NHOH 01 IUU ZI|AJA MESEČNO ZDAj#: UPRAVNI ODBOR IReJA: UREDNIŠKI odbor tol«: SLAVKO KNAFELJ ltDAKCIJA: REDAKCIJSKI ODBOR pUD*: GOO IZVODDV ■ 'M Pii Ifa u.:~z^ £_£b analiza dela našega tista v letih Je " Naša Smučina " v 3 lotih opravila tisto pcslanstvb, ki ji je bilo namenjeno ? Kljub trdni volji in želji, da bi vse-bhsko zajemala prav vse dejavnosti v podjetju, rezultati vedno niso bili za dovoljivi. Vprašanje je koliko je uspelo listu povezati kolektiv z orga^-ni samoupravljanja, vodstva podjtja ali s političnimi organizacijami. Po drugi strani pa, ko_iko so ti organi uspeli uporabljati tovarniški list za komuniciranje v podje tju, Vsekakor jo listu 'oo uspe lo, storjaa je bil le korak na— prej, vendar z doseženim debm nismo za dovoljni,. " Naša Smučina" jo v treh Mih obstoja obravnavala š.edeča področja dela j Vseskozi največji poblem je bila dopisniška mreža. Pričakovali smo močnejši odziv iz obratov, t.j4 direktno iz laroizvodnje. Nekaj odziva jo sicer bilo, vendar občutno premalo. Prav to pa je tudi vzrok, da se je premalo o_b. ravnavalo prav tiste probleme, ki dnev no nastajajo pri delu, pi proizvodnji l^ri dogajanjih, Id bi lit bolj približali življenju v podjobju,- Če primerjamo strukturo dopisnikov, nam prav nazorno pokaže sledeče raz -merje ; .30% O i !i>. i k. f Ln •- ** / s (v { <Ž i O i 8>| , cei i o i ico^i T o! uslužbenci 7o % 11% delave i 20% J0% j -- i'Z& i 15% | ; l i i i 12% iSod [in " - i r i i O | N j § lUMUUiums. m1,, i 0:1 i ^ I i i—~ i —i § i :d •: j ; /0% iS| i 1 5%, ! Zdi se mi potrebno, da na tem mestu prikažem seznam vseh dopisni -kov " Naše smučine " v 35 -tih mesecih dela ; Zap. ime in pr iimek Štev, Straj- doma č i Tuji štev. člankov ni uslužb, delavec 1. Aljaž Franc 3 5 5 2. Arh Silva 1 2 2 — — 3. Borce Jože 1 1 — 1 — 4. Borno t ing. Natan 4 3 _ — 3 5. Bogataj Vinko 9 O O 8 — — 6. Borštnar Ferdo 1 1 1 .. 7. ■ Cerar Anton 1 1 1 _. 8. Čebulj Boris 3 3 3 — — 9. Čemaž ar fiiari j a 24 2.4 24 — le. Čufer Andrej 39 15 15 — 11. Čufer Fiiip 2 4 4 — — 12. l)etiček Fric 1 2 2 — , 13. , Bober lot Miodrag 33 33 33 — — l 14. j Finžgar’ Miha 7 5 5 — j 15. - Hribar Francka 13 15 15 1 16„ Hrovat Vida 2 1 1 — i 17. Jamšek ^ajda 2 1 1 _ I 18. Jagodic Stane 2 2 »■> **■ f — J 19. Janša Stane 1 2 2 1 2o. Janc Janez O O • 4 — — i 21 = Kavčič Ivan 2§ 24 24 — — ; 22. Kolman Marta 17 9 9 — — 23. Kolman Tatjana ■6 9 9 — 24. 1 Knafelj Slavko 91 76 76 ; 25. Kolman Marij a 1 1 1 — — ! 26. Kosmač Jantz 5 5 5 — | 27, Kralj Nevenka 1 1 1 — — 28. | Lazar Tadej 12 9 9 - — j 29. LebtL’ 1 1 - 1 — 1 3o. Legat Janez 14 14 14 — — 31. Lipnik Jože 32 67 67 - — i 32c Lukarčič Ivanka 1 1 1 — 33. Mali Florjan 2 1 1 — — -' | 34* Marinšek ing. Bojan 3. 3 3 - — 135. Matjašič Lade 6 6 — 6 — ! 36. Mencinger Oto • 21 2o — 2o — j 37. Me vi ja Branico 4 2 2- — — '138. Mik^e Alojz 11 *-T i 7 — _ ; 39. Mulej Stanko 14 12 12 — — , 4o. Osterman ing, Jože 24 3o 3o — — i 4i. tetri2ek ing. Peter 3 „ 3 3 — |42o Pintar Alojz 4 3 3 j 43» Pirih Janez 1 1 — 1 — j 44. Pirkmajer Andrej 6 5 5 — - 45 v Potočnik J-v*etod 2 2 2 _ 146, Potočnik Pavel 1 1 — 1 147. Pr; strl Jože 8 4 ■ 4 — .. ;48„ 2 Rasing„r Alojz 34 33 33 —• Zap št. Ime in priimek V Stev, člankov Str a ni doma uslužb. č i delavec tuji ; i 49. Reichman Erika lo lo lo ■ 1 5o. Resman Andrej 1 1 1 - i i 51. Rezar Jože lo 9 - 9 52. Robič ing. Andrej 5 7 7 - I 53. Ribnikar Prane 1 2 — 2 - 54. Sitar Rok 6 4 4 — i “ i 55. Skuber Franc 1 1 — 1 i 56. Stroj Rudolf 11 12 — ■ — 12 57. Valjavec Franc 54 53 53 — i *“ 58. Vi$ic Vlasta 7 6' 6 — 1 i 59. Volščanšek Anton 3 3 3 . _ 1 6o, Vrhovnik Robert 2 1 _ 1 i 61. Vrtačnik ing. Oleg 3 4 4 - 1 • ~ i 62. Vfeithauser Avgust 5 6 6 - i | 63. Zajc Bojan 46 41 41 - 1 ” 1 i 64. I 1 -■ Tuja literatura “ 13o — — 13o 1 * * •' ! _ | 1 SKUPAJ..., 772 535 37 1 15o ... .. | i ! i j Skupno 64 sodelavcev ali 12 % od vseh INSTITUT 35 % l ! i' 1. j zaposlenih je napisalo 772 strani 1 i ( 35 številk s povprečno h, 22 strani), j UPRAVA 4o % I I l i Struktura dopisnikov : I * * ! - i | i V kratkem se tehnična izvodba lista, i | a) delavci 11 % 1 , ' i Izvodba je skozi vsa tri J leta- ostala- 4 ! b) uslužbenci 7o na istem nivoju . Še slabše, arhitekt, | c) tuj i ............ 19 % 1 . .. • ki je opremljal list vi. letniku res 1 estetsko , ni zdaj več angažiran ali 1 ( ! 100 lo - • pa zolo malo. To se listu pozna* De- 1 lovne priprave, razmnoževalni stroj 1 j Po drugi strani pa ugotavljamo, da ne-;katere strokovne službe in delovne eno- in 0e ročno izdelovanje matric, vse to 1 zastarelo in zelo. rokodelsko. j I ■ te redno in obširno sodelujejt 3 v dopi- Čas bi bil, da se tudi temu posveti j jsovanju, druge pa zopet ne. več pozornosti in " Naša smučin: " :Primerjava je po ocenitvah sledeča i bo lahko boljša , lepša in popoli. } jša. proizvodnja ! KOMERCIALA i j KNJIGOVODSTVO I 'SPLOŠNE službe l 'TEHNIČNA lo % 15 % . 9o °/o 25 # v 2o % \ f I KD DANES STOPAJO V IV. LETNIK IZDAJANJA " NAŠE SMUČINE " NE MOREMO , MIMO TEGA, DA NE BI APELIRALI NA TESNEJŠE SODELOVANJE IN P0V!0Č VSEH ČLANOV KOLEKTIVA PRI TEM AMATERSKEM DELU. Urednik Zaradi sezonske prodaje podatki o rezultatih poslovanja v prvem pollotju za široki krog zaposlenih niso tako zanimivi. Bolj pa se bliža konec leta, bolj se že oblikuje rezultat in podatki poslovanja postajajo konkretnejši in zato tudi zanimivejši. V zadnji številki Našo smučine, je že bil objavljen članek o rezultatih poslovanja v prvem polletju, s to številko in vnaprej pa bi objavljali podatke o najosnovnejših pokazateljih poslovanja za vsak mesec pose_ bej. V primerjavi z letom 1963 so doseženi sledeči rezultati : - . 19 6 3 19 6 4 indeks Dosežena proizvodnja din - od 11 I. do 3o. VI. 611,984.000.- 746.991.ooo.- 122 - v juliju 97,728.7ol.- 89.565.317.- 92 - v avgustu 112,563.6o7.- 15o.475.3o3.- 134 - SKUPAJ od 1. I. - 31. VIII. 822.276.3o8'.- 987.031.625.- 12o Dosežena prodaja - skupaj din - od 1. I. do 3o. VI. 243,361.93o.- 3o2.275.276.- 122 - v juliju 143,367.141.- 174,137.830,- 121' - v avgustu 188,362.255.- 298,878.33o.- 159 - SKUPAJ od 1. I. - 3o. VIII. 58o,591.376.- 775,291.986.- 134 Dosežena prodaja din - izvoz - od 1. I. do ,3o. VI. 7o,499.796.- 71,494.93o.- lol - v juliju 113,653.764.- 145,384.4ol.- 123 - v avgustu 169,334.952.- 269,998.624.- 159 - SKUPAJ od 1. I. - 31. VIII. 358,993.512.- 486,878.oo5.- 136 Dosežena prodaja din - dona - od 1. I. do 3o. VI. 173,362.184!- 23o.73o.296.- 129 - v juliju 24,7o8.377.- 23,753.479.- 116 - v avgustu 13,527.3o3.- 28,83o.2o6.- 155 - SKUPAJ od 1. I. - 31. VIII. • \ f * '• • ' • ~ j. . ■ > *■ 221,597.364.- 233,413.981.- 13o Povprečni mesexni čisti osebni prejemki na zaposlenepa -- od 1. I, do 3oc VI. 33 o2oo.— 38,9oo.- 117 - v juliju 34c32o.~ 42«64-o. - 124 - v avgustu 36,4oo.~ 5o.752.- 139 - SKUPAJ od 1.1. - 31. VIII. 33.Ooo,- 4o.85o.- 12o % osebnih dohodkov v vrednosti proizvodnjo ' - od 1. I* do 3o. VI. 25,5 fo 25,1 % — - v juliju 27,7 /o 42,6 a/o - - v avgustu 24,8 fo 27,9 $ - SKUPAJ od 1. I. - 31. VIII. 25,7 io 27,o Io Obširnejšo razlago verjetno ni potrebno, ker številke že same dovolj povedo. I Kumulativno z avgustom je družbeni plan ravno izpolnjen, vendar pa je izpolnitev I nižja zaradi nizke proizvodnje v juliju, ko je bil kolektiv obrata smuči na ko-; lektivnem dopustu, Po: družbenem planu znaš?, povprečni mesečni plan 123,ooo.ooo,- din in ker bo predvidoma znašala povprečna proizvodnja v naslednjih mesecih din j | 15o,ooo.ooo.*-j, bo letni plan presežen za 7 f?» Z avgustom pa ni, in do konca leta tj ! tudi ne bo izpolnjen interni plan, ki izvira iz prevzetih naročil za izvoz in ;domači trg. Zaradi tega je n.pr. komorciala že odpovedala pogodb v izvozu za cca* I6.000 parov smuči. m , J Čisti osebni prejemki na zaposlenega so sc v razmerju od leta 1963 povečali za 20 y0. Vendar pa bo povečanje za celo ‘leto 1964 večje, ker so osebni dohodki moč_ 'neje porasli ravno v zadnjih mesecih zaradi popravka Pravilnika o delitvi osebjih dohodkov in zaradi izplačila dodatka'v višini 3*000.- din od julija naprej, iPredvidoma bi povprečje Sistih ošabnih dohodkov na zaposlenega v letu 1964 zna 'šalo 44.000.- din, povprečje v zadnjih mesecih pa 5o.ooo.~ din. ! • - • . •• •• V strukturi cene je zaradi zadnjih povečanj osebnih dohodkov, osebni dohodek Ipovzročil povečanje lastne cene. Povečanje lastne cene zaradi osebnih dbodkov , je delno pokrito z znižanjem ostalih stroškov proizvodnje, delno s povečanjem i izvozne premije od l,23o»>- din na lc26o.- din za dolar izvoza, delno pa bo to ;povečanje vplivalo tudi na znižanje skladov 0 , ! i C R A o K ■ !? Ji 0 ^ 8 C (i j- Elanova, smučarska palica - konična, $ 18/16, črno oluxirana s x;lastičnim ročajem | ! je prejela na mednarodnem bienalu iiiuustr c oblikovanj a v Ljubljani zlato ; ,1 medaljo. Izmed cca 48o exponatov je bilo podeljeno le desat zlatih. ‘ v • v* i l~ Švicarska tiskarna GUT + POHL, Colcrtechnik nam tiska barvni katalog smuči in I ostale zimske opreme.. Do semnja " SPOGA " ga lahko pričakujejo* | j Zadnje dni avgusta in v začetku septem i bra sem bil nal4-dnevni praksi pri Her | bolu. Namen prakse je bil , 4 se čim bolj seznanim s kvaliteto loka, ktecga uporabljamo, ter da se izvršijo skpni pos .■ kusi polivanja novega laka s strojem. Z rezultati prakse sem zadovoljen. Firma Herbig- Haarhaus A.G. ali z nam znanim imenom Herbol spada ne d ptve tri vodilne in edine večje tovarne laka v ^emčiji, ter obenem ired ngvečje evropsko producente. Tovarni ima velik asurtima^ pnizvaja lake za kovinsko ind jtiL j o, pndvsein avtomobilsko in konzei-vno. Nadalje disperzij ske ali fasadne lake ter zaščitne -premaze za les. Po lig ogromnih obratov v Kolnu, ima fir ma še tri obrate v Avstr iji, Švici in Franciji, lasten obrat za umetne smole alkidne in melaminsk^ skrbi za dobavo speialnih ume in ih smol za potrebe ostalih obratov, Ogromen š ta L znanih str okovnj tikov na čelu z dr. Sarxom, ki je eden od vodil nih teoretikov na področju kemisma lakov v svetu, skrbi za kvaliteto Irtov in njihov raz-vg. Oprema tehnoloških kot tudi anditskih in fizikalnih laboratorijev je najsodobnejša. V tehnološkem laboratoriju je mnogo naprav, ki si še niti niso utrle pot prodikcijo.. Poleg treh poliv&nih sl'_jjev; stroja za potapljanje in elektrostat— skih pištol imajo v oddelku lakov za les še zanimivo drago rupravo za imitacijo furnirja. Vsled pomajkanja kvalitetnega furnirja vlada za to napravo izredno zanimaije v lecni industriji. Tudi pri lakih za kovinsko ii^dstiijo preiskušajo najnovejši wkktroforetski postopjk nanašanja lakov, predvsepi za grundiranje, ki se v Evropi praktično še nikjer ne uporablja. Organizacija same poizvodnje je na višini. Kjer to dopušča tehnološki postopek^ je maksimalno avtomatizira-nae Stroji so nasodobnej ši, storilnost} pa zelo visoka. Kljub temu, da skoraj i eno četrtino delavcev sestavljajo ta-j ko imenovani " gostje"; predvsem Grk..,, Turki; Italijani, je delo tako ogani-! zirano* da so praktično možnosti za i napake minimalne. Recepti in materia - ; li so šifrirani včasih tudi avtomatič-4 no zatehtani, i*;ako da de laTe c v veči— i:i primerov niti ne ve, kaj dela in s čem delau Problem z delavci "gostji" je izredno velik v celi Nemčiji, to so povečini izredno primitivni in rami ljudje, ki Jp /T, t ii/r' s n M j .'■i J 1 /Mi \ , r\v / -"Ali imate v Elanu vsi tako strgana kolena ? " -"No, ne !" - Samo tisti, ki beremo oglasno desko pri sušilnici. " so pripravljeni delati vsa najnižja o- ; ; pravila, to ima dostrikrat tudi slabe posledice, saj so že zopet mnogi Nemci 1 : prepričani, da so oni samo za "boljša" I dela, in se zato tudi smatrajo za vic , vredne od drugih. Ta pojav pa ni tipičen i ; samo za Nemčijo, enako je mimreč tudi ; v Švici. I ! Sltrb za dclavca se v tovarni opazi na I | vsakem mestu. Delovni prostori so čisti, : zračni in svetli. Za ureditev angleške ; trave in cvetnih nasadov v dvorišču skr bi vrtnar. Hrana v tovarniški kantini je dobra, mesa je znatno več kot pri i na«, " riht" pa manj. Gena kosila je okoli 60 pfenigov, kar lahko delavec i zasluži v 15 minutah. I I T skbpu tvarne se nahaja tudi muzej za j lak, ki ima exponate vredne čez milijon | 'talarjev. Muzej služi predvsem v propa- I gandno- reklamne namene, vodi ga jja | profesorica umetnostne zgodovine. V mu- j i zeju so zbrani predmeti iz Kitajske, ki je tila zibelka naravnih lakov in lakira ; nja sploh. Šele v 17. in 18. stoletju zasledimo v Evropi prve poiskuse imita- j 1 cije kitajskih naravnih lakov, ki se pa I I ne dajo primerjati z originali. I / j Prav tažko si je ustvariti predstavo o \ | tem, kaj vse se v zahodnih državah ko - I j risti za reklamo, še težje si je pa precl ! l stavijati pomembnejši komeccialni uspeh j na tem trgu brez reklame, l I iTakoj po prehodu avstrijske meje postane 1 I človek ne da bi §e tega zavedal, žrtev j dobro organizirane zahodnoevropske rek- i lome, s katero se naša skromna jugoslo-*..-„ j v,inska še pri ne rj ati ne more. K sreči i človek zelo hitro otopi Za vsemogoče l pisane oglase, a v podzavesti verjetno I vseeno registrira del tega. tako vsaj ; trdijo ameriški psihologi reklame« 1 I j Reklama v Nemčiji je še močnejša kot v j lsosedni Avstriji in Švici, zato ni prav J 'nič čudno, da so mene kot enega od sto— j Itisočev potnikov, ki gredo dnevno skozi I I peron železniške postaje Kbln,- pričakali j |Herbolovi reklamni napisi. Nehote sem ‘i'pomislil, da mora pač tovarna že nekaj I pomniti, ko ima poleg znane tararne toaletnih in kozmetičnih preparatov 4711 v zakupu celoten peron ogromne j postaje za reklamo. Kot sem pozneje zvedel, plačuje Her-bol 2C0.000 DM letno upravi železniš__ I ke postaje za to reklamo, nisem mogel ; verjeti, saj to je skorij tdiko, kot znaša vrednost našega enoletnega odjema blaga pri tej firmi. Šele ko sem i lahko realno ocenil, kako velika je tovarna in ko som izvedel, da se za ! reklamo izda okoli lo fo -od brutto do- ; hodita, mi je postala prej omajjena številka bolj razumljiva. Ko sem omenil, d se mi ta procent zdi visok, so t mi razložili, da nimam prav. Tovarna '! 4711 plačuje za dva ogromna neonska i nadpisa čez celo ieno perona postaje | KoIn en milijon DM letno, za celotno I reklamo pa izda 45 -50 % brutto do -hodkaj tobačne tnrame pa izdajajo ce- ! lo 60 od brutto dohodka za te namene, Pri prodaji artiklov za široko potroji i njo predvsem pa za modne in luksuzne stvari, si ni mogoče zamisliti dober ; posel brez \dike reklame. Zato je naravnost čudno, d naši prodajni službi | uspeva še tako dobro i>lasirati artikle i na zahodnem trgu, ko pa venio, da je naša reklama zelo slaba. Prepričan sem j da bomo pisiljeni kmalu vlagati znatna| sredstva 4a reklamo. Ta sredstva pa ne' bodo vržena stran, ampak se bdo visoko j obre starala. - Najnovejši predlog ! - A'' ^ h ^ ■ J/Tfrr,t- pimkppAriisi 's <•&&> m ^ $ %gp v?issy. ^s# y ja ' LEJ'.1 V/\ NJE 1 L)6 4 V letošnjem letu smo ugotovili velik porast letovanja, kar moramo pripisati delno kolektivnemu dopustu'u smučarskem obratu, delno povišanju zneskov regresa za člane kolektiva in njihove svojce ter delno, da je bilo po sklepu samoup-, ravnih organov poslano na letni oddih 2o ! članov kolektiva iz socialnih oziroma | zdravstvenih razlogov, kateri so v ve-I čini primerov vzeli s seboj tudi svoje j ožje sorodnike. | Zelo zgovorno je dejstvo, da'je bilo do i konca avgusta leeos izkoriščeno regresa M, Dober let že za več kot l,5oo.ooo.- din, dočim v celem letu 1963 le 1,o65.ooo,- din. Zaradi velikega povpraševanj a po letovanju v Selcah, posebno v času kolektivnega dopusta, ni bilo mogoče vsem ustreči i ker so kapacitete našega campinga premajhne( 15 ležišč). Zato smo morali poiskati še drugje možnosti za letovanje, kar- nam jo tudi uspelo. Člani našega kolektiva sov letošnjem letu letovali tud v Seči pri Portorožu in v Železničarskem domu na Pohorju. PREGLED LETOVANJ Zap. Kraj Izkcrišp. ICoriščeno po Skupaj št. oddiha nočnin članih svojcih tujih Skupno vplačani zneski din 1. Selce 2. Seča 3. Pohorj e 1.132 28o 91 62 46 31 17 18 -7 - - 139 913.300.-35 325.850,-7 17o.loo?- SKUPAJ... 1.5o3 86 64 31 181 'l,4o9.25o.- Od navedenih skupno vplačanih zneskov je podjetje prispevalo za člane kolektiva, ki so letarali iz socialnih oz. zdravstvenih razlogov sledeče zneske : 1« Selce za lo članov kolektiva 2» Seča za 4 člane kolektiva 2. Pohorje za 6 članov kolektiva SKUPAJ za 20 članov ko le letiva I Pri tem pa •moramo povdariti, da so v tem spremljati tudi tšta letmnja članov : preg Mu zajeti le ti sti podatki, s kateri kolektiva, ki siarai poiščejo kraj leto 1 mi razpolaga podjetje, ker je nemogoče vanja, gredo na obisk k svojcem &i O 1 drugam, , V našem campingu je bilo v letošnjem le_ i tu ob skrajšani sezoni v času od 15« junija do 15. septembra izkoriščeno 1132; ležišč od 1395 moLiih, kar predstavlja 81:15 % in jo do sedaj najvišje doseženi 'procent koriščenja (povprečje prejš- ' nih let je bilo le 64 %), Pri1 tem pa u- . gotavljamo, da je bilo v Campingu Selce ■ še nekaj članov kolektiva, ki so imcxi šotore, tako da je sodelovanje našega kolektiva pri izkoriščanju hrane dosep- j lo celo 91.25 % c Od 1132 ležišč je bil'o koriščeno lol3 ležišč po 3oo„-- in 119 ledišč po 25o.~ din( za oi’'oke) kar je dalo 333a65ot-din za kritje že vnaprej plačanega znss ka v višini 3oo.ooo.- dh za koriščenje prostora, takse in slično. Presežek 33.65o'.-din se ne more vzeti kot dobiček, ker r.e zadostuje za kritje vzdrževanja naših Camping hišic. STIPE v SOLSKEM Po vseh teh prikazanih podatkih vidimo da so posamezni člani kolektiva pov -prečno izkoristili oddih v navedenih demovih 8.3 dneva, po posameznih domovih pa oakole : 1„ v Selcah 8,14 dneva 2« v Seči 8,oo dneva in 3.. na Pohorju 11,6o dnora. Vedno večje naraščanje letovanja, do- trajanost camping hiš.ic v $elcah in pa dej stvo, da so opaža odpor proti bivanju vedno v istem kraju v času letnega oddiha nujno narekuje, da se poišče primerno rešitev za dobro ceneno in udobno bivanje elanom našega kolektiva "a bodoee<> / TU m u ozirom na splošni dvi, cen v interna--tih, ven živi jenskih potrebščin,, šolnin itd. so sprejme o-irorca dopolni sklep o višini Stipeo.dL,i za- 2o).sk<3 iotc 1964/ 1965 : l> : • V I 1. Štipendistom - dijakom vseh vrst strokovnih šol, ki dajejo srednjo strokovno izobrazbo, se določijo naslednje štipendije v mesečnih zno_s kih i a) za I. leto b) za II. c) za 111, za IV, soionja »l d) 16-000,- din I?o000c~ din J 8,000,- din 20x000din Štipendistom - študentom vseh vrst višjih in visokih šol (fakuliete)r Id. dajejo višjo ali visoko izobrazbo pa sc določijo naslednje štipendije v mesečnih zneskih s a) b) za J, leto šolanja 21,000.- din j za II, - " - 22.000din j i i c) za III. Ido šolanja 23,000,- din • d) za IV. _ " 25,000,- din Za dijake pod točko 1, se začnejo iz -plačevati štipeddije s 1. septembrom t.Io za šolsko loto 1964/65, Za/išiiileote . pod točko 2C se začnejo iz plačevati štipendije s 1. oktobrom i/.l. za šolsko leto 1964/65,' V kolikor troja šolanje štipendistov ■manj kot štiri lota, s pd te ir. upoštevajo višine .štipendij po navedenih zneskih;, letnikih In vrstah šol. Pri štipendijah se upošteva tudi absol_ ventski staž, ki s prizna, kakor je to uradno določeno. IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH Na podlagi pregleda delovnih me st v podjetju je treba določiti zahteve po šhšem splošnem in strokovnem znaju ter ožjem specializiranih, znanjem za vsako delovno mesto oziroma vrste del po strokah«, i Pri širšem splošnem znanju so vključene tudi zahteve po znanju samoupravljanja j invmdenja podjetja po samoupravnih črpanih. Kot osnova za individualno izobraževanje I zaposlenih se določa naslednje osnove : a) formiranje komisija za pridobivanje j polkvalifikacij in kvalifikacij b) formiranje šolstega centra za izobra, | zevanje in dopolnilno izobraževanje.; Izobraževanje, dopolnilno izobraževanje* in šolanje za možnost napredovanja ob- | stoječih kadrov (v pooizvodnji in osta- j lih službah v podjetju ) naj se vrši s | pomočjo strokovnih šol, tečajev, semi- j narjev in podobno v podjetju in izven j podjetja. □ /7 \\ JI ^ n r- o (J 'O) vj Cj f' J L _ r Zaradi začasne neanožnosti za delo ( bolovanja ) je podjetje izplačalo za 377 dni 453.53o.- din. Izostanki so bili zaradi ; Nesreče pri delu 8 pr ime c v 58 dni izplačano 92.835.- dinj Ostalih bolezni 47 primerov 319 dni izplačano 360.645.- dinl 1 Izostanki in dajatve po oddelkihs 1 1 1 Tel. orodje in komunalo. 8 primerov 66 dni izplačano 92.852.- dini Smučarija 29 prinerov 2o9 dni izplačano 219.375.- dinj Kovinska in sedi. delavnica 5 primerov 12 dni izplač ano 15.821.- dinl Razrez, skladišče lesa 7 primerov 51 dni izplačano 64.458,- din; Uprava 5 primerov 38 dni izplačano 59.841.- dinl Inštitut 1 primer 1 dan izplačano 1.183.- dinj SKUPAJ 55 primerov 377 dni izplačano 1 453.53o.- din; - -T-7T=-=-^T- V mesecu septembru so se boleznine v primerjavi z mesecem avgustom znižale za 27.242.- din. i Iskrena hvala za izkazano pozornost | ob smrti mojega očeta, Sindikalni s podružnici tovarne " Elan ", sode -I lavkam in sodelavcem . Anton Kose 1j ! ' Iskrena hvala za podarjene vence \ in spremljanje najinega očeta na | | zadnji poti , I Sindikalni podružnici tovarne " Elan ", kolektivu inštituta i "Elan" in sodelavcem 1o Pohar Loj ze in Franci r 1: '7 n Ivan Kavčič l V'dnerniku " Lelo" .izhajajo kratki član j ki pod naslovm "Kramljaje o lepem ve- | denju" , ki do prav zanimivi in poučni.: Ni dolgo od tega, ko je bil napisan ozt : objavljen članek "Uslužbenec in šef ", ki ga v celoti navajnm: 1 " Ni priročnika o Lpom vedenju, ki ne : bi obravnaval odnosa uslužbenca do svo i jega šefa in - seveda- šef do uslužben J ca. V priročnikih, ki obravnavajo ta cd_ ; nos v določenih družbenih (kapitalistični nib) odnosih, So pojmovanje spriči splojš : nih razmer tako raližna od ha s ih, da ; lahko za nas velja samo najsplošnejši i nasvet; ti odnosi morajo biti "oboje -stransko uglajeni", I - * • • 1 Splošnejša pravila o vedenja, torej tista, ki obravnavajo tudi odnose- v ka t kem podjetju ali udmovi, pa temeljijo . I večinoma na splošnih odnosih, kakršni ; morajo biti med ljudmi nasploh. Ali je tudi pri rus treba i>oudarjati, da se uslužbenec ne sme suženjsko vesti do svojega predstojnika, temveč mora biti vljuden in se vesti do njega kot do vsakega druge ga.stare j šega človeka ( Čeprav njtgov prdstojnik po letih ni sta.-rejši od njega), torej z vso potrebno obzirnostjo, vendar brez sledu klečepla zenja. Ali je treba omeniti, da ni nič Rršega kot človek, ki izkazuje svojemu predstojniku izredno pozornost in, natančno premisli, kako se bo vedel do nje_ Ca, hkrati pa ravna s tistim, ki mu je podrejen, bitz sleherne obzirnosti kot popoln neotesanec. ‘'-Na sršsc je učink, ki ga želidtiseči tak človek, ntvadno v popolnem nasprot- ■ ju z njegovimi pr£ck>vanji. Človek se ceni po delu in svoji resnični vred- j -nostx — vse drugo ni važno. Ljudje se zavedajo , da stopaj z iugimi in tudi s " predstojniki" delajo za skupno stvar in v skupnm interesu. Ta zavest ■ je sama possbi narekovala nove odnose med šefom in uslužbencem, odnose člo— 1 I veka nasproti človeku. ( I V istem smislu in iz 14-ih razlogov, se i je spremenil tudi odnos predstojnika do uslužbenca. Sef si mora pridobiti avtoriteto s svojo vdjavo, delom, pri. - : zadevanjem, zgledom in z ničemer drugim. Zato mora s svojimi abdelavci ravnati obj&tivno in trozno; motiv njegovega dejanja ni niti sbvraštvo niti simpatija. Zanj ne obstojajo niti.j "preganjani" niti " protežirani". Nje- : govo vedenje ni surovo, pa tudi ne "fa | miliarno". Skrbno se bo varpval tega, i da l)i koga nadrl, pa tudi te ga, da bi I svojega sodelavca kako drugače zasme - j hoval. Z vsemi mora ravnati pravično.in enako » " // ...m 'r - smučarski obrat ................. 17o % j ■ " - " .•*' 'f i - si^lošni lesni oddelek........... 14o • :• i, I - lesni obrat ..................... 167 %\ - kovinski obrat.................... 145 fc j \ ^ - sedlarski obrat ................ 137 J - plastika ......................... 169 %| - PODJETJE SKUPAJ .................. 163 $ | POVZETO IZ KNJIGE "SLOVENSKI ETNOGRAF" Ako bi hoteli dognati sorodnost naše smuške kulture s katero koli v tujini, bi morali najprej skrbno primerjati naše smuči s smučmi raznih narodov na svetu. Ker pa nam tega nadrobnega primerjalnega dela iz objektivnih razlogov še ni mogoče opraviti, bo za naše poročilo povsem zadostovalo^ če si ogledamo naše bloško-vidovske smuči ob primetjavi s tremi glavnimi' tipi oziroma pratipi smuči, kakor jih je svoječasno ugotovil švedski kulturni zgodovinar .'Viklund. Prvi tip je arktični. Smuči tega tipa so enako dolge, običajno široke in kratke, spredaj in zadaj malo ukrivljene ter koničaste, Njih spodnja drsna,plat.je obita s kožo, stremena -pa se pritikajo in zavezujejo na nogo skozi štiri navpične luknje . Območje arktičnih smuči je severna Sibirija, severna Rusija in severna Skandinavija. Smuči arktičnega tipa so bile v Skandinaviji nekoliko drugačne. To so bilo hitrostne lovske smučic Smuči drugega južnega tipa so kratke in enako dolge, brez kože in tudi brez žleba, Zadaj so poprek odrezan^, za Stremena pa so ne vsaki strani smuči primerno visoki robniki. Podnožju z robniki pravijo nekateri izdolbeno ali izvotljeno podnožje. 0-zemlje južnega tipa smuči sega od Urala preko Rusije, Poljske in baltskih dežel na južno Švedsko in Norveško. Smuči zadnjega, tretjega tipa po imenu o s r e -dnje-nordij s k e g a, pa sestoje iz daljše izžlobljone leve ter krajše, s kožo obite desne smuči. Ta krajša desna smuč, imenovana andor, rabi za odrivanje j)ri hoji oziroma teku po snegu, Že na prvi pogled je očitno, da moramo iz primerjave izvzeti zadnji osrednje-nordijski tip smuči. Za bloško-vidovs-ke smuči prihajata namreč primerjalno v poštev zgolj arktični in južni tip smuči, pri čemer se bomo naslonili predvsem na vezi ali stremona kot na izredno tehtni kriterij za presojo medsebojne sorodnosti smuči. Vzemimo kar stremena pri arKtičnem smuškem tipus takoj moremo u-gotoviti, da so stare b1o ško-vidovsko smuči s svojimi štirimi navpičnimi okro-glastimi luknjami za vezi, po dve na vsaki strani druga 7.a drugo, v tem pogledu podobne smučem arktičnega tipa iz Sibirije. Na Sibirskih smučeh so tudi izvrtane štiri navpične luknje, sicer malo poševno druga za drugo, za prstna in petna, stremena. V zvezi s tem se pojavlja povsem umestno vprašanje, ali ni morda špagasti jermen na vidovskih smučeh, pretaknjen skozi dve navpični luknji na vsaki strani, zadnji preostanek takih ali podobnih vezi, kakor jih vidimo na sibirskih smučeh. Se večja je podobnost med starimi bloško—vidovskimi smučmi s štirimi navpičnimi luknjami in švedskimi arktičnimi sn-aSmi iz kamene dobe, izkopanimi v Kalvtrasku v pokrajini Vasterbottan na Švedskem, Na teh švedskih prehistoričnih smučeh so prav tako izvrtane štiri navpične luknje, po dve druga za drugo na vsaki strani, za ustrezna stremena. Dg kakšnih sklepov nas morejo privesti takšne podobnosti? Profesor Ivan Grafenauer je že v svoji etnološki razpra- vi o prakulturnih bajkah pri Slovečih, ko :še ni poznal podobnosti v stremenih, vi-Idel v bloških smučeh predmet arktične kul-i [ture. Po njegovi sodbi bajke o ustvarjenju sveta niso edine priče za zvezo praslovanskih prednikov današnjih Slovencev ! jz arktično prakuituzoj tak kakovostni kriterij so tudi smuči, značilno orodje ar- j •ktične kulturo lednega lova in iz nje iz-!šlo kulture pastirjev črednih severnih jelenovj ohranile so se med Slovenci v prav starinski obliki z eno samo palico j :m zelo preprostimi ve zrni 0 In kakor za [mengeško bajko o 'ustvarjenju sveta, bi 'torej po prof. Grafenauerju tudi za blo— I |ško-vidovske smuči Veljalo, da smo jih jdobili kot Praslovnni po posredovanju ikakega prakultumoga staro-r.rktičnega ro-jdu tam kje v x3olesju« Ali naj se s prof. 'Grafenauerjem strinjamo ali ne, ali naj | |njegovo mnenjo sprejmemo z določenimi iPridržki ali ne, eno je spričo naših go__ i ‘Tnjih ugotovitev o stremenih vsekakor jnedvomno: našo stare bloško—vidovske smu-jči niso brez značilnosti smuči arktične- I 'ga tipa. %xc ■ -.-V i/ I l >□ VI IJ I ; I Iz poročila v I. polletju je razvidno, da je bilo v prvi polovici leta 1964 16 nesreč ali 6,2 $ na stalež zaposle— j nih, S tem je bilo. izgubljenih 242 del, | dni ali 15 delovnih dni na eno nezgodo, j Ud navedenih nesreč sta bila dva primera težjega inačaja, vendar invalidnost ni zahtevala §>remembe invalidsko ocene. ; I ^snovni problem so izredno težki pogoji dela v kovinskem obratu in obratu vzdrževan je c Nujno je zaposlenim v teh dveh obratih zagotoviti v najkrajšem času osnovne delovne pogoje, ki ustrezajo varnostnim in zdravstvenim predpisom. Nadalje obstoja problem ureditve prido- bivanja ustreznih kvrlifikac.ij ali pol-kvalifikacij, ^'crs-e-bno pri delavcih, ki delajo na. lesno-"obdelovalnih strojih. Za talce priaere’ Varnostmi predpisi točno določajo ustrezne strokovna; kvalifikacije Na.daljni predlog je bil, naj bi strokovne službe- bolj, sodelovale s službe HTV. Z ustanovitvijo in delom obratne ambu-- • lante je bil napravljen korak naprej, predvsem pri reševanju zdravstvenih problemov kolektiva in zdravstvene vzgo_ jo v podjetju. Pomanjkanje sMnega zdravnika otežkoča reševanje, te proble--•š.matike. HTV komisija je mnenja^ da je iz tega področja še veliko problemov, čeprav se ugotavljajo pozitivni rezulta ti pri delu na področju zdravcpreventive 15 W;> BAS :U V zve zi z nabavo nove motorne brizgalne in dograditve skladišča gotovih izdelkov predlaga upravni odbor podjetja delavskemu svetu podjetja, da sprejme sklep o nabavi gasilske opreme v višini cca 1,660.000,— din po predloženi specifikaciji kot sledi s i n • n din 1. 12o m gumirane B cevi s spojkami 257.ooo,- 2. 36o m gumirane C cevi s spojkami ........... 57o.ooo.- 3. 3 kom ročniki univerzal 75.ooo,- 4. 3 kom ročniki navadni.. 9.ooo.- 5. 1 kom medmešalec na zrač_ no'peno.............. 25.ooo.- 6. 1 kom komet ročnik ... 2o,ooo.- 7. 4o 1 Totogen-a............ 3o.ooo.- 8. 4 kom ročniki navadni 12.ooo,- 9. 4 kom omaric za zidne hidrante............. 60.000.— 10. 1 kom aparat na C0 2.... 28.000.- 11. 3 kom aparate na prah.. 86.000.- 12. 8 kom aparatov na paao.. 72.000.- 13. 1 kom voz z jeklenkami na prah ........... 12o.ooo.- 14. 1 kom izolirni dihalni aparat............. 145.000.- 15. 1 kom prenosna motorna brizgalna" Tomos" s prip&ajočo opre_ mo ....».......... -15o.0J0.^ SKUPAJ din...i, 1,659.000,— e do er v J) KUR Ut čl rekreacija Na podlagi predračunov za sredstva za kulturo, športno in rekreacijslto dejav nost ter varnost v podjetju, ki sta jih dostavila andikalna podružnica in ga -silsko društvo " Elan", je upravni odbor podjetja po daljši razj;ravi sprejel našle cin ji sklep l Predlaga so delavslemu svetu podjetja, da sprejme s Idep o dodelitvi dotacij iz sklada skupno porabe za trošenje v lobu 1964 naslednje zneske : 1. Sindikalni podružnici... 835.000.- 2. Gasil, društvu "Elan"... 24o.ooo.- SKUPAJ din lo75.ooo.- s tem, da se dodeljena sredstva upo -rabljajo namensko i^o pozicijah, kot so navedene v njihovih predračunih. Esr Ponovno je prišlo do vprašanja kako urediti razdeljevanje lenih odpadkov, kar do seda,j še ni d.okončno urejeno, Ujjravni odbor podjetja je bil mnenja, da naj tehnične službe podjetja takoj pristopijo k izdelavi načrtne porabe lesnih odpadkov za kurilnico v podje_t ju. V kolikor lesni odpadki ne pridejo v poštev za kurjenje v kurilnici naj se na podlagi podatkov tehnične službe ta_ koj pristopi k izdelavi novega pravilnika o razdeljevanju lesnih odpadkov, ker jc obstoječi zastarel in ne odgovarjajoč zahtevam. Zadeva z lesnimi odpadki naj bo ure -jeria najkasneje do 31. decembra letos, tako da bi se z novim letom začelo razdeljevanje lesnih odpadkov na podlagi novega pravilnika. S M E Š N 0 ! - " Ali gre kakšen tovarniški avto v Ljubljano ? " - " Nobeden ! " *- ? ? - " Ob devetih je šlo vseh pet " . V/. MAZNI Kitična zr\ ) Alej z^ delavec NK, za— j poslen na delovnem mestu žaganje na i krožni žagi v razrezu lesa je 5. 9. 64. ' razžagoval parketnice na krožni žagi. i Zaradi hrapove površine se mu je komad | zaustavil ob cepilnem klinu- Pri odstra, njevanju pa se mu je ta obrnil in mu J pritisnil sredinec« leve roke ob rezilo | stroja, : VZROK NESREČE s nevaren način dela. | Je fc bolniškem staleiu, • PANGERC (Jožefa) Franc, delavec ?K, zar-I poslen na delovnem instu strojna mizar -j ska dela v strojni delavnici smučarskega I obrata, je 14. 9. 1964 poravnaval lep -j Ijene bunde na poravnalnem stroju. Ko I je hotel z roko očistiti iveri, ki so se j I nabrale na delovni mizi stroja, je s i sredincem in prstancem leve roke zašel j oreblizu stroja in si jih pri tem poško I dovalc j VZROK NESREČE : nevaren način dela, j Izgubljenih II delovni dni« I | ANDREJK4 ,( Jožefa) Magda, delavka NK, ! zaposlena na delovnem mestu pomoč na t | tračni žagd v :trojni delavnici smučar- I | skega obrata, je 22<• 9. 1964 pomagala j pri razžagovanju lesa. Ko je od zadaj I stroja vlekla že obdelan komad lesa, si \ j je pri tem v dlan leve roke zasadila I iver. |VZROK NESREČE: nevaren način dela. [Izgubljenih 5 delovnih dni. I ' . |GIDER ( Ludvik) Ana, delavka NK. zaposLe ;na na delovnem mestu lakiranje smuči v j lakirnici smučarskega obrata, je dne 23. i 9 > 1964 opravljala vodno brušenje smuči® j Pri tem je zadela ob rob smuči in si I zasadila iver lesa v kazalec desne roke I i VZROK NESREČE ! nevaren način dela Izgubljenih. 5 dolovdh dni • JESENKO ( Ludvika) Marjan, mizar KV, zaposlen na delovnem mestu mizarska dela v splošno lesnem obratu, jo dne 29..9« 1964 vrtal oplene za sani na verižnem reziiarju. Pri tem je s kazalcem in sredincem leve roke zadel ob verigo re zk: r ja. VZR07. NESREČE s nevaren način delaD Ja v bolniškem staležu. 7 n 1. Tov. Volčanšek Anton- dvomesečna praksa na Švedskem, kjer je vršil ( poizkuse lepljenja les- metal, v ok | viru me dnar odne pomoč i 2, Tov. ing. Petriček - obisk pri firmi! C.I.B.A. Basel. Intermontan.. Šport Hergiswie A/See in Herbol Werke a d lr.| v zvezi z lepljenjem, lakiranjem in j delom z laminati., 3, Tov.,Lazar Tadej in Bogataj Vi/nko - ! obisk pri fa. Mario Colombo Monza - j Italija in Giuseppe Prouzati Vanragoj, glede osvojitve tipov čolnov,za sezono 1965, ki bi prišli v poštev za | prodajo v inozemstvo,' nabavo okovja j za čolne in prodaja smuči v I tali jo.| 4. Tov- ing. Osterman, Lazar iadej in ! Hribar Francka -obisk dveh razstav tipov čolnov za sezono 1965,in sicer|s a) III e Interbootanstellung v Lud- , wigshafenu ob Bodenskem jezeru od| l.-lo. okt.v b) “stočasno od 2.-1o.okt. pa druga | razstava"Solomautio da Pariš". Obenem je ta obisk tudi v zvezi z | vprašanjem prodaje smuči, popravil I in nabavo materialov za leto 1965. 15 □ Zli Stanje delovne sile na dan 3o. 9. 1964. Pod.je t.j e: V rednem.delovnem razmerju s moških 266 žensk 26o SKUPAJ 526 V začasnem delovnem razmerju s mo ških žensk SKUPAJ Vajenci 5 3 8 1 moški Inštitut: V rednem delovnem razmerju : moških 11 žensk 2 SKUPAJ 13 Obrat družbene prehrane ; V rednem delovnem razmerjus žensk 6 SKUPAJ 6 I GIBANJE DELOVNE SILE v septembru 1964 ! ----------------------------------------- j V septembru so se zaposlili v podjetju; j KAPUS EMILIJA - profesor, korespondent za tuje jeziKo> j ftEH ANGELA — delavka, mizarska roč. de la i KAPUS STANISLAVA- delavka, manipulant, dela, I JAVH TILKA. - delavka, mizar, ročna dola ! TRIPLAT PAVLA - manipiuantska dda, j BERLOGAR ALOJZ- delavec, manipul. drla, | ZADRAVEC ANICA- delavka,mizar0roč.dela, J DEMŠAR MILENA -- delavka, mizar.roč^dela I JAGIČ MILENA - delavka, montažna dela, I ZAJC MARIJA - delavka, lakiranje, I ERZAR JANEZ- delavec, rnanipulant.dela, I PRISTAVEC ALOJZ- kovinostrugar, stru -ženje na stružnici, I GAŠPERŠIČ MARJAN- kovač, kurjenje parnih kotlov, j KUNŠIČ JANEZ- ključavničar, ključav.delaj [PETERNEL JANIZ- mizar, mizarska roč.dela iBURNAR MARIJA- delavka, manipul. dela, 16 BERGANT FRANC- d dive d', lepljenje, j SAJE MARJAN- delavec, ]q?l jenje , PIŠKUR 'IS RS ZIJA- delavka, vrtanje na [ vrtalnem stroju, BRINŠEK JANA- delavka, montažna & la, | KDiiOŠEC IvJ2.UA- delavka, mizar .roč .dela, ! BEŠTER JOŽE- mizar, mizar, ročna dia, | ŠLIBAR AVGUST- mi mr, mi z ar. roč, dela, VOVK JANKD- • delaviE, skladišče delavec, | STRAŠNIK SEVERIN- električar, eiktrič. j de la, TKIPLAT PAVEL- mizar, mizar.rop, del^,, ; JELENC PETER - deLvec, ključav. dela, | VRECKD IjJlIJA- delavka, montažna dela, j BUKOVNIK IVAN- delavec, mizar.roč. dela,| BEtLLOGAR VIDA- uslužbenka, administrat. j HRIBAR JANEZ- mizar, mizar * roč. dela, i KEREN FftANC- delavec KV, pomož.kontro- j lor, KUNŠIČ JOŽEF- delavec, Komunalna dela, j POLONČIČ VINCENCIJ- mizrr, stro j .rezkan.i SEDOVNIK IUŠAN- delavec, inter.transport) GAŠPERIN JANEZ- ključavničar, ključav. ; dola, LUKEZIC iiARJAN- klepar. kijučav.de la. j V septembru so odšli iz podjetja: I ŠKREBLIN TEKEZIJA-de 1 avka, po sporazumu j POUČNIK PAVEL- ključavničar , v JNA j STUNKOVIČ FRANJO- delavec , v JNA SVETINA ALOJZ- teh.risar, v JNA GRAČNER PETER- tesar, v JNA POKLUKAR JANEZ- ključavničar, v JNA TONEJC JOŽE- ključavničar, v JNA I I SKUBELč KlANC- mizar, samovoljna zapusti, tev dela, KOS MARJAN- mizar, v JNA DETIČEK FERDINAND- eiktrič ar, v JNA ŽAGAR OTILIJA- evidentičar, po sporazumuj I 1 I = P OR 0 E = Poročili so se ; POTOČNIK Pavel - ključavničar v obratu vzdrževanja, DJURDJEVIČ JELKA- delavka v le s o obratu BRC AR BOŽA - strojepiska v kadrov, odd „ , ČE'S TI TAMO ! - R 0 J S T V A = 5ufex Filipu ~ deklica Rer.ovc Justini - deček Fras Frideriku - deček Upravni odbor je sprejel predlog Uredniškega odbora " Naše•smučine" , o zvišanju honorarjev. Dosedanji so veljali tri leta« Za primerjavo stari in novi : star Uredniški honorar mesečno .............. 5.000«- din 2. Oprema mesečno ............. 3. Izjemne risbe. karikature 4. Prispevki - stran, domači 5. Prispevki - stran, tuji ................. 1 6. Nagrade za križanke .................I. .............II. 7. Sestava križanke................. ■ S tem je dan večji stimulans dopisnikom in vsem oftalim sodelavcem Naše smučino. 5.000.,- din 300.- din 1.0.. 0.- din ,000.- din 600.- din 300.- din 1.0C0.- din novi 7.000o- din 6.000.- din 1.000.- din 1.500i.- din 2.0U0.- din 1.00U.- din 500.- din 2o000.- din *• i* 12 3 ‘ Spoštovano uredništvo ! r\ v 1 Služim vojaški rok v Skopju in bi rad preko tovarniškega glasila sodeloval v rubriki " Pisma iz JNA ". Prosim, da moji želji ustrežete in objavite naslednji sestanek s DRAGI SODELAVCI . Po enem tednu se Vam javljam iz Skopja, kjer služim vojaški rok„ Komaj teden dni je minilo, kar sem se poslovil, pa mi je ;še postalo dolgčas po vseh, s katerimi smo skupaj praznovali svoje do -lovne uspehe in se jih veselili* Še,le sedaj se dobro zavedam kaj je živ ljenje med samimi dobrimi sodelavci, med ljudmi, ki jih poznaš in ceniš in I ki so ti v pravih trenutkih pripravije- | ni pomagati z nasveti ali dobro in pa - l I metno besedo. Sedaj, ko sem še kar prilično spoznal j življenje v JNA Vam lahko tudi povem, | da se nikoli ne jezite, če je kdaj tro- : ba dobršno mero sainopremagovanja in žrt | vovanja samega sebe, da se izpolnijo UREDNIK dano delovne naloge, kajti v vojski se šele spozna kaj je delo m disciplina, in šole takrat zna človek ceniti življe_ njo v civilu in vse kar ti le- to nudi« ,Rad bi Vam tudi sporočil , da bi zelo rad spremljal življenje v kolektivu, tako, da tudi pri vojakih ne bi izgu ~ bil stika z Vami, s katerim sem kot mlad delavec zo,čel spoznavati delovne odnose v dobrem in homogenem kolektivu,. Zato Vas prosim, da na moj naslov pošljete tovarniško glasilo, ki nudi najboljši vpogled v dogajanja v podjetju, Želim Vam .še mnogo delovnih uspehov in Vas še enkrat lepo pozdravljam, posebno svoje najožje sodelavce in prjja -tclje. I Vojak Gračner Peter V.p. 3374/21 Skopje jJL ! J : 4 112 [15 f18 RlrOT S.'. 121 : : ■ ■ : ■ •. v-—' •; .. : %2 23 "I c ■ • ■ • * -nagradna seiža n i: a - ---------------------- 3 I 14 P j | | IQi” | ; FI........!.loioF.................J.I. ^ 24 j. ■ j .. f'25..126 r: ~yi27.j... I 28 j : 29 : \( 'yio : ■ ' i 31 i /* \ =32 1- • : ' : • I i ='V S ■ i' ■ ' : !l 9UlUU|UlMI/4t>i-..............:...........................' ‘— ; ; ; ; y : ; 35 ......... h^i wl • i . ! 35 37 ' 2) 1 139 ' ';S^° ■ •? |ihimHhi'h‘iI' 41 | f42 j 43' \'/r\lA4 \ f43 i !49 ; O44! ! F1 Iq1 ••J =46 j j |47 50 ! 51 r —1^2.;■.I 10111 L LllOU j” : J. ,|Oi54 i i” 56 i "'t..... 59 t f 57 | '58...P.......'T...............f.......1 |(3o :......f.................i........................ I ^!.w»iiiiii».i.i.i»il.I„.*.im«„|l|,il,lM|lll44|l,#lll4'tl,|imi|||M,44|#:i#t||#|u|4. ;i((J tei VODORAVNO: 1. dom.tovorna žival (v Dalmaciji^. ^7, | ^prostora, 14. vrsta trdega sira( ital.mesto Parma), 15.lepotica, 17. vetrič, 13.zač!. . ve. emika,ki je izumil dinamit,19. ima pesnice Novy, 2o. utrip veke,21. večanj e,dvig,24. žival,ki prede mreže,. 27. oMelek stare rimske konjenice,28. kocina, I0' ? materije,32. vrhun.športnik, 33. židov.m. ime, (iz istih črk ; kot n°RA),34. rezultat,36. kratica za »Skrbniški svet”, 38. žen.ime 4o. vrsta tekm L čolna, 42. drag,ljubek, 44. pesnik slov. Moderne(Dragotin), 46. žganje iz riža, 48, ris, označba glavnih značilnosti, 5o. dvanajst mesecev, 52. znamka naših radio para ov in televizor jev, 53. ael knjigev54» podze.mljska grobnica,57. znamoaita So~ v° c jeva ragccija, 59.. cirkulacija, 6o».pripadnik realizma v umetnosti ali književnosti. 61, delujoči ognjenik na Siciliji. NAVPIČNO j 1. moško ime,2 majhna ptica pevka, 3. doba, ra^obje, 4. severni jelen, 5. policijski lov na sumljive osebe,, 6. plačilo na račun, 7. kratica za »Zveza mla ame d. stisnjena dlan, 9. neobdelan £as zemlje na obeh koncih njive, lo. cerkvi" ca, . sladek juŽ. sadež, 13. zemelj.tečaj, 14. orodje za obdelavo Železa, 16. nego ovo orpijemanje, 22.strast, poželenje, 23. teža posode ali omotaiji 25. nalepka, listek z napism, 26. dom. žival(molzna), 29.kost v boku, 31. žen. ime, 35. darilo, poklon, 36. nabiralec smole, 37. od vode aH. vetra naneseni kupi peska, 39. zemljevid knjiga, 41. vrsta kopir. papirja, 43. seznam,spisek, 45. sorodnica, 47. rud n so1* pri Tuzll> 49. slog, 51. organ vida, 54, ptica pevka z rumenik kljunom, 55u ena m druga, 56, mariborska tekstilna tovarna,58. šesti soglasnik in tretji sa -moglasnik v abecedi,. 1 18 to- flA a Pvi | v US o lxJ@ 1^A])OVl3 1ČA J TROJANSKA VOJNA- ital.zgodov.CS 16. X. 1964 - četrtek ob 2o uri 17 o X. 1964 — sobota ob 2o uri i 18, X. 1964 - nedelja ob 16 in 2o uri i ! TARZANOVA SMRT - češki film 16o X, 1964 - petek ob 2o uri 18o X* 1964 — nedelja ob lo uri ZALIV TIHOTAPCEV — angl.pustolov.barvti 17. Xe 1964 - sobota ob 18 uri 18« X. 1961- nedelja ob lo \j.ri matineja ŠEJKOV SIN - amer c avanturistični 19. X. 1964 -■ ponedeljek ob 2o uri 20. X, 1964 - torek ob 18 in 2 o uri BITKA NA VOLGI - sovjetski 21» X. 1964 — sreda ob 18 in 2o uri PESEM 0 PISANEM BALONU — zapadno nenu revij.barvni 23 o X. 1964 - petek ob 2o uri 24« X» .1954 - sobota ob 2o uri 25. X, 1964 — nede]ja ob 16 in 2o uii POT V SREDIŠČU ZEMLJE - ameraavanJ ur„ barvni CS 24o X„ 1964 - sobota ob 17,3o uri " 49 " - sovjetski film 26u X, 1964 -• torek ob 2o uri 27» X. 1964 - čreda ob 18 in 2o uri JUŽNI PACIFIK - p.merr barvni CS Zaradi izredne dolžine filma cena vstopnicam zvišana za 4o,-,~ din 28o X. 1964 — sreda ob 2o uri 3o0 Xa 1964 — petek ob 2o uri 2o 31« X. 1964 - sobota ob 17,3o ud 1» XI»1964 - nedeijaob l[;,3o in 2o uri PSYHO - amer. kriminalni 29. X, 1964 - četrtek ob 2o uri 31. X^ 1964 - sobota ob 2o uri lo XIt, 1964 — nedelja ob 18 uri MORSIH CHEL — amer. avanturistični 2. XIo 1964 - ponedeljek ob 2o uri 3» XI- 1964 — torek ob 18 in 2 o uri KDDIN — franc, romunski btrvr.i 4. XIo 1964 sreda ob 18 uri„ REŠITEV IRIŽANKE iz prejšnje številke. Vodoravno; 1. Stendhal, klas. trgovina, glina, ekonomat, laporv manira, navada, NČ,. jelenovina, i, carična, tati, Ja, Nitrat, edinka, rainuend, veter, la -karna, notica, Akre, Mag, Mari as. viho, sura, p, preklic, teater, najetje, Ardeni, oker, anc Izžrebana sta bila : I, Franci Legat II. Papler Tilka Tv < ' *' \ 1 ) i A -"AlNse't na zdi bi prov, davb pod Elanovim dvorišem koj čevder naredi ? 11 Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna Prehodi morajo biti vedno prosti!