna ¦*- *oj« ¦ imtnom Kathreiner Anher a, 28-2«; Liiineat. Gapsici comp. Iz Klebterjevc k*karne v Pragi pripnznano kot izvrstno bol ubla-žujoče mazilo; /.a ceno iO kr., 70 kr. in 1 gM. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le Bicittrjev Liii«at s .s i i rim" CPr kot eilino pravo in vzame le tako steklenico, ki je pre- videna s ,sidrom" kot ::u,iuo zaščitno znan.ko. Bictorim lekarna „pri zlatem lmH v Pragi. Irgovec z vinom na veliko Anton Pečenko • v -...lil, ».p,,-;. N, z:.l.t.-w, ,...;.i;a t,.d. i.z.,.c. Caaa amarna. Poslraiaa poAtana. 1 3 in« 1 1* .22, 1 ?* *" 1 ^^ g N ¦ ¦ 1 C « 1 1-i 1 1 — •* 1 1 *° 1 SSSSSBl ~ « ¦ o L=U c=i J ^ il > ¦maarvl - ~ • «H ¦¦¦¦¦ ajn •^¦» -' «• > paj o 1 B?fl — i i°l Č amamal| m *¦ *¦ \'¦ njii žita i t r.i/.ml, I 1 sinu n j>i i[ i .t < n':i m MoJ piitcnliiviilil »o stat 1 1 čistilnih mlinov za žito I 1 na kaici.h je iw,^,:v n ¦ ],¦ čistiti žito iu 1. ¦i..|ji.., 1 ler.ikol. 1 1 »eiue!i.l. 'Il inlllll -e (.'ibljigo tlim ,u lahko n«. kr, 1 1 v-c krit.iiiji- <-loui na |.i'>rm dobil naju V, 1 ¦ odhl.oi.iiij,.. enako pil t.kn,....ii.jii i'>tiliii| mhuov 1 1 l IVII. v !i;^i, ko j.- bi! m... mii» »„, !,'>!> L 1 1 ...... i ,,ll«l..,l L..I ll.|l...|;-Y kr, j." |...,...||. .In,i /.,- 1 1 ,l„.|,l\-..|„ z..ht.-iai.i 1 i1,„irl,!is,.iji,«',|' l"L-», KdaČMo hi1'', ".'."šmne 1 1 pro.to lin i:t :c 1 1 Vaclav Zima, 1 jrv.i č. ;ka c kr. piiv. iz.Mov.ilnira m-Ii!ii:I nihnov 1 1 za /,',., -Umnic/ni,- in '.mioviiiko 1 t l'np)iliui'li ii Oporna na staini di.i/r i:<>;ka:, I Po odpravi proste luke so daca prosti: NepremočlJIva pokrivaj«, asfaltovani »trainlki, lodan, dolnl plaiči In H vraje, asfaltovanl Izolatorji za tlak, asfalt, karbollnej, cemantovanl las. Ker ima stalnega tehnika, ki je prevzel m izvrAil delo pri pokrivanju ^lavnilt skladiši v 'listu, prevzema popolna dela v pokrivanju hit, hlevov In drugih poslopij s cementovonlm lesom. Velika zaloga rabljenih po« kriva! belih in črnih za vozove vsake dolg. in širok. KRP* IMutiio m jii(!ni-^y surovo, črtano, v barvah itd. za solncobrane prodajalnle, kavarn, gostiln itd. itn m ,, plalno iz juhte in amerikansko. La;in'j isdel-valniaa uact.iiv ::a '.',:•- naroinoet-i itd. Luigi Zuculin v Trstu. -d w ¦ Prvi gernjekornški pivovar na par Johann Kern v Beljaku [VillaehJ priporoča nw. n % v soden m otiHkovaua pri meclnarocliii razstavi na Dunaju I. 1894. z zlato svetinjo iu v Bruselju L 1896. s častno diplomo k zlati svetinji. Gosp. Ivan Jrebše na Srpeniei j)j ima tncli zvdogo. ty