i i^ENA LIR 30 PoStntoa plačana - Sped. abbon. post. - II. gr. s eh irju GOSPODARSTVO Trgovina f i n a n c a INDUSTRIJA OBRT KMET I J S T V O Leto x št. 235 PETEK, 21. SEPTEMBRA 1956 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 %akaj popušča italijanski izvoz v Jugoslavijo Po podatkih, ki jih je navedel v svojat poiočiiu tajnik JugosiovansAO-lalijanske zbornice g. Zoričič na se-'anku g predstavniki Italijanskp-jugo-lovanske zbornice v Zagrebu, se je tgovinskia izmenjava med Italijo in lugoslavijo v letošnjem prvem polletju izvijala ugodno in naraščala, čep.av 'e v takšni meri kanor lansko leto. V 'tvem polletju lanskega leta je narava približno za 45% ter dousgla okoli ''.S milijarde dinarjev, vrednost izme-‘iave y prvem podetju letošnjega leta 'a se je dvignila pa 12,5 milijarde di-''arjev. Nekateri gospodarstveniki so 'iii bolj pesim.sti, ter so izključevali ""j^adaljnje naraščanje izmenjave. Vrednost izvoza jz Jugoslavije v Ita-Jjo v prvih šestih mesecih leta 1956 je '•la večja kakor vrednost uvoza. Talečega razvoja splošno niso predvide-'ali, ker je biio upravičeno upanje, ®a bo izvoz iz Italije v Jugoslavijo na-Čstel glede na okolnOjt, da je bil m1 letošnji razvoj podoben razvoju v nI ih 1954 in 1955. Italija je os;ala še vedno na prvem y jugoslovanskem izvozu, medena ko se je v jugoslovanskem uvozu Mignila s tretjega mesta na drugo, in !e danes takoj za Združenimi lameriški či državami. V letošnjem prvem pol-etju so nastale nekatere spremembe 'lede izmenjave posameznih artiklov Čed Jugoslavijo in Italijo. Živina pe-'lUnina, ribe in ribji izdelki so se le-°s bolj uveljavili. Medtem ko je nji-'°v izvoz iz Jugoslavije v prvem po1-etju leta 1954 znašal okoli 23,7% cestnega izvoza in leta 1955 26,64% t j.e a izvoz v prvem polletju 1956 dosegi 39% i elotnega izvoza v halijo. Izvoz žime je predstavljal leta 1954 «% in leta 1955 4,6%, medtem ko se s letos dvignil na 8,6% Tudi izvoz rud ■t kovin je napredoval ,in si. er od 2 6 ''dst. v letu 1954 ip 3,9% v letu 1955 'a 4,6% v letu 1956 celotnega jugoslo-vanskega izvoza. Nazadoval je zlasti izvoz lesa, in si-'er od 49,4% v letu 1954 in 49,3% v čtu 1955 na 30,6% v prvem polletju le ‘Sšnjega leta. Padel je tudi izvoz gum . ''čndar samo po količini, in sicer od s.26% v letu 1954 jn 2,33% v letu 1955 ta 2,2% v letu 1956. Glede drugih artiklov niso nastale tosebne spremembe. Čeprav je letos tanastel izvoz goveda in konj, so jugoslovanski strokovnjaki mnenja, da je taina možnost še za nadaljnji razvoj v ®j smeri .Toda izvoz živine y Ital jo N bil liberaliziran s sporazumom iz ‘eta 1955 ,temveč je še vedno kontin-Sentiran. Iz istih razlogov se ne razbija izvoz rib in svinjskega mesa, ka-'Or bi bilo sicer možno. Tudi v jugoslovanskem uvozu iz Ita-tje so nastale nekatere sprememba, vendar se odnos med posameznimi sku-!%ami blaga ni posebno izpremepil. Zanimivo je, da je zlasti narastel uvoz [jkanin iz Italije, ip sicer od 11,7% v ptu 1954 in 11,5% v lanskem letu na vsesa jugoslovanskega uvoza iz Italije; napredoval je zlasti uvoz celič-tega prediva in vlaken iz umetne svile. Uvoz kemikalij se je dvignil od 9.4 “dst. v letu 1954 in 11,8% v letu 1955 ta 15% v prvem polletju 1956; napredoval je uvoz zdravil vseh vrst in farmacevtskih polizdelkov. To velja tud Slede uvoza vozil (traktorjev in avtomobilov) in strojev, ki je predstavljal v letošnjem letu eno tretjino vsega ju-Soslovanskega uvoza iz Italije. V načelu niso na zagrebškem sestanku z italijanske strani zanikali mož-tosti nadaljnjega razvoja trgovinskih hikov med obema državama, vendar i« predsednik Italijansko-jugoslovan k? tbornice v Milanu g. Magri, ki vselej fad govori o »realnosti«, opozoril na Pojemanje trgovinske izmenjave — zla-sti na nazadovanje italijanskega izvoda v Jugoslavijo ,ki je nastopim v za-Cetku drugega polletja. V prvem poletju lanskega leta je Italija uvozila iz JUgoslavije za okoli 12 minjaro bla-Sa, izvozila pa za 17,11 milijarde; v Utem razdobju letošnjega leta je uvoz 12 Jugoslavije v Italijo ostal približno Pa isti ravni (12,28 milijarde), toda iz-voz iz Italije v Jugoslavijo je padel Pa 14.82 milijarde. G. Serafini, italijan-ski trgovinski ataše v Beogradu, je o-menil, da je znašal italijanski pribitek v trgovinski izmenjavi z Jugoslavijo februarja 1956 še 7 mi.ijard, toda do konca avgusta se je že skrčil na dve milijardi. Jugoslovani so v odgovoru naglasili. Pa ne bi nikdar prišlo do takšnega na-tadovanja uvoza iz Italije, ko bi se spo-fezum o posebnih italijanskih dcoavaii v resnici izpolnjeval. Povsem narav-Po je, da je jugoslovanska trgovinska Politika težila za tem, da skrči ivoz, da “i se čim bolj približala ravnovesju v izmenjavi. Po sporočilu italijanskega trgovin -ke-Sa 'atašeja v Beogradu se zdaj predstavniki obeh držav pogajajo da bi ualija omogočila uvoz oosebnega kontingenta jugoslovanskega blaga v vred-P°sti 1,5 milijarde, da bi s ;e n, posred-P° poživila italijanski izvoz v Jugosla-vijo, ker bi Jugoslavija s pridobijeni-PU devizami lahko več kupi'a v Italiji. Na 51. Zagrebškem mednarodnem velesejmu fSlSSSiS! SSSJfj5“ Domači in tuji tisk je od časa do časa poročal o novih delih za razširjenje razstavišča Zagrebškega velesejma .Tako so bila prizadeta podjetja kakor tudi ostala javnost poučeni o teh velikih delih. Kljub temu so bili obiskovalci novega velesejma iznenadeni, ko so ugotovili, kaj vse je bilo napravljeno v petih mesecih. Novo razstavišče je tako obširno, da je treba mnogo časa, da si človek ogleda nove paviljone, predvsem pa velik pavil.on jugoslovanske lahke industrije. Kako velik pomen pripisujejo y Jugoslaviji Zagrebškemu velesejmu, dokazuje tudi okolnost ,da je sejem odpri sam predsednik republike Tito in da so otvoritvi prisostvovali tudi predsednik sabora Hrvatske dr. BaKanč, predsednik Izvršnega sveta Hrvatske J. Blaževič, predstavniki zvezne ljudske skupščine, ljudskih skupščin in izvršnih svetov vseh jugoslovanskih republik ter jugoslovanske ljudske armade. Velesejem je obiskal tudi angleški poslanik Sir Fršnk Roberts, ki je tudi prisostvoval sprejemu v sovjetskem paviljonu. Med tujimi predstavniki je bil tudi pomočnik ministra Ljudske republike Kitajske Vu Sueh Cis, nadalje predsednik koroške deželne vlade F. Wedenigg, podpredsednik izvršnega sveta A. Rankovič in Edvard Kardelj. V bolgarskem paviljonu je podpredsednik E. Kardelj na zadevno vprašanje odgovoril, da bo Zagrebški velesejem v bodoče še bolj pokazal svoj značaj kot glavno jugoslovansko mednarodno središče. Ravnatelj čehoslova-škega paviljona M. Mlinar je na »zagrebški dan« izjavil, da sodi Zagrebški velesejem v največje v Evropi. ITALIJANSKI PAVILJON SE PRETESEN Zagrebški in jugoslovanski tisk sploh je toplo pozdravil prisotnost številnih tujih razstavljalcev in pripomnil, da so pogosto tuji poslovni predhodniki diplomatskih in drugih korakov za vzpostavitev prijateljskih odnosov med narodi. To velja tudi z>a italijanske raz-stavljalce, katerim so v srednjem delu »Aleje nacija« na novem razstavišču postavili poseben paviljon. Cep av so italijanska podjetja tako dobila mnogo večji razstavljalni prostor, kakor so ga imela lansko leto (2500 kv. metrov zaprtega in 1000 kv. metrov odprtega prostora) se je že letos pokazalo, da je novi paviljon pretesen. Zaradi tega je več italijanskih razstavljalcev moralo razstavljati v paviljonih starega sejmišča. To je vsekakor znak zanimanja, ki je že danes veiiko in hkrati napoveduje še večje možnosti bodočega razvoja medsebojnih trgovinskih odnosov. Italija ne zavzema samo enega izmed vodilnih mest v zunanji trgovini Jugo- slavije, temveč je tudi po številu razstavljalcev na velesjmu pa drugem mestu, to je takoj za Zah. Nemčijo. Italijanska podjetja imajo v Jugoslaviji svoje stare poslovne zveze ,ki jih čedalje bolj širijo, bodisi z neposrednim stikom na velesejmu bodisi po svojih zastopnikih. Na poti po italijanskem paviljonu sem opazil, da skoraj Vsi italijanski razstavljale! imajo svoje jugoslovanske predstavnike. Poleg tega posamezna jugoslovanska podjetja iščejo nova zastopstva, posebno se zanimajo za gospodinjske in industrijske šivalne stroje ,gradbene stroje, snežne pluge in za druge predmete. ITALIJANSKA IN TRŽAŠKA PODJETJA Prišli bi v zadrego, ako bi hoteli našteti vsa italijanska podjetja, ki razstavljajo svoje proizvode. Naj navedemo samo najvažnejša ,ki so že dobro znana y Jugoslaviji: Ansaldo, Officine Galileo, Bedeschi (tovarna strojev za opekarne iz Padove), Olivetti, Ducati, Marelli, FAI, Breda, Necchi, OM, Pire'-ii, Vender, računski stroji Totalia, Fer-rania ijr druga podjetja. Na novem sejmu naletimo prav tako na razna tržaška podjetja, ki rada razstavljajo na sejmu kakor Trans Trst (CEAT', Ja-noušek, Auto-Motor ,tržaške ladjedelni- ce GRDA ,ki razstavljajo v sklopu holdinga Finmecicanica, Električne stro e tržaškega podjetja PERR, zdravilne specialitete Importex; izven italijanskega paviljona, to je na starem sejmišču .razstavljata podjetji Orlando Bruno ip Triestina. V celoti lahko trdimo ,da so italijanski razstavljale! mnogo doprinesli k uspehu Zagrebškega velesejma. Italijanski proizvodi so se v Jugoslaviji zelo vpeljali. Ker se obe gospodarstvi medsebojno dopolnjujeta, so dane možnosti za nadaljnji razvoj sedanjih poslovnih zvez. M. V. msiii Naš črtež prikazuje lego novega in starega sejmišča v Zagrebu. Na v.Pu čr-teža se vidi Zagrebačka gora; ob njenem vznožju se razsteza mesto. S krogom je označena lega starega velesejma. Novo sejmišče so postavili onstran reke Save ob zagrebškem dirkališču. V levem kotu je označena Savska cesta s sedanjim mosiom, medtem ko se desno od novega sejmišča vidi široka oesta, ki jo še gradijo, kakor tudi novi most čez Savo. To cesto bodo dogradili še letos. Po dograditvi bo nova prometna žila predstavljala podaljšek zelenega pasu Zrinjevca ter bo hkrati najkrajša zveza med središčem mesta in novim velesejmom — y zračni črti 1500 metrov. Od starega do novega sejmišča je danes peš uro hoda. Promet je dobro organiziran z avtobusi, ki odhajajo v kratkih presledkih. Projektanti novega sejmišča so računali z dejstvom, da se bo Zagreb razširil proti jugu, t. j. prav y smeri proti novemu sejmišču ,ker je tu na razpolago največ prostora. * V Sestanek milanske In beograjske zbornice Živahna razprava o italijansko-j ug o slovanski izmenjavi Dan 13. septembra pe bil na Zagrebškem velesejmu posvečen Italiji. Svečanega sprejema v italijanskem paviljonu so se udeležili pomočnik ministrstva za zunanjo trgovino P. Treves, podtajnik zveznega izvršnega sveta A. Vratuša, generalni tajnik Zunanjetrgovinske zbornice I. Barbglič, podpredsednik Komiteja za zunanjo trgovino I. Gretič, tajnik Trgovinske zbornice Slovenije M. Vehovar in še drugi predstavniki gospodarskega življenja. Gospod Treves je naglasil pomen Zagrebškega velesejma za razvoj jugoslovansko - ita.ijanskih gospodarskih odnosov. Poudaril pa je tudi, da ima gospodarsko sodelovanje tudi važen politični pomen. Odgovoril mu je g. Gretič, ki je posebno naglasil, da so dani realni pogoji za razvoj trgovinske izmenjave in gospodarsko sodelovanje med obema državama. Ibalijan-ko - jugoslovanska trgovinska zbornica v Milanu in JugoslovansKo-italijanska trgovinska zbornica y Beogradu sta izkoristili Zagrebški velesejem za sestanek upravnih odborov, na katerem so njihovi člani izmenjali misli o najbolj perečih vprašanjih v zvezi z razvojem zunanje trgovine med o-bema državama. Sestanek v trgovinski zbornici Hrvatske je vodil ing, Kne-ževič, predsednik Jugoslovansko-itali-janske zbornice. Razpravam sta v imenu Trgovinske zbornice Slovenije prisostvovala tudi njen glavni tajnik ing. M. Vehovar in dr. Zidarič. Italijansko delegacijo, v kateri so bili predstavniki velikih italijansjkh podjetij, je vodji com. Magri, predsednik upravnega odbora družbe »Dalmine«; ob strani je imel glavnega tajnika Italijansko-jugoslovanske zbornice dr. Della Volta. Iz Trsta so bili prvi dan prisotni poleg podpredsednika Tržaškega velesejma g. Ulessija, ip glavnega tajnika dr. Chiaruttinija in tajnika trgovinske zbornice dr. Paschija tudi člani tržaške delega. ije Italijansko-jugoslovan ke Kljub vsem težavam, ki nastopajo v trgovinski izmenjavi med sosednima d -žavama, so še vedno dane možnosti za plodno vzajemno gospodarsko sodelovanje, ker se obe gospoua-stvi medsebojno dopolnjujeta in ker gre za izmenjavo med sosedi, to je proti najnižjim prevoznim stroškom. Vjekakor bc tudi uveljavitev tržaškega sporazuma pripomogla k poživitvi medsebojne izmenjave. zbornice M. Kocijančič, dr. Spinotti in dr. Grioni, ki so hkrati vsi člani izvršnega odbora omenjene zbornoe y Milanu. Najživahnejša je bila razprava o uveljav.jenju italijansko - jugoslovanskega sporazuma o posebnih dobavah na kredit, ki je bil sklenjen marca meseca tega leta. Čeprav predvideva ta sporazum italijanske dobave v višini 45 milijonov dolarjev, ni bila doslej izvršena še nobena kupčija! V smislu tega sporazuma naj bi italijanska podjetja proti posrednemu jamstvu italijanske države izvršila dobave jugoslovanskim podjetjem na kredit prod obrestim (5-6%). .Z italijanske strani je g. Magri naglasil, da obstoji pravo protislovje med tem sporazumom in dejansko realnostjo, češ da v smislu italijanske zakonodaje vlada ne more prisiliti podjetja, da bi izvršila podobne dobave. Ing. Kneževič je poudaril, da bodo jugoslovanska podjetja prisiljena vplivati na vlado, da bi se imenovala posebna mešana državna komisija, ki bi vso zadevo razčistila v smislu sklenjenega italijansko-jugoslovanskega sporazuma o posebnih dobavah. O razvoju trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Italijo je poročal tajnik Jugoslovansko - italijanske zbornice g. Zoričič. (Glavne podatke iz njegovega poročila omenjamo na drugem mestu). Tudi o tem vprašanju se je razvila živahna razprava. TRŽAŠKI SPORAZUM BO RATIFICIRAN Jugoslovanska delegacija je postavila na dnevni red tudi vprašanje ratifikacije tržaškega sporazuma glede prometa z obmejnim jugoslovanskim področjem, s katero odlaša Italija že poldrugo leto. O tem vprašanju je poročal dr. Zidarič kot delegat Trgovinske zbornice za Slovenijo. Naglasil je zlasti, da promet s Trstom v okviru sporazuma, ki je bil sklenjen že z anglo-ameriško vojaško upravo, nenehoma nazaduje; zato je toliko bolj nujno ratificirati sporazum z Italijo. Italijanski trgovinski ataše v Beogradu g. Serafini je kot zadnji govornik o tem vprašanju poudaril, da so bile zdaj premagane vse težave glede ratifikacije tega sporazuma in da bo to vprašanje rešeno v najkrajšem času. Obe zbornici sta na pristojne oblasti naslovili priporočilo, naj se tržaški sporazum končno uveljavi. USTANOVITEV MEDZBORNICNEGA KOMITEJA Da hi bil zagotovljen stalen stik med obema zbornicama so se predstavniki zbornic zedinili y tem, da se ustanovi medzbornični komite, v katerega bo vsaka zbornica delegirala po devet članov. Na vsaki strani bodo po trije člani stalni, ostale šest pa bodo menjavali. Na italijanski strani so bili izbrani za stalne člane com. Magri, dr. Dal-la Volta in dr. Valta kot predstavnik tržaške delegacije; nadaljnji člani so dr. Citrini (za lesno, stroko), dr. Gardi (za mesno), prof. Marconi (elektrotehniko), com. Castaldi (lahko mehaniko), com. Mosoa (za trgovinsko izmenjavo) in ing. Rebora (za železarsko stroko). Jugoslovanski stalni člani so ing. Kneževič ,ing. Rakovič in ing. Vehovai; ostali člani so L. Lesjak, ing. Matič, dr. Bramdajs, ing. Veljkovič, I. Zivko-vič in K. Zoričič. Dogovorjeno je bilo, naj bi se medzbornični komite sestajal vsaj vsake tri mesece, po potrebi tudi bolj pogosto. Razpravljali so tudi o tehničnem sodelovanju, ki naj bi se uveljavilo zlasti na področju elektrotehnike. G. Magri je y tej zvezi naglasil, da so italijanska podjetja pripravljena dati na razpolago svoje strokovnjake samo pod pogojem, da Jugoslovani nabavijo u-strezno industrijsko opremo v Italiji. O trgovinski arbitraži je poročal dr. Rosenberg, pravni referent Trgovinske zbornice Hrvatske. K temu predavanju je napravil več pripomb z itabmnsl-e strani dr. Fugazza. S te strani niso pokazali za to vprašanje posebnega razumevanja, vendar je dr. Grioni opozoril na stare tradicije tržaškega arbitražnega sodišča pri trgovinski zbornici, ki naj bi se obnovile. Paviljoni govore o lojeni priznanju Zagreb, 17. sept. 1956 Ce ti slučajno ne prekriža poti g. Sukamo, te avtobus s starega sejmišča prepelje na novo v dobrih desetih minutah; seveda ne boš več zlepa doživel, da bodo varnostni organi zaradi prihoda predsednika Indonezije za nekaj časa zaprli cesto. Moram pa j>ri-znati ,da so šoferji in uslužbenci vele-sejemske uprave vzorno vodili promet in ogromno množico obiskovalcev, ki se je medtem nabrala, z avtobusi, kj so prihajali kakor iz neba, y kratkem času prepeljali na novi sejem. Novo sejmišče je ogromno. Naš zagrebški dopisnik, ga je že večkrat podrobno opisal in se tudi povsem upravičeno pohvalil, da je zagrebško stavbarstvo v petih mesecih zmoglo teko obsežno delo. To priznanje čuješ tudi iz ust tujih razstavljalcev in obiskovalcev. Kako naj novinar v splošni nervozi in med gibanjem te množice obiskovalcev zbere svoje vtise in kaj napiše o ureditvi sejemskih prostorov in paviljonov? Nemškim piscem bi to bilo lahko ;oni lahko napišejo; »kolos-sal«! Nam je izraz tuj, nevarnost je tudi, da bi z njim pretiravali. Z mirnim srcem pa lahko zapišemo: S lem, da so tuje države zgradile na zagrebškem sejmišču tako ogromne paviljone, so dale samemu sejmu in jugoslovanskemu gospodarstvu javno priznanje. Ko bi ne računale na korist, ki naj bi jo prineslo razstavljanje blaga v teh pavi jon h in trgovinska izmenjava z Jugoslavijo, ne bi se nikdar spustile v teko velike stroške. Edino glede kitajskega paviljona lahko domnevamo, da je njegova graditev, povezana s tako velikimi stro-. ški, gotovo prešla okvir čisto gospodarskega računa ip očitno stopila na š r-še področje politične, propagande. Kitajski paviljon je zgrajen y popolnoma kitajskem slogu, obdan s silno drago ornamentiko, ki govori v tisočletjih o kitajski kulturi. Ruski paviljon je podoben vojaški čeladi, ki jo čez polovico razrežeš na dvoje. Ima veliko prednost; s svojo prostornostjo, ki je ne reže nobena konstrukcijska ovira zajame obiskovalca takoj ob vhodu. Mislim, da bi graditelji paviljonov morali težiti prav za tem, da dosežejo takšno preglednost. V tem pogledu so imeli srečo tudi Jugoslovani in Nemci, medtem ko trpi italijanski paviljon, ki je sicer zelo obsežen ,prav na tem, da neštevilni železni oporniki bodejo obiskovalca v oči. Kakor rečeno, so nemški graditelji dosegli veliko preglednost. Dosledno slogu paviljona so tudi posamezne stojnice razstavljalcev postavljene zelo smotrno. Avstrijci so razdelili svoj paviljon v kotičke, tako nekako kakor imajo avstrijske gostilne svoje intimne separeje. Omenili smo že, da je jugoslovanski paviljon zelo posrečen. Pri vsej svoji razsežnosti in kljub temu, da ima še nadstropje, ne trpi preglednost. Tudi z zgornjega nadstropja, ki rse n« razteza čez ves paviljon, vidiš skoraj v vsak kot razs‘avne dvorane. Indijci so se zadovoljili z delom paviljona; y drugem predelu razstavlja V dunajski gospodarski reviji »Die Industrie« je tajnik avstrijske trgovinske zbornice v Švici dr. F. X. Martin objavil zanimivo gospodarsko razpravo z vzporeditvijo v marsičem analognih švicarskih in avstrijskih gospodarskih značilnosti. V razpravi poudarja uvodoma, da je politika nevtralnosti Avstrijo približala Švici in da je zato za Avstrijo zelo važno pozorno slediti gospodarsko političnim pojavom v Švici ter tamošnjemu gledanju in reagiranju na gospodarsko dogajanje. Konjunkturni razvoj zadnjega časa je v obeh državah zelo podoben. Uvoz se je tako v Avstriji kakor y Svioi v mnogo večji meri dvignil kakor izvoz kar pomeni, da uvoz močneje reagira na ugodno konjunkturo. Pri tem je pasivnost avstrijske trgovinske bilance leta 1955 močneje narasla od analogne švicarske postavke, analiza struktura uvoza pa kažet da je tako v Švici kakor v Avstriji močneje v porastu uvoz izdelkov kakor pa uvoz surovin. Toda v švicarskem izvozu prevladujejo izdelki, v avstrijskem pa surov,ne ip. polizdelki. Različna je tudi v obeh državah izvozna plačilna bilanca. Dočim je Avstrija za kritje primanjkljaja, trgovinska bilance, ki je znašal 3.400 mdi ono v frankov .morala uporabiti 1.400 mili.o-nov frankov iz valutnih rezerv svoje Narodne banke, je Švica ne samo izravnala svoj pasivni trgovinski saldo z donosom investicij, turističnega prometa in tranzitnih poslov, marveč je dosegla v plačilni bilanci celo znaten presežek ,ki se ceni na več sto milijonov frankov. V porastu švicarskega izvoza je pripadalo prvenstvo izdelkov strojne industrije in navzlic neugodnim prognozam je bil v porastu tudi izvoz švicarskih ur. Oboje je posebno značilno zaradi okolnosti, da spadajo plače v Švici med najvišie v Evropi. Toda teks line industrije tako v Švici kakor v Avstriji konjunktura ni zajela v polni meri in v švicarski kemični industriji je izvoz celo nekoliko nazadoval. Dočim je splošna trgovinska bilanca Slovenci na Novosadskem sejmu Kmetijskega sejma v Novem Sadu, s katerim, je združena velika živinska razstava, so se udeležili tudi slovenski živinorejci iz vse Slovenije, torej tudi z Goriškega. Razstavljena je bila živina iz Cepovana, Renč in iz okolice Ajdovščine. Sivorjava živina z Goriškega, ki je razširjena po vsem Primorskem, se je uveljavila tudi izven Slovenije. Udeležbo Slovencev je organizirala živinorejska poslovna zveza pod strokovnim vodstvom ing. Peternela. Novosadski velesejem je obiskalo tudi več živinorejcev in kmetov z Goriškega. Zbliževanje ob Donavi »New York Heral Tribune« poroča iz Bonna, da kažejo vzhodne države vedno več zanimanja, za sodelovanje z Zahodno Nemčijo na Donavi. Od leta 1948 nimajo zahodne države več nika-kega vpliva y Donavski komisiji ker so morali njihovi predstavniki zapustiti komisijo na pritisk Sovjetske zveze. Z/s julija meseca sta Zahodna Nemčija in Avstrija preieli povabilo, naj bi poslali tehnične izvedence pa zasedanje komisije. Zahodno Nemčijo je to povabilo iznenadilo. Njena vlada je odgovorila, da na žalost nima za podobno -sodelovanje pripravljenega, nikak-šnega načrta, vepdar se bodo njeni izvedenci v bodoče radi udeleževali podobnih sestankov. Zahodna Nemčija in Avstrija -sta sklenili z vzhodnimi državami že več sporazumov o plovbi po Donavi. Vprašanje sodelovanja z donavski j državami je za Zahodno Ne n-čijo toliko bolj pomembno-, ker gradi ta prekop po Meni, ki bo vezal Donavo z Renom in bo dokončan 1. 1960. RAZVOJ NEMŠKE PROIZVODNJE Nemška proizvodnja je danes dvakrat tako velika kakor leta 1936. V juliju je znašala 8,1% več kakor julija lanskega leta; vendar je zaradi poman -kanja strokovnih delavcev v juliju nazadovala y primeri z majem in junijem letošnjega leta. Indeks y juliju 1956 je znašal 207 v primerjavi s 100 leta 1936. v juniju 213 in V maju 222. Avstrija. Češkoslovaški paviljon je razdeljen v dva dela, in sicer je prvi namienj-en bolj izdelkom težke industrije ,drugi pa potrošnemu blagu. Središče poljskega paviljona, predstavlja o-gromen stroj za obdelovanje železnih izdelkov; y paviljonu takoj opaziš, da so se po vojni Poljaki vrgli na težko industrijo. Romunski paviljon jemlje obiskovalcu ljubljeno prostost in ga vodi po nekakšnih labirintih zopet na prosto. ALI JE SEJEMSKA UPRAVA NA TO POZABILA? Za novo sejmišče .so potrošili m li-jarde. Tuje paviljone so seveda zgradile tuje države z lastnim denarjem. Kljub temu so šle za novo sejmišče milijarde jugoslovanskega denarja. Razumemo, da vsega ni mogoče zgrad ti hkrati ,vendar si ne moremo zamisliti nadaljnjega mednarodnega razvoja sejma, ako Zagreb ne zgradi v najkrajšem času primernega hotela, da bo lahko primerno sprejel svoje goste. Odpravljanje ljudi v zasebne sobe je samo surogat, ki se ga ljudje navel.čajo kakor vsakega surogata! L. B. Švice pasivna, je njena trgovinska bilanca nasproti Avstriji aktivna. Švicarski izvozni presežek je v porastu tudi nasproti Ameriki ter afriškim in a-zijskim deželam, kar potrjuje orientacijsko sposobnost švicarskega gospodarstva in njegovo konkurenčnost, ki se uveljavlja brez kakršnihkoli drugje o-bičajnih javnih ali prikritih doplačil iz državnih sredstev in ne da bi obremenjevala zaposleno delovno moč. An- -liže iz zadnjega časa so ugotovile, da se plačujejo y Švici n-ajvišje realne mezde y Evropi, a z druge strani, da je tam delovna storilnost v povprečju izredno visoka, tako da prekaša celo storilnost v Nemški zvezni republiki. Dr. O. m orno u Nojeva politika Odkar so si Avstrijci s sklenitvijo mirovne pogodbe zagotovili popolno neodvisnost, so se s toliko večjo vnemo pričeli zanimati za usodo svojih bratov na Južnem Tirolskem. V rokah imajo močno orožje, ne samo splošnih srčnih simpatij do ljudi, ki se borijo za svoje pravice, tudi ne samo listine OZN o človečanskih pravicah, temveč formalno mednarodno pogodbo, kii sta jo sklenila predsednik italijanske vlade Ds Gasperi in avstrijski zunanji minister Gruber med pariško mirovno konferenco l. 1946. De Gaspari je ravnal modro in s t-m podpisom rešil Južno Tirolsko za Italijo. Njegovi nasledniki niso tako modri. Predsednik Republike Gronchi je sicer obiskal Boc. n in Meran ter odprl bocenski mednarodni velesejem,, ki ima nemško upravo, toda notranji minister Tambroni je samozavestno ob tej priložnosti izjmil, da južnoti-rolsko vprašanja sploh ne obstoji kot mednarodno vprašanje, temveč da je to italijanska notranjepolitična zads-va. Ker Avstrijci protestirajo proti množmčnemu naseljevanju Italijanov na Tirolskem, jih je zavrnil s trditvijo, da imajo Italijani pravico, naseljevati se kjer koli v Italiji. Tambroniju je takoj odgovoril g. Gschnitzer, podtajnik v avstrijskem zunanjem ministrstvu z ugotovitvijo, da se je Italija zavezala nasproti Tirolcem in Avstriji s podpisom omenjenega pariškega sporazuma in da se važna mednarodna vprašanja, kakor je južnotirolsko, ne morejo reševati s tem, da jih kratko proglasimo za neobstoječa. Naj še omenimo, da so Južni Tirolci sklicali veliko zborovanje pred, deželno palačo v Bocnu, na katerem bodo ob desetletnici podpisa sporazuma De Gasperi-Gruber protestirali proti kršitvi tega mednarodnega dogovora. Tržaški Slovenci seveda z velikim zanimanjem sledijo diplomatskem dvoboju Italija-Avsirija. Tudi mi živimo kot posebna narodnostna skupina pod italijansko upravo in imamo v rokah londonsko spomenico ter zaman čakamo, da bi jo italijanske oblasti končno uveljavile. Tudi nas skušajo odpraviti s podobnimi tolažili kakor Tirolce ter se včasih celo sodniki tako spozabijo, da trdijo, da je zanje londonska spomenica kos umazanega papirja. In takšni sodniki so še vedno na svojem mestu Ur nam delijo pravico. Ne, to nit modra politika, temveč nojeva. Avstrijci pa naj se diplomatsko še bolj oborožijo s tem, da Slovencem na Koroškem priznajo to, kar sami zahtevajo od Italije za svoje rojake na Tirolskem. DVOJEZIČNOST MED LU2ISKIMI SRBI Nedavno so praznovali 800-letnico u-stenovitve nemškega mesta Cottbusa, kjer živijo tudi lužiški Srbi. Ti pravijo mestu Chosebuz. »Franklurier Ze -tung« prinaša dai še poiočilo k tej proslavi. Poročilu je dodana slika table pred vhodom v mesto, ki se glasi: S adt Go, t-us - Meslo Chosebuz - Orts^ed Ma-dlow - S-edlišco Modlej - B-ez. Co.tbus. Dopisnik pripominja, da govori ta tabla jasno o uradnem priznanju obeh jezikov, kjer prebivajo lužiški Srbi. »Civilizirani narodi niso bolj odoalje-ni od barbarstva kako sveti kujoče se železo pred r.o. Na odi in kovine -so poti.ani samo pa površni.« • • « »Pamet zaljtma resnice, 1:1 jih lahko povemo, pa tudi takšne, ki jih je treba zamolčati.« • « • »Isti datovi, ki človeka osposobijo, da si pridobi premoženje, mu preprečijo, da bj ga užival.« (Antoine de Ri-varol) POTOVANJE — Po'ovati, je pripomnil nekega dne francoski pisatelj Paul Morand, to je najbolj prijeten -a tudi najbolj nepraktičen način učenja; prav zaradi tega so Angleži napravili iz njega pravo specialiteto. — STANOVANJSKA KRIZA — Rad bi s-e poročil, pripoveduje prijatelj prijatelju, toda na vse preiege se mučim, da bi našel stanovanje. — Ti bi vendar lahko začasno stanoval pri starših! — — Ni mogoče .odgovori prvi ves obupan, oni še vedno stanujejo pri svojih starših. — PRILIK O M VAŠEG POLASKA U TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU MAGAZIN GNGr.ESKIH ŠTIlUfll/A TRST - ULICA sam NICOLO’ BROJ 22 - TELEFON 31-138 - TRST PRODAJA NA V ELI KR 1 IVIAL0 ORIGINALNIH ENGLESK1H ŠTUF0VA ZA MUŠRA 1 ŽENSRA 0 DIJ E L A CZ NAJNIŽE CIJENE. Stran 2 GOSPODAR Sl T V O Petek, 21. septembra Pete % po sm NAPETOST ZARADI SUEŠKEGA PRuKOPA NI POPUSTILA V Londonu je konferenca osemnajstih držav, ki so se udeležile prve konference o Sueškem prekopu na povabilo Vel. Britanije. Odposlanstvo, ki ga je vodil avstralski predsednik Memzies m v Egipiu uspeio. ,Z Naserjem ni bilo mogoče doseči sporazuma na podlagi zaključkov prve londonske konference .Ko je to postalo jasno, so Angleži dali pobudo za ustanovitev »Združenja uporabnikov Sueškega prekopan, Ki naj bi vodilo promet skozi prekop za tiste države ,ki bi se priključke Angliji, Franciji in Ameriki, to je državam, katerih predstavniki so se zda ses.ali y Londonu. Egiptovski predsednik Naser je ta sklep odbil; p.oti njemu je nastopil tudi ruski tisk. V Londonu se zdaj posvetujejo, kaj naj bi ukrenili po negativnem odgovoru Egipta. Piloti Sueške družbe so med tem časom na ukaz te odpotovali, iz Egipta, vendar je ostalo nekaj Holandcev. Egipt je takoj organiziral lastno službo ob prekopu, in.sicer s svojimi p lo i ki‘jih je po številu 70, in s piloti, ki so se prostovoljno javili iz drugih držav kakor iz Nemčije, Italije,. Sovjetske zveze in Jugoslavije. Egipčani so izjavili, da bodo tako zagotovili prehod 40 ladjam na dan. Italija se je pridružila tudi glede, ustanovitve »Združenja uporabnikov Sueškega prekopa« Franciji Angliji in Ameriki, toda sama se bolj nagiblje k bolj prožnemu reševanju Sueškega vprašanja, ki naj bi bilo predloženo Organizaciji združenih narodov Jugoslavija se odločno zavzema za miroljubno rešiiev. Glavni tajnik sovje-ške komunistične’ stranke Hruščev je prišel pa dopust . v Jugoslavijo. Gotovo se bo v razgovoru z jugoslovanskimi državniki dotaknil tudi lega vprašanja. Značilna je izjava predsednika .sovjetske vlade Bulgapina, da bi bila Sovjetska zveza pripravljena udeležiti se konference predsednikov štirih vodečih držav, na katero bi povabili tu di Egipt in Indijo. Konference v Londonu se udeležuje tudi zunanji ameriški minister Dulles, ki je sicer izjavil, da Amerika ne namerava organizirati bojkota Egipta, pač pa, da se.pripravlja za primer, ko bi, bil promet; skozi prekop onemogočen, da bi tako zagotovila zahodnim državam dobavo naj te. Domnevajo, da bi y tem primeru vozili nafto s Srednjega vzhoda okoli, Južne Afrike. PROTI ANGLEŽEM. Fašistični list »L’Asso di bastoni« poroča, da se v Italiji organizira legija italijanskih prostovoljcev, ki bi se borili na strani Naserja proti »kolonialnim demokracijam«, ako bi bil Egipt napaden zaradi Sueškega prekopa. List dodaja, da j s treba Sredozemlje osvoboditi. Pri tem misli na boj proti Angležem, ki imajo v rokah Malto in razna važne strateške postojanke na Sredozemskem morju, kakor Ciper in druge. Listi krščanske demokracije so proti tej pobudi. Naftovod od Marseilla do Rotterdama 1 = Sueška kriza je sprožila vrsto novih, načrtov V tesni zvezi s sporom zaradi Sueškega prekopa je tudi vprašanje »‘.ekočc-ga zlata«, to . je skrb za mednarodno preskrbo s petrolejem. Gotovo ni slučajno, ako so strokovnjaki v Zahodni in Vzhodni Evropi prišli na dan z ra .-nimi predlogi za spel.avo novih naftovodov prav sedaj. Ti načrti upoštevajo, da utegnejo zaradi spora okoli Sueza nastati velike težave pri preskrbi petroleja evropskim industrijskim podjetjem. V pristojnih izraelskih krogih potrjujejo zdaj, da se Vel. Britanija in združene’ ameriške države raz-govarjajo o graditvi naftovoda čez izraelsko ozemlje. Graditev bi trajala približno eno leto, naftovod bi stal okoli. 20 milijonov dolarjev. Po njem bi lahko preteklo okol 4 milijone ton nafte na leto. Istočasno se v Zan. Nemčiji bavijti z načrtom, ki bi omogočil dovažanje petroleja po naftovodu petrolejskim č sti nicam v Porurju iz Rotterdama ali iz Wilhelmshalena. Nemške rafinerije potrebujejo čedalje več surovine. Zato so vedno bolj navezane na uvoz nafte iz tujine. Računajo, da bo do leta 1960 to področje moralo uvoziti po 8 milijonov ton nafte na leto. Izvedba tega načrta bi stala okoli 150-200 mi i-jonov nemških mark (ena marka velja okoli 150 lir). Za ta načrt se zlasti zanima »Deutsche Esso Gesellschaft«, ki v tem času gradi v bližini Kolnn novo čistilnico. Speljava naftovoda od Rotterdama do Ko na bi omogočila krajšo vožnjo ladjam petrolejkam ;tudi naftovod v tej smeri bi bil kra ši. Toda črta Wilhelmshafsn-K61n bi omogočila tehnično lažjo speljavo. Naito-vod na črti Rotterdam-Koln bi poleg tega moral prekoračiti holandsko-nem-ško mejo. 'Tudi z izvedbo vseh teh načrtov bi se ne mogli izogniti prevažanju pet o-le a z ladjami petrolejkami po dolgem ovinku okoli Španije in Portugalske; ta pot okoli Iberskega polotoka je dolga okoli 1900 milj. Zato je petrolejska skupina Shell izdelala nov načrt za preskrbo Francije in Nemčij-e s petrolejem. To bi bila speljava naftovoda iz Marseilla v Koln in Rotterdam, kakor je začrtana tudi na našem črtežu. V zračni liniji znaša ta razdalja okoli 1000 km. Čeprav je prevažanje petroleja po naftovodu precej dražje kakor prevoz s tankerji, bi se gra.duev takšnega naftovoda izplačala, ker bi si z njo prihranili dolgo vožnjo z ladjami okoli Španije. Portugalske in Francije do Kotierdama. Naftovod iz Marseilla v Rotterdam bi bil dolg samo eno tretjino pomorske proge ob zahodni evropski obali. Iz Strasbourga do Pariza ,ki porabi že 4 milijone ton petroleja na leto, bi lahko zgradili str. n-ski naftovod. Graditev tega naftovod-nega sistema bi bila povezana z manjšimi stroški kakor izvedba gornjega načrta. Ker bi si prihranili dolgo pot po morju iz Marseilla ob zahodni evropski obali, bi lahko izloči.i 30 velikih ladij petrolejk po 30.000 ton. Ta prihranek bi bil toliko bolj pomemben, ker je pomanjkanje tankerjev veliko. Po takšnem naftovodu bi letno lahko preteklo okoli 30 milijonov ton nafte. Skupina francoskih in nemških petrolejskih družb razpravlja zdaj tudi o drugem velikem načrtu. Naftovod naj bi speljali od L’Avere pri Marseillu do Strasbourga, kjer bi zgradili petrolejsko čistilnico z letno zmogljivostjo 4 milijonov top. Načrtu speljave naftovoda Marseille.-K61n-Benelux pripisujejo v zahodn h državah toliko večji pomen, ker bi pomenil tesnejše sodelovanje med nekaterimi zahodnimi državami. Njegova prednost je tudi v tem, da izvira iz pobude čisto gospodarske narave, ki bi koristila vsem udeleženim državam. Prizadete vlade se še niso izrekle o njem. dr. K. R. KOnlRo JE VREDNA DANAŠNJA I. Jugoslovanski izvozni sejen Nova prireditev .Gospodarskega razstavišča* v mednarodnem me^ Mednarodna trgovina Tržaški lesni trg ZAHODNA NEMČIJA NA STRANI ZAHODNIH DRŽAV. Zunanji minister Zahodne Nemčije je te dni obiskal pr dsednika francoske vlade Mol-leta v Parizu. Na zadevno vprašanje o gledišču Zahodne Nemčije v sueški zad.vi, je von Br ntano dejal, da je Zah. Nemčija solidarna z zahodnimi državami v tem pogledu. PREDSEDNIK USTAVNEGA SODIŠČA V RIMU DE NICOLA je napovedal svoj odstop. Sam predsednik Republike Gronchi bo poskušal pregovoriti De Nficolo, naj umakne svoj sklep. NOV SPOPAD MED IZRAELOM IN JORDANOM. Jordanske oblasti trdijo, da je izraelska vojska izvršila vpad na jordansko ozemlje in pri Ga-randalu pobila 40 Jordancev. ANGLEŠKA NOSILKA LETAL »ALBION«, ki abs. ga 20.500 ton je odplula iz Portsmoutha v Sredozemsko morje. Ministrski predsednik malteške vlade Mintoff je napovedal, da bo vlada ustanovi.a komite za organizacijo obrambe proti zračnim na* padom. PREDSEDNIK INDONEZIJE V JUGOSLAVIJI. Več dni je bil na obisku po Jugoslaviji predsednik Indonezije Sukamo, ki si je ogledal tudi Zagrebški velesejem. Potoval je v spremstvu zunanjega ministra. Po razgovorih z jugoslovanskimi državniki je, bila objavljena skupna izjava, ki naglasa, da je treba vsa mednarodna vprašanja reševati izkl učno miroljubno, to je s sporazumevanjem. To velja tudi glede reševanja sueške krize. Jugoslovanske in avstrijske zaloge lesa so še vedno precejšnje. Jugoslavija dobavlja v zadnjem času pre.ej lesa v levantske države in tako imenovane vzhodne dižave. V zadnjem času je padla cena avstrijskemu tramovju po »tržaškem običaju«, in sicer od 17.500 v prvem polletju tega leta na 16.1K/0 lir kub. me. er; v ner.a erih p i-merih tudi na 15.500 lir. Ostale cene so ostale neizpremenjepe: osnovna cena za vrsto O/III je 27 000 lir z’a kub. meter, za vrsto III/IV 23-24.000 lir; cene veljajo za neocarinjeno blago franke meja Trbiž. Na ses anku Italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice in Jugoslovan-sko-italijanske zbornice V Zagrebu je dr. Spinotti, član tržaške delegacije Italijansko - jugoslovanske zbornice v Milanu, poročal, da ni glede trgovine z lesom med Italijo in Jugoslavijo po z d-njem sestanku med zbornicama v Trstu nastopila nikakšna bistvena sprememba. To velja tudi glede pobud, ki so bile dane na tržaškem sestanku. PODRAŽITEV PREVOZA SKOZI SUEŠKI PREKOP Uprava »Tržaškega Lloyda« in druge italijanska plovne družbe so sklenile, da povišajo brodarino za prevoz blaga skozi Sueški prekop na Daljni vzhod za 15°/o. Prav za toliko so povišane premije angleške zavarovalne družbe za promet skozi Sueški prekop. Glede blaga namenjenega v Pakistan, Indijo in Avstralijo se plovne družbe, ki so pristale na »konferenco za evropski promat proti Daljnemu vzhodu«, še niso odločile. Združene ameriške države podelile južnoameriškim državam za 72 milii trnov pomoči. Pomoč so prejele Bolivije, Guatemala in Haiti. AMERIŠKO TRGOVINSKO 'ODPOSLANSTVO V ITALIJI Pričakuje se prihod posebnega ameriškega trgovinskega odposlanstva, ki bo obiskalo Italijo ter proučilo gospodarske razmere zlasti na Siciliji, v Kalabriji, Kampanji in Apuliji -De.e-gacijo vodi John K. Kilby iz ministrstva za trgovino. MEDNARODNA RAZSTAVA V inEW YORKU Prhodnje leto bo v New Vorku mednarodna razs ava od 14. - 27. apri a Po ameriških računih se bo razstave udeležilo okoli 100.000 obiskovalcev. Sejem bo dosegel raven mednarodnih sejmov v Bruslju, Hannovru, Milanu in Parizu. ne 30-70, Williams I. 115-150; breskve extra 180-240, I. 130-170, II. 80-110; belo grozdje 75-160; Regina 65-160: mo-škat 90-160; črno ‘grozdje Isabelia 68-90; limone 150-170. NARAŠČANJE PRODAJE MESA V JUGOSLOV. OBMEJNIH KRAJIH Zaradi nižjih cen se je po vzpostavitvi malega obmejnega prometa v jugoslovanskih obmejnih krajih zelo povečala proda.a mesa. Samo v gor ške.n okraju ,ki meji z Italijo na 223 km dolgi črti .prodajo seaaj svežega mesa mesečno okrog 25.000 kg več kot pred uveljavljenjem viaennkega sporazuma. Prodaja mesa se bo v bodoče ve. je -no še povečala ,ker prihajajo iz La-lije poročila o naraščanju cene k.av-ne živine, v Primorju pa šo nasprotno sveže meso v zadnjem času.že dvakra ITALIJA — MEHIKA Izvoz vina iz Italije v Mehiko stalno pada od leta 1955. Najbolj prizadeta so vina z gradacijo do 14° alkohala. Italija je bila na tretjem mestu med izvozniki za Francijo in Španijo. Njeno m.sto je zasedla sedaj država Izrael. Razloge za zmanjšani izvoz je iskati v težkoči, s katero si nabavijo uvozniki dovoljenje za uvoz in v reklami, ki je bila močno zanemarjena. pocenili. Podjetje »Zivinopfbmet« prodaja sedaj v svojih poslovalnicah gov -je meso po 170 din (prednji del) oziroma po 250 din kg (zadnji del. živine) ter telečje po 200 oziroma po 270 dih kg. Najcenejše je meso v Idriji, kjer goveje in telečje meso prodajajo po eno.ni ceni 220 din kg. V Vipavi prodajajo goveje meso po 200-240 dh kg glede na kakovost ter te.ečje po 220-260 din kg. Ffa upravi podjetja »Zi-vinopromet« v Novi Gorici (to podje -je ima svoje poslovalnice skoro v vseh krajih vzdolž meje), smo zvedeli, da bodo meso zaradi večje ponudbe ki v-ne živine do konca meseca Še enkrat pocenili. M. D. LIRA. Libero Lenti je v »Corriere del-la Sera« napisal članek »Debele in drobne lire«. V njem omenja, da je bil znani italijanski gospodarstvenik in finančnik Luigi Einaudi že leta 1944 mnenja, da bi tedanjo liro ,ki je mnogo zgubila na vrednosti, zamenjali z novim denarjem - florintom (goldinarjem) na podlagi 100 lir za en florint. (Einaudi je pozneje postal predsednik Republike). Libero Lenti je mnenja, da se je Einaudi zavzemal za takšno reformo, ker je bila Italija v polni inflaciji. Pozneje ,to je leta 1947 je Einaudi uspel zavreti skakanje cen in preprečili inflacijo. Po Lentijevem mnenju je skakanje cen danes premajhno, da bi bila potrebna podobna denarna reforma. Ljudje bi se tudi težko privadili novim cenam. Lenti je ob tej priložnosti navedel podatke o vrednosti lire pred prvo svetovno vo_'r.o kakor tudi vrednost današnje lire v primerjavi z vrednostjo pred drugo svetovno vojno. Vrednost lire je označil na podlagi njene kupne moči .Blago ,ki je stalo povprečno leta 1913 1 liro, je leta 1938 stalo 4,60 lire. Ce u-poštevamo cene tik pred izbruhom druge svetovne vojne in če je tedaj blago povprečno veljalo 1 liro, je cena leta 1955 bila 56 54 lire. Po vsem tem so cene od leta 1913 do danes poskočile 259-krat. Kmalu po Zagrebškem velesejmu se bo v Ljubljani začela druga pomembna gospodarska prireditev, ki bo prav tako zanimala predvsem vse tiste, ki trgujejo ali bi želeli trgovati z Jugoslavijo. Od 29. septembra do 7. oktobra bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je letos priredilo že vrsto pomembnih mednarodnih gospodarskih razstav, sejem izvoznih artiklov FLRJ, namenjen vsem inozemskim interesentom za jugoslovansko blago. Na sejmu bodo zastopane vse panoge jugoslovanske delavnosti, ki imajo na razpolago izvozno blago — kmetijstvo, gozdarstvo, obrt, predvsem pa industrija, ki z izdelki svojih novih tovarn čedalje bolj prodira na tuja tržišča. Posebno bogato bodo zastopane kovinska, kemična in lesna industrija ter tovarna papirja. Za razstavo je predvidenih 10.000 kv. metrov razstavnega prostora v paviljonih in 12.000 kv. m. na odprtem. Marsikdo, ki trguje s FLRJ, bo potožil, da je bilo doslej težko spoznati jugoslovansko tržišče pe le pri pro^ temveč tudi pri nakupu. Glavni ljubljanske razstave je prav v ten1' se odpravi ta pomanjkljivost IP cer temeljito, ne le z izoranim pre ZNIŽANJE OBRESTNE MEHE V ZAHODNI NEMČIJI. Nemška narodna banka (Bank deutscher Lander) je znižala obrestno mero od 5,50 na 5%. Tako so bile obresti znižane na rave i na kateri so bde v začetku poletja. Tedaj je bila obrestna mera znižana za pol odstotka, in sicer na predlog ministrov za finance in za gospodarstvo, medtem ko je bil kancler Adenajei proti temu povišanju. Narodna banka je očitno mnen;a, da so kasnejši go-, spodarski ukrepi zadostovali, da bi preprečili prenagel gospodarski razvo . Zato se je odtočila za znižanje obrestne mere. Visoka obrestna mera je pospešila obtok denarja v Nemčiji ter je tako povečala rezerve Narodne banke. DEVIZNI TEČAJ NFMSKE NAKUPNE BANKE. Bank deutscher Lander obračunava devize po naslednjih uradnih tečajih: 100 jugo lovamkih dinar jev 1.398 DM G (Geld - denar), 1.402 DM B (Brief - pismo); 100 avs lijs-cii šilincov 16,135 DM G. 16,175 DM B; 100 portugalskih eskudov 14,59 DM G. 14,63 DM B; 100 grških drahem 14 DMB V ZAGREBU SO ODPRLI VISOKO UPRAVNO ŠOLO V navzočnosti predsednika Sabora Hrvatske dr. Vladimira Bakariča in drugih visokih predstavnikov so včeraj v Zagrebu odprli Visoko upravno šolo, prvo te vrste v Jugoslaviji. Govoreč o nalogah Visoke upravne šole, je direktor Drago Despot poudaril, da je njena naloga, dati visoko strokovno izobrazbo kadrom, ki so bili doslej na vodimih. položajih v upravnem aparatu. V prvem letniku te šole je 72 študentov, ki so bili doslej na vodilnih položajih v ljudskih odborih, družbenih orgaizacijah, gospodarskih podjetjih in v upravni službi. Njihov povprečni delovni staž znaša 20 let. CREMONA. Seno majske košnje 2803 do 3000 lir stot; detelja majske košnje 2300-2400; seno z naravnega travnika 2800-3000; seno II. košnje 2500-2600, pšenična slama stlačena 550-600. AMERIŠKI BOMBAŽ ZA HOLANDIJO. Med ameriškimi ministrstvom za kmetijstvo in predstavniki holandske vlade, je bil do ežen sp r-ztim e-de finansiranja nakupa ameriškega bombaža v vrednosti 275.000 dolarjev. TRGOVINA MED ITALIJO IN HOLANDIJO Uvozno — izvozno gibamje m-d Italijo in Nizozemsko se ugodno razvija. Najbolj čvrst je izvoz avtomobilov, krogličnih ležajev, pisalnih in računskih strojev, dela za ladijske motorje, gumijastih izdelkov in igrač iz Italije na Nizozemsko, v nasprotno smer pa sira, perutnine, gasilske opreme in kamionov za odvažanje smeti. 1*1'm vUhtvi' 1IZ REDNA PROIZVODNOST RUDARJEV NA SUjvLiiU. v .i,o v šKin rudnikih na otočju Spitzbergen je storilnost rudarjev dvakrat tako velikaj kakor v zahodnih državah. To je ugotovil HaraJd Wilde, ki je te dni obiskal rudnike na Holandskem, Belgiji in v Nemčiji. Povprečno pridobiva iu-dar v zaho ni Evi oni 1 1/2 tone na d_n, naj Spitzbergih pa 3 tone. AMERIŠKA POMOČ JUŽNI AMERIKI. V zadnjem finančnem letu so POVRTNINA IN SADJE MILAN. Suhi česen 200-240 lir kg, korenje 30-40; ohrovt 50-60; čebula 30-35; čebulice olupljene 100-120; rožmarin in žajbelj 250-350; fižol svež V.ge-vano 11C-1S0; gobe 500-650; cikorija 70 do 100; solata endivija 80-110; melan-cane 40-55 ;krompir 26-28; zelena ra-prika 30-40; rumena paprika 120-140; paradižniki 45-70; peteršilj 40-50 ;zele-na 40-50; buč.ce 110-140; buče 25-35. Sadje; smokve 55-75; jabo1ka navadna mešana 46-80; jabolka Delvtou I. 100-160, II. 50-70; hruške navadne meša- PRITOZBA ITALIJANSKIH SVOBODNIH BRODARJEV »Gazzetta del Lunedi«, ki izhaja v Genovi, je priobčila članek predsednika Združenja svobodnih brodarjev E. Fassija o vprašanju podeljevanja podpor brodarjem za graditev novih ladij. Gre za izvrševanje takoimenovane-ga Tambronijevega zakona. Pisec ugotavlja, da dejansko vlada ne izplačuje več podpor pod tem naslovom že od septembra lanskega leta in se izgovar- je koristi in za obnovo italijanske trgovinske mornarice .V gradnji je več stotisoč ton ladjevja ,ki so ga brodarji naročili, računajoč na podporo države. RAZVOJ JUGOSLOV. MORNARICE ja ,da nima za to razpoložljivega de- narja. Po njegovem mnenju nastaja sedaj iz vse zadeve politično in moralno vprašanje. Vlada je prepovedala brodarjem naročanje ladij v tujini, čeprav so cene tam nižje. Predsednik Fassio poziva vlado naj izpolni svoje obljube nasproti brodarjem, ker gre za viš- Jugoslovanska linijska plovba bo v kratkem naročila y jugoslovanskih ladjedelnicah 6 velikih čezoceanskih ladij, ki jih bo zgradila s sredstvi iz amortizacijskega sklada. Štiri ladje bodo imele po 6.500 ton nosilnosti, dve pa po 10.000 ton. Vse ladje bodo zgra-jenje za linijsko plovbo in zato opremljene z močnimi ladijskimi motorji, ki bodo razvijali brzino 16-17 milj. Ladjedelnice bodo izročile prvo ladjo leta 1959, zadnjo pa leta 1962. Ladjedelnice že gradijo za Jugolinijo deve' tramperjev po 10.000 tonton tri linijske ladje po 2.500 ton nosilnosti. Tako bo brodovje Jugolinije leta 1962 imelo 20 novih ladij s skupno tonažo 163.000 Pred prvo svetovno vojno in tudi med vojno je imela Francija na, svetovnem tržišču letal prvenstveno mesto; vendar ni bilo francoski letalski industriji prisojeno, da bi to prvenstvo tudi ohranila. Prvi nevarni tekmeci so ji bili Nemci, ki so jo prekosili na teni področju v dobi med obema vojnama. V tem času pa je bila tudi angleška in ameriška letalska industrija v vedno večjem razvoju in tako sta kaj kmalu pridobili Anglija in Združene države premoč v proizvodnji letal. . V drugi svetovni vojni je bila Francija zasedena in pred zasedbo je nekdaj cvetoča industrija letal skoraj popolnoma zamrla. Po osvoboditvi so se spravili takoj na ■ delo francoski letal-' ski konstruktorji ter gospodarstveniki. Nko le želeli poživiti . letalsko proizvodnjo, temveč so hoteli čimprej doseči tudi visoko raven ,na katero se je povzpelo angloameriško letalstvo. Ce že ne bi mogli doseči številčne enakosti izdelanih letal, so težili graditel i vsaj za tem, da bi francoska letala vsaj po kakovosti in zmožnostih bila .enakovredna izdelkom angleške in ameriške letalske industoije. Vsa ta stremljenja po izredno hitrem razvoju so pa imela le kvarne posledice. Ohromele francoske letalske industrije ni bilo mogoče kar čez noč oživiti, a teže je bilo nenadoma pridobiti vse tiste tehnične izpopolnitve, do katerih so se pribarili'angleški in ameriški st-okovnjaki z neumornim delom in študijam v vseh letih druge svetovne vojne. Odgovorni francoski gospodarski krogi so napravili namreč veliko napako s tem, da so dali letalskim graditeljem proste roke, namesto da bi se lotili načrtoega obnavljanja svoje letalske industrije. Projektanti so se lotili z vso vnemo dela. katerega plod je bilo izredno veliko število prototipov letal. Teh novih tipov leta) je bilo mnogo preveč in zato se je ta neracionalna gradbena delavnost negativ- poaied v francosko letalsko Indnsfrffo Zaposlenih 60.000 delavcev ton nosilnosti. Jugolinija bo starejše ladje odstopila plovnim družbam v Kotom, Dubrovniku in Piranu. Po tej obnovi bo Jugolinija leta 1962 celotno razpolagala s 45 novejšimi motornimi in turbinskimi ladjami. ho zrcalila v francoskem gospodarstvu. Zaradi tega so bili leta 1949. izdani posebni ukrepi, s katerimi so odpravili ta nezdrav pojav. Zaradi teh ukrepov je prišlo v francoski letalski indust iji do smotrnejšega proučevanja gradnje letal, kakor tudi do intenzivne šega strokovnega in znanstvenega študija, ki je bil omejen le na najvažnejše vrste letal. Za francosko letalsko industrijo je pomemben tudi petletni načrt iz leta 1950; vendar ni v tem načrtu zapopa-dena le letalska industrija, temveč zajema tudi odjemalce industrije letal. Med temi je najpomembnejši »Armee de 1’Air«, namreč francosko vojno letalstvo. Letalsko transportno podjetje »Air France« ter ostale zrakoplovne družbe skoraj ne kupujejo francoskih letal, ker se oskrbuje z visokovredni-mi potniškimi letali, izdelanimi v inozemstvu. Pripomniti moramo dalje, da ima francosko letalstvo svoj delež tudi pri NATO; vendar imajo v tem primeru francoske letalske sile le obrambno nalogo. Iz vseh teh izvajanj sledi, da proizvaja francoska letalska industrija pied-vsem letala, ki zanimajo vojaštvo. In zato daje petletni načrt prednost gradnji reaktivnih lovcev, raznih vrst bojnih letal, prevoznih, šolskih in lahkih letal. Sedaj je y francoski letalski industriji zaposlenih okoli 60.000 delavcev in uradnikov. Poleg štirih držsvnih podjetij je še okoli dvajset privatnih letalskih tvornic. Vendar so te v glavnem zelo majhne in so skoraj vse v slabem gospodarskem položaju. Serijska izdelava je zelo skromna in zato so posamezna letala tudi precej draga. V francoski letalski industriji prihaja do vedno večjega izraza težnja, da bi gradili lahka letala, njih izdelovanje pa naj bi bilo čim enostavnejše. Kot tipi letal bi zato prišli v poštev lahki lovci, na področju tehnične izdelave pa postopki lepljenja kovin in uporabljanje posebnih gradiv. Ce se bodo te težnje uveljavile, bo kljub o-mejenim sredstvom, možno izdelovati v bližnji bodočnosti letala v večjih serijah. Načrti novih letal morajo dobiti tudi v Franciji podporo s strani države; sicer ne hi mogel proizvajalec vzdržati finančnega bremena. Ker so pa postavke državnega proračuna zelo skope za znanstveno raziskovanje je kaj malo možnosti, da bi opazili izreden napredek na področju letalske indu-stri:e. .Za proizvajalce letal je važna tudi tista industrija, ki dobavlja najrazličnejše pritikline, ki pridejo v tem primeru y poštev. Na tem področju je stanje zelo zadovoljivo. V poslednjih letih se je tovrstna industrija tako razvila, da si lahko sedaj oskrbi era-ditelj lovskega letala približno 90% ustreznih pritiklin domačega izdelka. Zelo razvita je tudi industrija elektronskih in drugih navigacijskih aparatov. To industrijsko panogo imenujejo Amerikam:! »avionies indtosrv«, kar ni nič drugega kakor zloženka besed »aviation« in »electronies«, namreč letalstvo ter elektroni. Kljub temu, da proizvodnja francoske letalske industrije ni mnogoštevilna. se lahko Francija v tem pogledu ponovno meri z vodilnimi narodi. O tem nam kaj prepričljivo doka- zuje reaktivno letalo »Leduc 021«, katero v primerni višini vzleti s 4 motornega nosilnega letala »Langueduc«. S hitrostjo 400 km na uro se nosilno letalo dvigne v strmem letu do zaželene višine. Tedaj vžge pilot pogonski stroj tega 12 m dolgega letala, ki se z veliko hitrostjo odlepi z nosila. V svojem le 15 minut trajajočem letu doseže hitrost, ki znaša okoli 1000 km na uro. To svojevrstno poskusno letalo nosi 2.500 litrov goriva. V 11.000 metrih nadmorske višine se lahko dvigne vsako sekundo za 25 metrov. Nimamo namena spuščati se y podrobno opisovanje posameznih vrst letal, bodisi vojaških kakor tudi po'niških in športnih. Ker pa žele le a'ski graditelji vseh narodov doseči č m večje hitrosti vojaških letal, moramo pri tej priliki opozoriti, da razpolaga tudi francosko letalstvo z raznimi vrstami vojaških letal, katerih hitrost znaša nad 1000 km na uro. Nejhitrejše letalo je »Vautour«, ki služi kot lovec ali pa tudi kot bombnik. Doseže hitrost 1.160 km na uro, v strmoglavem. letu je pa njegova hitrost tudi večja od hitresti zvoka. To letalo se dvigne v 6 minutah 12.000 metrov visoko. Nadalje moramo poudariti, da je francoska letalska industrija močno zaposlena s proučevanjem raket in brezžično vodenih izstrelkov. Razumljivo je, da se tovrstna raziskovanja vrše v tajnosti in zato tudi javnost ne ve za uspehe teh prizadevanj. Toda kljub temu, da ni s tega zanimivega področte nikakih točnih vesti, nam uspehi, ki jih je doseglo francosko letaktvo. potrjujejo .da se je v teh povojnih letih močno povzdignila letalska industrija Francije. Ing. M. P. »JADROSLOBODNA« V SPLIT PREMFSCENA Po zadnji razdelitvi ladjevja, ki je bilo skoncentrirano okoli podjetja Jugolinija in pred meseci razdeljeno med nove plovne družbe v Piranu Zadru, Dubrovniku iji Kotoru, so v Splitu začeli z akcijo, da bi tudi spiitsi a luka dobila lastno plovno družbo. Ta akcija je tudi uspela. Po najnovejšem ukrepu jugoslovanskih oblastev se sedež Jadranske slobodne plovidbe prenese z Reke v Split. »Slobodna Dalmacija« pripominja ,da se je prav v Splitu začela akcija za decent-i.liza-i-jo jugoslovanske trgovinske mornarice. Del uprave »Jadroslobodne« se je že preselil y Sp it. »Jadroslobodna« ima 24 ladij ;razen treh so vse motorne. Celotna tonaža znaša 14.875 brutoregistr-skih ton. Na Reki gradijo zdaj še tri ladje po 1000 brutoregistrskih ton, ki bodo pričele pluti prihodnje leto. dom vsah jugoslovanskih izvoznih ^ nosti, temveč tudi z direktnim stiK tujih interesentov z jugosiovan5*1 proizvajalci, trgovskimi podjetji zbornicami. Povabljenih je bito ne tisoč interesentov predvsem iz vseh! ropskih držav in z Bližnjega vzh01 ki zavzema čedalje važnejšo vleč0 jugoslovanski zunanji trgovini, ^ kot kupec industrijskega blaga. Ta ( bila nikakor niso ekskluzivna — stavljena so predvsem po seznamih fl nih jugoslovanskih zbornic in podi* (ki so tudi sama razposlala precej ' bil) —in vsakdo, ki ga trgovina s 1% zanima, bo storil dobro, če bo tis*1 den pogledal v Ljubljano. Na razstavi bo organiziran stale11 formacijski biro predstavništva tr; vinskih zbornic Jugoslavije, ki bo jal vse potrebne informacije, tul1, ste, ki so včasih morda najbolj E IFMIJJ-JMSIMA ITALIJA TRA2I Konji za klanje: Pieru ci Emilio fu Calisto, Mole di Maiolati (Ancona). Perad živa; »OVAPOL«, Milano, Via Lombroto 32 Gradja rezana: Carlo Ballis, Bologna, Viale Filopan-ti 8. ITALIJA NUDI lene, namreč o kaj zapletenih p e sih, ki urejajo jugoslovansko zuna< trgovino. Posebnost pa bodo po strokah 1)1 jeni sestanki tujih interesentov s Prl stavniki ustreznih industrijskih zbornic in sekcij. Ti sestanki bo£*cl tednu od 1. do 6. oktobra vsak “ ob 10. uri po naslednjem razpot6' 1. X. barvna metalurgija in ne^ ne, 2. X. lesnc-preaelovalna indus ja, 3. X. industrija tekstila, UlPJ3 gume, 4. X. kovinsko-pradelovaln8 Pr Mila hieo v si vzro vi s zade leta spre na i P< tz d je d ni s zač vozi bre; le 1 nesi Evr asfa rav: Automat za regulaciju n.voa vode: »KEGIM«, Koma, Piazza Gen-ile da Fabriano. Zučanni, reduktori, mjenjači brzine: Ufficme meccaniche Saceraon, Milano, Via Ernesto Breda 120. Plutovi; boj. Prosperetti, Gubbio (Perugia). elektrotehnična industrija ter črna ‘1 Voz talurgija, 5. X. preh.anjeva.na ind11*1] dod ja in kmetijstvo, 6. X. kemična in Sre< strija in industrija papirja. V so11! vib 29, septembra pa bo popotone k01! ods renca jugoslovanskih izvoznikov, kij ton bodo lahko prisostvovali tudi tuj1 “ na JUG-SL A VIJ A NUDI i okučs vo ud sav je nog d.. a, k., em--togral ki n sio j..č , b. rSAC stoi co, Klubs.-e g.ruHUrv: »tso-ik i' lOn.a.,«, Varaždin. Teks uni proiz.cni, s.iova i činjena koža si ne i Krup e sio-e i d vljač., o:-paci iv.lc i pa., uku: »Centa otextu«, Beogr-d, Knez Mihaj-lova 1-3/Iu. Kavo/ ne, , iko ija, sladna kura: »Pianck«, ntous rija ka.Ovina, Za-ijreo ,Vod-vodna 2). Industrij ki prehrambeni proizvodi: Opče trravia.ko po-uztče, Zag.eb, Savska 14L Zrač e i rudar.kz ž čare, mdanki i p.evrt i (. ip) vag-ne..: »i4. Ok oba «, lab ika gradjevinsk.h mašina, Krušcva- Voče, po /i če i n j hove prerad.ev ne; »nosna--oopz, ex_ ort-impo t, Sara.e-vo, I>a ma inska 2/i. Anodne bate ije za t adio, suhi elementi za teielon i ra.io: »C oatia«, tvoinnoa baterija, Zag.eb, Kotu. aška 69. Katranski i trumi proizvodi, a l. l ne mase: »Katran«, Zagreb, Radn čka 27. Jadranski kamen i mramer: Industr.ja .adranskog kamena i m:a-mora, Split, Istarska l/l. Limovi, šipke, trake i p.ofili od alu-mj i ja i spo.eva: Tvornica lakih metala »Boris Kidrič«, Šibenik. Signa ni uied.aji za promet I indust -jue »sigma«, Subotica. Avionski kovč-zi, putne to:be, aktovke: »loko«, Domžale. Industrijske i rudar ke peči: »Cer«, poduzeče za teimo tehrižke uredjaje i monlažu, Cačak. Sardine, skiše, mnj i palamida u m .-sl novom ulju: »Sardina«, poduzeče za prenadu ribe, Postira. Goveda, konji, svinje i mesni proizvodi: »Slovenija - Ziviroprome.«, Ljublj,-na, Dalmatinova 1. Suhe smokve, suhe jegulj?, višnjin sc k »maraskaa: »Ne etva«, prehrambena industrija. Opuzen. Ha va, rahatlokum, bomboni i kar;mrle: »Topli-a«, Beograd, Ulica 29. Novembra 86. Kontekc ja od polivin la, pro zvodl od plast č n ih m?sa: »Ju op as.ika«, Sp it, Radničko š=ta-lište 40. Zičare s autema skim ukcpčavanj*m i iskopčavanjem sjed la (Sesselb: hn): »Žičnica«, Ljub jana, T ža;ka c. 69. Celične konstrukcije .Industrijske p.či: »Me alna«, Maribor. teresenti. Mnoge jugoslovanske tovarne Pa., pripravile še eno posebnost: o gail' rale bodo obiske jn oglede svojih prav, tako da se bodo interesenti ko na najlepši način prepričali 0 janskih možnostih podjetij, s kat«1 navezujejo trgovske sake. Ljubljansko Gospodarsko razsts''1' namerava spremeniti Sejem izve*’, artiklov v stalno prireditev, ki se ponavljala vsako leto — posebno nekatere druge razstave, ki so se mednarodnem merilu že lepo uveh le, na primer razstava radia in tele, munikacij ali mednarodna vinska stava. Ob tej priložnosti morda ne bo 3 več, če navedemo še okvirni prog1 Gospodar ke?a razstavišča v LjubU za prihodnje leto: Mareci: sejem tekstila in usnja posebnim poudarkom na poletno n10” April: IV. mednarodna razstava dia in telekomunikacij. Maj: Sejem prometnih sredstev- Junij: HI. mednarodni sejem en laže. Avgust: H. sejem izvoznih ari1*1' FLRJ. September: III. mednarodni vinski-jem. Oktober: Razstava kmetijstva. II 195 Pri 15.( tial Vsa ri( in gos lija sko 'til hio žal raj na C se i boi Voc Srv iav Brc ton UVOZ IZVOZ Zalogo električnega oriboro n aadomestnih delov to avtomobils »•RST — Cl. COROJVKO. »9 Tel. t i lil Aa BOLKO mr. ph. itn de UVOZ-IZVOZ Farmacevtski proizvodi in kemikalij0 TRST - UL. 1 ORREBiANOA 21V TELEFON 31-315 »SPLOSNA PLOVBA« IZDELALA NAČRT ZA SODELOVANJE JUGOSLOVANSKE IN INDIJSKE MORNARICE »Splošna plovba« iz Pirana je izdelala načrt za ustanovitev jugoslovansko - indijske pomorske družbe te - ga predlož.la Združenju brodarjev. Nova družba naj bi vzdrževala mesečno progo Jadran - Indija - Burma. Razpol i-gala bi s 4 ladjami po 6.500 ton. katere bi zgradile jugoslovanske ladjedelnice. V družbo bi vložili polovico kapitala Jugoslovani, drugo polovico pa Indijci; na ladjah bi bili vkrcam jugoslovanski mornarji. Ta predlog, ki ga je postavil indijski minister je zbudil v jugoslovanskih pomorskih krogih veliko zanimanje. CARLO MISCHOU Uvoz drv in oglja O O B I C A Ul. Angiolina l? T e 1e fo n 23-29 JAZBAR STANISLAV U V O Z-I z v o ^ vseh vrst blaga za stavbeništvo VEZANE PLOŠČE VSEH VEST T R S I” Urad in skladišče: Scalo legnami — Tel. štev. 44-55^ G Q a P O D A R Sl T! V O Stran 3 BeteR, 21. seprtemlbrai 1956 d Koliko ljudi pade v nevidni Ironti Pred kratkim je po aivtocesti Turin-’ Milan vozil avtomobil znamke Alfa Romeo 1900 s 150 kilometrsko hitrostjo v smeri Milana. Iz še nepojasnjenih Vzrokov, se je naenkrat znašel na levi strani ceste in pri tem z vso silo zadel v avtomobil Fiat 600, ki je z izletniško hitrostjo 50 km/h vozil v nasprotni smeri. Štirje mrtvi so obležali na asfaltu. Podobne nesreče, ki se ponavljajo Iz dneva v dan, predstavljajo tragedije današnjega cestnega prometa. Na e-ni strani se tako imenovani športni vozač podi z veliko hitrostjo na močnem vozilu, na drugi pa nedeljski vozač brezskrbno pelje družino na izlet. Kdo le kriv? Vsak nosi svoj del krivde za nesreče. Mimo 35.000 trupel, ki jih je Evropa leta 1954 posejala po svojem asfaltnem traku .nikakor ne moremo iti ravnodušno. V AMERIKI NAJMANJ CESTNIH ŽRTEV Celo Združene države, ki imajo sicer v svetovnem merilu razmeroma I najmanj cestnih žrtev (na vsakih 10.000 : h vozil komaj 7 mrtvih), so v enem letu PM izgubile pri prometnih nesrečah več državljanov kot v vsej korejski vojni. #1 Lahko povsem upravičeno imenujemo : naše ceste nevidno fronto. Leta 1954 je vozilo po evropskih češi10: stah okoli 23 milijonov avtomobilov, liisi V istem letu je Evropa imela pri prometnih nesrečah skoraj 35.000 mrtvih irt 923.000 ranjenih. Na vsakih 10.000 Vozil pride kar 15 mrtvih. Ce k temu dodamo še 36.000 mrtvih, ki so se ponesrečili v ZDA pridemo do lepega števila 70.000. 2e prej sem omenil, da je odstotek žrtev glede na obstoječi avtomobilski park v ZDA eden najnižjih na svetu. Italija je pri cestnih nesrečah leta 1954 bila udeležena s 126.232 incidenti. Pri tem je imela 5.281 mrtvih, to je 15.3 na 10.000 vozil. Nekdo je izračunal, da se na italijanskih cestah zgodi Vsake četrt ure ena nesreča, vsake tri in pol pa obleži nekdo na asfaltu. Po gostoti nesreč bi po teh podatkih Italija zavzemala vmesno mesto med Dansko, kjer pride 15 mrtvih na 100.000 vozil in Švico (19 mrtvih). Med visoko motoriziranimi državami ima Nemčija žalosten primat: 11.649 mrtvih na skoraj 5 milijonov vozil ali kar 24 žrtev na 10.000 vozil. Ce porazdelimo nesreče po mesecih, se zgodi največ nesreč v avgustu (pri tem seveda niso upoštevani milijoni vozil tujih turistov), y tednu pa imata primat sobota in ponedeljek, medtem ko se smrtnih nesreč dogodi največ ob nedeljah. Edino razveseljivo dejstvo je, da pri naraščanju gostote avtomobilskega parka nesreče padajo. Značilno, da ima danes pajvečje število mrtvih (87 na 10.000 vozil) prav Jugoslavija, ki še ni dovolj motorizirana. V Italiji je leta 1934 prišlo 67, leta 1954 pa »samo« nekaj čez petnajst mrtvih na 10.000 vo-vil. Pada predvsem število žrtev med pešči. (Morda, ker jih je vedno manj). Ce pa pogledamo, katera kategorija vozačev je najbolj prizadeta pri nesrečah, vidimo, da je v Italiji in Nemčiji med njimi skoraj dvakrat več motociklistov kot pa avtomobilistov. Tudi starši se lahko ob statističnih podatkih globoko zamislijo, saj smo v omenjenem letu imeli v Angliji 214, v Nemčiji pa kar 422 mrtvih otrok izpod štirih let. TUDI AVTOCESTE BODO PREOBREMENJENE? Današnje ceste ne ustrezajo več stalno naraščajočemu prometu. Čeprav avtomobilisti v Italiji prispevajo direktno ali indirektno državi 300 milijard lir na leto (direktne avtomobilske pristojbine, taksa pa proizvodnjo vozil, taksa na goriva in mazalna olja), je program za obnovo cest še vedno nezadosten. Vsekakor so tudi y Italiji pričali graditi moderne avtoceste. Nekateri so sicer mnenja, da bo promet na naših cestah narasel pa 6 milijonov enot, preden bo prva avtocesta te vrste dograjena. Nihče nam ne jamči, da bomo po novih avtocestah bolj previdno vozili. Dokler namreč ne bodo vpeljali robotov tudi v avtomobile, bo še vedpo človek odločal o svoji varnosti. Poleg tega bodo nove avtoceste omogočale vožnjo s hitrostjo 150 km na uro; to bo šele skušnjava za vozače. Tovorni promet na velike razdalje st vedno bolj uveljavlja in obremenjuj ceste v dobri meri tudi po zaslugi c žavnih železnic, ki s svojimi visokimi tarifami, usmerjajo blagovni promet na cesto. Morda bi ne bilo neumestno, o-mejiti hitrost tovornih avtomobilov. Pri prehitevanju tovornikov nastane največ pesreč. Na promet vpliva negativno tudi turizem. Lani je prišlo y Italijo okoli 10 milijonov tujcev- Računajo, da se jih je skoraj 70% teh pripeljalo na lastnih vozilih. R. D. tli iia. da šctar zaspi V zadnji številki »Gospodarstva« smo poročali o hudi avtomobilski nesreči na križišču med Semedelo in Koprom, v kateri sta bila ubita oče ip hči, medtem ko je bila mati hudo ranjena. Nesrečo je povzročil tržaški šofer, ki je zavozil v voz s konjsko vprego in ki se ga je trenutek pred nesrečo polot 1 spanec. V pariški reviji »Constellation« piše Jean Clarence o podobnih primerih, ki jih je razložil Jerome Gerard na podlagi zaključkov dolgega opazovanja vzrokov avtomobilskih nesreč. Tako je n. pr. neki šofer po hudi avtomobilski nesreči izjavil, da se je s svojim vozilom nenadoma znašel pred majhnim tovornim avtomobilom in da se je hotel izogniti nesreči s tem, da bi ga prehitel. Stroga policijska preiskava je pozneje dognala, da v tistem trenutku sploh pi noben tovornik vozil p„o cesti, pa kateri se je zgodila nesreča. Gerard je pozneje razložil nesrečo tako, da je utrujeni šofer morda samo za sekundo zaspal in da je tovornik videl samo v fantaziji. Gerard je mnenja, da sploh ni potrebno, da šofer zaspi, dovolj je ,da je preutrujen in da čuti veliko potrebo po spanju. V takšnem razpoloženju že peobvlada popolnoma krmila in nesreča je tu. Ni treba, da na šoferja vpliva predolga vožnja. Pogosto ga utrudi tudi monotonost ceste, ob kateri rastejo enaka drevesa, ali enakomerno brnenje motorja. Tako je neki francoski inženir zgubil zavest v vozilu prav iz teh vzrokov ob 10. uri predpoldne. Pozneje je povedal, da se je v trenutku, ko je stopil y avtomobil počutil prav sijajno ;peljal se je po široki cesti na športno tekmo, katere bi se bil moral sam udeležiti. Se večja verjetnost ,da pride do nesreče je, ako privozi nasproti zaspanemu šoferju .kakšno vozilo, ali pa ako je na cesti res kakšna ovira. Samo tako se dajo razlagati avtomobilske nesreče, pri katerih zavozi šofer s široke ceste v drevo aii cestni jarek. To so dokazali tudi poskusi, ki so jih izvedli v Nemčiji s šoferji, ki so razložili svoje razpoloženje tik pred trenutkom, ko se jih je polotil spanec. Iz italijanskega gospodarstva Proizuudnja tkanin i; Italiji nazaduje Italijansko združenje predelovalcev bombaža je objavilo podatke o proizvodnji bombažnih vlaken in tkanin v Drvih petih mesecih leta 1956. V primerjavi z letom 1954 in 1955 je znašala ta Broizvodnja v posameznih mesecih V lonah: 1954 1955 1956 januar 28.809 27.127 26.503 februar 30.312 27.837 27.084 čiarec 32.989 30.256 29.235 april 32.690 26.507 26.726 maj 31.566 27.527 28.112 skupaj 156.366 139.256 137.660 Po posameznih vrstah vlaken je bila Proizvodnja v-obdobju januar-maj 1956 naslednja y tonah: 1954 1955 1956 bombaž 72.661 66.407 62.5/6 kosmi 13.394 9.172 13.991 astale vrste 2.653 7.992 7.834 skupaj 88.708 78.198 78.702 Proizvodnja bombažnih tkanin po po- sameznih vrstah y istem razdobju je hiašala v tonah: 1954 1955 1956 bombaž 48.786 45.604 43.470 kosmi 8.991 6.177 6.457 fajon 1.695 1.355 1.197 Ostale vrste 8.186 7.922 7.834 skupaj 67.658 61.058 58.958 Zaloge surovin konec maja tega leta lovico vse domače potrošnje. Največ bencina je Avstrija uvozila iz Italije; saj znaša njen delež kar 87.000 ton, ostalo gorivo pa iz Vel. Britanije, Francije in Zah. Nemčije. S tem uvoženim bencinom je Avstrija v glavnem izboljšala kakovost svojega malooktanskega bencina, ki ga črpa na nižjeavstrijskih ležiščih. Ko je nastala sueška kriza, se je Italija, kot druge evropske države, zbala za dotok surovine z Bližnjega vzhoda in jela krčiti izvoz .S tem je prišel domači avstrijski bencin bolj do veljave; njegova potrošnja je zadnje čase znatno narasla. VE C ZELEZA, MANJ ALUMINIJA V ITALIJI Izkop železnih rudnin v Italiji narašča zaradi vedno večjega povpraševanja s -strani železarske industrije. V prvih dveh mesecih leta 1953 je izkop železnih rud dosegel 195 877 ton proti 160.445 v istem razdobju leta 1955 in 130.533 leta 1954. Izkop svinčene rude se je za malenkost dvignil in je dosegel v prvih dveh mesecih 1. 1956 13.047 t. proti 12.630 v istem razdobju lanskega leta in proti 10.941 v letu 1954. Znatno pa se je znižala proizvodnja svinca v palicah, bi je padla od 8.305 ton v prvih dveh mesecih leta 1955 na 6.663 v letu 1956, čeprav so se cene svinca na debelo zvi- šale za 5,1% od februarja 1955 do Istega meseca 1956. Pridobivanje aluminijeve rudnine je v prvem tromesečju tega leta močno nazadovalo v primeri z lanskim letom Znašalo je le 56.337 ton proh 73.161 ion v prvem tromesečju leta 1955 in 75.217 ton v četrtem tromesečju istega leta. Zmanjšala se je tudi proizvodnja aluminija v palicah, ki je dosegla v prvem tromesečju tega leta 12.645 ton proti 12.703 ton v prvem tromesečju leta 1955 in 15.514 ton v četrtem tromesečju istega leta. Nasprotno se je povečal izvoz aluminija, ki je dosegel v prvem tromesečju leta 1956 2.306 ton BREZPLAČNO ZAVAROVANJE KUPCEV AVTOMOBILOV Da bi pospešili prodajo svojih avtomobilov, so nekatere ameriške tovarne pričele z zavarovanjem kupcev avtomobilov na lastne stroške. Zavarovanje velja za slučaj smrti, ki bi nastala v avtomobilskem incidentu. To zamisel so Amerikanci posneli po neki švedski tovarni, ki zavaruje lastnika avtomobila za pet let proti vsem okvaram vozila. Družba American Motors Corporation dodeli polico z 25.000 dolarjev. Tudi Studebaker-Pa-ckard je objavila, da bo zavarovala vsakega kupca avtomobila za 20.000 dolarjev. So bile večje od lanskih, vepdar so se Sttianjšale zaloge končnih izdelkov, tako bombažnih vlaken kot tkanin: Nova tekstilna tovarna na Tolminskem Volneno blagu ojačeno s perlonom 1954 1955 1956 surovine 66.138 54.456 60.024 Nakna 28.520 27.948 25.232 tkanine 41.258 47.714 42.022 V primeri z letom 1954 proizvodnja torej nazaduje, medtem ko so se zaloge povečale. Vzrok temu pojavu je I tastoj y izvozu. Letos se je izvoz začel dvigati. Zastrupitve v podgorski predilnici Ko so v podgorski predilnici pričeli 1 izdelovanjem rajona, ni nihče pomis-jil na škodljive posledice, ki jih bo inaelo izhlapevanje raznih plinov na delavce in na bližnjo okolico. Rajon v Podgori izdelujejo že nekaj mesecev. Kvarne posledice tega delovanja so pa delavci in okoliško Prebivalstvo spoznali kaj kmalu. Iz to-vame morajo namreč večkrat odpeljati v bolnico kar po dva ali tri delavce hkrati zaradi zastrupitve s plini, ki 'Zhlapevajo pri predelovanju raznih Surovin v rajonu. Ti plini škodujejo tudi poljskim pridelkom — zlasti tr-turn. V bližini tovarne bol letos Pridelek grozdja znaitno mjanjšii v Primeri z drugimi leti. Prizadeli kmetje iz Ločnika in Podgore so se obrnili ta Kmetijsko nadzorništvo v Gorici, da bi posredovalo pri lastnikih tovarpe 2a izplačilo odškodnine za nastalo škodo. Nadzorništvo je v ta namen posredovalo pri goriškem prefektu, da bi kaj ukrenil v prid prizadetih kmetov. Prefekt dr. De Zerbi je sporazumno z Videmskim inšpektoratom za delo imenoval posebno komisijo, ki naj preišče vSe primere škode na polju ip pa na 2dravju ljudi. Komisijo sestavljata en kemik in pa en zdravnik. Balija zadržuje bencin v Sueška kriza ne koristi samo prekupčevalcem češkega in švicarskega orožje. ki so zadnje čase zelo zaposleni, ^udi avstrijske rafinerije so imele od sUeške krize svojo korist. Odkar je bil namreč leta 1954 y Avstriji liberalizi-ran uvoz bencina, je tuj bencin, pred-vsem italijanski, dobesedno poplavil Avstrijski trg. Leta 1955 je uvoz nara-sel na 97.183 ton in s tem dosegel po- Baška grapa, ki je nekaka naravna meja med Primorsko in Gorenjsko ter je znana po slikovitih soteskah, dobrih živinorejcih in bogatih gozdovih, doslej ni imela niti enega industrijskega obrata in ne večje obrtne delavnice. Zaradi zaostalega kmetijstva, ki ima zaradi neprimernih zemljepisnih pogojev omejene možnosti za napredek ter zaradi prevelike obljudenosti, so morali prebivalci v preteklosti iskati kruh in zaslužek drugod in so se mnogi naselili tudi v Trstu. Kako zboljšati gospodarsko stanje teh krajev in zagotoviti vsem ljudem zaslužek, to je vprašanje, ki se oblasti z njim ukvarjajo že vsa leta po vojni-Pristojni činitelji so se zedinili, da ja za odpravo gospodarske pasivnosti Baške grape treba zgraditi več manjših lesno-predelovalnih in drugih obratov ter hkrati modernizirati kmetijstvo, kot je to v obstoječih razmerah najbolj mogoče. M.ed najbolj pomembne uspehe v tej smeili spada nedvomnio! nedavna diograr ditev nove tovarne volnenega blaga »Bača« v Podbrdu. Ustrezne obratne prostore so prilagodili v bivših italijanskih vojašnicah; skupaj z izdatki za nabavo strojev in tehnične opreme je stala tovarna 110 milijonov dinarjev. Tovarno, ki je vzorno ip sodobno urejena in opremljena, so dogradili v pičlih dvajsetih mesecih. Za to gre zahvala predvsem delavcem, ki so vsa nestrokovna dela opravili brezplačno v svojem prostem času. Nova tovarna bo izdelovala volneno blago ojačeno s perlonom za moška in ženska oblačila v najrazličnejših pestrih vzorcih, ki jih pa jugoslovanskem trgu še ni dovolj na razpolago. Da bi se čimbolj prilagodila željam in okusu kupcev, bodo posamezne vzorce izdelovali po količini od 90 do največ 200 metrov. Izdelki bodo vsebovali 5% perlona, znanega sintetičnega vlakna. Vrednost letne proizvodnje novega industrijskega obrata naj bi znašala o-krog 600 milijonov dinarjev. Sčasoma se bo podjetje lahko v zadostnih količinah preskrbovalo s surovinami na Tolminskem. Že letos bodo od domačih kmetovalcev odkupili nad 10 ton volne, prihodnje Isto predvidoma okrog 40 ton, medtem ko bi za zadovoljitev vseh potreb potrebovali okrog 60 ton volne pa leto. Nova tekstilna tovarna v Podbrdu je nedvomno izrednega gospodarskega pomena za pasivno Baško grapo, kjer revna zemlja ne more dajati vsem svojim prebivalcem zadosti kruha. Skupaj zaposluje 130 delavk, ki nimajo drugih možnosti preživljanja. Novega opravila so jih priučile izkušene tekstilne delavke, ki so prišle iz nekaterih znanih jugoslovanskih tekstilnih tovarn. M. D. 60 milijard za reklamo v Italiji V zadnjih letih se je v Italiji, kakor drugod po svetu, znatno povečala propagandna iniciativa na vseh področjih. V Italiji so dognali, da porabijo 60 milijard lir vsako leto za reklamo. Ce razdelimo to vsoto a različne vrste reklame, odpade na reklamo v tisku 20-25 milijard. V Italiji je 125 dnevnikov, 628 tednikov, 573 publikacij z različno periodnostjo in 3.135 mesečnih revij:. Ena Siama periodična publikacija zbere v enem letu oglase za 450 milijonov lir. Zanimivo je dejstvo, da nesejo mali privatni oglasi in oglasi malih tvrdk velikemu dnevniku enako kot velike in kolektivne reklame večjih podjetij in družb. Za reklamo po radiu gre 5-5,5 milijard na dieto. Vedilce družbe organizirajo posebne komkursne programe z nagradami in si s tem delajo učinko-viltd reklamo. Zai reklamo na fitasikent iplatnu potrošijo v Italiji 4,5 milijard na leto. Obstoja namreč 12 filmskih središč, ki izdelujejo samo reklamne filme. Zelo se je razširila tudi propaganda na velikih reklamnih deskah, ki jih postavijo ob ceste in po visokih hišah; prav tako reklama z neonsko razsvetljavo. Za razne reklame in lepake izdajo danes okoli 3-4 milijard: ista vsota gre za reklamo z razsvetljavo. Samo taksa na table trgovin vrže nad 2 milijarde lir. Naglo se širi tudi reklama na prometnih sredstvih, ta-ko na tramvajih in avtobusih; ta je presegla že 1,5 milijard lir. Tri milijarde porabijo trgovci za svoje izložbe. Prav tako gre 3 milijarde za neposredno reklamo, to je za razne okrožnice, letake in podobno. Za nagradne toonkurse porabijo danes velike tvrdke od 1-2 milijarde Ur letno. Tudi ta način propagande se hitro uveljavlja. Za razne davke na reklamo, plačo profesionalnemu osebju, itd. je šlo 17 milijard lir. Računajo, da bo prihodnje leto sta-la reklama v Italij 70 milijard lir. Italijani n« uitaju dovalj tlnei/nikov Italijanski zavod »Doxa«, ki zbira podatke O' raznih lastnostih povprečnega Italijana in razpolcžepju italijanske javnosti, je pri založniku Giuffre izdal knjigo o dosežkih svojih raziskovanj po letu 1936. Knjiga vsebuje tud: podatke, kako čitajo Italijani dnevnike. Po teh se vidi, da š.evilo bralcev dnevnikov nazaduje po letu 1947. Tako je leta 1949 Izmed povprašanih č,-talo redno dnevnike 53%; leta 1950 je bilo takšnih odraslih Ita ijapov še 50 odst., leta 1954 pa komaj še 38%. Na vprašanje, zakaj ne čitajo dnevnih listov, je 54% odgovorilo, da nimajo časa. Ko so jih vprašali, kaj bi jih dovedlo do tega, da bi bolj čitalj dnevnike, je 20% odraslih odgovorilo, da bi morali imeti jia razpolago več časa. Komentator v rimski reviji »Es eri« pripominja k temu, da 11 izgovori ne držijo, ko je vendar I alija dežela, v k-a eri je blaga »časa« dovolj na razpolago. Meščani imajo dovolj časa za k -no, za televizijo (Odnehaš ali podvojiš), za izlete nia motor jih, za nogometne tekme itd. ,Zakaj bi ne našli dovolj časa za čitanje i nev.: kov? K temu naj omenimo, da se je v Italiji po vojni zelo razširilo čitEnje lahkih ilustriranih tednikov, ki so razmeroma poceni. Avtomatizacija v Avstriji Kakor y drugih industrijskih državah posvečajo v zadnjem času tudi v Avstriji vedno več.o po,:o post avtomatizaciji. Konec maja je bil na Dunaju VI. mednarodni kongres za delovne vede. Na tem kongresu je trideset referatov prizpan h znanstvepikev prikazalo vse važnejše strani nove problematike in mnogo izkustev, pr dobljenih v inozems.vu pa tem področju tehničnega napredka. Sedaj pa je b.l na pobudo' predsedpištva vlade ses.av-Lep poseben odbor za avtopiatizacijo, kateremu pripada, o predstavniki ministrstev za trgovino in obnovo, za promet in električno go podarstvo, za prosveto ip za socialno upravo, nadalje znanstveniki, zastopniki industrije ip središča za produktivnost, delavske zbornice, sipdika.ne zveze ter zvezne zbornice za obrtno gospodarstvo. Ob. TUJE PRIZNANJE LJUBLJANSKEMU FESTIVALU Dunajski politični ip kulturni tednik »Die Furche«, ki je sicer glasilo pristašev obnove Avstro-Ogrske pod vodstvom Habsburžanov, se je y daljšem poročilu o ljubljanskem' festivalu zelo pohvalno izrazil o tej prireditvi. V poročilu omenja tudi nastop Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta, ki je uprizorilo Begovičevo »Brez tretjega«. Dramo so svoj čas igrali tudi v Berlinu. Tranzitni promet čez Slovenijo v Trst Nujna elektrifikacija bohinjske proge m. Dolnja tablica nam daje še ep dokaz, kako so padali blagovni tokovi uvoznega tranzitnega blaga pa obmejnih postajah Šentilj in Sežana v korist Jesenic v primerjavi z letom 1936. Uvoz tranzitnega blaga v 1000 ton: Obrn. postaja 1936 1953 1955 36/55 Šentilj in Sežana 463,4 101,1 243,3 50,3% Jesenice 186,4 389,6 430,7 231,0% Iz podatkov je razvidno, kako je padala količina uvoznega tranzitnega blaga pa obmejnih postajah Šentilj in Sežana v korist Jesenic, ter istočasno tudi naraščanje, sicer zelo počasno, tranzitnega prometa, na stari prometni progi Sentilj-Sežapa, kot posledica ugodnejših gospodarsko-političnih razmer. Vse to nam dokazuje, da se vpletajo v problematiko tranzitnega prometa v Sloveniji številni gospodarsko-politični problemi, ki izvirajo v glavnem iz še ne dovolj urejepih gospodarskih razmer. Nedvomno pa je to tudi otipljiv dokaz, da liahkoi z vso gotovostjo ref* čunarno, da se bo z izboljšanjem gospodarsko-političnih razmer in odnosov s sosednjimi državami in državami naravnega zaledja tržaške luke, povečal blagovni promet s teh področij ter morda že v skorajšnji bodočnosti dosegel normalne razmere. Verjetno jih pa kmalu tudi presegel. V okviru te problematike, ki smo jo očrtali le y glavnih obrisih, pas trenutno najbolj zanima tranzitni promet na soški progi v smeri Jesenic - Nova Gorica - Repentabor. Ta, četudi zelo težka gorska proga, je vendar le najbližja zveza Avstrije s Trstom. Kakor smo že preje ugotovili, tranzitni promet na tej progi neprestano narašča, kar nam povzroča težave iz čisto eksploatacij-skega vidika. Z druge strani pa postaja problematika tranzitnega prometa na tej progi vse bolj pereča tudi zato. ker postavljajo italijanski gospodarski krogi v Trstu vse bolj intenzivno v > spred j e načrt modernizacije in skrajšanja pontebske železnice. Z uresničitvijo svojega načrta hočejo poveza'! tržaško luko z avstrijskim zaledjem z modernejšo železniško progo, ki bi poleg vsega tekla le po italijanskem teritoriju. Resnici na ljubo pa ja treba priznati, da bi se mogla takšna ideja uveljaviti le v primeru, če bj med Italijo in Jugoslavijo izbruhnila gospodarska borba, v kateri bi bila Avstrija na italijanski strani, ter bi Jugoslavija proti svojim lastaim koristim zavirala tranzitni promet po soški progi proti Trstu. Načrt predvideva skrajšanje obstoječe pontebske proge od dosedanjih 205 km na 190 km ali za 13% od dosedanje dolžine proge. Tudi vzpone, ki dosežejo med Pontebo in Trbižem celo 22%, nameravajo ublažiti na 15%. Vsekakor bi bile te prednosti napram obstoječi progi, čeprav zahteva izvedba takega načrta ogromne izdatke. Razen tega pa obe sosedni državi, tako Avstrija kakor tudi Italija hitita z elektrifikacijo svojega železniškega omrežja z ene strani zalo, ker jima primanjkuje premog, na drugi strani pa zato, ker u-Streza elektrifikacija zahtevam' modernega železniškega prometa. ANGLEŠKI ZGLED Sodobna tehnika in ekonomika prometa dokazujeta, da je vleka s parni- Letaia konkurirajo ladjam Organizacija za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEO) je y svojem zadnjem poročilu ugotovila ugoden razvoj evropskega gospodarstva y zadnjem letu. Med industrijskimi panogami sta bilj najbolj aktivna avtomobilska in pomorska industrija. Vse ladjedelnice v Evropi delajo danes s polno zmogljivostjo. Vendar je v zadnjem času opaziti močan porast japonska konkurence ma tem področju. Japonci so y preteklem letu zgradili več ladij kot katera koli druga država na svetu. Pomorstvu pa preti konkurenca tudi z druge strani ,namreč iz zraka. Vse bolj uporabljajo danes špediterji za prevoz blaga i zračne poti. Tako je v zadnjih petih letih znatno narasla količina blaga, ki so ga čez Atlantik prepeljala letala. Leta 1948 so letalske družbe prepeljale čez Atlantik skupno 350.000 ton ali 36% celotnega prometa na tej progi. Leta 1955 pa je delež letalstva s 692.00 tonami dosegel prirastek 97% in znašal tako 41% vsega blaga, prepeljanega čez Atlantik. mi lokomotivami dražja kot vleka na elektrificirani progi z Dieslovirni stroji. Prepričljiv dokaz za to nam daje Velika Britanija, ki ima izredno bogato razvito lokomolivsko industrijo ter je razen tega bogata z železom in kvalitetnim premogom pa kljub temu ne nabavlja več za svoje železnice parnih lokomotiv, temveč uvaja na glavnih in obremenjenih progah elektrifikacijo, na ostalih pa dizelacijo vleke. ,Z istimi načrti se ukvarjajo tudi V Franciji, Nemčiji in Rusiji. Mednarodna železniška unija ugotavlja na svojih posvetovanjih, da prevladuje v Evropi mnenje. Tuje petrolejske družbe v Bgiptu Egiptovska vlada posveča napredku petrolejske idustrije veliko pozornost; saj cenijo, da so v Egiptu še znatne neizkoriščene zaloge nafte. Poleg tega je nafta edino gorivo za prevozna sredstva, s katerim razpolaga Egipt; premoga v Egiptu sploh. ni. Sedanja proizvodnja surove nafte doseže okoli 2.5 milijona ton. Da bi se petrolejska industrija čimbolj razvila, se vladia prizadeva, da| bi privabila čim večje število tujih diružb tako pri razislkovaiinih delili kakor tudi pri izkoriščanju nafte. Zaradi tega dovoljuje egiptovska vlada koncesije pod ugodnimi pogoji . Na drugi strani si država prizadeva, da bi ohranila v svojih rokah predelovalno industrijo in da bi v ta namen zgradila ustrezno število skladišč in naftovodov. Prvi važnejši sporazum o koncesiji je bil podpisan leta 1954 z ameriško družbo »Colorado« in to za raziskovanje in izkoriščanje nafte v zahodnem delu puščave. Po nekaterih vesteh so ž® prišli do večjih vrelcev nafte in tako so jih jeseni 1955 že aačeli izkoriščati. Koncesije so Egipčani podelili tudi družbam Shell Co, »Aramco«, »Anglo-Egiptian Oil Co« itd. Posebno intenzivno vrtajo v področjih Marsa Matrah, Abu Warba, Ghardaja, Ras Gharig, Sudr, Asal, Wadi Fairan in Rasi Matarana. V Egiptu so zdaj dve rafineriji nafte, in sicer obe v Suezu, s skupno zmogljivostjo čez 3,600.000 ton. Od tega znaša zmogljivost rafinerije Shell 2,300.000 ton, zmogljivost državne ra-finerje pa 1,300.000 ton. V načrtu je izgradnja še ene rafinerje v Kairu ali Aleksandriji, ki bi imela letno zmogljivost 1 milijon ton. Zdiaij jie v gradnji naftovod Suez-Kai-ro in Kairo-Aleksandrija. Delo naj bi se zaključilo še to leto. Nameravajo izgraditi še vrsto rezervoarov za vskla-diščenje nafte, in sicer v Suezu, Fort Saidu, Kairu in Aleksandriji. Za ta dela naj bi potrošili okoli 1 milijon egiptovskih funtov; dela naj bi se končala v letu 1959. Posebno v zadnjih treh letih je izkoriščanje nafte v Etgiptu znatno napredovalo. M. Ljubič da je povsod tam, kjer so dani pogoji, gospodarneje uvesti .električno vleko, kakor pa ostajati pri parni vleki. Nedvomno drži, da zahteva elektriii-kacija visoke investicijske izdatke. Toda električna vleka je dokazala v obratovanju toliko tehničnih iji gospodarskih prednosti, oa odtehtajo tudi izdatke za take stalne naprave. Poudariti je treba tudi dejstvo, da je obratovanje pri istih storitvah od 30-59% cenejše od parnega. V številnih razpravah o obnovitvi jugoslovanskega loko-motivskega parka so bile že neštetokrat prikazane prednosti električne vleke nasproti parni, četudi imamo Je 7,27 odst. elektrificiranih prog. Naše električne lokomotive so 1,9 krat bolje izkoriščene oa parnih. Ugotovitve (nemških železnic dokazujejo, da je znašala dnevna koristila storitev parne lokomotive v času največjega prometa v juliju 1954 za parno lokomotivo le 232 km/dan, medtem ko je dosegla električna povprečje 249 km/dan. Mislimo, da bi zaradi vseh prednosti. ki jih ima elektrovleka ,najprej in najkoristneje pomagali uspešnejšemu razvoju tranzitnega prometa na soški progi z elektrifikacijo. Obstoječa gorska proga Jesenice - Nova Gorica - Re-pentabor ima številne predore, kar bi zelo podražilo postavljanje stalnih e-lektričnih naprav. Zato pa bi bila na tej progi gospodarna in utemeljena dteselielektno vleka to je z Dieslovirni lokomotivami s sistemom na električni prenos po motorjih sistema Diesel proizvajalne energije. Z uvedbo dieselelektrovleke na soški progi bi v najkrajšem času bistveno izboljšali položaj ter istočasno povečali prevozno moč proge. Na najugodnejšem odseku te proge, Most na Soči - Podbrdo, bi z dvema dieselelek-tro lokomotivami prevažali 880 ton, do-čim ,se danes s tremi parnimi lokomotivami da prevoziti največ 750 ton ali 130 ton manj kljub večjemu številu lokomotiv. S takim ukrepom bi obvladali bistvene težave ter pridobili na času, da bi v miru in boljših gospodarskih pogojih za stalno: spravili to problematiko z dnevnega reda. Pavlič Ivo, Ljubljana BLAGOVNE TARIFE NA ITALIJANSKIH ŽELEZNICAH POVISALNE Ministrski svet je odobril povišanje tarif za prevoz blaga na italijanskih železnicah. Po predloženem načrtu bo povišanje znašalo 21,8% za pošiljke najmanj 5-6 ton; za slamo, oglje in drva je ta povišek približno za polovico manjši. Za pošiljke težke najmanj 10 do 12 ton se tarifa poviša za okoli 13 odst ;za zgoraj navedeno blago ter žitarice, moko in testenine je povišanje manjše. Za prevoz železne rudnine, premoga, koksa, lignita in starega železa se tarifa poviša za 5%; za jeklo in lito železo ter njihove polizdelke ter izdelke povišanje ne velja. Za okoli 5% se bo povišala tarifa na pošiljke težke najmanj 15 ton. Nove tarife so bile uveljavljene opolnoči v četrtek, 20. septembra. Pripravi čebele že zdaj za zimo Opozorilo izkušenega čebelarja Izkušeni čebelar dr. Leopold Bobič je iz Gorice poslal vsem čebelarjem naslednje priporočilo, ki ga radi objavljamo: Nekateri čebelarji in učitelji čebelarstva so mnenja, da se začpe čebelarsko leto nekako v septembru, ko je čas, da pripravimo močne čebelne družine z dobrimi maticami in ko poskrbimo, da dobijo čebelne družine zadostno zalogo medu za svojo lastno prehrano za zimske mesece in za odgoji-tev novih mladih čebelic od marca do srede maj-a, ko se začne zbirati nektar v cvetnih čašicah in ga začnejo čebelice v večjih količinah nositi y voščene satne piskerce. Marsikomu se bo zdelo nekaj abotnega in drznega, ko sliši ali čila da začne čebelno leto v septembru. In vendar moraš temu naziranju pritrditi, če pomisliš, da se ravno y jeseni udarijo trdni temelji, ne samo da se ohrani če-belna družina v času zime pri življenju, marveč tudi ,da se bo mogla dobro in hitro razvijati že v zgodnji pomladi in da postane močna, t. j. mnogoštevilna. Konec maja se začne glavna paša po travnikih ,na sadnem drevju in ma akaciji (pravilno, na robi-niji). Vsakega čebelarja bo veselilo čebelarjenje, če bo imel močne čebelne družine; kajti le od močnih panjev lahko pričakuje krepkih rojev in ob boga i Kam bova vandrala, vandrovček moj? Crez dolinčice, črez planinčioe, oj ti dekle, pojd' z menoj! Tako poje naša ntarodma pesem. V njej je dal narodni pevec duška svojemu hrepenenju po »vandrapju« — hoditi po svetu iz kraja y kraj, od mesta do mesta, daleč od domovine in svojcev. Ali je bilo to samo romantično navdušenje, ali je imelo globlje korenine v občečloveški sli po spremembi in novih doživetjih? Vsekakor se je v drugi polovici preteklega stoletja in še tja do prve svetovne vojne tako udomačilo pri rokodelskem stanu, da ga ni bilo skoraj rokodelca, ki ne bi bil nekoliko pogledal v svet. To vandranje je bilo potovanje brez cilja z edinim namenom, ogledati si svet, spoznati tuje šege in navade in pa pridobiti si v svoji stroki novega znanja in večje spretnosti, kar v ozkih domačih razmerah ni bilo vedno mogoče. Zato se mi skoro zdi, da z besedo »potovati« ne povemo isto kot z »vandrati«. »Potovati« doni precej prozaično, pri besedi »vandrati« pa kar slišim in vidim, kako jo maha vandro-vec po cesti ali pa sedi ob robu ceste in počiva — saj njemu se nikamor ne mudi. Zamislimo se torej nekoliko y tisti čas in oglejmo si naše vandrovce, ki so takrat polnili bele ceste širom mnogojezične Evrope! Ze od 15. stoletja so določala cehovska pravila, da je moral pomočnik katerekoli stroke v svet, na potovanje, preden je mogel napraviti izpit za mojstra. Cehi so bila združenja ene stroke, ki so odločala o vsem žitj.u in bilju v njej. Tako se je torej pričelo potovanje rokodelskih pomočnikov in je trajalo do začetka našega stolelja, ko že davno ni bilo več cehov in ko je tovarniško delo že prevladovalo v gospodarstvu evropskih držav. Starejši se še tega prav dobro spominjajo, saj jih je še dosti med1 nami, ki so sami v mladosti šli v »framd«, kakor so tedaj rekli. Pot jih je vodila čez Avstrijo v Nemčijo, dostikrat tudi v Italijo, Švico in celo na Francosko. Provianta tak vandrovec ni dosti nosil s seboj:. Najpotrebnejše, nekaj perila in svoje listine, je imel spravljeno v telečnjaku, ki si .ga je oprtal na hrbtu, dostikrat pa je imel vse potrebno spravljeno v majhnem oprtpjaku, ki si ga je kar z vrvico navezal čez rame ob strani. S palico v roki je usmerjal korake po svetu, povsem prost, neobremenjen s skrbmi in predsodki, ki tlačijo navadnega zemljana. Ne, y izobilju ni živel; preživljal se je s podporo svojih stanovskih tovarišev in stanovanjskih organizacij na vasi mu je dal kmet kaj za pod zobe, za kar mu je nacepil drva ali opravil kako drugo delo. Prenočeval je na skednju v stelji, v mestih y rokodelskih domovih zastonj ali za majhen denar. Tako je vandral po svetu, si o-gledal zanimivosti velikih mest, tu in tam sprejel delo pri kakem mojstru, iia.o pa zopet vzel popotno palico y roke in vandral dalje, prav kakor nam to pove paš Frap Levstik; Oblak nebeški ga odeva in posteljo mu zemlja da, ko obudi se zora dneva sonce ga dalje popelja. Dostikrat so se na velikih cestah zbrale cele skupine vandrovcev. V taki družbi je bilo kaj zabavno. Mladostna živahnost in brezskrbnost je družila popotne tovariše, da so lahko prenašali vse nevšečnosti vandranja in nerednega življenja. Kaj človek lahko vse prenese, ko je mlad! Največ so vandral! Nemci, pa tudi Ceha si našel po vsem svetu. Tudi naši ljudje so dosti vandrali, saj imamo Slovenci že od nekdaj ta nagon v sebi. Nekateri so tudi kar ostali v tujini, se osamosvojili ip si izvolili drugo domovino. Zato še danes naletimo y nemških mestih na popolnoma slovenska imena obrtnikov. Večinoma so se seveda vrnili y domovino ,bogati po izkušnjah in s svojim delom dvigali zaostalost v narodu. Na svoja vandrovska leta pa so se še y poznih letih kaj radi spominjali. Med vandrovci so bili tudi taki, ki so pripadali raznim bratovščinam. Med njimi je bila posebno znana bratovščina tesarjev. Ti so se od drugih razli- kovali že po svoji zunanjosti. V Celovcu sem nekoč na postaji videl takega vandrovca. Na glavi je imel čm cilinder, telovnik sta krasili dve vrsti bisernih gumbov ,nosil je črn kratek jopič in dolge, zelo široke črne hlače, v roki pia težko grčavko. Na tako opremo so bili ti vandrovci dokaj ponosni! Tiskarji, ki so imeli svojo organizacijo razpredeno po vse-j Evropi, so bili v tistih časih gotovo najbolj zastopani med vandrovci. Uživali so prednost, da so y vseh krajih Evrope od bratskih organizacij prejemali potno podporo, imenovano viatdJkum. Tudi zia prenočfr šče je bilo po večjih mestih preskro-ijepo. V večjih mestih, n. pr. na Dunaju, so lahko ostali po več dni, da so si ogledali mesto ter ves čas prejemali majhno podporo. Seveda so jim tudi tovariši priskočili pa pomoč. Tako so si mladi ljudje lahko ogledali svet brez gmotnih sredstev in bo v vsakem pogledu v splošni razgledanosti in še posebej y svoji stroki mnogo pridobili. Prinesli so domov pove ideje in pobude, ki so budile zaspance iz mrtvila. Z naraščajočo industrializacijo in nastankom novih držav po prvi svetovni vojni j.e vandranje rokodelskih pomočnikov prenehalo in samo semtertja si še naletel na kakega vandrovca, ki pa dostikrat ni bil pravi vandrovec, temveč bolj popotni berač. Kajti pravi vandrovci so bili pa svoj stan zelo ponosni ip stanovska čast jim je bila nad vse. Izginila je romantika vandrovcev z belih cest, kakor so izginili furmani po izumu parnega stroja — lokomotive .V tistih časih je vandranje gotovo mnogo pripomoglo k vzajemnemu spoznavanju narodov, njihovih običajev in njihove dejavnosti, kar nam danes nadomeščajo drugi, moderni pripomočki. —om— in obilni paši dobro razvitih matic ter obilnega donosa na medu. Po pravici je Maeterlinck v svojem pesniško navdahnjenem spisu »Cebelno življenje« imenoval čebele hčerke sonca, kajti prvi lep sončni dan v prosincu okoli Sv. treh kraljev, jih zvabi na prvo čiščenje. Kakor se dviga na nebu sonce in sončna toplota v marcu in nadaljnjih mesecih Jako se širi in dviga zalega na satih; ko v maju sonce razgreje »hrib in plan«, se dvignejo prvi roji y zrak in prve matice zletijo na ženitovanjsko pnašenje. In ko se sončna moč še dviga in raste tja do začetka poletja, ko doseže na nebu najvišjo točko, blizu zenita, tedaj so čebelne družine na višku razvoja in od tistega časa približno začnejo čebelne družine pešati. Matice začnejo zalegati vedno v manjšem obsegu in roji prenehajo popolnoma ;izjemo dela le kakšen majhen roj, ki se imenuje »lako -ni<4 allji pa roj1. Po soncu sle teidlaij ravna čebelni razvoj y panjih, ki so ga prispodobi!! harmoniki, ki se stiska in širi. To je za čebelno življenje nekako ppaivllkj, po katerem so se ravnali že stani čebeliairtji ki sjo čabelatrdll! v »kra-njičih« in tudi moderni, umni čebelarji, ki čebelarijo v A. 2. (t. j. Alberti-Znidaršieevih) panjih, ki so po svojem sestavil m praktičnosti najboljši. Treba je torej število čebelnih družin oiz. pamjiev od prvih naravmih) rojev dalje ter z umetnimi roji pomnoževali v maju in v juniju do najvišje mogoče mere in y začetku septembra jih skrčiti do števila krepkih družin. To je pri prispodoba s harmeniko! Mladim in neodločnim čebelarjem hočem dati tale nasvet: Sedaj v septembru, ko gre splošna naša h koncu, napravi panje prvovrstno močne, zatri vse stare in šibke matice ter združi po dve ali po tri šibke družine v eno krepko z dobro matico. Pazi, da bo i-mela vsaka družina v vaHšču samo staro satovje in da ne bo v gnezdu kakega na novo izdelanega sata, ker ga v zimi in v mrazu_ zaradi mrzlole ne prekoračijo, da bi dosegle zalogo medu na bližnjih stranskih satovih. Zgodilo se je namreč že, da so družine umrle od gladu, kljub temu, da je bila še velika zaloga meda onstran novega sata. V medišču postavi od leve proti desni le nekoliko satov (3-5) da jih čebele dobro založijo z medom. Vse prazne sate vzemi iz medišča. Ce je v posameznih satih kaj medu zaprtega, odpri ga z vilicami ip položi take sate in tudi ope z odkritim medom v me-dišče na redko tako, da ostane en sat-ni prostor (od 36-37 mm) prazen, in to z namenom, da čebele znesejo s takih satov med v vališče. Ce bo v .septembru kaj paše, skrbi, da nanosijo čebele kolikor mogoče meda v val šče. Ce bo čebelna družina močna, nanese mnogo medu v vališče in ga spravi tja kjer ga v zimi najlaže doseže. Ce je v septembru čebelna družina mnogoštevilna, bo razvijala ip vzdrževala večjo toploto v panju; matice zaležejo v septembru in oktobru bolj obilno zalego, ki je tako potrebpa in zaželena za pre-zimljenje kolikor mogoče številne družine. Pazi, da pokriješ medišča čim-prej in da bo v vališču čimvečja zaloga medu. Dr. Leopold Bobič Jožef Merševani GORICA, Corso Italiu 24, ('Sg* inter 26-43 TRST, Ulica Coroneo 45 I Ul PO RT E X P OUT terli*1' ste S“" Jinge 1 Gostilna .. E*. UffnZ-O* Tre*. 5l)\-~u s UL. CARDUCC/ ♦/ r|/« Ji Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom in domačim pršutom GOSTILNA FtJRI,A]X REPENTABO R Domača kuhinja in pristna vina — Cene ugodne ! Za morebitna naročila in rezervacije, kličite telefonsko celico Repentabor 1 Reg. št. 46041 Trgovske abornlce — Trst suKrani Stanislav I Ihč&bC&m IMPORT-EXPORT, komisije, reprezentance in kompenzacije M E- < '“S i-3 > < n < 2 TELEFON 31-961 — 31-962 Tele«. INTEXCOMIS TRST, Dl. XXX Ottobre 8/II 2 U O u n cu SPLOŠNA PLOVBA ca o N O a, OBIŠČITE TVRDKO KERŽE! HAWKINS — LONEC NA PRITISK ENOSTAVNOST IN GOTOVOST DELOVANJA STA TAKI, DA DOVOLJUJETA UPORABO VSAKOMUR! PRI-STEDILI BOSTE 80% NA PLINU IN ČASU. NOVI REVOLUCIONAR HOOVER! — LIKALNIK NA PARO IN NA SUHO. TAKO IMATE DVA LIKALNIKA V ENEM. MORATE OPRATI DELOVNE OBLEKE — BODITE BREZ SKRBI! — E-LEKTRICNI PRALNI STROJ HOOVER JIH OPERE V 7 MINUTAH, NE DA BI BILO POTREBNO OBLEKO PREJ NAMAKATI. PRODAJA TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE ■S Sedež Piran Predmet poslovanja: pomorski prevozi dolge iu obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 57,58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23=147 Telex: 03185 Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana TRST, Trg S. Giovanni 1 tel. 35-019 IMPEXPORT TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 =, Telegr. IMPEKPORT - TRIESTE UVAŽA: IZVAŽA: vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE JUGOLINIJA RUEKA - Poštni predal 3T9 Telagrami: T elcfoni JUGULIKLIJl - RIJEKa 26-31, 26-32, 26 33 Teleprinter: JDG0LINE 62326 CZDRŽDJE REDNE DLaGUVNE IN P0TNIŠHE PROGE Z/Na jaDRaN-SEU. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih IS DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec ORGIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI Zastopstvo v Trstu: "N 0 R D-A DR I A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 - Telegrami: „N0RD-ADRIA" Trieste - Tel.: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi št. 1 Golob Ivo GORICA - TrgEDE AM1CIS1 Telefon 21 »38 prodaja in izVaža nadomestne dele in pritikline za avtomobile, motorje in kolesa „Gondrand“ TRST-TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRANO - TRIESTE PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽtVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJC Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali JRANS - TRIESTE" s. Q, TRIESTE-TRST V. Donota 3 - Tel. 38-827, 31-906,95-880 UVAŽA : vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vso produkte najvažnejših italijanskih industrij. Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin BRIC IVAN Gorica - Ul. Croce 4 Telefon pisarna 34-97 „ dom 20-70 AVTOPRE VOZNIŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST - ULICA M0RER1 ŠT. 7 Tel. 28-3/3 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tn in inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ngodno Ha llohj&ka 1/ai vali hotel Korotan v Sekiri ob Vrbskem jezeru Domača postrežba — Ugodne cene DR AN SG 510 D R A N R 50 CD k^etln^fk^cenja Pdugotra^ost^8 Pipka “ °bliku okru9,ih malih zubaca, koja u sebi harmonično sjedinjuje prednosti lake upoirebeTanaca0**1 Stvarn° dozvo,java mogučnost sigurne vožnje po visokem snegu, a da se ne mora pribeči starom sistei I9n51° Spoljna guma koja rešava Vaše probleme kada ovi p.elstavljaju blaio, pesak, neravan i rdjav teren. C D SnoUnninkm,mP»°iJn^9U,?a j? VeC Pol°žila isPif ‘ koJ“. ka<> takvu, cene hiljade korisnika prevoznih sredstava u celom sve C D „Sp°J na 9 / Sa Izuzetno dubokom gazečem povrsinom i jako pojačanim bočnim stranama, koja če svuda odstranili Va probleme, gde su uslovi sredine uzrok brzog istrošenja. »vuu« ousiranm va PcTolbU,^^.Uoil,^SlaViji,: AUTOSRBIJA Beograd, AUTOGUMA PROMET Zagreb, EKPORTDRVO Zagreb, AGROTEHNIKA Ljubljai ISTRA IMPORT EXPORT Rijeka, JADRAN DRVORijeka, POSTOJNA IMPORT EXPORT Postojna, SPLOŠNO TRGOVSKO D. D. Kop PRODAJNI URAD ZA F. N. R. J. T J\. T^IEST1] VIA DOIVOTA 3/1 - tel. 3S-S27 - 31-90 UFFICIO VENDITE PER LA R. F. P. J. Cicli COTTUR MOTO - MOTOLHEGGERE M. V. UVOZ - IZVOZ TRST P.hechtauviiltu& ivetavno. &uutiA ‘znamk: VIA CRISPI 8-9 TELEF. 93-982 BIANCHI, BOTTECCHIA, WILIER, LYGIE, MOTORJEV, lahkih motorjev transportnih motorjev M.V. Bogata zalo« ga koles ter nadomestnih delov za kolesa in motorje. Posebne cene za jugoslovanske knpee. Odpošiljamo direktno večje količine in posamezne komade. Trasmisijski jermeni trapecaste oblike. AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE bratje D O L J A K GORICA Ulica Donizzetti 27 — Tel. 20-97 PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIlKO PODJETJI E> A GORIZIANA G0RIZIA - VIA DUCA CAOSTA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo ZALOGA PAPIRJA ip^rpTrmaoa dl M. FERF0GLIA TRST, Ul, F, Severa, lO Telefon 3B-4BB Uvoz - Izvoz /tapirja tor grafičnih potrobičln TEC H IV A. IMPORT-EXPO RT TRST — ULICA FABI0 FILZI 17/1 Tel. 35=907 - Teleg. TECHNALUIN Zastopamo za Jugoslavijo razne industrije strojev, orodja in tehničnega materiala Vršimo vsakovrstne izvozne in’uvozne, operacije PUMI K TURISTIČK0 P0DUZEČE ZAGREB - JUGOSLAVIJA Praška ul. br. 5 - Tel. 32257 8, 9 Udjeljeoje za inostraastuo telelon: 32 - 726 Vrši: hotelske rezervacije, nabavlja sve vrste vaznih isprava za zomlju i inoatranstvo - željezničke, bredeke avionske - organizira izlete, putovanja i ekskurzije, vrši mjenjačku zlnžbu, slnžbn pasusa i viza te fotoslnžbn A.Donaggio-Trieste USTANOVLJENA LETA 1912 IMPORT - EXPORT ZALOGA BLAGA ZA ŽENSKE IN MOŠKE OBLEKE IN PODLOGE RIUA TRE NOVEMBRE 9 — TELEFON 24=863 TELEGRAMI: DONAGGIO CHIESAGRECI TRIESTE Kmetijska nabavna in prodajna zadruga Sedež v Trstu, Ulica Foscolo št. 1 Podružnice: Trst, Ul.?FIavia :23 - Milje, Ul. Roma 1 Nudimo Vam vse potrebščine za vinogradništvo, polje* delstvo in živinorejo! Tt^dka uvoz SILA JOŽEF IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo TRST — Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-004 A R A U T 0“ TOMAŽIČ & POŽAR TRST UL. GALATTI 24 POST BOX 245 TELEFON: 37 274 - BRZ.: A R A U T O Izdelke svetovno znane kvalitete : AVTOMOBILE - AVTOBUSE -TROLEJBUSE • KAMIONE - AVT0C1STERNE IN DRUGA SPECIALNA VOZILA - POMORSKE DIESEL MOTORJE = AVIONSKE MOTORJE • ELERTROAGREGATE. VSAKOVRSTNE REZERVNE DELE NUDI PRODAJNI URAD ZA JUGOSLAVIJO 0/a/iaue pli plačilu I Ribarič Ivan UVOZ ♦ IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 = TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 V te i tr i tu I kc . tu d. d. IMPORT - EXPORT Vseli Trst lesa, trdili goriv in strojev za lesno industrijo TRST - Sedež : ul. Cicei one 8/II - Telefon: ul. Cicerouo 30214 - Scalo Legnami 06710 te bi ke fe gr n« ce se ne se Sk; in V se: sai gr; Ha nii ca cii Radio TV-SDSSI OPČINE — Trg Monte Re 4 Tel. 21-155 — 21-134 — (pri osnovni šoli) PRODAJA IN POPRAVILA VSAK > VRSTNIH RADIO INTV APARATOV.ZALOGA ELEKTRIČNEGA MATERIALA. RADIO- APARATI od 10.000 L. NAPREJ POŠILJAMO DARILNE PAKETE V INOZEMSTVO - ZA JUGOSLAVIJO UGODNI PLAČILNI POGOJU -L Sije me« MESNA INDUSTRIJA SESVETE - JUGOSLAVIJA IMPORT - EXP0RT, Zagreb, Iliča 29/1 Pošt. pretinac 276 (2® 23-738, 33-132 Telegrami: S L J E M E ZAGREB IZVOZI Zaklanu telad u koži i ieleče meso, govedje meso, svinjsko meso sve vrsti kobasičarskih proizvoda, sve vrsti suhog mesa, slanine i pršut, sve vrsti mesnih konzervi, naročito konzerve šunke, hrenovke, šultera, gulaš, luncheonmeat,chopped porkitd. UVOZI Sav materijal za vlastite potrebe GKUnERAL^O ZASTOPSTVO ADAMIČ JOSIP Trst - Trieste Via S. Lazzaro 23/11 - Tel. 31-99, ni bilo govora o tovrstni prepo-, vedi, V uredbi, ki govori p prometu z motornima voz® ha' nikjer navedeno,' da bi bila prepovedana tovrstna, »šted-nja« “bencina. Vendar želimo opozoriti naše vozače, da jih lahko leteči stražniki kljub temu kaznujejo. Ker vam med vožnjo motor ne deluje ne morete uporabiti zvočne signalne naprave. In v tem primeru se pregre-. šite po.,58. členu. Ako vas zaloti stra-i ža, kpjjse vozite z Opčin pron Trst . ne da fbi -uporabljali motorja, nimf te možnosti, da bi na licu mesta kot spravo pjačali globo 1000 lir. Pri ugotovitvi prekrška po 58. člena mora stražnik sestaviti zapisnik, v 48 urah je pa treba plačati, kazen, ki znaša 3334 lir. Ako zamudite ta rok, a vendar plačate še pred isadn0 razpravo, znaša kazen 6667 lir. Kakor hitro pa pride vsa zadeva na sodišče, vas lahko kaznuje sodnik z globo, ki sega od 8000 do 20.000 lir. Lahko pa naletite tudi na stražnika, fci ima usmiljenje do vas. Takrat te pa bo mož postave poslužil 30. člEna^ .kateri govori o vozačih motornih vozil, kE ne dajejo zvočnih signalov pri prehitevanju na križiščih, pri zaustavljanju ter v primerih slabe vidnosti. Ta člen pa predvideva plačilo globe 1000 lir na kraju prekrška. Kdor pa mima namena, da bi se takoj spravil s stražnikom, mora podpisati zapisnik. V primeru, da dobi stvar v ro . sodnik nam lahko naloži kazen do 8000 lir. Potemtakem vidite, da ie povsem nespametna štednja bencina, kadar vozite po klancih navzdol. In zato bodite zadovoljni, čie zahteva stražnik od vas le globo 1000 lir! Ing. M. P. Naše strokovno šolstvo in novi učni načrti Pred n-kaj tedni so prejele slovenske šole na našem ozemlju nov učni načrt, ki bo uveljavljen v tem šolskem letu. Načrt je pripravilo ministrstvo za javno šolstvo. Na naslovni strani stoji, da velja načrt za slovenske osnovne in srednje šole na Tržaškem ozemlju in v goriški pokrajini. Namen načrta je predvsem izenačiti dosedanji urnik z umikom na ustrezajočih italijanskih šolah, ne da bi se temu primerno skrčila tudi učna snov. V kolikor gre samo za srednje šo.e, pravijo navodila, da je dolžnost ravnateljev in predmetnih profesorjev, da pripravijo letni učni načrt in ga razdelijo na tromesečja. Vse to v skladu z obstoječimi zakonskimi določbami, upoštevajoč pri tem morebitno znižanje učnih ur in pa splošno pripravo in znanje dijakov, ki jih bo predm_tni profesor poučeval. Ne vemo, kako daleč bosta pri tem lahko šla ravnatelj in profesorski zbor in kako naj profesorji spoznajo pripravo in znanje dijakov posebno tistih, ki se na zavod vpišejo prvikrat. Vsa odgovornost za pravilno izvajanje učnega načrta pada na ravnatelja zavoda in na učne moči. Novi učni načrt vnaša spremembe pri pouku slovenščini, italijanščine, zgodovine in zemljepisa. Profesorskemu zboru daje možnost, da kjer ima za potrebno vnese spremembe tudi pri drugih predmetih, če bi to bilo koristno za duhovno in kulturno izoblikovanje mladine, ki živi v krajih kjer se bo novi učni načrt izvajal. Nadalje pravi uvod, da je bil načrt sestavljen v duhu širokega razumevanja, in zaključuje, da bo tako zagotovljeno mladini popolno spoštovanje njene kulture, kateri pripadajo po jeziku in tradicijah. Od 1945 imamo na našem ozemlju triletne strokovne šole trgovskega in industrij sk .ga značaja. Pri teh ru nobene spraneioe v številu ur za specifično strokovne predmete; pač pa našteva načrt skupino predmetov sp.ošne izobrazbe, ki so obvezni za obe vrsti strokovnih šol, kot so verouk, italijanščina, slovenščina, zemljepis in zgodovina, materna,tika, prirodo-slovje in higiena, risanje, lepopis, petje in telovadba. Po novem načrtu odpade ena ura prirodoslovja v II. razredu, ena ura risanja v I. in ena ura petja v tretjem. Ker pravi načrt, da so ti predmeti skupni za obe vrsti šol, sledi, da bodo na industrijski strokovni šoli na moškem oddelku izgubili štiri ure matematike d.kleta pa eno uro. Načrt ne loči moškega in ženskega oddelka na mousinjsKi, s roK-.vtii šoli in ker določa novi učni načrt le pet ur risanja sledi, da bodo dekleta imela odslej sedem ur risanja manj. C e predpisani skupni predmeti za obe vrsti šol ustrezajo trgovskemu tipu, ne ustrezajo industrijskemu, ker po novem bi se moral vpeljati lepopis v ooeh prvih razredih tudi na industrijski strokovni šoli in to v obeh oddelkih, kar do sedaj ni bilo. V pogledu strokovnih predmetov ostane število ur na obeh strokovnih šolah isto kot sedaj. Učenje itati an-skjga jezika ima namen, da se zagotovi dijaku dobro znanje italijanščine tako v pisavi kot v govoru. Glede slovenščine je treba veliko čitanja in prostih spisov z izbrano ali določeno L mo. Gojiti je treba konverzacijo in zanunanje za čitanje. Za zgodovino in zemljepis vtlja to, kar je predpisano za nižjo srednjo šolo. To se pravi, da bo moral dijak poznati in znati razlagati nekaj važnih dogodkov mod.r-ne zgodovine s posebnim pog.edom na Italijo. Poznati bo moral večje umetnike, pisatelje, junake in znanstvenike, ki so si pridobili zasluge za človeštvo v moderni dobi. Dijak bo moral obvladati zemljepis svoje pokrajme in na splošno Italije ter bistvene podatke o zemljepisu sosednih držav. Po novem učnem načrtu bo moral dijak poleg slovenskega iz-- razoslovja poznati budi ustrezajočo italijansko terminologijo. Načrt ne omenja strokovnih tečajev. Glede višje srednje šole pravi, da je treba paziti na posebne potrebe slovenske šole, ki naj zagotovi harmonično izoblikovanje v obeh jezikih: materinem in italijanskem. To naj se doseže s spoznavanjem in približevanjem obeh svetov. Namesto da bd v predmetniku učni načrt upošteval trgovsko akademijo, predpisuje predmetnik urnik za administrativno stro- ZA BOLJŠE GOSPODARSKE ŠPIKE Z EGIPTOM. Prejeli smo obvestilo, da se je v Trstu ustanovilo Tržaško središče za razvoj gospodarskih stikov z Egiptom (Cemitro triestino per lo sviluppo ded rapporti economici con 1’Egitto), ki mu predseduje rimski poslanec tržaški občinski svetovalec Carlo Colognatiti, podpredsednik pa je. dr. Chedit Hamza, egiptovski generalni konzul v Trstu. ko in ne trgovsko. Merodajne šolske oblasti morajo to napako popraviti še pred začetkom šolskega leta. Vsi strokovni predmeti morajo ostati nespremenjeni po številu učnih ur, kot je s:daj. Skrčila pa se bo slovenščina od 21 ur na 16 in zgodovina od 8 tedenskih ur v prvih treh razredih na * v 1 ■ Zakaj to skrčenje? Po sedaj veljavnem načrtu sta se na trgovski akademiji poučevala dva tuja jezika: angleščina in nemščina. Novi učni načrt predpisuje le en tuj jezik. Dijak lahko izbira med angleščino, nemščino, francoščino ali španščino. Uč nje tujega jezika se bo začelo v drugem in ne več v prvem razredu kot do sedaj, in sicer po tri ure tedensko v vsakem razredu. S tem se ne moremo strinjati. Ce pomislimo, da je angLški jezik odpravljen na nižji gimnaziji in da se bodo dijaki začeli učiti tuj jezik šele v drugem razredu, so tri ure tedensko pr .malo za dijaka trgovske akademije, ki je namenjen v službe, kjer mora dobro obvladati vsaj en tuj jtZik. Ni nam razumljivo, zakaj je ministrstvo vključilo v novi učni načrt tudi zavod za geometre in pa dvorazred-no trgovsko šolo. Ne v Trstu ne v Gorici tl dve šoli ne obstojata za Slovence. Morda nam mislijo šolske oblasti dovoliti vsaj zadnjo, ki jo zahtevamo že vsa povojna leta. V pogledu italijanskega jezika predpisuje novi učni načrt, da je treba zagotoviti mladini popolno obvladanje j.zika v pisavi in govoru, posebno pa tehnično-strokov-nega izrazoslovja. Temu primerno naj Piran, sept. 1956 Državni zavarovalni zavod, ki je pred letom dni na področju bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja prevzel zavarovalni portfelj Tržaške zavarovalnice d. d. in ustanovil v Piranu svojo podružnico, je z letošnjim letom uvedel v svoje poslovanje nekatere izpremem-be, ki pomenijo za kmetijske .vinogradniške In živinorejske kroge izboi.šan.e zavarovalnih pogojev in razširitev možnosti zavarovanja. Posebno je važna za vinogradnike novost, da se vinska trta lahko zavaruje proti toči že v začetku brstenja in ne šele potem, ko je odcvetela, kakor so zavarovalni pogoji določali doslej. Zaradi te omejitve, ki je sedaj odpravljena .zavarovanje trt pred tremi leti, ko je zgodnja toča povzročila na vinogradniških nasadih v območju takratnega koprskega okraja zares ogromno škodo, ni moglo nuditi oškodovanim vinogradnikom nobenega kritja, dočim je odslej tudi za take primere zavarovalno kritje mogoče. Omenjena iz-prememba je važna posebno za področje bivšega koprskega ki bivšega bujskega okraja, ker je to področje zelo Izpostavljeno toči, ki prihaja večinoma čez morje z palivi in viharji iz severozapadne smeri. Obramba z rake- Jiižnt tečaj - praktična shramba za živila Znanstveniki, so z baze Little America napravili na področju Južnega tečaja zanimiv poskus, s katerim žele ugotoviti v koliki meri bi lahko antarktične pokrajine služile kot ogromna shramba živil, s katerimi bi lahko hranile utri bodoče rodove. V ta namen so člani ekspedicije izsekali v ledu shrambo, v katero so [položili 100 hLbcev kruha. Vsako leto bodo vzeli iz te svojevrstne naravne hladilnice hlebec kruha, da bodo na njemu izvršili razne laboratorijske pr.izkuse, na osnovi katerih bodo ugotovili, v koliki meri se je kruh ohranil, in istočasno seveda tudi spoznali, ali je kruh še vedno užiten. Znameniti raziskovalec polarnih pokrajin admiral Byrd j s že pred leti trdil, da bi lahko uporabili obširne polarne pokrajine za skladišče, v katerem bi za nedoločeni čas shranili velikanske množine lahko okvarljivih živil in tako s presežki poljedelske proizvodnje pripravili rezervo hrane za vse narode zemlje. Že v preteklih Byrdovih polarnih ekspedicijah so lahko znanstveniki ugotovili, da bakterij pravzaprav sploh ni na pokrajinah večnega ledu. One maloštevilne bakterije, ki so jih na espedicijah odkrili, pa zaradi iz- se uvaja čitanje znanstvenih, tehnič-ndh in strokovnih del. Podobno velja za slovenski jezik. Za zemljepis in 'Zgodovino velja učni načrt realne gimnazije in učiteljišče. Pri zgodovini naj se podrobno obravnavajo osebnosti, ki so zaslužne za kulturni, politični, sociaini in ekonomski napredek človeštva. Poudarjajo naj se dogodki, ki zanimajo slovenski narod v odnosu z italijansko zgodovino in kulturo. Učna snov zemljepisa ustreza snovi, ki velja na odnosih italijanskih šolah. Italijanska splošna in ekonomska geografija bo izpopolnjena z g ografskimi čini tel ji evropskih dn izvenevropskih držav s posebnim pogledom na sosedne države. Novi učni načrt je zelo površen in pomanjkljiv. Pripravljali so ga ljudje, ki slovanske šole poznajo le po imenu, ne pa stvarnih potreb in duha slovenske šole. Pri nobenem predmetu bi ne sme.o biti spr memb navzdol; to velja tudi glede strokovnih predmetov (v kolikor se predmetnik trgovske akademije ne popravi), saj se prav danes povsod polaga naj večja pažnja na solidno strokovno znanje rmadine. Zakaj ne bi smeli dijaki izbirati srbohrvaščine? A.i bi ne b.lo to v duhu novih prijateljskih in gospodarskih stikov med Itahjo in Ju-gos.avijo? Novi učni načrt naj se temeljito pregleda, in popravi ustrezno slovanskim šolam. Treba je upoštevati mnenje naših šolnikov, ki dobro poznajo vse organizacijske in didaktične potrebe slovenskega šolstva na našem ozemlju. — Lat. — tami se na tem področju še ni pričela izvajati. Zato ni mogoče presodit., ali bi se ta nevarnost toče mogla zmanjšati z izstreljevanjem raket in je zavarovanje proti toči vedno še »edina pomoč za zmanjšanje škode. V primeru kolektivnega zavarovanja nasadov na področju ene vasi ali zadruge je zavarovanje proti toči sedaj tudi deležno ugodnejših tariinih postavk, tako da je premija za taka zavarovanja nasproti individualnim zavarovalnim pogodbam, znižana. ‘Uvedeno je sedaj na novo tudi zavarovanje nasadov proti slani in pomladanskim pozebam, ki nudi kritje za škodo ,ki bi nastopila v času od začetka meseca aprila do konca meseca junija. Na področju zavarovanja živine je uvedena novost, da se cepljeni prašiči lahko zavarujejo za nižjo premijo do zavarovane vsote 20.000 dinarjev. Državni zavarovalni zavod je na območju jugoslovanske cone bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja že takoj v začetku, svojega poslovanja začel izvajati tudi zavarovanja na človeško življenje, ki ga je poprej Tržaška zavarovalnica d. d. sicer imela y svojem programu, a ga ni pričela izvajati. Dr. O. rednih prilik sploh niso aktivne. Na eni teh ekspedicij so odkrili ostanke prehistorične živali, katere meso je bilo tako dobro ohranjeno, da bi ga lahko brez nadaljnj ga zaužili. še neko drugo dejstvo lahko potrjuje Byrdov načrt. Ko so obiskali člani eksp dicije neko bazo, ki je bila pred mnogimi leti postavljena v Lit-tle America na ledenikih Rossovega morja, so našli povsem svežo in užitno hrano, ki so jo prejšnji stanovalci pustili pred leti tamkaj. — Mp — »GOSPODARSTVO44 izhaja vsak drugi pe ek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: T- e Založnik: Znlož a »G spod r tva« Tiskarna »Graph s« v Trstu Zavarovanje proti toči in pozebi Novosti v jugoslovanskem zavarovalstvu t e n n l c n e t lužna Amerika dežela neizčrpnega bogastva J NEODVISNOST PARAGVAJA Paragvajci so držali s Španijo. Tega Argentina ni mogla prenašati. Ko se je Belgrano vračal s svojega zmagoslavnega pohoda, se j je napotil proti Paragvaju. Toda Paragvajci so se mu zoperstavili v Tacuari in ga odbili. Vendar je Paragvajcem postalo jasno, da bi bilo Vsako prizadevanje, ohraniti stike s Španijo, zaman. Zato je general Gaspar Rodriguez Francia (rodrigos fransija) sklical paragvajsko »Junto« (odbor), ki ni priznavala ne španske vlade iz Madrida ne argentinske iz Buenos Airesa (1813). Proglasila se je za neodvisno državo. Francia je potem vladal z neizprosno diktaturo celih 30 let! NEODVISNOST URUGVAJA Nekoliko drugače je bilo z Urugvajem. Za časa Špancev je dežela spadala k Buenos Airesu. Urugvajski »gauchos« (pastirji) so se takoj povezali z Argentinci proti Španiji. Njih vodja, predrzni, toda neizobraženi Gervazij Artigas, je najprej s pomočjo generala Belgra-ha spodil Špance (bitka v Las Piedras), potem se je uprl tudi Argentincem. Položaj je izkoristila Brazilija, ki je leta 1817. zasedla d.želo. Artigasovi obupni protinapadi iz bližnjega Paragvaja, kamor se je bil zatekel, so bili zaman, šele ko je Artigas 1. 1826. umrl, so Argentinci (gen. Alvear) priskočili na pomoč »Trintridesetim«« glavnim Upornikom.1 (Los Treinta y tres). Brazilci so se po bitki v Ituzaingb Umaknili (1827). Brazilija in Argentina sta priznali neodvisnost URUGVAJA leta 1830. to je istega leta, ko so na severu, kakor že ve-Uio, proglasile svojo neodvisnost Venezuela in Ekvador. SAN MARTIN PREKORAČI ANDE Najlepša epizoda iz argentinske osvobodilne vojne, tista, ki vso borbo osvetljuje in stavi v epično luč, je drzna ofenziva generala San Martina preko Andov v Čile in nato po morju v Peru. Okoli 1. 1816. je Argentina že bila osvobojena. Na Tukumanskem kongresu so najvišji predstavniki osvobodilnega gibanja začrtali smer-bies novi državi. Toda na kongresu je poleg velike navdušenosti vladala tudi tiha zaskrbljenost. Španija je bila namreč še vedno preblizu 'n za razmere nove države še vedno premočna. Utrdila se je v goratem Peruju in vzdolž dolge čilske obale. 1 V Urugvaju je mesto, kjer so se zbrali, dobilo ime Treinta y tres — Triintrideset. General San Martin, vojaški guverner severnih meja, je slednjič sklenil zagotoviti domovini dragoceno svobodo ter jo rešiti te stalne bojazni. Cela leta je tajno pripravljal izredne vojaške oddelke za posebno ekspedicijo. Suniti bi bilo treba Špance naravnost v osrčje njihove lastne trdnjave. Naravna pot, ali bolje, edina pot v Peru, je peljala čez bolivijsko planoto (Visoki Peru); tod so Spanci prihajali v Argentino. Ker pa San Martin ni razpolagal z zadostnimi močmi, da bi frontalno napadel sovražnika, je pripravil svojstven načrt, ki ne bi zahteval številnega vojaštva, pač pa nekaj izbranih in zelo vztrajnih mož, ki bi bili sposobni tudi za nadčloveške napore. Presenetiti je hotel sovražnika najprej v Čilu, potem pa z morja napasti Limo, glavno mesto španske posesti. Angleški mornar Lord .Cochrane mu je obljubil, da mu bo preskrbel nekaj ladij. Andi so med Argentino in Čilom silno visoki; tu jeiAkonkagua (7039 m), najvišja gora Amerike. Cez nje ni nobenih primernih prelazov, njih grebeni so nedosegljivi. Zato ni bilo med obema deželama ne trgovskih ne drugih stikov. Nemogoče se je zdelo, da bi jih živ človek mogel prekoračiti, kaj šele številne in težko opremljene čete. Sedemnajst dni se je San Martin plazil s svojim »Ejercito de los Andes« (ehersito — andsko vojsko) med prepadi in strminami divje kordiljere. Vojaki se mu sicer niso upirali, a zdelo se jim je, da jih pošilja v samomor. Vendar je spretni general svoj načrt izvedel s čudovito točnostjo. Kot jastreb je nepričakovano planil na Špance, jih porazil v Cakabuko (Chacabuco) 12. feb. 1817. in zavzel Santiago. Pridružilo se mu je nato dobro število čilskih patriotov (general 0’Higgins), skupno pa so ponovno zmagali rojaliste v Maipii (5. april 1817.) Medtem ko je Bernard 0’Higgins kot prvi predsednik Čilske Republike skrbno urejeval državno upravo, je San Martin temeljito pripravljal toliko zaželeni udar na Limo. Lord Cochrane je držal besedo. Argentinci so se izkrcali v bližini Lime, nakar so s spretnim manevrom obkolili in zavzeli mesto (9 julija 1821). Vojaškemu uspehu pa, na veliko razočaranje San Martina, ni sledil političen uspeh. San Martin je proglasil v Limi neodvisnost peruvianske republike, ne da bi se dižela odzvala. Po kratkem in brezuspešnem sestanku z Bolivarjem v Guayaquilu se je vrnil v Argentino. Nato se je umaknil iz javega življenja in odšel v Francijo, kjer je živel še 25 let. Tu je tudi umrl 1. 1850. San Martin je bil predvsem odličen vojak; drugih izrednih sposobnosti ni imel. Še daleč ga ne moremo primerjati z Balivarjim. Kljub njegovemu prizadevanju so Španci ostali na ameriških tleh do tistega usodnega 9. dec. 1824., ko jih je general Sucre z Bolivarje-vimi vojaki dokončno porazil v slavni bitki pri Ayacucho.1 Ogromna Brazilija je edina bivša kolonija v Južni Ameriki, ki .se je odcepila od matične države (Portugalske) mirno. Prvi korak do brazilske eodvisnosti je, čeprav nehote, dal sam portugalski kralj DOM Joao Braganza. Ker je bil mnogo bolj značajen kakor španski kralj ni Dom Joao klonil pred Napoleonovo zahtevo glede kontinentalnega bloka proti Angliji. In ko je Napoleon vdrl v malo državo, je kralj zbežal in se zatekel v svojo kolonialno posest, v Brazilijo (1808). Da se Brazilcem še bolj prikupi, je 1. 1815. proglasil deželo za enakopravno kraljestvo z lastno ustavo. Portugalska in Brazilija sta tvorili dve različni kraljestvi pod istim kraljem. Ko se je leta 1821. Dom Joao vrnil v Lizbono, je pustil kot svojega namestnika v Braziliji sina Pedra I. Lizbonske vlade so si skušale zopet podrediti važno kolonijo, toda naLitele so na hud odpor. Sam podkralj Pedro I. je podpiral separatiste ter proglasil v Ypirangi 2 na griču v bližini Sao Paula, neod- 1 Kot zanimiv podatek moram omeniti, da je španski brigadir Quintanilla (kintanilja) na lastno odgovornost in pobudo junaško vztrajal na otoku Ciloč (južni Čile) do leta 1827. r Ta izjava je dobila Ime »O grito do Vpiranga« — Krik iz Ypi-range. ------ visnost Brazilije (1822). Istega leta so mu Brazilci ponudili cesarsko krono, katero je tudi sprej 1. O nadaljnem razvoju brazilskih dogodkov bo govora v drugem poglavju. GLAVNI DOGODKI V POSAMEZNIH DRŽAVAH PO OSVOBODITVI Konec leta 1830 so se separatistično-narodne težnje dokončno ustalile. Portugalska Amerika se je ohranila kot enotna država — Brazilsko cesarstvo, španski del se je pod vplivom centrifugalnega značaja ozemlja razcepil v devet republik in sicer: Venecuela Colombia Ecuador Pi ru Bolivija (gl. nrsto Caracas) (gl. mesto Bogotč) (gl. mesto Quito) (gl. mesto Lima) (gl. mesto La Paz) Chile (gl. mesto Santiago) Faraguay (gl. mesto Asuncičn) Uruguay (gl. mesto Montevideo) Argentina (gl. mesto Buenos Aires) Anglija, Holandska in Francija gospodujejo v Gvajani še iz časov korzarstva. Teh slabo obljudenih dežel ni zajel val neodvisnosti in so še danes evropske kolonije.1 Hudih sporov zaradi meja med novimi državami ni bilo. Na splošno so spoštovali stare upravne meje, ki jih je bila začrtala Španija. V spornih primerih je navadno prišlo do mirne poravnave ali do transakcije. Politični zemljevid Južne Amerike se torej od leta 1830. do danes (125 let) ni veliko spremenil. Navedel bom le sledeče važnejše spremembe: 1. Leta 1833. so si Angleži prilastili mrzle Falklandske ali Mal-vinske otoke. Argentina angleške posesti ne prizna, zato vsako leto vloži pred angleško vlado zadevni protest. 2. Po odkritju solitra v Atakamski puščavi (1. 1884.) so Čilenci odrinili Bolivijo od tihomorske obale in potisnili peruansko mejo proti severu. 3. Leta 1903. se je odcepila od Kolumbije provinca PANAMA, ki je postala neodvisna državica. Pobudo za upor so dale Združene ameriške države, da bi si tako olajšale zgradbo znanega prekopa. 4. Po kratki vojni 1. 1942. so Peruanci odrinili Ekvador od Amazonskega plovnega sistema. LJUBO ZAMORSKI (Se nadaljuje) TRŽNI PREGLED Tržaški trg KAVA TRST v' zadnjem času so se kvotaci-je kave na viru proizvodnje dvignile. Povpraševanje po kavi je večje. Cene kave na tržaškem tranzitnem trgu so naslednje: Rio N. Y. 3 356 šilingov za 50 kg; Victoria 5 good to lar-ge beaai 230 šil.; Victoria criveilo 18-19 250 šil.; Minas 2 gooU to rarge beaa 400 šil.; Minas criveilo 18-19 440 šil.; Samos extra prime 545 šil. Indonez.jska A. P. 1 250 šil.; A. P. 2 200 šil. Uganda oprana in prečiščena 275 šil.; Haiti naravna XXX 64 dolarjev ;Haiti naravna XXXXX 66 dol. Povprečne cene kave pa viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava, v lirah za 1 kg iob: Rio N. Y. 5 60v; Rio N. Y. 3 645; Santos extra prime good to laige beap 945; Victoria 5 good to large bean 545; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob: Haiti naravna XXX 62; Haiti naravna XXXXX 63; Salvador 67,25; Kostarika 90; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif 445; Moka Hodeidah 1 485; afriška kava, v šilingih za cwt cif: Uganda oprana in prečiščena 272; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg cif ponovno pretehtana: Bali Robusta 10-12 odst. nečistoče 217. Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah za kg neto ponovno pretehtano: brazilska kava: Rio N. Y. 5 1420; Rio N. Y. 3 1460; Santos ex'ra prime good to large bean 1755; Victoria 5 good to large bean 1270; Srednje-ameriška kava: Haiti naravna XXX 1650; Salvador 1740; Kostarika 1925; arabska kava: Gimma 1620; Moka Hodeidah 1 1685; afriška kava: Uganda oprana in prečiščena 1280; indonezijska kava: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1210 lir. POPER TRST. Sklepanje kupčij s poprom je majhno ;cene padajo. Politične razmere. ki so nas ale zaradi Sueškega vprašanja so praktično paralizirale vsako novo dejavnost. Prekupčevalci so postali skrajno previdni. Kvo*acije popra pa viru proizvodnje so naslednje, v šilingih za cwt cif Trst: Saravvak beli 277/6 proti vkrcanju v septembru, 275 proti vkrcanju v oktobru in 272 proti vkrcanju v novembru; Sarawak special črni 195 proti vkrcanju v .septembru, 192/6 pro i vkrcanju v oktobru, 190 proti vkrcanju v novembru; Malabar črni 235 pmti vkrcanju v septembru, oktobru, novembru; Tellidheriv črni 242/6 proti vkr an.u v septembru, oktobru, novembru. Italijanski trg V zadnjem tednu se je italijanski irg s kmetijskim pridelki pomiril. Kupč -je z mehko pšenico so pre ej živahne; vendar so čeme ostale ne iz premen jen e. Visoke so kvotacije trde pšenice. Za nekate e priče ke kot so n. pr. riž in koruza, ni velikega povpraševan a in cene so šibke, ker prekupčevalci čakajo, da prispe na trg nov pridelek. Otrobi so se pre ei počen li. Cene krme so čvrs'e, ker so živinorejci že začeli pripravlja i zaloge za z mo. Ker je bila letos v nekaterih krajih s'aba letina krme, prodajajo živinorejci svojo živino v večji meri. Za*o so cene klavne živine nekoliko padle. Po prršičih za rejo in za zakol je večje povpraševanje; zaradi tega so se cene okrepile. Tudli maslo se laže prodaja. Trdi sir »grana« nove proizvodnje gre dobro od rok, za lansko proizvodnjo pa ni zanimanja. Mirno je na trgu z olivnim oljem. Cene vina so se okrepile zaradi zman’-šanja zalog starega pr delka in zar di trgatve, ki se bo po Italiji zakasnila za pr bližno 15 dni. ŽITARICE HODI. Mehka pšenica fina 7300-7400, dobra 6400-6600, navadna 6000-6200; trda pšenica fina 9400, navadna 9000 do 9200 ;prvovrstna koruza 5600-5900, srednje vrste 4800-5000, navadna 4650-4850; inozemska koruza 4800-5150; ječren 5700-5800; inozemski ječmen 4800-5500; oves 5600-5800; inozemski oves 5100 do 5300; rž 6700-6800; inozemska rž 5200-5400; inozemsko proso 5200-5400; pšenična moka tipa »00« 9900-11.100, tipa »0« 8600-9100, tipa »1« 8200-8400; tipa »2;« 7300-7500 ;moka za testenine tipa »0« 9600-9800; pšenični zdrob tipa »0« 11.600-11.800, tipa »1« 11.300-11.500; koruzna moka fina 7000-7500, srednje vrste 60000-6200, navadna 5500-5600; pšenični otrobi 4550-4650. VERCEILLI. Neoluščeni riž: navaden 5700-61001; G. Rossi 6300-6500; srednje vrste Maratelli 5700-6100; fin Razza 77 6400-6800; fin R. B. 7200-7700; fin Ar-borio 6200-6600; Maratelli 9100-9400. Oluščeni riž: navaden 8900-10.200; Maratelli 10.900-11.500; Rizzotto 11.900 do 12.700; Razza 77 13 000-13 300; R. B. 13 tisoč do 13.600; Arborio 12.900-13.800. ŽIVINA HODI: Voli za zakol I. 350-390 lir kg, H. 315-340, III. 250-305; krave I. 310-385, II. 230-280, IH. 175-210; biki I. 350-380, II. 310-330, HI. 260-300; junci in junice I. 330-370. II. 295-320, IH. 240 do 300; teleta 500-580, II. 445-470, HI. 350-440; vprežni voli 260-300.000 lir par; vprežni junci 1-2 let starosti 210-250.000 teleta do 1 leta starosti 130-150.000 lir glava; molzne krave 70-90.000 lir glava; krave prvesnice 120-140.000; telički 35-45.000 ;prašički do 15 kg 450-480 lir kg; do 25 kg 440-460; mlade svinje za rejo 450-550; suhi prašiči 40-50 kg 370-380; suhi prašiči 40-50 kg 350-370, 80-100 kg 350-365; debeli prašiči 130-150 kg 350-355, 150-180 kg 355-365, nad 180 kg 360-368. Konji za zakol I. 240-290, H. 190-225; žrebeta za zakol 350-400; konji za vprego 110-150.000 lir glava; kobile 120 do 150.000 lir glava; žrebeta nad 1 leto stara 70-90.000 lir. MLEČNI IZDELKI CREMONA: Maslo iz smetane 310-840, maslo II. 750-780, III. 730-750, IV. 730-740; Sbrinz svež 390-410, 3 mesece star 510-530; Provolone svež 420-450, 3 mes. star 490-520; Grana svež 350-360, zimski proizv. 1955-56 470-530, majski proizv. 1955 530-560; zimski proizv. 1954-55 550-600; Emmenthal svež 430-470, 3 mes. star 540-560, Italico svež 360-380; Taleggio 320-330. OLJE FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1% kisline 850-880, do največ 1,50 odst. kisline 800-850, do največ 2,50% kisi. 75^-800, do največ 4% kisi. 700-750; dvakrat rafinirano tipa »A« 645-655, tipa »B« 475-485 ;;emensko olje I. 385-390; olje iz zemeljskih lešnikov 395-400. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi piščanci extra 780 do 800, I. 700-730 II. 650-680; inozemski piščanci 480-530; zaklani piščanci izbrani 800-850, navadni 700-780; zaklani pišlan.i extra 900, I. 750-850; inozemski zmrznjeni piščanci: madžarski 550-620, danski 600-650, jugoslovanski 450-550; žive kokoši 530-580; žive inozemske kokoši 403-470; zaklane kokoši 800-850, inozemske kokoši zaklane v Italiji 650-680; inozemske zmrznjene kokoši 530-630; žive pegatke 750-800; zaklane pegatke 1000-1050; mladi golobi zaklani 720-790; golobi zaklani 800 do 890; žive pure 600-700; živi purani 600-700; žive race 400-450 zaklane 500 do 600; račke za re'o 270-300 lir komad; gosi za rejo 650-1100 lir po teži; živi zajci 350; zaklani s kožo 450-480, zaklani brez kože 460-530. Sveža jajca I. 31,50 do 32 50; nava- CHICAGO Pšenica (stot. dol. za buiel) . . Koruza (stot. dol. za bušel) . . NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . . Cin (stot. dol. za funt) . . . . Svinec (stot. dol. za funt) . . Cink (stot. dol. ta funt) . . . Aluminij (stot. dol. za funt) . Nikelj (stot. dol. za funt) . . . Bombaž (stot. dol. za funt) . . Živo srebro dol. za steklenico . Kava (stot. dol. ta funt Santos 2) LONDON Baker (f. star. za d. tono) . . Cin (1. šter. za d. tono! . . . Povečana napetost zaradi Sueškega prekopa se je v prelektem tednu od-raža.a tudi na mednarodnem trgu surovin. Napredovale so cene surovin, ki se pridob.vajo onkraj Sueškega prekopa, to je na Srednjem n Daljnem vzhodu. Poskoči a se z a ti cena lina, volne in kavčuka. Pšenica je vnov.č napredovala. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice dosegla vrhunsko raven. Saj se je v tednu do 13. septembra dvignila od 223 pa 225 7/8 stotinke dolarja za bušel. Cepa koruze je ostala približno neizpremenje-na; saj je napredovala samo od 140 na 140 1/8 stotinke dolarja za bušel. V Ameriki so kmetje zaključili kupčije za prodajo 64,784.300 bušlov pšenke letošnjega pridelka ;lansko leto so v tem času dosegle sklenjene kupčije samo 41,625.100 bušlov. Grčija je kupila v ZDA 2 milijona bušlov pšenice, Izrael 2,800.000 bušlov. SLADKOR, KAVA, KAKAO V New Yorku je cena sladkorja za malenkost nazadovala, In sicer od 3,26 na 3,24 stotinke dolarja za funt. Cena kave je v New Yorku napredovala od 79 na 83,40 stotinke dolarja za funt. Kakao je nazadoval od 25,39 pa 25,25 stotinke dolarja za funt. Svetovni pridelek v sezoni 1955/56 cenijo na 835.000 ton, medtem ko je svetovna potrošnja manjša. VLAKNA Cena bombažu je v New Yorku ostala neizpremenjena pri 34,35 stotinke d -larja za funt proti takojšnji izrot itvi. V Aleksandriji je karnak nazadoval od 104,50 na 99 talarja za kantar; v Liverpoolu od 25,37 na 24 penija za funt. Pridelek v Ameriki cenijo da ° 3 oja s'[ k žj. mo za to nale brTae okroi tr- tevf napredno kletarstvo so Padajoča sadna drevesa. Pri- gami! To nadomestimo s pre- ^ak. kl bl ^m svetoval zaB te. Njihov učinek pa pospeši- naslednja opravila: vsak klet- Pravimo prst in kompost za sa- vrtanim pokrivalom iz desk v ^eprihkam boii'» ^ jenje sadnih dreves. Pred sprav obliki pokrivala, ki se dene vrh ^ iz°ghera° nepriliKam do. *•**. * «-> *>-■ v sadni shrambi in shrambo površnjem. Da ga tropine ne . Ce bi. tržaški radio vsak 3a8 napredni” vino^dnikT Toda ne'itd.) in"predvsem” onih gli- zaplinimo z žveplenim plinom, dvignejo, ga podpremo s sie- £vu vinogradnikom kdaj B. ab da uničimo razine glivice ki na- bri ob strop ali pa obtežimo aLUpi najprimernejši cas krog trte. To zelo dobro vedo nesnage (prahu, blata, pajčevi- s kamni. škropljenje, bi marsikatera il«1 LETINA V BRDIH koliko je takih? Koliko je kme- vic, ki nam morejo delno tov-vinogradnikov, ki so že več- docela skvariti vinski pridelek. Padajo plodove - — -- nrnvilna in nanrav krat izračunali, kako se jim ta Tukaj domujejo plesnobne gl-- vrtu uuamo polne roke Ce je klet topla, zadostuje d - muja temeljito izplača? vice ,ki jih je treba za vsako dela. Izpraznjene grede preleha za kipenje 5 dni, v mrzli kleti Sicer na sn taksne nririice ceno uničili. Razen temeljite mo> gnojimo in sadimo zelni- in če je bilo grozdje mrzlo, pa za letos odveč ker ^mo že snage in zračenja je njih so- ce .endivijo, sejemo špinačo m 8-10 dni. tik pred trgatvijo in nam osta- vražnik žvepleni dim. Denimo ODravi Kd°r želi bolj barvano vino, nein le še kletarski našli kat na razna mesta y kleti v ion- v Kletl- ce ze nismo opravi naj zadnje dni vrenja poknva-drugo dejanje vinarjevih pri- čene črepinje nekaj žvepla, ga h vsa pripravljalna dela, ki so i0 za trenutek privzdigne in zadevani Tudi to ie važno im zvečer zažgimo in dobro zapri- nu)na, preden pristopimo k tr- tropine dobro premeša, mnogo boj valno^ kot s “ “ ™ vrata in okna. Tako pusti- ne odlašajmo več, če božal mnoai nredstavlialo Sai mo čez noč in naslednje jutro ceiri0 začeti s trgatvijo v prj- gre vendar za to da vinski mi kM prezračimo. To opravrlo hodnjih dneh. Se enkrat mora-gre vendar za to, da vinski pil- M m0 opozoriti, da dela veliko delek pravilno pripravimo :n poa™e napako kdor ne počaka s tr- ohrammo, kar si menda vsak- ^ ^nom vi ka pomili iMviio, da grozdje popolnoma . zevnim dnem so zvesto sledni so vedno pravočasno nastop1 topli dnevi. S tem so bili u- možnaiji, ki so s svojimi stvarjeni pogoji za večkraten strelki razbili pogubonosne ^ napad. ,Za naše predele je bi- blake. lo letošnje leto izredno, zato bi js, nam zdi aotrebno naaiasiti da Ce hočemo vino odličnih las - morali tudi naši kmetovalci bikom tako, da doseže in ohrani ne smemo prj jem 0praviju’jte. nosti, moramo biti pri napra- ti bolj budni. Posledice napa- V Savinjski dolini je le*0 čim višjo kakovostno stopnjo. d- . . mrzlo in to lo vo- vi mošta natančni. Najvažne,- dov te bolezni lahko zasledimo hmelj vrgel več kakor lans^ Posledice perooospore Letos je bilo v Brdih P1 Italijo zelo malo breskev drugega sadja. Vzrok temu i8 bila lanska zelo ostra Zi®8 Pač pa se obeta zelo dober Pr/ {8J _ delek grozdja. Kmetje pravi)0 do želi. Ne moremo trditi, da bi bil naš kmet med slabimi kletarji .Naletimo celo na več odlič-nič kletarjev, ki si prizadevajo ravnali z vinskim pridel- da bo vina precej več kak°i je imel Le malo oprav- —, -................ — - - . Le,los“ie Ieto * 2610 lansk°1 namreč «* vinom vp kai nompni gatvijo, da grozdje popolnoma s-evalo razvoj peiopospore. De- obiskala n asm Brd toča, ’ . J _ _ _ _ 7P\/m'm rlnpm cn 7vp1 TVT i • ' -I ■ J Ui.ll ilili Z IlliZlU lil lUolU vu- ^ ^ ,10 Na splosno pa smo se daiec od H . . * _ • ša opravila so: repkanje, ma- skoraj v vsakem vinogradu. Le leto. Letina bi bila še bol.Si; VIotor-cftzo VoAVvct a0’ P1U Z ZVepiOm m OrUgimi --------------------_ ________. ^ ._____ . • ! • _ _ u: ________________________ naprednega kletarstva. Večkrat razkuzevajrlimi sredstvi Po%b- ščenje In vrenje. Repkanje po- oni kmetje, ki so se borili ne- če bi neurje ne bilo povzroir naletimo na ta-le protis ovni pojav: ta in oni kmet sta v Vasi znana kot pridna in zglec-na vinogradnika, a majhno je njihovo razumeva- . _ , , _.• . -i i i + i o tem dobro umijmo sod! (Pazi- Iiu 50 vinu nevarni plesnivi meni lofiiteV jagod od ped.ev. utrudno, imajo zdrave lodi.e lo precejšnje škode. - Zaradi vl' sodi Dajmo torej na 100 litrov P621)8 namreč dajo vinu trp- trte. Zaradi napada bolezni so harja se je hmelj obtolkel l' kost .kisel in neprijeten okus. začeli listi že zgodaj rumeneti, porjavel. V okolici Braslovč J Mošt nerepkanega grozdja ve- Marsikateri človek si ni znal toča uničila do 80% pr.dell18 že, ker vsebuje dosti čreslovi- razložiti pravega vzroka za ta . vode tričetrt litra žveplene ki s lajno gjjne (j-ludičevega olja) in nje za pravilno kletarstvo. Se m , ... \ , ,■ ' ne (tanina) .J ... . , . mo, da vlijemo to kislino v vo- je razširjeno mnenje, da ni v kleti potrebna ona briga, ki smo jo posvečali trti. To je velika napaka, ki pušča težke posledice, pa naj je naš vinski pridelek še tako majhen. Do hrama je šlo vse prav in v redu ;pridelek je zdrav in lep, a v hramu naj name to dobre in prijetne kaplje nastane zo- pojav in vendar je vsa stvar DOBRA CENA BOROVNIC do in ne obratno, da nas zaia- — ------------------- ------- - - - , . , ,, - , wi napleM in silneaa spprptia mrežo, ki jo denemo na kad. shjo, da moramo glavni vzrok tje je letos odkupovalo boi® ,, naglega in Silnega segretja m -------, -... močne aknžhp iskati v slabi nlee nri kmptiiskih »»rt.u^r01 Za repkanje imamo posebno precej preprosta. Nekateri mi- Ljubljansko odkupno po# ne oškropi!!). Na to mrežo položimo grozdje, močne okužbe iskati y slabi niče pri kmetijskih zadiug1 tu^r*^ StSZ ^ Ika sla^^SS0^kakšnt bukovo oaTie'73/4" ke^na''vsak kad, pe.lje, ki ostanejo na mre- drugo škropivo; tisti, ki so tudi hladilnica »Fructus« v ^ hi) in ga nustimo v niem teden ži> Pa shranimo v posebno po- škropili s pripravkom »Aspor«, pru. ki jih bo v zimskih me - hi) in ga pustimo v njem teden dni. Ne dsvajmo mošta v nove sodo in se kasneje stisnejo v pravijo ,da so imeli boljše u- cih pošiljala na domači ip slabše vipo. Repkanje je važ- spehe kot z galico, vendar mo- j; jrg kakor v Italijo in AL# no zlasti za napravo črnine, ramo dobri del krivde izkati prna pijača? Komu ali čemu v sode, dokler jih nismo dobro M vrenjem drozgalice se iz- le v nepravočasnem in poviš- OGREVANJE TOPLIH ... ... oprali z gorko vodo m sodo J 5 » a ^ m im da\ prid, ako ne samo paši zanl krnosti? Ta pa pi v skladu s (1° k§ Pa ’hl vode)- nato z žve' pridnostjo in razumnostjo, ki pleno kislino (kot plesniv sod) sta splošni svojstvi našega de- 'h končpo napolnili z mrzlo i Voj trž; ,0^1 lovnega človeka. loči iz nje dosti čreslovine. A- nem škropljenju. Dostikrat je Z ZEMELJSKIM PLINOM ko se peclji z drozgalico še vzrok slabemu delovanju gali- Uprava Kmetijskega goSP stisnejo, dobimo obče trpko, ce ip močni peronosporični o- darstva v Lendavi se bavi ^ neokusno vino, ki ni za trg. kužbi nepravilno pripravljena načrtom da bi napelja'a P” vodo za nekaj dni Pred rabo Zal pa je repka,nje pri nas pre8. brozg.a. Ce upoštevamo še, da zemeljski plin iz okoliških ^ roal0 Poznano, in to v veliko se glive privadijo določeni kop- žišč nafte za ogrevanje top _ škodo kakovosti yin. centraciji nekega strupa, pri- gred. Mastimo z nogami ali z groz- MALO JE PRIMERNIH KLETI so taki — kot tudi nepokvar-Primerpih kleti (hramov) je ienl s°6i priporočljivi za pri nas malo in še ti so sta- stara in najboljša vina. Samo ... reišega datuma Novih pe gra- zdravo in zrelo grozdje v ka- dmm mlinom. Prvo mascenje dimo ker ie to draga reč in dl! Gnilo, suho, nezrelo v stran, lma to piednost, da z njim ne se tudi pe posvečamo vinograd- da ne bo zgube in znižanja ka- zmastimo nezrelih jagod. Ni pa ništvu, kot bi bilo želeti. Kar kovosti vina, če pa še kaj huj- higiensko in m zato pnporoc-je to bo vsaj za zdaj tudi o- šega! Seveda se moramo rav- Ce pa bi si mastilci na- stalo. nati po že starem svarilu, da c^e^1 gumijaste nogavice, bi bu Vendar pa se da z razmero- se nam s trgatvijo ne sme pre- ^udi ta način mascepja dober, ma majhnim trudom in skrom- vec muditi, nimi stroški storiti in doseči J- F- Največja svetovna proizvodnja motoskuterjev ORIGINALNI NADOMESTNI DELI PIAGGIO Kmet in vrtnar konec septembra Z grozdnim mlinom mastimo pravilno, lahko in hitro, zato je to maščepje tudi priporočljivo. Vrenje ali kuhanje mošta je ‘udi izredne važnosti. Z drozgalico ravnajo vinarji v raz- Na njivi; V tem času po- prosenem in koruznem steblu, uih krajih zelo različno. P.i spravljamo koruzo. Storže pu- bomo stebla takoj odstranili in nas pustijo grozdje več dni v stimo da se nekoliko osuše in zažgali ,ker v njih prezimijo bednju, da zgubi »strupenmo«. nato jih slečemo (ličkamo). Ko ta ip še drugi škodljivci. To je zgrešeno, ker tako pn- smo pobrali storže, ne bomo p. - Na travniku: Lahko izkori- pravljeno vino dobi rjavo bar- stili koruznih stebel na njivi, stimo s pašo one travnike, ki vo ip je trpko. Za širši trg so ker v njih lahko prezimijo laz- so še kaj obrasli. Tudi kokoši le vina dobrega okusa, prijetni škodljivci. Ce so bile rast- lahko pustimo nanje, a ne pre line napadene po proseni ve- več časa, ker nam le te popol nega duha, čiste ip lepe belka-sto-zelene barve. Takšno vino šči, katere ličinka dela rove v noma uničijo rušo. Ca zaradi dobimo le, če mošt takoj po Agencija za prodajo : T K S T Uli. S. FRAN'CESCO 46, TEL. 28940 k Labudji spev našega vinogradništva Ko sem bil zadnjič v Križu ... ah da, , ko sem pripovedoval o svojih sprehodih po samotni cesti nad železn.co v Grljanu, sem pozabil povedati, da se vsak tak moj sprehod ne konča spodaj pri morju, kjer so vodovodna črpalke in kjer konča ta cesta, ampak zgoraj na robu Krasa, v Križu, s katerim sva sklenila dosmrtno prijateljsko, seveda ao moje smrti, že pred 40 leti. Čeprav imam od sprehodov po samomi cesti Izreden užitek, vendar se prav nič ne strinjam z bosanskim pu-šcavnikom, slikarjem Lazarjem Dr,ja-čo, ki že 25 let živi pod vrhom planine Prenj. Zame so taki samotni sprehodi le nekaka duševna kopel, po kateri me še bolj mika človeška družba. Po tej opombi preidemo na dnevni red. Ko sem bil torej zadnj.č v Križu, sem se v razgovoru s prijateljem dotaknil vprašanja nazadovanja kriških vinogradov in poljedelstva sploh. Se bolj koi gospodarsko nazadovanje samo me skrbi brezbrižnost Križanov v tej žalostni zadevi. Morda se motim, toda vsekakor je življenje v Križu napravilo name vtis, kakor da Križanom ničesar ne manjka. Ljudje so videti veseli, vespe in lambrete švigajo po ozkih im krivuljastih kriških ulicah in vse skupaj me spominja na davno pretekle čase, ko so okoličani kar po cele tedne slavili svoje svatbe. A spomin^ me tudi na ne tako oddaljeni gospoda.-ski položaj v Sčedpi proti koncu prejšnjega stoletja, ko so začeli graditi tam plavže in druga industrijska podjetja. Kakšno krasno življenje je bilo tečaj v Sčedmi na račun denarja od prodanih zemljišč in deloma od zaslužkov v tovarni! V tovarne so šli seveda mlajši možje, ki so zapustili zemljo, kjer se ne pride tako lahko in tako hitro do denarja. Do tedaj je bila S čedna pretežno kmečka vas z znatnimi in celo bogatimi kmetijami, danes pa je ostal tam, kakor za spomin, en sam kmet z eno samo kravo, vsaj pred nekaj leti jo je še imel. Pred nekaj meseci sem govoril z -neko staro vdovo; ona kakor tudi njen pokojni mož sta podedovala po svojih starših lepo p.emoženje. Zdaj pa mi je rekla obupana: »Vse je šlo!« Kje je danes tisto veselo življenje, ki ga je bilo videti y Sčedni proti koncu prejšnjega stoletja, ko ,so začeli kmetje predajati svoja zemljišča za industrijska podjetja? Nič strašnega bi ne bilo, -ako bi pri nas .samo poljedelstvo nazadovalo, ker je to v bližini velikih mest navaden pojav, toda naše ljudstvo na Tržaškem ne zapušča le svoje zemlje, temveč sploh propada gospodarsko. To je vprašanje, o katerem bi moiali začeti z-elo resno razmišljati. V razgovoru s prijateljem v Križu sva bila soglasna v tem, da so se morali naši vinogradniki že pod Avstrijo boriti proti italijanski konkurenci, toda tedaj jih je ščitila carina, danes pa je že 38 let, odkar smo prišli pod Italijo in so naši vinogradniki seveda to zaščito izgubili, a kljub temu gospodarijo naprej, kakor da se ni nič izpremenilo, to je, kakor da ne bi bila odprava uvozne carine znižala ceno naših vin za več kot polovico. Razen znižanja cen, ki velja za vsa naša vina, pa imajo kriški vinogradi .in sploh vsa vina, ki se pridelujejo na Bregu pod kraško planoto, še diUge neugodnosti, od katerih je glavna izredno strma, skoraj navpična lega vinogradov. Kakor da bi še vse to ne bilo dovolj, so klanci po vinogradih v tako slabem stanju, da bi si še divje koze na njih polomile noge. Zaradi tega je prevažanje ,ali bolje rečeno, prenašanje, skrajno mučno in drago; dovažanje gnoja stane toliko, da se gnojenje .sploh ne izplača. Ako dodamo še to, da ni o kakršnem koli tehničnem napredku y vinogradništvu ne duha ne sluha in da je v vinogradih videti le še nekaj starcev, potem ni težko priti do žalostnega zaključka, da bo s smrtjo še preostalih vinogradnikov zamrlo tudi kriško, in ne le kriško vinogradništvo in poljedelstvo sploh. Nato bodo opustošeno zemljo razprodali in zapravili. Ko sem svojemu kriškemu prijatelju omenil, da pričakujem to v petdesetih letih, mi je odgovoril, da bo po njegovem mnenju že čez 20 let zginil zadnji kriški vinograd. In vendar bi se to ne smelo zgodtii, marveč bi se moralo in bi se tudi moglo preprečiti že zaradi tega, ker ni tako lahko najti položaja, ki bi bil tako prikladen za tnorejo kakor ta breg. Seveda bi se moral predvsem odpraviti glavni vzrok propadanja našega kmetijstva in zastareli način gospodarjenja — razdrobljenost. Drobižna gospodarstva nimajo sredstev, da bi se branila pred poplavo velikih in organiziranih .gospodarstev, ki edina lahko izkoriščajo vse pripomočke moderne tehnike. Cementna tovarna n- pr. je v Zav-Ijah pri morju, medtem ko ležijo njej potrebne surovine nad Ricmanji b-izu Ključa in se prevažajo od tam v tovarno po žični železnici. Naši kmetje pa morajo prenašati gnoj na svojih hrbtih. Žična železnica bi bila mnogo bolj po.rebna v kriškem bregu kot cementni tovarni, ki bi si lahko pomagala tudi s tovornimi avtomobili; toda razdrobljena gospodarstva si kaj takega ne morejo privoščiti. Vse kaj drugega bi bilo, ako bi bil ves kraški breg ena sama gospodarska enota. Nenavadna in čudma se nam zdi ta misel, ko smo vendar navajeni, da se vsakdo briga samo za svoje, čeprav neznatno premoženje. Čudna ali ne, toda gospodarski razvoj gre v tej smeri na obeh straneh tako-imenovane zavese in Pam ne ostane nič drugega, kot da ta razvoj upoštevamo im se prilagodimo, ali pa da ga preziramo in mirno čakamo, dokler nas ne bodo gospodarski velikani požrli. Majhna gospodarstva nimajo pri današnjih gospodarskih razmerah sploh nobene odporne sile. Ko so n. pr. razlastili prve kmete v Jeričlah pod pretvezo, da je treba graditi industrijsko luko v Žavljah. se kmetje, ki jih ta ukrep ni prizadel, niso zaradi tega niti najmanj razburjali, pač pa so se razburjali pozneje, ko so sami prišli na vrsto. Toda za protest in godrnjanje posameznih malih kmetov se bogati špekulanti prekleto malo brigajo! Ko sem si nedavno ogledoval gradnjo pove ceste - bližnjice v Rovtah sem po pomoti zašel v hišo kmeta, kateremu niso razlastili zemljišča za novo cesto, pač pa se je ta nesreča zgodila njegovi sosedi, ki je bila seveda zaradi te-vsa obupana. Ta neprizadeti kmet je za zadevo tako malo brigal kal0 za lanski sneg. In tako gre rakom ž’ gat eno posestvo za drugim . . . —od' 'km ta 1 biol srec Sre. v Vipavski ^ bi ., Ma kru T Sov biač ere OBETA SE OBILEN PRIDELEK GROZDJA V Goriških Brdih in . ._____ . lini letos grozdje dobro obeta. Sonč1; Cejc vreme je v zadnjem mesecu zore*) zelo pospešilo ip se bo zato trga* j kljub deževnemu poletju začela T stem času kot lani ,to je koncem se° tembra ali najpozneje v prvih dpf oktobra. Na;bolje kaže trta y B° in gornji Vipavski dolini, dobro pa ** Vivi di v drugih vinogradniških krajih. Irel mnenju kmetijskim strokovnjakov b tazj do na hektar površine pridelali ^ kop vprečno 6 tisoč kg grozdja oziroma hektolitrov vina. Na letino so ugot vplivala tudi zaščitna škropljenja ti peronospori in drugim rastlinsW _ boleznim. Le'os so v okraju precej ' loti boljšali protiperonsporno službo in pravili šest poskusov s škropljenjem večjih površinah. Vinogradniki V . dih so trto škropili tudi po oseml# v Vipavski dolini pa najmanj šes'# V sedanjem okraju gojijo trto na s# nih površinah 2.936 ha ter pridel8'. letno okrog 147 kvintalov grozdja 01 ško ' bosi roma 50 kvintalov na hektar. To je celih 10 kvintalov nad jugo lovansk1 povprečjem .toda še vedno man) J povprečja drugih vinogradnišk h dej (Italija 65,4 kvintalov, Francija “ kvintalov na ha itd.). Seveda velja to optimistično pof0? lo za kraje, ki jih ni prizadela 1® toča (prip. ur.). M. 0' PARADIŽNIKOVA MEZGA PARMA. Paradižnikova mezga v s‘ dih 150 Ur kg; dvakrat koncentrir3j v škatlah 200 g 225 lir kg, v ška( 500 g 190, v škatlah 5 kg 160, v ška 10 kg 155, Trikrat koncentrirana radižnikova mezga v škatlah 200 g v ška'lah 500 g 205, v škatlah 1 kg v škatlah 5 kg 175, v škatlah )0 170 lir kg. Kvotacije paradižnikove mezge dvigajo zaradi vedno večjega povf>(' sevanja. 11 j er ga gif spi gir ter nje Bo: rin bit Zer I Vrs di Pr; Vp: Gr sta slo nei trž tar det ki ka! izk 'er Sa teg Pii, Vo' šist Trs ške ga m Tat Vih bol boe lad tlo\ ge Vrr de ki b'Ž; trž; ?go faz ftie čak Kij 5p0 trž; S Ha iti )o 1 Va tak. Bri' bru tu j; sko P krm Sov ptie selj kaši Vid trai ie ■ iun ljuc R Diši -tl tavi .d8 tno resi dob K bik Ital tu ikei 8ov srno vrS! r£sr rT{( V ib V dile da bro bjil ga io ] ^del; ti*1 -g' Bro