URADNO GLASILO OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI VSEBINA 67. ODLOK O PRORAČUNU OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI ZA LETO 2010 68. SKLEP O LETNEM NAČRTU PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMIOŽENJA OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI ZA LETO 2010 69. SKLEP O LETNEM NAČRTU RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI ZA LETO 2010 70. ODLOK O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNIH IN PADAVINSKIH ODPADNIH VODA NA OBMOČJU OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI 71. ODLOK O KONCESIJI ZA OPRAVLJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE DOBAVE, POSTAVITVE, VZDRŽEVANJA IN IZVAJANJA JAVNE RAZSVETLJAVE V OBČINI SREDIŠČE OB DRAVI 72. SKLEP O PRERAZPOREDITVI SREDSTEV Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi ( ZLS Uradni list RS, št. 100/05 in 60/07), 29. člena zakona o javnih financah ( ZJF Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, v povezavi z ZJU 56/02, ZDT-B 110/02, 127/06 - ZJZP, 14/07 - ZSRDRO, 109/08 in 49/09 ) in 15. člena statuta Občine Središče ob Dravi (Uradni vestnik Občine Ormož št. 8/07) je Občinski svet Občine Središče ob Dravi na svoji 25. redni seji, dne 28.12.2009 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI ZA LETO 2010 I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Središče ob Dravi za leto 2010 določajo: • proračun, • postopki izvrševanja proračuna ter • obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). II. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina / Podskupina kontov Proračun 2010 1. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 3,085.950,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1,758.596,00 70 DAVČNI PRIHODKI 1,503.994,00 700 Davki na dohodek in dobiček 1,335.365,00 703 Davki na premoženje 127.729,00 704 Domači davki na blago in storitve 40.900,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 254.602,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 31.280,00 Izdajatelj Uradnega glasila: Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi, ISSN 1855-7767 711 Takse in pristojbine 500,00 712 Denarne kazni 100,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 12.500,00 714 Drugi nedavčni prihodki 210.222,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 70.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 70.000,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1,257.354,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 983.807,00 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 273.547,00 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0,00 780 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 3,698.844,00 40 TEKOČI ODHODKI 500.248,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 161.990,00 401 Prispevki delodajalca za socialno varnost 26.486,00 402 Izdatki za blago in storitve 275.251,00 403 Plačila domačih obresti 16.521,00 409 Rezerve 20.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 750.711,00 410 Subvencije 22.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 346.052,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 93.251,00 413 Drugi tekoči domači transferi 289.408,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2,399.723,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2,399.723,00 43 INVESTICJSKI TRANSFERI 48.162,00 431 Investicijski transferi privatnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 14.400,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 33.762,00 III. PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ (PRESEŽEK) (l.-ll.) -612.894,00 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina / Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 75 Prejeta vračila danih posojil 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 44 Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev 0,00 440 Dana posojila 0,00 VI. Prejeta minus dana posojila in spremembe kapitalskih deležev (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina / Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE 601.197,00 50 ZADOLŽEVANJE 601.197,00 500 Domače zadolževanje 601.197,00 VIN. ODPLAČILA DOLGA 49.290,00 55 ODPLAČILA DOLGA 49.290,00 550 Odplačila domačega dolga 49.290,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (l.+IV.+VII.-ll.-V.-VIII.) 0,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 551.907,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 551.907,00 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12.2009 SPLOŠNI SKLAD ZA DRUGO - konto 9009 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-pod konta. Za izvrševanje proračuna je odgovoren Župan. Odredbodajalec je župan ali od njega pooblaščena oseba. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF: • Prihodki od donacij • Prihodki od uporabnin za grobove in ostalih uporab stvarnega premoženja • Prihodki od storitev • Prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja tudi naslednji prihodki: 60.987,00 Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov, ki sta prilogi k temu odloku se objavita na spletni strani Občine Središče ob Dravi www.sredisce-ob-dravi.si in na oglasni deski Občine Središče ob Dravi. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti • Požarna taksa • Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda • Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov • Prihodki iz naslova namenskih sredstev iz državnega proračuna in proračuna Evropske unije ter drugih javnih skladov za investicije • Prihodki iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest • Prihodki od komunalnih prispevkov 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna v okviru področja proračunske porabe posameznega proračunskega uporabnika odloča na predlog neposrednega uporabnika župan. O prerazporeditvah porabe v posebnem delu proračuna med področji porabe posameznega proračunskega uporabnika odloča na predlog župana občinski svet s sklepom. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju 2010 in konec leta z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2010 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 80 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: • v letu 2011 60 % navedenih pravic porabe in • v ostalih prihodnjih letih 20 % navedenih pravic porabe. Ne glede na prejšnji odstavek lahko občina prevzame obveznosti za naslednje investicije: • Modernizacija LC Loperšice-Šalovci-Vitan, • Obnova trga Središče ob Dravi • Modernizacija cestnih odsekov v neposredni bližini trga Središče ob Dravi • Razpis IPA »Pijemo isto vodo«, • Razpis IPA »Kolesarske poti ob Dravi«, • Rekonstrukcija Osnovne šole Središče ob Dravi, v skladu z veljavnim Načrtom razvojnih programov. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 30% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika lahko župan na podlagi spremenjene dokumentacije odloča o spremembi vrednosti projektov ali programov iz načrta razvojnih programov, ki so manjše od 10 % vrednosti konkretnega projekta. Omejitev velja za projekte, ki so večji od vrednosti 10.000,00 EUR. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunske rezerve) Proračunske rezerve so: 1. proračunska rezerva, oblikovana po ZJF in 2. stanovanjski rezervni sklad, oblikovan po Stanovanjskem zakonu. Proračunska rezerva se v letu 2010 oblikuje v višini 8.000,00 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 5.000,00 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve , ki presega predvideno višino odloča Občinski svet s posebnim sklepom. 9. člen (splošna proračunska rezerva) V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak se zadrži kot splošna proračunska rezerva, ki se v proračunu posebej izkazuje. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. IV. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE 10. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2010 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 1.000,00 EUR. V. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 11. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2010 lahko zadolži do višine 626.261,00 EUR. V letu 2010 ni predvideno zadolževanje javnih zavodov, katerih ustanoviteljica oz. soustanoviteljica je Občina Središče ob Dravi. 12 člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga ni predvideno zadolževanje. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 13. člen (začasno financiranje v letu 2011) V obdobju začasnega financiranja Občine Središče ob Dravi v letu 2011, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 14. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi Številka:007-19/2009 Središče ob Dravi, 28.12.2009 JURIJ BORKO ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI Na podlagi 7. odstavka 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in Občin ( ZSPDPO - Uradni list RS, št. 14/2007 ) na podlagi 6. in 15. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin ( Uradni list RS, št. 14/2007 in 84/2007 ) ter 15. člena Statuta občine Središče ob Dravi ( Uradni vestnik občine Ormož št. 8/07 ) je Občinski svet na svoji 25. redni seji dne 28.12.2009 sprejel naslednji Sklep O letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja občine Središče ob Dravi za leto 2010 1. člen S tem sklepom se določi Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja občine Središče ob Dravi za leto 2010 (v nadaljevanju letni načrt) 2. člen Letni načrt iz prejšnjega člena se določi v orientacijski vrednosti 8.900,00EUR. 3. člen Letni načrt iz prejšnjega člena vključuje naslednje nepremičnine v k.o. Središče in k.o. Šalovci Zapšt lokacija Katastrska občina Velikost v m2 Lastnik sredstva EUR 1. AP Salovci del paro. št. 193/10, 193/12, 193/14 Salovci 400 m2 Brumen Ivan in Darinka 2.000,00 2. Odkup dela premoženja Agrarne skupnosti Središče ob Dravi, del paro. št. 1516/1, 1227/1, 1225/4, 1516/4, 1691/1, 1225/2, 1225/3, 1225/5, 1225/6, 1516/2, 1516/3, *279, 1052, 1225/7, 1226, 1227/6 Središče ob Dravi 1/170 KOSIČ ELFRIDA 1.800,00 3. Cesta Breg, paro. St.: 2182,2174/1,2174/2 Središče 346 m2 Posavec, Keber, Govedič, Lovrec, Škerjanec 5.100,00 VSE SKUPAJ 8.900,00 Ta sklep se sprejme skupaj z Odlokom o proračunu Občine Središče ob Dravi in je sestavni del odloka. Šte vi I ka:03230-6/2009-7 Središče ob Dravi 28.12.2009 JURIJ BORKO ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI Na podlagi 7. odstavka 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in Občin ( ZSPDPO - Uradni list RS, št. 14/2007 ) na podlagi 6. in 15. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin ( Uradni list RS, št. 14/2007 in 84/2007 ) ter 15. člena Statuta občine Središče ob Dravi ( Uradni vestnik občine Ormož št. 8/07 ) je Občinski svet na svoji 25. redni seji dne 28.12.2009 sprejel naslednji Sklep O letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Središče ob Dravi za leto 2010 1. člen S tem sklepom se določi Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Središče ob Dravi za leto 2010 (v nadaljevanju letni načrt) 2. člen Letni načrt iz prejšnjega člena se določi v orientacijski vrednosti 70.000 €. 3. člen Letni načrt iz prejšnjega člena vključuje naslednje nepremičnine v k.o. Središče ob Dravi, Obrež, Vodranci : Zemljišča paro. št. Vrsta nepremičnine Orientacijska vrednost v UER 147/6, 147/5 k.o. Obrež travnik 5.000,00 *76 k.o. Vodranci stavbišče 9.000,00 478, 481/1, 481/3, 481/2 k.o. Njiva, travnik, gozd 5.000,00 Vod ranči k.o. Središče paro. St.: Nezazidana stavbna zemljišča 2515 4342 m2 22.000,00 2317/1 753 m' 1.600,00 2324 805 m" 7.300,00 2325 754 m' 6.500,00 2326 471 rrK - cesta 3.200,00 2328 495 m" 3.200,00 2330 479 m' 3.200,00 2323 642 m" 4.000,00 SKUPAJ 70.000,00 Ta sklep se sprejeme skupaj z Odlokom o proračunu Občine Središče ob Dravi in je sestavni del odloka. Štev.: 03230-6/2009-8 Središče ob Dravi, dne 28.12.2009 JURIJ BORKO ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-UPB1), Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04 in 44/05, (Uradni list RS, št. 3/07 - UPB4 in 17/08 (21/08 - popr)), 2. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Središče ob Dravi (Uradno glasilo Občine Središče ob Dravi, št. 1/1/09), 15. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 8/07) Občinski svet: Občine Središče ob Dravi na svoji 25. redni seji, dne 28.12.2009 sprejel ODLOK o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju občine Središče ob Dravi I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina) (1) Ta odlok ureja način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Središče ob Dravi (v nadaljnjem besedilu: občine/Občine) in izvajanje posebnih storitev tako, da določa: 1. Splošne določbe, 2. Organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja javne službe, 3. Vire financiranja javne službe, 4. Pogoje izvajanja javne službe, 5. Izvajanje javne službe na območjih, kjer je javna kanalizacija, 6. Izvajanje javne službe na območjih, kjer ni javne kanalizacije, 7. Pravice in obveznosti upravljavca in uporabnikov, 8. Posebne storitve, 9. Evidence uporabnikov, 10. Nadzor nad izvajanjem tega odloka in kazenske določbe, 11. Prehodne in končne določbe (2) S tem odlokom so upoštevane določbe Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RŠ, št. 109/07 in 33/08) oziroma trenutno veljavno zakonodajo na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. (3) Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektih zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin in streh. (4) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. (5) Ker se v javno kanalizacijo, ki je v lasti Občine, odvajajo odpadne vode s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, mora odvajanje in čiščenje teh voda zagotoviti upravljavec javne službe. Zaradi uporabe objektov javne kanalizacije upravljavec to storitev opravlja kot »posebno storitev«. Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda s cestnega telesa javnih cest ni predmet urejanja tega odloka. (6) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik). 2. člen (namen) Namen odloka je: • zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe, • uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda, • smotrno planiranje, gradnja in uporaba javne kanalizacije, • razporejanje stroškov obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije, • zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in nadzora izvajanja javne službe. 3. člen (pojmi) Pojmi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot pojmi, ki se uporabljajo v Pravilniku o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08- v nadaljnjem besedilu: pravilnik) oziroma kot so opredeljeni v veljavni zakonodaji na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 4. člen (zagotavljanje javne službe) Občina zagotavlja javno službo v skladu z Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Središče ob Dravi (Uradno glasilo Občine Središče ob Dravi, št. 1/09), z upravljavcem (izvajalcem) javne službe (v nadaljevanju: upravljavec) v obliki in na način, določen s predpisom, ki ureja gospodarske javne službe, v skladu s pravilnikom) oziroma trenutno veljavno zakonodajo na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter v skladu s tem odlokom. 5. člen (program izvajanja javne službe) (1) Upravljavec mora opravljati javno službo v skladu s programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: program), v skladu s pravilnikom oziroma kot to določa veljavna zakonodaja na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki ga izdela upravljavec in potrdi župan Središče ob Dravi. (2) Program pripravi upravljavec javne službe v tekočem letu za naslednje leto in ga posreduje Občini v uskladitev najkasneje do 31. oktobra v tekočem letu, ter nato usklajeni program upravljavec najkasneje do 31. decembra tekočega leta posreduje Ministrstvu za okolje in prostor. Program mora vsebovati podatke o stanju javne kanalizacije, območjih oskrbe in načinu opremljenosti, izvajanju javne službe, podatke iz evidence javnega katastra ter novozgrajenih objektih v skladu s 17. členom pravilnika oziroma kot določa veljavna zakonodajo na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Upravljavec javne službe je podjetje, zato mora biti program sestavni del programa za obvladovanje kakovosti poslovanja. (3) Upravljavec javne službe ima pri upravljanju javne kanalizacije predvsem naslednje naloge: • skrbi za razvoj in izgradnjo javne kanalizacije in za njeno nemoteno obratovanje, • vodi kataster javne kanalizacije, • vzdržuje javno kanalizacijo, • izdaja smernice in mnenja pri pripravi prostorskih aktov, ter projektnih pogojev in soglasij v skladu z odlokom, Tehničnim pravilnikom in drugimi predpisi, • nadzira odvajanje in čiščenje odpadnih voda, • izvaja in nadzira priključke na javno kanalizacijo, • obračunava storitve kanalščine, čiščenja in drugih pristojbin, določenih s predpisi. (4) Določila za poročanje o izvajanju javne službe so opredeljena v pravilniku oziroma so opredeljena v veljavni zakonodaji na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. 6. člen (čiščenje odpadnih voda) (1) Čiščenje komunalne odpadne in padavinske odpadne vode na območju Središča ob Dravi se prostorsko zagotavlja: • preko kanalizacijskega omrežja, iz območij, ki so nanj priključena in se odvaja v vodotok, • v pretočnih in nepretočnih greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah za čiščenje komunalne odpadne vode. (2) Obstoječa območja poselitve morajo biti zaradi izvajanja storitev javne službe opremljena z javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem komunalne odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, in operativnim programom na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. (3) Območja površin, predvidena za širitev naselja, ki niso na vodovarstvenem območju, občutljivem območju zaradi evtrofikacije, občutljivem območju zaradi kopalnih voda ali na vplivnem območju kopalnih voda, morajo biti opremljena z javno kanalizacijo, če je predvidena celotna obremenitev tega območja zaradi načrtovane širitve naselja enaka ali večja od 50 PE in je predvidena letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 ha zemeljske površine, večja od 20 PE. (4) Območja površin, predvidena za širitev naselij, ki so na vodovarstvenem območju, občutljivem območju zaradi evtrofikacije, občutljivem območju zaradi kopalnih voda ali na vplivnem območju kopalnih voda, morajo biti opremljena z javno kanalizacijo, če je predvidena celotna obremenitev tega območja zaradi načrtovane širitve naselja enaka ali večja od 50 PE in je predvidena letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 ha zemeljske površine, večja od 10 PE. 7. člen (prevzem in ravnanje z blatom) (1) Prevzem in ravnanje z blatom iz greznic in MČN in s komunalno odpadno vodo iz nepretočnih greznic se zagotavlja v čistilni napravi Ormož . (2) Upravljavec javne službe mora zagotavljati prevzem blata iz obstoječih greznic in njegovo obdelavo, ko je to potrebno oziroma najmanj enkrat na štiri leta. (3) Za obdelano blato iz čistilne naprave mora upravljavec zagotoviti predelavo in odstranjevanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. (4) Če namerava upravljavec uporabiti blato iz čistilnih naprav kot rastlinsko hranilo, mora ravnati kot povzročitelj obremenitve v skladu s predpisi, ki urejajo vnos rastlinskih hranil v tla. 8. člen (izvajanje javne službe) (1) V okviru javne službe mora upravljavec javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti: • vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije, • odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, • odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo kot posebno storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije, • obdelavo blata, • prve meritve in obratovalni monitoring za komunalne čistilne naprave. (2) V okviru javne službe mora upravljavec javne službe za objekte v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbe ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti: • redno praznjenje nepretočnih greznic, • prevzem blata iz greznic, ko je potrebno oz. najmanj enkrat na štiri leta, • prevzem blata iz MČN, ko je potrebno oz. najmanj enkrat na štiri leta, • prve meritve in obratovalni monitoring, • izdaja potrdil in strokovnih ocen obratovanja za male komunalne čistilne naprave. (3) Za naselje ali del naselja, ki je opremljeno z mešano javno kanalizacijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, mora upravljavec javne kanalizacije izvajati ukrepe za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode, ki se odvajajo v to javno kanalizacijo zlasti tiste, ki se odvaja s streh. (4) Za naselje ali del naselja, ki je opremljeno z mešano javno kanalizacijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, mora upravljavec javne kanalizacije zagotoviti ustrezno zadrževanje prvega naliva padavinske odpadne vode v napravah za zadrževanje in mehansko čiščenje ter za zajeto padavinsko odpadno vodo po končanem nalivu odvajati v čistilno napravo. (5) S storitvami javne službe iz tega člena se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, da se prepreči onesnaženje vode, tal in zraka skladno s predpisi o odvajanju in čiščenju odpadnih voda. III. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE 9. člen (financiranje javne službe) (1) Javna služba se financira iz: • cene storitev javne službe, • komunalnega prispevka uporabnikov, • proračuna Občine Središče ob Dravi, • okoljskih dajatev in drugih virov. (2) Predlog cene oblikuje upravljavec, sprejme jo Občinski svet Središče ob Dravi oziroma pristojni organ, kot je opredeljeno v veljavni zakonodaji na področju oblikovanju cen komunalnih storitev. IV. POGOJI IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 10. člen (upravni postopki -javna pooblastila) (1) Upravljavec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Središče ob Dravi izdaja potrdila, smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi (v nadaljnjem besedilu: pogoje), ter soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja), pri čemer mora investitor v vlogi predložiti: 1. za smernice in mnenja: dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju, 2. za pogoje: dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov, 3. za soglasja: • dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov, • projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom kanalizacijskega priključka v sklopu načrta, 4. za soglasja za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov: a. gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta, b. projekt kanalizacijskega priključka, c. projekt za izvedbo interne kanalizacije objekta, d. podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, kadar gre za industrijske odpadne vode, e. program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode, f. projekt za izvedbo naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode, g. izpisek iz zemljiške knjige ali notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo, upravljavcu pa vzdrževanje priključka za odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Za dokazilo o vložitvi kopije predloga za vpis v zemljiško knjigo se šteje način, ki je določen z zakonom. Za dokazilo o pravici graditi se šteje tudi druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na določeni nepremičnini oziroma pravnomočna sodna ali upravna odločba, 5. za soglasja za začasni priključek: a. situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500, b. opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja in morebitnega predčiščenja odpadne vode, c. izpisek iz zemljiške knjige ali notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo, upravljavcu pa vzdrževanje priključka za odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Za dokazilo o vložitvi kopije predloga za vpis v zemljiško knjigo se šteje način, ki je določen z zakonom. Za dokazilo o pravici graditi se šteje tudi druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na določeni nepremičnini oziroma pravnomočna sodna ali upravna odločba, d. dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, e. dokument o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor. 6. za soglasja za ukinitev priključka: a. situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500, b. potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe, če gre za odstranitev objekta (stroške ukinitve poravna naročnik), c. pisna zahteva lastnika priključka. 7. za soglasje k spremembam: a. projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe. (2) Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki jih izda upravljavec, lahko upravljavec, če tako določa zakonodaja, zaračuna materialne stroške po merilih in tarifi storitve javne službe, ki jo potrdi Občina Središče ob Dravi. (3) Na podlagi tega odloka se podeli javno pooblastilo Občine Središče ob Dravi upravljavcu odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za storitve izdajanja projektnih pogojev, soglasij k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. Upravljavec odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode mora imeti zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. 11. člen (študija odvajanja in čiščenja odpadnih voda) (1) Dolgoročni program in dinamiko razvoja, širjenja, posodabljanja in sanacije sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod v občini predlaga lastnik javne komunalne infrastrukture, Občina Središče ob Dravi, v sodelovanju z upravljavcem. (2) Kratkoročni program in dinamiko gradnje, posodabljanja, sanacije in vzdrževanja sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod predlaga upravljavec javne službe v sodelovanju z Občino. Programe razvoja in dinamiko izgradnje ter uporabo proračunskih sredstev Občine Središče ob Dravi potrdi Občinski svet Občine Središče ob Dravi v postopku sprejemanja, spreminjanja ali dopolnjevanja proračuna. (3) Program novogradnje, vzdrževanja in posodabljanja javne kanalizacije mora biti skladen z dolgoročno zasnovo sistema javne kanalizacije in usklajen z veljavnimi prostorskimi akti občine in s Tehničnim pravilnikom. 12. člen (gradnja novih kanalizacijskih omrežij in prenos na Občino Središče o Dravi) (1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last Občini Središče ob Dravi. (2) Za prevzem objektov in omrežij javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija: • gradbeno dovoljenje, • projekt izvedenih del, • elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI), • zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov, • poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov s predloženim video posnetkom, • zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu, • uporabno dovoljenje, • garancijske izjave, • izpisek iz zemljiške knjige ali notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo, upravljavcu pa vzdrževanje priključka za odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Za dokazilo o vložitvi kopije predloga za vpis v zemljiško knjigo se šteje način, ki je določen z zakonom. Za dokazilo o pravici graditi se šteje tudi druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na določeni nepremičnini oziroma pravnomočna sodna ali upravna odločba. 13. člen (prenos obstoječih kanalizacijskih omrežij) Obstoječa delujoča lokalna kanalizacijska omrežja s pripadajočimi objekti, se predajo v last Občine Središče ob Dravi in upravljanje upravljavca na podlagi pregleda, pisnega strokovnega mnenja upravljavca in cenitve, vrednosti predanega omrežja, kije opravi za to pooblaščen cenilec, kot je to opredeljeno v veljavni zakonodaji s področja cenitev. Mnenje upravljavca lahko nadomesti manjkajoče dokumente, predpisane v drugem odstavku 12. člena, do pridobitve upravnega akta o legalizaciji. Postopek prevzema po pooblastilu Občine opravi upravljavec. Prevzem se opravi s pogodbo, s katero se udeležene stranke zavežejo, da bodo v pogodbenem roku legalizirale predano kanalizacijsko omrežje in zagotovile sredstva za sanacijo. 14. člen (gradnja ločenih omrežij in odvajanje padavinskih voda) (1) Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem in mešanem omrežju. Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem omrežju, razen v primerih, ko: • padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja, • zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov, • je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ponikati. (2) Upravljavec stavbe mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe stavbe, zagotoviti odvajanje neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, kadar je to izvedljivo. (3) Javna in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost. V takšno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati strešnih in drenažnih voda, vodotokov ter podtalnic, če obstaja možnost ponikanja v zemljo ali odvajanja v bližnji vodotok. V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER JE JAVNA KANALIZACIJA 15. člen (opredelitev naprav in objektov s katerimi upravlja upravljavec) (1) Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so: • kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne odpadne in padavinske vode, • črpališča za prečrpavanje komunalne odpadne in padavinske vode, • čistilne naprave, • razbremenilniki visokih vod, • zadrževalni in pretočni bazeni, • drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije. (2) Objekti gospodarske infrastrukture, ki tvorijo javno kanalizacijo so: • primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi, • sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje, • komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo ali za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode. (3) Vse naprave in objekti javne kanalizacije so v lasti Občine. 16. člen (kataster javne kanalizacije) (1) Vodenje katastra javne kanalizacije zagotavlja Občina v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, zanj pa skrbi in vodi upravljavec. (2) V katastru javne kanalizacije se vodijo podatki o: • objektih in napravah sekundarnega in primarnega omrežja, • komunalnih in skupnih čistilnih napravah ter malih komunalnih čistilnih napravah, • kanalizacijskih priključkih. (3) Med objekte in naprave javne kanalizacije, ki se evidentirajo v katastru javne kanalizacije, spadajo: kanalizacijski vod, črpališče, razbremenilnik, komunalna ali skupna čistilna naprava ter mala komunalna čistilna naprava, iztok javne kanalizacije, revizijski jašek, oprema, območje objekta kanalizacijskega omrežja, zadrževalnik in drugi objekti in oprema javne kanalizacije. (4) Lokacija objektov in naprav iz prejšnjega odstavka se v katastru javne kanalizacije vodi v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. (5) Vsebina katastra javne kanalizacije je objavljena na spletni strani Geodetske uprave Republike Slovenije. (6) Občina mora posredovati morebitne spremembe podatkov v katastru javne kanalizacije, ki bi pomenile tudi spremembo podatkov v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture organu, pristojnemu za geodetske zadeve, v roku treh mesecev od nastanka spremembe. (7) V zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture mora upravljavec zraven predpisanega zbirnega katastra voditi in pridobivati tudi podatke o vrsti greznic in MČN, in sicer lokacijo, velikost, vrsto, pogostost praznjenja in lokacijo prepeljane odpadne vode iz greznice oziroma male čistilne naprave. 17. člen (naprave in objekti uporabnika) (1) Naprave in objekti uporabnika so: • kanalizacijski priključki od javne kanalizacije do objekta, • objekti in naprave za predčiščenje odpadnih vod, peskolovi in lovilci olj, • interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi ali drugih objektih. 2 (2) Kanalizacijski priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih naprav za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz objekta. Kanalizacijski priključek je sestavni del objekta in je zato v zasebni lasti. Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija. (3) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki upravljavcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata upravljavec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in upravljavec v projektni dokumentaciji. (4) Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti upravljavcu izpisek iz zemljiške knjige ali notarsko overjeno pogodbo z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo, upravljavcu pa vzdrževanje priključka za odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Za dokazilo o vložitvi kopije predloga za vpis v zemljiško knjigo se šteje način, ki je določen z zakonom. Za dokazilo o pravici graditi se šteje tudi druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na določeni nepremičnini oziroma pravnomočna sodna ali upravna odločba, na katerem je možno postaviti revizijski jašek. (5) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven objekta, je lastnik dolžan v objektu urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati preglede odpadne vode. (6) Naprave in objekte navedene v tem členu upravlja in vzdržuje uporabnik na svoje stroške. 18. člen (pogoji priključitve na javno kanalizacijo) (1) Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna. (2) Upravljavec mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom upravljavca, opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi. (3) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje. (4) Če je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah: • odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije, in čisti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb ali, • se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici in je njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe. (5) V javno kanalizacijo se lahko odvaja tudi industrijska odpadna voda, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu in jo je možno očistiti z obstoječo tehnologijo čiščenja. Odpadne vode nastale iz proizvodne ali storitvene dejavnosti industrijskih objektov se morajo pred odvajanjem v javno kanalizacijo očistiti v skladu s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. V primeru, da uporabnik odvaja industrijsko odpadno vodo brez potrebnega predhodnega čiščenja in nad dopustnimi količinami glede na veljavne predpise o emisiji snovi in toplote odpadnih voda, je odškodninsko odgovoren za vse posledice in morebitno nastalo škodo. Uporabnik mora zagotoviti tehnične rešitve in ukrepe, ki zmanjšujejo količino in stopnjo onesnaženosti industrijske odpadne vode. (6) Objekt, iz katerega seje do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MČN, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode. 19. člen (način priključitve objektov) (1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena, ali ko to zahteva položaj in velikost objektov, se izjemoma dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov. (2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka. 20. člen (vloga za priključitev) (1) Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi vloge investitorja in izpolnitve naslednjih pogojev: • da je k vlogi za priključitev predložena vsa predpisana projektna in upravna dokumentacija, • da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja upravljavca. (2) Investitorje dolžan vlogo podati upravljavcu najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede upravljavec na stroške uporabnika. (3) Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede upravljavec javne službe ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del ali stranka v lastni režiji pod nadzorom upravljavca. 4 (4) S pogodbo o priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje se pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje upravljavec in uporabnik medsebojno zavežeta k upoštevanju določil o vzdrževanju, uporabi, plačilih in drugih določil, ki se tičejo odvajanja v javno kanalizacijsko omrežje. 21. člen (osnove za oblikovanje cen) Cene odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode se določajo skladno s politiko cen in razvoja dejavnosti ter zakonskimi predpisi o določitvi cen komunalnih storitev. Pri obračunu se pri posameznem uporabniku upoštevata: • razvrstitev v ustrezno uporabniško skupino, • obračun odvedenih in očiščenih količin komunalne odpadne in padavinske vode po veljavni ceni za posamezno tarifno skupino EUR/m3. 22. člen (skupine uporabnikov) (1) Uporabniki, ki uporabljajo storitve javne službe, so razdeljeni v naslednji skupini: I. skupina - gospodinjstva II. skupina - ostali uporabniki. (2) Za uporabnike, od katerih se odvaja in čisti industrijsko odpadno vodo, se cene določajo posamično s pogodbo, odvisno od stopnje onesnaženosti industrijske odpadne vode. 23. člen (obračun storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode) (1) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno. (2) Osnova za obračun odvedene in očiščene komunalne odpadne vode je količina porabljene pitne vode, merjene v kubičnih metrih (m3), po stanju vodomera. V primeru, da je vodomer v okvari, se obračuna za čas okvare poraba na osnovi povprečne porabe v preteklem letu. (3) Uporabniki pri katerih upravljavec ne more pridobiti podatkov o porabi pitne vode je osnova za obračun odvedene in očiščene komunalne odpadne vode pavšal določen z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda oziroma kot je opredeljeno v trenutno veljavni zakonodaji na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode oziroma področju oskrbe s pitno vodo. (4) Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti, ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti. (5) Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode, veljajo določbe Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 8/09). (6) Upravljavec lahko na podlagi pisne reklamacije v primeru prekomerne porabe pitne vode, kot posledice okvare na internem vodovodnem omrežju, uporabniku zmanjša stroške računa. (7) Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo iz naravnih virov v industrijskem postopku proizvodnje, lahko imajo vgrajen vodomer za merjenje odvzetih količin vode iz naravnih virov, oziroma merilno mesto, v katerem se meri količina odvedenih odpadnih vod, v nasprotnem primeru je osnova za obračun enaka, ko je opredeljeno v drugem odstavku tega člena. (8) V ceni obračuna storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je lahko zajet tudi strošek prevzema in ravnanja z blatom iz. 3. odstavka 31. člena tega odloka. 24. člen (izstavitev računa) V primeru, da je v objektu priključenih na kanalizacijsko omrežje več uporabnikov, se za razdelitev stroškov uporablja enak sistem, kot pri razdelitvi stroškov oskrbe s pitno vodo v tem objektu. 25. člen (plačilo, ugovor na račun in opominjanje) Uporabnik mora plačati zaračunano storitev do osemnajstega (18) v mesecu oziroma do roka, ki je naveden na računu, razen če zakon ne določa drugače. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti, podana v roku osmih (8) dni od datuma izstavitve računa pri izstavitelju računa. Upravljavec mora na reklamacijo uporabnika podati odgovor v roku petnajst (15) dni od datuma sprejema reklamacije računa. Po izteku roka plačila, določenega v prvem opominu, lahko upravljavec na stroške uporabnika prekine dobavo vode oziroma odvajanje odpadne vode, ter začne postopek izterjave po sodni poti. 26. člen (ukinitev kanalizacijskega priključka, prenehanje odvajanja odpadne vode) (1) Kanalizacijski priključek se lahko ukine na zahtevo uporabnika in po uradni dolžnosti upravljavca. Stroške ukinitve krije uporabnik. Ukinitev na zahtevo uporabnika je dopustna ob odstranitvi objekta ali opustitvi uporabe objekta, kar mora uporabnik dokazati z dovoljenjem s strani pristojnih organov. (2) Upravljavec je dolžan uporabniku prekiniti kanalizacijski priključek in (ali) dobavo pitne vode v naslednjih primerih: • če je bil priključek na javno kanalizacijsko omrežje izdelan brez soglasja oziroma v nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter prevzema s strani upravljavca, • če interna hišna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi te instalacije ogroženo obratovanje ali proces čiščenja javnega kanalizacijska omrežja, • če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje, • uporabnik onemogoča upravljavcu meritve količin in onesnaženosti odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka, • uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode, • uporabnik z odvajanjem odpadne vode ogroža vodni vir in oskrbo s pitno vodo, • če uporabnik brez soglasja upravljavca opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec, • če uporabnik ne plača računa za odvajanje v javno kanalizacijsko omrežje oziroma ne plača opomina; • če uporabniki v več stanovanjski stavbi ne uredijo medsebojnih razmerij in zaradi tega ne plačujejo odvajanje v javno kanalizacijsko omrežje, • ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev, • industrijski uporabnik v roku 30 dni po pozivu upravljavca ne podpiše pogodbe o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne vode, • industrijski uporabnik ne zagotovi merjenja odvzetih količin vode iz naravnih virov, • če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka. (2) Dobava vode se prekine do odprave vzroka za prekinitev. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca. (3) Prekinitev odvajanja odpadne vode velja za čas do odprave vzroka. Stroške vnovične priključitve plača uporabnik. 27. člen (načrtovana in nenačrtovana prekinitev odvajanja odpadnih voda) (1) Upravljavec ima pravico brez odškodninske odgovornosti do uporabnika prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi višje sile. Za načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora preko lokalnih sredstev javnega obveščanja obvestiti uporabnike o prekinitvi odvajanja odpadne vode vsaj 1 dan pred prekinitvijo odpadne vode. V primeru večjih okvar, ki bi pomenile daljšo prekinitev odvajanja odpadne vode je potrebno v najkrajšem roku preko lokalnih sredstev javnega obveščanja obvestiti uporabnike. (2) V primeru izvajanja nenačrtovanih vzdrževalnih del ali ob naravnih in drugih nesrečah ima upravljavec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo. Upravljavec ima v teh primerih dolžnost v najkrajšem možnem času vzpostaviti začasen režim odvajanja odpadne vode. 28. člen (izjemni dogodki) Upravljavec ne odgovarja za škodo v objektih zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru poplav, priključitve stavbe ali utrjene površine na javno kanalizacijo brez soglasja ali v nasprotju z izdanim soglasjem, ter ob naravnih in drugih nesrečah, na katere ne more vplivati. Po naravnih in drugih nesrečah upravljavec izvaja priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja odvajanja odpadne vode oziroma pripravi začasen način odvajanja odpadne vode in v okviru priprav izdela ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti. VI. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER NI JAVNE KANALIZACIJE 29. člen (izvajanje javne službe na območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo) (1) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode velja za investitorja obvezna izgradnja MČN s certifikatom oziroma nepretočne greznice. (2) Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v zakonsko predpisanih rokih in jih nadomestiti z MČN ali nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom, glede tehnične izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne_ vode. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MČN s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije, za upravljanje s temi objekti pa morajo pooblastiti odgovornega upravljavca naprav. (3) Uporabnik je dolžan ob izgradnji MČN ali nepretočne greznice pridobiti potrdilo in strokovno oceno o obratovanju, ki ju na stroške uporabnika izdela upravljavec javne službe oz. strokovna oseba, ki ima dovoljenje za izdajanje strokovnih ocen. 30. člen (prevzem blata) Upravljavec prevzema in zagotavlja ravnanje z blatom iz pretočnih (nepretočnih) greznic in MČN, ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic na celotnem območju Občine po programu. 31. člen (obračun storitev ravnanja z blatom) (1) Osnova za obračun storitev prevzema in ravnanja z blatom iz pretočnih (nepretočnih) greznic in MČN je dejanska prevzeta količina blata merjena v m3. (2) Osnova za obračun storitev odvoza in čiščenja komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice (MČN) je količina komunalne odpadne vode obračunana skladno z določili 23. in 24. člena tega odloka. (3) Stroške prevzema in ravnanja z blatom iz pretočnih (nepretočnih) greznic in MČN je upravljavec dolžan zaračunati uporabniku po opravljeni storitvi. 32. člen (usedalnik blata) (1) _ Usedalnik blata je del nepretočne greznice oziroma MČN, vgrajen neposredno za dotočno cevjo, namenjen shranjevanju in gnitju blata, izdelan iz nepropustnega betona ali drugega nepropustnega materiala. Lahko je izveden kot usedalnik blata ali kombiniran objekt za blato in odpadno vodo (v nadaljnjem besedilu: usedalnik blata). (2) Velikost usedalnika blata določi upravljavec na podlagi razpoložljive projektne dokumentacije, oziroma popisa stanja na terenu. Ugotovljena odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo z evidencami upravljavca pri prvem črpanju blata. (3) Pogostost praznjenja usedalnika blata za posameznega uporabnika določi upravljavec v programu na podlagi prostornine usedalnika blata. 33. člen (obveščanje uporabnika) (1) Upravljavec je dolžan o nameri prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode uporabnika pisno obvestiti vsaj deset dni pred začetkom opravljanja storitve. V obvestilu mora navesti datum in okvirni čas svojega prihoda. (2) Uporabnik ima po dogovoru z upravljavec pravico enkratne prestavitve najavljenega časa storitve, ki pa ne more biti daljša od treh mesecev. O takšni nameri mora uporabnik upravljavca pisno obvestiti vsaj dva dni pred začetkom opravljanja storitve. (3) Če uporabnik najavljenega časa opravljanja storitve ne odpove in ga v dogovoru z upravljavcem ne prestavi, ter s tem onemogoči izvedbo storitve, ali če upravljavcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale stroške po ceni za prevzem blata. Stroška ravnanja z blatom upravljavec uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunati. (4) Uporabnik ni dolžan plačati stroškov storitev iz 3. odstavka 31. člena, če zaradi dokazane daljše odsotnosti upravičeno ni mogel odpovedati najavljenega časa opravljanja storitev. 34. člen (upravljavec prevzema blata) (1) Upravljavec lahko po postopkih javnega naročanja za prevzem blata iz pretočnih (nepretočnih) greznic in MČN in prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic s pogodbo pooblasti tudi druge izvajalce. 35. člen (lokacija predelave blata) Blato iz pretočnih greznic in MČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se lahko odvaža v čistilno napravo Ormož, zato je prepovedano odvažanje in odlaganje v naravno okolje, v površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo. VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV 36. člen (pravice in obveznosti upravljavca) Zaradi izvajanja javne službe ima upravljavca naslednje pravice in dolžnosti: • zagotavljati javno službo, • zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MČN, • zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic, • zagotavljati obratovanje in obnavljanje javne kanalizacije, prizadeta zemljišča pa vzpostavljati v stanje pred posegom, • izdelovati program in ga objavljati na svojih spletnih straneh, • sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo, • izdajati potrdila in strokovne ocene obratovanja MČN in nepretočnih greznic, • obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev, • voditi podatke o objektih in napravah javne kanalizacije, • voditi predpisane evidence in izvajati predpisana poročila, • redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov, • izvajati preglede in prevzeme javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter MČN, • izvajati investicijska vzdrževalna dela na javni kanalizaciji in vzdrževalna dela v javno korist, • uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom in jih o tem obveščati, • izvajati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode, ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja, • nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt uporabnika, • obvestiti uporabnika o ugotovljenih nepravilnostih na napravah in objektih uporabnika, ter mu določiti rok za odpravo nepravilnosti ali pomanjkljivosti, preden prijavi kršitev pristojnemu prekrškovnemu organu, • izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah, oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja, • obveščati lastnike ali upravljavce nepretočnih greznic, obstoječih greznic in upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način o aktivnostih kot so opredeljene v pravilniku oziroma kot so opredeljene v veljavni zakonodaji na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, • upravljavce oziroma lastnike površin, iz katerih se odvaja padavinska voda v javno kanalizacijo, redno obveščati in na druge načine seznanjati, da morajo na svojih površinah redno čistiti in vzdrževati utrjene površine in peskolove ter lovilce olj na njih in čistiti in vzdrževati svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje padavinske vode, • voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti, ter državnih organov in služb na podlagi zakona o javnih gospodarskih službah, zakona o lokalni samoupravi in tega odloka, • voditi kataster iz 16. člena tega odloka, • izvajati druge obveznosti tega odloka. 37. člen (obveščanje uporabnika) Upravljavec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, MČN in greznic, vendar mora o svoji nameri predhodno obvestiti lastnika zemljišča. 38. člen (pravice in obveznosti uporabnikov) (1) Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik objekta, dela objekta ali utrjenega zemljišča na območju občine, priključenega na javno kanalizacijo oziroma koristnik storitve javne službe. V primeru, da uporabnik objekt, del objekta ali utrjenega zemljišča preda v najem, je dolžan skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih. (2) Uporabniki imajo naslednje pravice in dolžnosti: • odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, MČN ali nepretočno greznico, • pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok in veljavni predpisi s področja gradenj in varovanja okolja, ki se tičejo odvajanja odpadne in padavinske vode, • redno vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave vgrajene vanjo, • vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode, • redno vzdrževati greznice in MČN, • izvajati predpisane meritve komunalnih odpadnih in padavinskih vod ter komunalnih industrijskih vod, • omogočati upravljavcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču, • omogočati _ upravljavcu dostop do greznice oziroma MČN in prevzem vsebine, • obvestiti upravljavca o začetku gradnje MČN, mu omogočiti pregled in prevzem MČN in pred zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MČN, • obveščati upravljavca o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije, • pisno obveščati upravljavca o spremembi naziva, naslova, lastništva objekta, in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode in obračun stroškov, v roku 8 dni od nastanka spremembe. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti, • plačevati stroške storitev javne službe, • urediti medsebojno delitev stroškov, kadar imajo uveden obračun porabe pitne vode na osnovi enega obračunskega vodomera in upravljavcu posredovati od lastnikov oziroma upravnika podpisan delilnik stroškov, • obveščati upravljavca o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe, • upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode. (3) Lastniki objektov iz prvega odstavka tega člena lahko vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje teh objektov prenesejo s pogodbo na upravljavca javne službe ali na drugo pravno osebo, ki izvaja te storitve. 39. člen (prepoved posega v naprave in objekte javne kanalizacije) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje. 40. člen (odškodnina za škodo) Uporabnik ima pravico od upravljavca zahtevati odškodnino za dokazano škodo nastalo zaradi prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode po krivdi upravljavca, oziroma opustitve vzdrževanja javne kanalizacije. Vlil. POSEBNE STORITVE 41. člen (vrste posebnih storitev) (1) Posebne storitve zaradi uporabe objektov javne kanalizacije so storitve: • odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo in • odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine. (2) Navedene storitve niso storitve obvezne občinske gospodarske javne službe. 42. člen (industrijska odpadna voda) (1) V okviru posebnih storitev mora upravljavec zagotoviti odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, v okviru zmogljivosti javne kanalizacije. Določbe tega odloka o industrijski odpadni vodi se uporabljajo za uporabnika (v nadaljnjem besedilu: industrijski uporabnik): • ki v javno kanalizacijo odvede več kot 4.000 m3 odpadne vode letno ali več kot 15 m3 odpadne vode dnevno in, • ki je zavezanec za izvajanje monitoringa industrijske odpadne vode. (2) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se za industrijskega uporabnika uporabljajo tudi vse ostale določbe tega odloka. 43. člen (industrijski uporabnik) Industrijski uporabnik, ki je zavezanec za zagotovitev prvih meritev in emisijskega monitoringa, mora poročila o le-teh, ki so izdelana skladno s predpisi, tekoče posredovati upravljavcu. Poročilo o obratovalnem monitoringu mora upravljavcu posredovati v pisni ali elektronski obliki do 28. februarja za preteklo leto. Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi trajnih meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni v dokumentih industrijskega uporabnika, morajo biti upravljavcu vedno na razpolago. Prve meritve in emisijski monitoring odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se izvajajo skladno s predpisi in jih je dolžan zagotoviti industrijski uporabnik na lastne stroške. 44. člen (opredelitev količin industrijske odpadne vode) (1) Podatki o letni količini odpadne vode za posameznega industrijskega uporabnika se ugotavljajo na podlagi podatkov o dovedeni ali zajeti vodi. Upravljavec, na podlagi ugotovljenih količin za predhodno koledarsko leto, najkasneje do 30. junija tekočega leta uporabnika uvrsti v kategorijo industrijskih uporabnikov, ker odvaja več kot 4.000 m2 3 odpadne vode letno ali več kot 15 m3 odpadne vode dnevno. Razporeditev velja za dobo od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta. (2) Industrijski uporabnik, ki odvede v javno kanalizacijo več kot 4.000 m3 odpadne vode letno ali več kot 15 m3 odpadne vode dnevno, je dolžan zagotoviti predpisano število meritev kvalitete odpadne vode letno. Rezultate meritev je dolžan posredovati upravljavcu v pisni ali elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto. 45. člen (obveznosti industrijskega uporabnika v zvezi stanja industrijske odpadne vode) (1) V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo take odpadne vode, ki ne prekoračijo vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Industrijski uporabnik, ki odvaja odpadno vodo, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo zagotoviti take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo stopnjo onesnaženosti odpadne vode do take mere, da ustreza predpisom in v soglasjih določenih vrednosti za odvajanje v javno kanalizacijo. (2) Industrijski uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na kvaliteto ali količino odpadne vode, ki je posledica sprememb tehnoloških postopkov, obsega proizvodnje, načina predčiščenja odpadne vode, prenehanja določene dejavnosti, ali zaradi drugih podobnih vzrokov, pridobiti soglasje upravljavca. 46. člen (meritev pretoka industrijske odpadne vode) (1) Industrijski uporabnik lahko na lastne stroške zgradi, uredi in vzdržuje kontrolno merilno mesto pred izpustom odpadne vode v javno kanalizacijo. (2) Če ima industrijski uporabnik merilno mesto mora to biti dovolj veliko in dostopno, da je mogoče meritve izvajati ustrezno in brez nevarnosti za upravljavca. Merilno mesto mora biti opremljeno z ustrezno merilno napravo -merilcem pretoka odpadne vode. Merilec pretoka mora imeti digitalni izhod in GSM povezavo (oziroma podobno sodobno informacijsko povezavo) do nadzornega centra na čistilni napravi in mora biti atestiran in umerjen s strani pooblaščene institucije, zapečaten in upravljavcu ter pristojnim inšpekcijskim službam vedno na vpogled. Ob rednem in izrednem vzdrževanju merilca pretoka mora biti prisotna tudi odgovorna oseba upravljavca. Upravljavec ima poleg rednih pregledov merilca pretoka pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti. Če se ugotovi, da je točnost zunaj dopustnih meja, nosi stroške preizkusa industrijski uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec. V primeru okvare merilca pretoka se za čas do odprave napake zaračuna povprečna količina _ v preteklem obračunskem obdobju obračunane vode. Če industrijski uporabnik ne odpravi napake na merilcu pretoka niti v roku 15 dni, jo ima v njegovem imenu in na njegove stroške pravico odpraviti upravljavec. Vsi stroški povezani z ureditvijo merilnega mesta in z izvajanjem kontrole odpadne vode bremenijo industrijskega uporabnika. 47. člen (kršitve v zvezi odvajanjem industrijske odpadne vode) Če upravljavec ugotovi, da je bila v javno kanalizacijo odvedena odpadna voda, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, o dogodku obvesti pristojno inšpekcijo. Če se v postopku ugotavljanja dejstev odkrije povzročitelja - industrijskega uporabnika, ki je v javno kanalizacijo odvedel neprimerno odpadno vodo, je le-ta dolžan plačati vso nastalo škodo. 48. člen (obračun storitev odvajanja) (1) Obračun posebnih storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode za industrijske uporabnike, ki nimajo merilnega mesta, izvaja upravljavec mesečno. Količina odpadne vode se določi na podlagi količine porabljene pitne vode, merjene v kubičnih metrih (m3), po stanju vodomera. V primeru okvare vodomera, se posebna storitev obračuna na podlagi količine vode iz preteklega obračunskega obdobja. (2) Obračun posebnih storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode za industrijske uporabnike, ki imajo merilno mesto, izvaja upravljavec mesečno. Upravljavec izstavi račun za posebne storitve na osnovi odčitkov merilca pretoka. V primeru okvare merilca pretoka, se posebna storitev obračuna na podlagi količine vode iz preteklega obračunskega obdobja. (3) Industrijskim uporabnikom se odvajanje odpadne vode obračunava kot zmnožek količine odvedene odpadne vode in cene za odvajanje odpadne vode za industrijske uporabnike, ki jo določi pristojni organ občine. 49. člen (obračun storitev čiščenja) (1) Industrijskim uporabnikom se čiščenje odpadne vode obračunava po faktorju obremenitve (v nadaljnjem besedilu: FO). Cena čiščenja FO se določi na osnovi cene čiščenja za industrijske uporabnike, ki jo določi pristojni organ občine. Za vsakega industrijskega uporabnika se za obdobje enega leta izračuna FO na podlagi količine odpadne vode in vrednosti posameznih parametrov, dobljenih iz poročila o obratovalnem monitoringu oziroma iz meritev, oboje za predhodno koledarsko leto. (2) Industrijski uporabnik je na naslov upravljavca dolžan dostaviti Poročilo o obratovalnem monitoringu oziroma rezultate predpisanih meritev za predhodno koledarsko leto najkasneje do 28. februarja v tekočem letu pisno ali v elektronski obliki. Faktor obremenitve (FO) se izračuna po enačbi, ki vsebuje določene parametre onesnaženosti odpadne vode. 50. člen (pogodba z upravljavcem) (1) Industrijski uporabnik do 30. junija tekočega leta sklene pogodbo z upravljavcem, v kateri je določena cena čiščenja odpadne vode za obdobje od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta. V pogodbi se navede FO s podatki prejetega obratovalnega monitoringa oziroma rezultatov predpisanih meritev. (2) Cena čiščenja odpadne vode se izračuna za vsakega industrijskega uporabnika posebej. Če je izračunana cena čiščenja odpadne vode za posameznega industrijskega uporabnika nižja od cene čiščenja za ostale uporabnike (II. skupina - ostali uporabniki), se zaračunava cena čiščenja po ceni za ostale uporabnike, ki jo določi pristojni organ občine. 51. člen (obračun storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode) (1) Če zmogljivost javne kanalizacije to omogoča, mora upravljavec v okviru posebnih storitev zagotoviti odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne. Padavinsko vodo je treba ponikati, če je to mogoče. Če ponikanje ni mogoče, je treba padavinsko vodo zadržati in jo ustrezno očiščeno enakomerno odvajati v ustrezen odvodnik ali jo porabiti za druge namene. Ukrepe za čiščenje padavinske odpadne vode ureja predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. (2) Za odvajanje padavinske vode v javno kanalizacijo mora industrijski uporabnik pridobiti predhodno soglasje upravljavca. (3) Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno. (4) Količina padavinskih odpadnih voda se meri v m3 in se določi na podlagi velikosti strešnih in utrjenih površin, iz katerih se vode odvajajo v javno kanalizacijo, ter desetletnega povprečja letne količine padavin na območju občine. Velikost strešnih in utrjenih površin posameznega uporabnika se določi na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, oziroma na podlagi meritve upravljavca. Izračun količin se določi po naslednji formuli: V = A x R, kjer je: V = količina odvedene vode v m3/mesec, A = prispevna površina v m2 R = desetletno povprečje količine padavin na območju občine Središče ob Dravi (po podatkih Hidrometeorološkega zavoda Slovenije oziroma Agencije Republike Slovenije za merilno mesto Jeruzalem, izražene v m3/m2/mesec). (5) Površina odvajanja, se lahko zmanjša na naslednje načine: • z zajemanjem meteornih vod v zbiralnike, • z direktnim odvajanjem v vodotoke, z ustreznim dovoljenjem oz. soglasjem pristojnega organa, • z odvajanjem na druge površine, ki nimajo povezave z javno kanalizacijo. IX. EVIDENCE UPORABNIKOV 52. člen (evidence uporabnikov) (1) Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov. (2) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke: • šifro uporabnika in plačnika, • ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu), • znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti, • datum vnosa podatkov, • lokacija priključka na javno kanalizacijo, • tip priključka na javno kanalizacijo, • podatki o greznicah in MČN (vrsta, lokacija, velikost, pogostost praznjenja, lokacija prepeljane odpadne vode). (3) Upravljavec lahko za posameznega uporabnika zbira tudi: • podatke o zaposlitvi oziroma drugačnem statusu uporabnika z vidika delovne aktivnosti in socialnega statusa , • številko osebnega bančnega računa, • davčno številko, • delež lastništva, . EMŠO, • število in vrsta živali. (4) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke: • šifro uporabnika in plačnika, • naziv firme oziroma samostojnega podjetnika, • naslov, • transakcijski račun, • davčno številko, • znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti, • datum vnosa podatkov, • lokacija priključka na javno kanalizacijo, • tip priključka na javno kanalizacijo. (5) Polega navedenega evidenca uporabnikov vsebuje podatke o odjemnem mestu, ki jih določa zakonodaja. 53. člen (dodatne evidence v večstanovanjskih stavbah) (1) Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca v osmih (8) dneh od nastanka sprememb pisno obveščati o: • statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem, • vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje. (2) Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega: • ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca, • kopijo listino o prenosu lastninske pravice, • številko in naslov odjemnega mesta, • podpisano izjavo novega uporabnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje. (3) Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji uporabnik. 54. člen (pridobivanje evidenc) Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o javnih gospodarskih službah. 55. člen (izstavitev računa) (1) Če je v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, se račun lahko izstavi: • upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun upravljavcu, • vsakemu uporabniku posebej, če skupnost stanovalcev nima upravnika. V tem primeru sklenejo stanovalci pisni dogovor z upravljavcem glede načina obračuna in ključa delitve, ki so ga sporazumno določili stanovalci. (2) V primeru, da se za ključ delitve porabljene pitne vode po glavnem obračunskem vodomeru uporabljajo interni vodomeri, se razlika porabe med glavnim obračunskem vodomerom in vsoto porabe internih vodomerov obračuna vsem uporabnikom sorazmerno z njihovo interno porabo pitne vode. 56. člen (evidence upravljavca) Upravljavec mora voditi in hraniti evidenco o javni kanalizaciji in objektih kot je opredeljeno v 18. členu pravilnika oziroma kot je opredeljeno v veljavni zakonodaji na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. X. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE 57. člen (inšpekcijski organ) (1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka bo opravljala pooblaščena uradna oseba - občinski komunalni inšpektor. (2) Vodenje postopka, izdajo plačilnih nalogov in odločb o prekrških zoper določbe tega odloka izvaja pooblaščena uradna oseba - občinski komunalni inšpektor. (3) Upravljavec javne službe in uporabniki so dolžni kršitve in kršitelje prijaviti pooblaščeni uradni osebi - občinskemu komunalnemu inšpektorju. 58. člen (globe) (1) Z globo 1000 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba - upravljavec, če: • ravna v nasprotju z 8. členom, • ravna v nasprotju z 10. členom, • ravna v nasprotju s 27. členom, • ravna v nasprotju z 31. in 33. členom, • ravna v nasprotju s 36. členom, • ravna v nasprotju z 49., 50., 51. in 56. členom tega odloka. (2) Z globo 250 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe -upravljavca. (3) Z globo 1000 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če: • ravna v nasprotju s 17. členom, • ravna v nasprotju z 18. členom, • ravna v nasprotju z 29. členom, • ravna v nasprotju s 33. členom, • ravna v nasprotju s 35. členom, • ravna v nasprotju z 38. členom, • ravna v nasprotju z 39. členom, • ravna v nasprotju s 43., 44., 45., 46. in 47. členom, • ravna v nasprotju s 1. točko 50. člena, • ravna v nasprotju z 51. členom, • ravna v nasprotju s 55. členom tega odloka. (4) Z globo 250 EUR se za prekršek iz tretjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. 5 (5) Z globo 250 EUR se za prekršek kaznuje posameznik, če: • ravna v nasprotju s 17. členom, • ravna v nasprotju z 18. členom, • ravna v nasprotju z 29. členom, • ravna v nasprotju s 33. členom, • ravna v nasprotju s 35. členom, • ravna v nasprotju z 38. členom, • ravna v nasprotju z 39. členom, • ravna v nasprotju z 51. členom, • ravna v nasprotju s 55. členom tega odloka. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 59. člen (obveznosti občine - roki) (1) Občina je dolžna zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode po javni kanalizaciji za območja in v času kot je to opredeljeno v veljavnem državnem Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. 60. člen (obveznosti uporabnikov - roki) (1) Lastniki stavb iz območij, kjer Občina ni dolžna zagotoviti odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, morajo sami na svoje stroške zagotoviti čiščenje v MČN ali zbiranje v nepretočni greznici najpozneje do: • 31. 12. 2015, če je obstoječa stavba na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju, • 31. 12. 2017, če obstoječa stavba ni na območju iz prejšnje alineje. (2) V primeru izgradnje MČN lahko lastniki stavb uveljavijo zmanjšanje višine plačila okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda s skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda oziroma kot je opredeljeno v veljavni zakonodaji na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. 61. člen (obveza investitorjev novih stavb - rok) Investitorji novih stavb v katerih nastaja komunalna odpadna voda morajo po začetku veljavnosti odloka odvajati komunalno odpadno vodo v MČN ali jo zbirati v nepretočni greznici, v primeru, da stavba nima zagotovljenega odvajanja v javno kanalizacijo. 62. člen (evidence streh in utrjenih površin) Do vzpostavitev in izdelave evidenc velikosti strešnih in utrjenih površin za padavinske odpadne vode iz 51. člena tega odloka, iz katerih se padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo, se posebni obračun ne opravlja. 63. člen (pogodba o priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje za obstoječe uporabnike) (1) Pogodba o priključitvi med upravljavcem in uporabnikom iz 4. odstavka 20. člena tega odloka za že obstoječe uporabnike se sklene pri prvi redni menjavi vodomerov. (2) Ob prvi redni menjavi vodomerov se za vse uporabnike, ki niso priklopljeni na javno kanalizacijo popiše tudi kataster o vrsti greznic in MČN iz 7. odstavka 16. člena tega odloka. 64. člen (tehnični pravilnik, kataster) (1) Tehnični pravilnik iz 1. člena tega odloka sprejme Občinski svet Občine Središče ob Dravi v roku dveh (2) let od uveljavitve tega odloka. (2) Vodenje katastra javnega kanalizacijskega omrežja mora Občina zagotoviti v okviru javne službe najkasneje v enem letu (1) po uveljavitvi tega odloka. 65. člen (strošek prevzema in ravnanja z blatom) V primeru, če je storitev iz 3. odstavka 31. člena tega odloka, že zajeta v ceni za obračun storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, se strošek po opravljeni storitvi ne zaračunava. 66. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju odpadne in padavinske vode (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/97, Uradni vestnik občine Ormož, št. 15/03 -popr., št. 8/07-popr., 12/ll/07-uradno prečiščeno besedilo). 67. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi. Številka: 007-15/2009 Datum: 28.12.2009 JURIJ BORKO l.r ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI OBČINA SREDIŠČE OB DRAVI OBČINSKI SVET Na podlagi 3., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO in 127/06 - ZJZP), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo) in 15. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradni vestnik Občine Ormož št. 8/2007 ), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Središče ob Dravi ( Uradno glasilo Občine Središče ob Dravi št. 1/2009 ) je Občinski svet Občine Središče ob Dravi na seji dne 25. redni seji dne 28.12. 2009 sprejel ODLOK o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v občini Središče ob Dravi I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (1) S tem odlokom se določa način izvajanja lokalne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Središče ob Dravi (v nadaljevanju: javna služba), z namenom zagotovitve zmanjšanja porabe električne energije. (2) Odlok iz prvega odstavka je tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje javne službe iz prvega odstavka ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije. (3) Odlok iz prvega odstavka tega člena se sprejema na podlagi vloge podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah. (4) Javna služba se izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način. (1) Poleg pomenov, določenih zakonu, odlokih, drugih predpisih in koncesijski pogodbi imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen: - »gospodarska javna služba oziroma javna služba«: je lokalna izbirna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka; - »koncedent«: je Občina Središče ob Dravi; - »koncesija«: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka; - »koncesionar«: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije, - »javna razsvetljava«: za javno razsvetljavo po tem odloku se štejejo vsi objekti in naprave, namenjeni javni razsvetljavi, zlasti pa luči na drogovih ob občinskih cestah, na drogovih na preostalih prometnih in drugih javnih površinah, ki niso v zasebni lasti in so namenjene razsvetljavi javnih površin v naseljih (državne ceste ...); - »zagotavljanje zmanjšanja porabe električne energije« je izvedba ukrepov za prihranek električne energije, ki obsega vse načrtovalne, tehnične, gradbene, procesno-tehnične ali druge storitve koncesionarja, ki jih opravi pri dobavi in postavitvi javne razsvetljave v Občini Šredišče ob Dravi v skladu s standardi in predpisi iz 2. alineje 1. odstavka 19. člena tega odloka. Enotnost koncesijskega razmerja 3. člen V Občini Središče ob Dravi (v nadaljevanju: občina) se dejavnost iz 1. člena izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi. Lastninska pravica 4. člen Lastništvo vseh s strani koncesionarja vgrajenih naprav in stvari ostaja do polnega poplačila vseh finančnih obveznosti koncedenta do koncesionarja pri koncesionarju. Po poteku pogodbene dobe preidejo vse te naprave in stvari vključno z dopolnitvami v času trajanja pogodbe v lastništvo koncedenta, brez dodatnih plačil ali omejitev uporabe. Lastništvo ostalih naprav javne razsvetljave in drugih objektov javne službe kot objektov gospodarske javne infrastrukture ostane pri koncedentu, do poteka pogodbene dobe pa z njimi upravlja koncesionar, kolikor ni z odlokom ali koncesijsko pogodbo drugače določeno. II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET JAVNE SLUŽBE Vsebina javne službe 5. člen (1) Javna služba obsega dobavo in postavitev naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave in drugih objektov javne službe ter njihovo redno vzdrževanje oziroma strokovni nadzor nad delovanjem omrežja javne razsvetljave in njegovo tekoče vzdrževanje v interesu trajnega nemotenega in brezhibnega delovanja javne razsvetljave in s tem povezane druge obveznosti občine, vse s ciljem zagotoviti zmanjšanje porabe električne energije, zlasti pa: 1. dobava, postavitev in zamenjavo svetilk in sijalk, 2. dobava, postavitev in zamenjavo drogov javne razsvetljave in drugih naprav ter svetlobnih znakov, 3. popravilo oziroma menjavo sestavnih delov naprav za javno razsvetljavo, 4. redno pregledovanje delovanja objektov in naprav vsake 3 mesece, 5. vzdrževalna dela in čiščenje drogov javne razsvetljave in drugih naprav ter svetlobnih znakov, 6. intervencije na objektih in napravah javne razsvetljave, 7. po pooblastilu vodenje pripravljalnih del in investicij v nove objekte in naprave, 8. izdelava (vzpostavitev), vodenje katastra in kontrolne knjige, 9. pripravo predlogov letnih programov javne službe v skladu s programi koncedenta, vključno s pripravo ukrepov za zmanjšanje porabe električne energije, 10. priprava poročila o realizaciji letnega programa, 11. izvedbo dodatnih obremenitev na objektih in napravah javne razsvetljave, 12. nabava in plačilo električne energije za potrebe javne razsvetljave, 13. priprava in vodenje odškodninskih postopkov proti povzročiteljem škode na napravah, objektih in omrežju javne razsvetljave, 14. vodenje evidence o porabljeni energiji po posameznih odjemnih mestih. (2) Vsebino javne službe obsegajo tudi druge storitve, ki jih določajo zakoni, drugi podzakonski akti ali koncesijska pogodba. (3) Kot vzdrževanje naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave in drugih objektov se v smislu javne službe šteje redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje in vzdrževanje v javno korist s tem, da se obseg vzdrževanja v posameznem letu določi z letnim programom javne službe. Območje izvajanja javne službe in uporaba javnih dobrin 6. člen (1) Javna služba se izvaja v naseljih na celotnem območju občine. (2) Uporabniki storitev javne službe so vsi uporabniki javnih površin v občini. Uporaba javnih dobrin, ki jih zagotavlja javna služba je v skladu s tem odlokom zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji. Uporabnik ima pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah, objektih in omrežju in oblikovati predloge ter pobude za njeno boljše in učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu. III. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE IZVAJANJA Koncesionarjev pravni monopol 7. člen (1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine: - izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka, - izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve, po posebnem pooblastilu občine vodenja investicij in vzdrževanja občinske infrastrukture javne razsvetljave ter upravljanja s to infrastrukturo, - dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu. (2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine. (3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine. (4) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi. Koncesionarju se lahko podeli javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in soglasij. Razmerje do podizvajalcev 8. člen Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun. Uporaba javnih dobrin 9. člen (1) Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. IV. KATASTER IN KONTROLNA KNJIGA Vodenje katastra javne službe 10. člen (1) S tem odlokom se podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra javne službe. (2) Kataster mora biti voden ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe na objektih in napravah v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh. Koncesionar, ki koncesijo pridobi na podlagi tega odloka, mora kataster vzpostaviti skladno z veljavno zakonodajo v roku 6 mesecev po podpisu koncesijske pogodbe. (3) Za vzpostavitev katastra mora prvi koncesionar v enem mesecu po sklenitvi koncesijske pogodbe predložiti koncedentu krajevno in časovno natančno opredeljen program. Vsebina katastra 11. člen (1) Kataster vsebuje baze podatkov o objektih javne razsvetljave (prižigališča, jaški, oporišča, svetilke, signalni in krmilni vodi, priklopna mesta za potrebe raznovrstnih okrasitev ...), njihovi lokaciji in tehničnih lastnostih ter stanju objektov. (2) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Središče ob Dravi. Vodi se tekstualno in grafično v obliki računalniškega zapisa, skladno s predpisi in usklajeno s standardi občinskega geografskega informacijskega sistema. (3) Kopijo ažuriranih podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj enkrat letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa jih brezplačno izroči v celoti v last in posest občini. Kontrolna knjiga 12. člen (1) Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določa državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje: - naprava, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena, - naprava na kateri je bilo delo opravljeno (po podatkih iz katastra), - opis dela, - popis porabljenega materiala, - porabljen čas za opravljeno delo, - podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja objektov in naprav skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi. (2) Kontrolno knjigo koncesionar posreduje do 5. dne v mesecu za pretekli mesec. V. LETNI PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE IN POROČILO O NJEGOVI IZVEDBI Letni program 13. člen (1) Javna služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja javne službe. Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju javne službe, najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme občinski svet. (2) Koncesionar je dolžan najkasneje do 28. 02. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe v preteklem letu, ki mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama. (3) Program izvajanja javne službe mora biti pripravljen ločeno za posamezen sklop javne službe (dobava, postavitev in vzdrževanje javne razsvetljave) in vsebuje predvsem: - obseg predvidenih investicij in investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov javne razsvetljave, stroškovno oceno, cenikom in pričakovanimi rezultati na področju zmanjšanja porabe električne energije, - obseg predvidenega rednega vzdrževanja s stroškovno oceno in cenikom, - obseg in stroške zamenjave uničenih in poškodovanih delov, - navedbo mest predvidenih za raznovrstne uskladitve ter čas trajanja, - izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi, - pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh, - zavrnitvah uporabnikov storitev, - oddaji poslov podizvajalcem, - spremembah v podjetju koncesionarja, - škodnih dogodkih, - spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe, - koriščenju zavarovanj in - o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe. VI. PREPOVEDANA RAVNANJA 14. člen Prepovedano je: - nameščanje kakršnihkoli obvestilnih sredstev in oglaševanje na objektih in napravah javne razsvetljave brez dovoljenja koncedenta, - namerno poškodovanje objektov in naprav javne razsvetljave, - opustiti obveščanje koncesionarja o povzročitvi škode na objektih in napravah javne razsvetljave s prometno nesrečo, - sajenje drevja in grmičevja v neposredni bližini objektov in naprav javne razsvetljave brez dovoljenja koncedenta, - onemogočiti dostop do objektov in naprav javne razsvetljave, - graditi oziroma postaviti pomožne in začasne druge objekte na objektih in napravah javne razsvetljave ali v njihovi neposredni bližini brez dovoljenja koncedenta, - opravljanje dejanj, ki bi kakor koli ogrozila delovanje javne razsvetljave. VII. DRUGE DOLOČBE Nadzor nad izvajanjem javne službe 15. člen (1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja. (2) Občina Središče ob Dravi lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo. (3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. Organ nadzora 16. člen Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinska inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu. Finančni nadzor 17. člen (1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni občinski organ. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo. (2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze ...), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. (3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora. (4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. (5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. VIN. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov 18. člen (1) Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov. (2) Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, so določene s predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb. Dolžnosti koncesionaija 19. člen (1) Dolžnosti koncesionarja so predvsem: - izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu; - upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za zmanjšanje porabe energije s spoštovanjem naslednjih standardov oziroma predpisov: • SIST EN 13 201 Cestna razsvetljava • Priporočila SDR PR 5/2 Cestna razsvetljava • CIE Pub. 115:2 Lighting of Roads for motor and Pedestrian Traffic • Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/2007 in 109/2007); • veljavno slovensko zakonodajo, • smernice Mednarodne komisije za razsvetljavo CIE, • smernicami Slovenskega društva za razsvetljavo SDR, • veljavnimi slovenskimi in evropskimi standardi in • dobro inženirsko prakso; - zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan vse dni v letu; - kot dober gospodarstvenik uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti; - vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost; - po pooblastilu voditi pripravljalna dela in investicije v objekte in naprave javne službe; - omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe; - po poteku pogodbene dobe prenesti v last koncedenta objekte komunalne infrastrukture iz 1. odstavka 4. člena tega odloka, če ni vnaprej skladno s predpisi ali koncesijsko pogodbo drugače določeno; -zagotoviti ločen in nemoten dostop do merilnih mest; - sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo; - skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe; - oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev; - obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom; - pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov, - vodenje evidenc in katastrov v zvezi z javno službo, usklajenih z občinskimi evidencami; - ažurno in strokovno voditi poslovne knjige; - pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti; - poročati koncedentu o izvajanju koncesije; - v prvotno stanje povrniti nepremičnine na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela; - omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe in - obveščati druge pristojne organe (inšpekcije ...) o kršitvah. (2) Posamezne storitve iz 5. člena je potrebno opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom, drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost in koncesijsko pogodbo. (3) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture, ^ presega kontrolni deleži po zakonu, ki ureja prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo. Interventno izvajanje javne službe 20. člen (1) Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 12 ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov. Za pomembne okvare, napake oziroma poškodbe naprav javne razsvetljave se šteje predvsem celodnevno delovanje naprav ter takšne okvare, napake in poškodbe, ki ogrožajo javno varnost. (2) Koncesionar je dolžan napake in okvare celotne veje javne razsvetljave odpraviti v roku 2 delovnih dni, manj pomembne okvare posameznih naprav pa v roku 14 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov. Odgovornost koncesionarja 21. člen (1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe. (2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Središče ob Dravi, uporabnikom ali tretjim osebam. (3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu - zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Središče ob Dravi. (4) Koncesionar v celoti prevzema tveganje za uspeh ukrepov za zagotavljanje zmanjšanja porabe električne energije. Dolžnosti koncedenta 22. člen Dolžnosti koncedenta so zlasti: - da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe, s tem odlokom, koncesijsko pogodbo ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku; - da zagotavlja redno višino plačil koncesionarju skladno s 24. členom tega odloka, ki ureja merila za izbor koncesionarja; - da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe; - da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine; - pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov. Pristojnosti župana in občinske uprave 23. člen (1) Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti: - odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj, - odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov, - druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi. (2) Ce ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka. Financiranje 24. člen (1) Javna služba se financira iz: - proračuna, -drugih virov. (2) Izhodiščna tarifa in pogoji za njeno spreminjanje se določijo s sklepom o razpisu koncesije. O spreminjanju tarife odloča Občinski svet na obrazložen predlog izvajalca. (3) Plačila koncedenta koncesionarju se opravljajo naslednjem odstavku tega člena, in sicer ne glede na prihranek (ali celo izgubo), ki jo bo koncesionar pri izvedbi predmeta tega koncesijskega akta dosegel. Pravice uporabnikov 25. člen (1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico: - do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja, - pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, - uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi. (2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom. Dolžnosti uporabnikov 26. člen (1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost: - upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe, - pripraviti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve javne službe, - prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo. (2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ. (3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe. IX. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR Status koncesionarja 27. člen (1) Koncesionarje lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo. (2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi. Dokazovanje izpolnjevanja pogojev 28. člen (1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet stečajni ali likvidacijski postopek ...), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine: - da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, - da je imel v zadnjih 6 mesecih vse obveznosti poravnane, - v zadnjih treh letih pred rokom za oddajo prijave ni imel blokiranega nobenega transakcijskega računa, - na dan oddaje prijave razpolaga z ustreznimi lastnimi finančnimi viri za izvedbo investicije oziroma kreditnim pismom banke za pokrivanje investicije, - prijavitelj mora razpolagati z zadostnimi kadrovskimi zmogljivostmi, ki omogočajo izvedbo koncesijske pogodbe, - prijavitelj mora predložiti dokazilo o izvedbi vsaj enega referenčnega projekta s področja zagotavljanja prihrankov energije na področju cestne razsvetljave ali gradnje razsvetljave z vgrajenimi elementi inteligentne varčne cestne razsvetljave v ustrezni višini, v zadnjih treh letih pred objavo razpisa, - da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil. (2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi. X. JAVNI RAZPIS Oblika in postopek javnega razpisa 29. člen (1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan. (2) Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil in na spletni strani občine ter vsebuje zlasti naslednje: 1. navedbo in sedež koncedenta, 2. podatke o objavi koncesijskega akta, 3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu, 4. začetek in predviden čas trajanja koncesije, 5. postopek izbire koncesionarja, 6. merila za izbor koncesionarja, 7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe, 8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge ...), 9. način zavarovanja resnosti prijave, 10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije, 11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev, 12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav, 13. rok za izbiro koncesionarja, 14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa, 15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom, 16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa. (3) Župan lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis. (4) Občinski upravni organ pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa. (5) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo. (6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo. (7) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo na portalu javnih naročil. Razpisni pogoji 30. člen Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 28. člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda ...). Z razpisnimi pogoji župan ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom. Merila za izbor koncesionarja 31. člen (1) Merila za izbor koncesionarja so: - cena - reference - odzivni čas - trajanje odprave napake (2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. XI. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA Uspešnost javnega razpisa 32. člen (1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava. (2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke. (3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi. (4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba. Izbira koncesionarja 33. člen (1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja. (2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti ustrezno strokovno znanje, da omogočajo strokovno presojo vlog. Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije. (3) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja. (4) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo. (5) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov (29. člen). (6) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja. Sklenitev koncesijske pogodbe 34. člen (1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe. (2) Za vse dejavnosti iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem ali pravno osebo iz 27. člena tega odloka sklene ena koncesijska pogodba. (3) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank. (4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. (5) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka. Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo 35. člen Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim_aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt. Trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe 36. člen (1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 20 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije). (2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 120 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe. (3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja. (4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom. Pristojni organ za izvajanje koncesije 37. člen Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo je občinska uprava. XII. PRENOS KONCESIJE Oblika akta o prenosu 38. člen (1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. (2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki. XIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA Načini prenehanja koncesijskega razmerja 39. člen Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha: 1. s prenehanjem koncesijske pogodbe, 2. s prenehanjem koncesionarja, 3. z odvzemom koncesije, 4. z odkupom koncesije. Prenehanje koncesijske pogodbe 40. člen Koncesijska pogodba preneha: 1. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, 2. z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem, 3. z odstopom od koncesijske pogodbe, 4. s sporazumno razvezo. Potek roka koncesije 41. člen Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena. Razdrtje koncesijske pogodbe 42. člen (1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha: - če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek, - če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije, - če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, - če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam, - če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti. (2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi. (3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. (4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti. (5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. (6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi. Odstop od koncesijske pogodbe 43. člen (1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe: - če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno, - če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno. (2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice. (3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti. Sporazumna razveza 44. člen (1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo. (2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. Prenehanje koncesionarja 45. člen (1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja. (2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje ...). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi. Odvzem koncesije 46. člen (1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju: - če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku, - če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba. (2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije. (3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. (4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava. Odkup koncesije 47. člen (1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece. (2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe. XIV. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE (1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba. (2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih. (3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. (4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov. Spremenjene okoliščine 49. člen (1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. (2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. XV. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV Uporaba prava 50. člen Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije. Arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže 51. člen (1) S koncesijsko pogodbe se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom. (2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže). XVI. PREKRŠKI Prekrški koncesionarja 52. člen (1) Z globo 600 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar, če: - pravočasno ne odgovori uporabnikom na njihove pobude, - ne zagotovi kontinuirano in kvalitetno delovanje javne službe, - prenese na podizvajalce dejavnost v nasprotju z 8. členom, - krši pravice in obveznosti iz tega odloka, - ne ukrepa interventno, ko so za to izpolnjeni pogoji po 20. členu tega odloka, - ne uporablja veljavnih tarif, - ne vodi katastrov ali kontrolne knjige ali ju ne vodi na predpisan način, - ne predloži letnega progama ter poročila o njegovi izvedbi. (2) Z globo 150 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Prekrški nepooblaščenega opravljanja storitve z značajem dejavnosti javne službe 53. člen (1) Z globo 200 EUR se kaznuje odgovorna oseba občine, ki naroči ali dopusti izvajalcu, ki ni koncesionar po določilih tega odloka, nepooblaščeno opravljanje storitev z značajem dejavnosti javne službe na območju Občine Središče ob Dravi. (2) Enako se kaznuje tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ni izvajalec po določilih tega odloka in nepooblaščeno opravljanja storitve z značajem dejavnosti javne službe. (3) Tudi odgovorna oseba osebe iz drugega odstavka se za prekršek kaznuje z globo 200 EUR. Prekrški uporabnika 54. člen (1) Z globo 100 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik -fizična oseba, če stori katerokoli dejanje iz 52. člena tega odloka. (2) Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, z globo 800 EUR. (3) Odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 200 EUR. XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Objava javnega razpisa 55. člen Javni razpis za podelitev koncesije mora biti objavljen najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi tega odloka. Pravice v primeru prenosa dejavnosti na drugega izvajalca 56. člen V primeru, da izvajalec, ki na območju občine opravlja javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, ne bi uspel pridobiti koncesije, je izbrani koncesionar dolžan zagotoviti zaposlitev pri izvajalcu na dan objave javnega razpisa zaposlenim delavcev, namenjenih opravljanju javne službe, če za to v 14 dneh po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sami izrazijo interes. O tej pravici jih mora koncedent pisno obvestiti. Veljavna zakonodaja 57. člen Ob uveljavitvi tega odloka je veljavni zakon iz tretjega odstavka 1. člena tega odloka Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO in 127/06-ZJZP). Ureditev razmerij 58. člen Do pričetka izvajanja javne službe s strani koncesionarja po tem odloku, izvaja omenjeno javno službo kot koncesionar dosedanji zakoniti izvajalec. Pričetek veljavnosti odloka 59. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi, ko ga sprejme Občinski svet Občine Središče ob Dravi Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi. Številka 007-10/2009 Središče ob Dravi, dne 28.12.2009 JURIJ BORKO ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI Na podlagi 15. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 8/2007) je Občinski svet Občine Središče ob Dravi na svoji 25. redni seji, dne 28.12.2009 sprejel naslednji SKLEP o prerazporeditvi sredstev v proračunu za leto 2009 1. člen Sprejme in potrdi se predlog za prerazporeditev št. OS-8/2009 in je sestavni del sklepa. 2. člen Sklep se objavi v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi 3. člen Ta sklep velja takoj. Šte vi I ka:03230-6/2009-19 Središče ob Dravi, dne 28.12.2009 JURIJ BORKO ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI Za izdajanje in tiskanje je odgovorna tajnica Občine Središče ob Dravi: Jelka Zidarič Trstenjak