GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 28 — Leto IV. Murska Sobota, 10. julija 1952 Cena din 6.— Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Petek — Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Trg zmage 5 — Poštni predal 52 — Čekovni račun: Narodna banka M. Sobota 541-90332-2 — Naročnina: celoletna 300 din, polletna 150 din. Četrtletna 75 din, mesečna 25 din — Tiska Mariborska tiskarna Izhaja vsak četrtek DOGODKI ZADNJIH DNI V petek je prispela v Jugoslavijo grška parlamentarna delegacija kot gost Ljudske skupščine FLRJ. V njej to zastopane vse stranke današnjega grškega parlamenta. Za nas Jugoslovane je ta dogodek velikega pomena predvsem iz dveh vidikov. Na eni strani se je s prihodom grških gostov zrušilo dosedanje nezaupanje, ki so ga kazale povojne grške vlade do Jugoslavije bodisi zaradi tragičnega razvoja povojne grške revolucije, bodisi zaradi graditve socialističnega družbenega reda v FLRJ, ki reakcionarnim vladam v Grčiji nikakor ni bil pri srcu. Na drugi strani pa pomeni sedanji obisk en dokaz več o trdni jugoslovanski politiki dobrih sosednih odnosov, Ta politika se je odražala tudi ob obisku avstrijskega zunanjega ministra dr, Gruberja, čeprav je bilo med FLRJ In Avstrijo vendarle več nerešenih in perečih vprašanj. Za zboljšanje grško-jugoslovanskih odnosov takih ovir ni. Jugoslovanske narode veže z grškim narodom vsa novejša zgodovina, od skupnih bojev zoper osmanskega sultana tja do borb zoper imperialistično avstro-ogrsko-nemško zvezo v prvi svetovni vojni in nacistično-fašistično zvezo v drugi svetovni vojni. Usoda obeh držav je povezana s krvjo. V preteklosti se ni nikdar dogodilo, da bi si narodi obeh dežel stali nasproti kot sovražniki. Razen tega so pred vojno obstajale ozke gospodarske vezi. Njih odraz je bila močno razvita trgovina čez svobodno jugoslovansko cono v Solunu. To stanje se v zadnjem času izboljšuje. Sedanja Plastirasova vlada je naredila konec dosedanjemu protijugoslovanskemu stališču njegovih prednikov. Naša vlada je izpremembe tega stališča z veseljem sprejela. Obisk grške delegacije Jugoslaviji, kakor tudi' nameravani poznejši obisk naše delegacije Grčiji, bosta dokaza, da je razvoj prijateljskih medsebojnih odnosov na najboljši poti. Po vesteh iz Trsta bodo te dni prispeli italijanski uradniki, ki bodo v duhu sklepov londonske konference zavzeli svoje položaje v civilni upravi anglo-ameriške cone STO. Italijanska vlada je imenovala na najbolj odgovorno mesto, t. j. na mesto političnega svetovalca, znanega iredentista in šovinista Diega de Castra, ki se je »izkazal« s svojimi protijugoslovanskimi članki in brošurami. Demokratični krogi v Trstu sodijo, da ga je italijanska vlada imenovala prav zaradi teh njegovih »odlik«. O imenovanju bosta odločali še vladi Velike Britanije in ZDA. Če jima je v resnici do medsebojnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, ne bosta smeli dovoliti, da pride na to važno mesto oseba, ki je povsem prežeta z nacionalističnimi strastmi in protijugoslovanskim duhom. Donavska komisija je končala svoje delo nekako tako, kakor smo pričakovali . Obravnavo jugoslovanskega načrta poslovnika je preložila na »eno od prihodnjih zasedanj«, vsekakor po napotkih iz Moskve in našim zahtevam nakljub. Na Donavi bo torej veljala tudi ‘še v bodoče beseda sovjetskega tajnika kot ukaz — podobno kakor veljajo besede »starejšega brata« v odnosih do kominformističnih satelitov. Medtem ko so predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije sprejeli v besedilo zahodnega odgovora Sovjetski zvezi nekaj manjših francoskih pripomb, se je položaj na Koreji — skorajda proti pričakovanju — malce izboljšal. Severna delegacija je sprejela ameriški predlog glede zamenjave ujetnikov, po katerem naj bi smatrali v se one, ki si ne žele repatriacije v domovino, kot civilne osebe. Na zahtevo severne delegacije pa so pogajanja okrog najnovejšega predloga tajna, ker imajo — kot trde v Panmundžomu — skrajno delovni značaj«. Četudi je Združeno poveljstvo še enkrat močno napadlo električne centrale ob reki Jalu, Peking ni izdal ukaza za ofenzivo, temveč se je samo omejil na protiameriške propagandne napade. Zahteve 13 arabskih in azijskih držav, da naj Generalna skupščina na izrednem zasedanju obravnava polkolonialno upravljanje Francije v Tunisu, ni naletela na preveč ugoden odmev. Doslej se je zanje izreklo le še devetnajst držav, medtem ko ostale molče. Arabski svet, ki je v celoti podpri tuniške prošnje, je vznemirila menjava vlade v Egiptu in notranja trenja v Transjordaniji. V Egiptu je prišel na krmilo kot naslednik Hilali paše Siri paša, ki je tudi »neodvisen« in ga tudi smatrajo za »strokovnjaka«. Sodeč po dosedanjih razgovorih si je pridobil zaupanje vajdistične stranke, ki je imela dosedaj absolutno večino v parlamentu. V Romuniji so spet pričeli z izseljevanjem. Podobno poročajo tudi iz Madžarske. Pred dnevi je končala svojo kariero Ana Pauker, ki jo je bukareštansko vodstvo razrešilo zadnje pomembne dolžnosti — zunanjega ministra. Tako jo je doletela usoda Trajčova, Slonskega in ostalih nekdanjih moskovskih ljubljencev, ki so stavili svoj podpis na resolucijo Informbiroja. Pokazala se je spet moskovska hvaležnost v najpopolnejši luči. Delovni kolektivi tekmujejo V ČAST VI. KONGRESA KPJ Člani partijske organizacije na gradbišču gradbenega podjetja »Konstruktor« v Lendavi so na zadnjem sestanku sklenili, da bodo v čast VI. kongresa Komunistične partije Jugoslavije sto- rili vse, da bi se tekmovalni duh, ki vlada v delovnem kolektivu, še povečal. Ta kolektiv tekmuje že dalj časa v delavskem upravljanju podjetij. V zadnjih štirih mesecih si je že osvojil prehodno zastavico Republiškega odbora Zveze sindikatov Slovenije. V novem tekmovanju pa bo pod vodstvom partijske in sindikalne organizacije vse planske naloge na gradbišču pravočasno in dobro izpolnil. —ek. Slatinsko podjetje Radenci. — Člani naših sindikalnih podružnic so pred dnevi začeli tekmovati v čast šestega kongresa naše Partije. Med drugim so sklenili, da bodo v tekmovalnem obdobju povečali proizvodnjo in poslali delovnim ljudem kar največ zdravilne tekočine, do maksimuma izkoristili zmogljivost posameznih vrelcev, podvojili skrb za izobrazbo delavcev in pomagali delavskemu svetu, da se bo kar najbolj uveljavil pri upravljanju podjetja. Zmanjšali bodo tudi lom steklenic in tako odpravili nepotrebne izdatke. Pogovorili so se o požarni varnosti v podjetju in ugotovili, da so zaradi večjih zalog slame, zamaškov in drugih lahkovnetljivih potrebščin v stalni nevarnosti pred požarom. Zato bodo poučili vse delavce, kako je treba uporabljati gasilske naprave in gasiti požar in pomladiti gasilsko društvo z novimi člani-delavci. Tekmovanje bo usmerjala posebna komisija, ki so jo izvolili na zadnji seji odbornikov sindikalnega vodstva. Državno kmetijsko posestvo Črnci. — Naša sindikalna podružnica je pred kratkim dobila pohvalno diplomo v znak priznanja za dosežene uspehe na področju kmetijske proizvodnje in izobraževalnega dela med člani. Zasluženo priznanje jih bo brez dvoma vzpodbudilo, da bodo s tekmovanjem nadaljevali in se tako najlepše oddolžili svoji Partiji. Radgona. — V torej, 1. julija, so pri nas zborovali predsedniki vseh sindikalnih podružnic, ki spadajo v delokrog radgonskega krajevnega sveta sindikatov. Pogovorili so se predvsem o organizacijskih zadevah in se odločili, da bodo tekmovali na čast partijskega kongresa. Delavci bodo na sindikalnih zborovanjih sami odločali, kje in kako bodo tekmovali, upoštevajoč naravo dela v posameznih podjetjih. Sindikalni svet bo tekmovanje samo usmerjal. Dober vinski pridelek je poleg ugod nega vremena odvisen tudi od pravilnega in pravočasnega škropljenja vinske trte. Na sliki: vinogradnik škropi. Maršal Tito obiskal Niš V nedeljo je obiskal Niš Maršal Jugoslavije, Josip Broz Tito. To je prvi obisk Maršala v Nišu. V mestu ga je pričakala množica več deset tisoč prebivalcev Niša in okolice. Burno pozdravljen je maršal Tito govoril prebivalcem Niša v nedeljo popoldne. PRED DNEVOM LJUDSKE VSTAJE V Ljutomeru se je pred kratkim sešel štab za organizacijo patruljnih pohodov pred Dnevom ljudske vstaje. Po načrtu, ki ga je osvojilo okrajno vodstvo Zveze borcev, bo v tej obrambni manifestaciji sodelovalo več bojnih patrulj, v katerih bodo prevladovali bivši borci in aktivisti ter mladinci predvojaške vzgoje. V nedeljo, 13. julija popoldne bo krenila prva patrulja iz Bučkovec v smeri Moravci—Vogričevci. V Cezanjevcih se bo srečala s patruljo, ki bo prišla iz Križevec, in se za eno uro ustavila pri Ribičevem mlinu, kjer je okupator ustrelil več zavednih Slovencev. Tu bo tudi komemorativna slovesnost s krajšimi spominskimi nagovori. Po počitku bo patrulja nadaljevala pot proti Ljutomeru, kamor bodo v večernih urah prispele tudi stranske patrulje s Kostanja in Ivanjkovec. Bojna patrulja iz Razkrižja bo pri bistriškem mlinu ob Muri pričakala borce iz Prekmurja in jim v boju odvzela zastavico. Z njo bo proti večeru prikorakala v taborišče, kjer bodo logorovali bivši partizani. Znano je, da bo taborišče v bližini Ljutomera, vendar so natančni podatki še vedno zaviti v meglo. To zahteva partizanska taktika vojskovanja! V noči od 13. na 14. julij bo partizansko taborišče napadeno po »sovražnikovih« enotah, ki jih bo vodil rezervni oficir Jureš. Kdo bo zmagal, bomo videli! Vodja obrambe tov. Oražen zatrjuje, da se bodo taborniki krepko postavili v bran napadalcu. V ponedeljek bo v Ljutomeru svečan sprejem patrulje, ki bo nadaljevala pot proti Radomerju. Tu bodo frontovci pogostili bivše borce in skupaj z njimi obiskali partizanske družine. Ko se bo odpočila, bo nadaljevala pot po Kotnikovem bregu v Ilovce, Hermance in Vinski vrh. Na tej poti bo morala biti previdna, saj se bo srečala s »sovražnikovimi« zasedami, ki bodo prežale na plen — na zastavico! Na Vinskem vrhu se bodo ustavili pred spomenikom padlih borcev in obudili spomine na partizansko življenje. Šele v Ormožu bodo zastavice izročili ptujski patrulji. Druga bojna patrulja pa bo v Radencih prevzela zastavico iz rok bojnih sotovarišev mursko-soboškega okraja. Radgončani jo bodo dostojno sprejeli in pogostili. Odtod bo krenila dalje proti Negovi in Benediktu, kjer bo slovesna predaja zastavice. Razumljivo je, da bodo tudi. to patruljo presenetili »sovražnikovi« vojaki v zasedah. Zaradi tega jo čakajo ostri boji, katere bo morala odločiti v svojo korist, če bo hotela obdržati trobojnico. Slavno obletnico vseljudske vstaje slovenskega naroda pa bodo proslavili v vseh večjih krajih. V središčih občin pa bodo na predvečer priredili svečane akademije. Skoraj povsod bodo kurili kresove. V Ljutomeru bo 20. julija nastopila tudi dramatska skupina iz apaške občine z Borovo dramo »Raztrgane!«, ki prikazuje življenje partizanov in izdajalcev v narodnoosvobodilnem boju. Spomenik padlim borcem v Rogaški Slatini je odkril tovariš Boris Kidrič Več tisoč ljudi se je zbralo v nedeljo v Rogaški Slatini, ob odkritju spomenika padlim borcem in talcem NOB. Proslavi so poleg predsednika Gospodarskega sveta vlade FLRJ Borisa Kidriča, podpredsednika vlade LES Ivana Mačka in dr. Marjana Breclja prisostvovali še številni ugledni gostje. Toplo pozdravljen od množice je spregovoril tovariš Boris Kidrič, ki je v svojem govoru poudaril vlogo Rogaške Slatine v predvojni dobi in delo Komunistične partije na tem področju. Po odkritju spomenika so zbrane množice navdušeno sprejele odločitev občinskega ljudskega odbora Rogaška Slatina, ki je imenoval rojaka Borisa Kidriča in narodnega heroja polkovnika Sekirnika za častna občana. 7. julij — praznik LR Srbije Po vsej Srbiji so v ponedeljek slovesno proslavili obletnico vsesplošnega ljudskega odpora Srbov proti okupatorjem. Poleg številnih kulturnih prireditev, izletov, komemoracij na grobovih padlih borcev in talcev, so številne organizacije Zveze borcev izvedle vrsto uspelih pohodov in obiskov krajev partizanskih borb. ZA ZDRAVO RAST in razvedrilo naših najmlajših Šolskega leta je konec, Učilnice so se zaprle, njih mali gostje, pionirji, so se razšli po svojih domovih, ta z dobrim, drugi z manj zadovoljivim uspehom, a vendar domala vsi vedri, veseli, polni pričakovanj, kaj jim bodo prinesle počitnice. Jeseni, ko se bodo spet sešli sveži, odpočiti in bistrih glav, pripravljeni na nove šolske skrbi, bo nekaj dni prešlo v sproščenih razgovorih in pripovedovanju o veselih, prijetnih počitnicah. Dolžnost vseh roditeljev in starejših je, da poskrbe našim najmlajšim v času šolskih počitnic za prijeten oddih, zabavo in razvedrilo, da bodo tako lažje in s še večjo voljo pristopili k učenju in si nabirali koristne nauke in znanje za bodoče življenje. V ta namen prirejamo že vsa leta po osvoboditvi za otroke letovanja, pionirska taborjenja, otroške kolonije; nudimo jim oddih na morju in planinah. Tudi letos nismo šli preko tega. Tako življenje je za naše najmlajše vsestransko koristno. Poleg oddiha in prijetnega razvedrila, kar jim nudijo tako preživele počitnice, se v družnem življenju krepita medsebojno tovarištvo in volja za premagovanje ovir in vsakdanjih težav; učvrščuje se zdravje, telo in razum. Že dobrih deset dni je poteklo, odkar so odšli iz Sobote prvi. Blizu 70 pionirjev veselo preživlja počitnice v počitniški koloniji v Framu pri Mariboru. Odšli so večinoma otroci iz Sobote in Lendave. V drugi izmeni, po 22. juliju, jih bo odšlo prav toliko. Okrajni pionirski svet pripravlja pionirsko taborjenje v Šalovcih za okrog 70 otrok. Vsak pionirski štab bo poslal po enega. Mestni odbor AFŽ v Soboti pa pripravlja dnevna taborjenja pionirjev. Tu so priskočili na pomoč tudi soboški pionirji sami. Pionirski odred »Kajuh« je prispeval za dnevna taborjenja 20.000 dinarjev. Tudi telesno-vzgojno društvo »Partizan »v Soboti je z razumevanjem vzelo delo v roke. Plavalna sekcija društva pod vodstvom tovariša Eda Gregoriča je priredila plavalni tečaj za pionirje. Vsak dan od devetih do dvanajstih opoldne se urijo mladi plavalci in neplavalci v bazenu soboškega kopališča. Že prvi dnevi plavalnega tečaja so privabili v vodo 50 gibčnih pionirjev. RADENSKA VODA zdravi bolnike že 70 let V dolini severozahodnega vznožja slovitih Slovenskih goric leži naselje Radenci s pridevkom Slatina. Da se naši delovni ljudje radi spominjajo tega kraja, je zasluga mladega študenta Karla Hena, ki je leta 1833 na svojem potovanju po teh krajih prisluhnil podzemskemu bobnenju. Slutil je, da se v nedrjih zemlje pretaka zdravilna voda, zato ni odnehal, dokler mu na Dunaju niso dovolili, da lahko prične z delom. Leta 1869 so že pričeli zajemati vodo, nakar so preizkusili njeno zdravilno moč, in jo leta 1871 dali prvič v prodajo. To je bil šele začetek! Treba je bilo postaviti modema poslopja in opremiti vrelce s primernimi napravami, ki so omogočile izkoriščanje tega zemeljskega zaklada. Zgodovinski podatki kažejo, da je naslednik dr. Karla Hena — njegov sin Roman — dokončal veliko delo svojega predhodnika in leta 1882 odprl zdravilišče, v katerem so začeli uporabljati vodo za zdravljenje s pitno kuro. Sprva malo naselje je čedalje bolj rastlo, ime »Sla-tina-Radenci« pa je prodrlo v širni svet. Nedaleč od reke Mure so zrastla moderna poslopja. Leto 1937 imenujejo »leto modernizacije slatinskega obrata«. Takrat so postavili malo in veliko terapijo, vili »Elmina« in »Olga« ter restavracijo »Park«. V stari Avstriji in bivši Jugoslaviji so se v tem zdravilišču sprehajali le premožnejši ljudje — večinoma domači in tuji mogotci ter kapitalist — pa tudi menjajoči se lastniki koristnega obrata so neprestano bogateli na račun žuljev delovnih ljudi, ki so pod težkimi pogoji črpali zaklad iz zemeljskih nedrji Šele z narodno osvoboditvijo je tudi v ta kraj posijalo sonce svobode in delavskega ponosa. Kolektiv, ki je prevzel od okupatorja razdejane naprave in objekte, se je v povojnih le-, tih zagrizel v delo, obnovil in. moderniziral obrat, tako da lahko danes sprejme na stotine gostov.. Za obnovitvena dela so porabili nad 11 milijonov investicij. Potrošnja radenske vode se je pri nas silno povečala. Zato so delavci pridno tekmovali in poslali delovnim ljudem na milijone steklenic z zdravilno tekočino. Ne samo tri srca — Radenci, Boračevo in Petanjci — ves bazen je bogat na neizčrpnih virih zdravilne vode. Poleg glavnih vrelcev je v Radencih in v bližnji okolici še 13 vrelcev, ki jih trenutno ne izkoriščajo, čeprav spadajo v zaščitno področje. Ponos zdravilišča je »Vilma« vrelec, ki sodi s stekleno »pitno dvorano« med najlepše zdravilne objekte v Evropi. Da! Zlato žubori in se pretaka po ceveh v beli dan, kjer z bogatimi sestavinami natrija, ogljikovega trioksida, klora itd vrača zdravje stoterim bolnikom, ki bolujejo na srcu, ledvicah, živčevju... Slatinsko zdravilišče ima veliko bodočnost, saj so tu neizčrpni zakladi blagodejne tekočine, ki jo zdraviliščni prebivalci predobro poznajo; pod skrbnim nadzorstvom zdravnikov-veščakov jo uporabljajo za kopeli ali pa kot pitno zdravilo. Danes srečamo tod brate z juga. delovne ljudi, ki si iščejo zdravje v zdravilni moči žuboreče prijateljice, v prijetnem okolju sredi iglastega gozdička. Čedalje več gostov prihaja v ta prelepi kraj. Primerjajmo obisk z nekaterimi statistič- nimi podatki, ki nam pokažejo, da je leta 1882 obiskalo zdravilišče 97, leta 1913 366, leta 1937 2260, leta 1947 3408 gostov in so v letu 1950 dosegli edinstveni rekord: 5855 gostov. Že skromni podatki nam torej povedo, da je radensko zdravilišče postalo prava ljudska ustanova, v katero zahajajo ljudje vseh slojev, ne glede na premoženjsko zmogljivost. V sedemdesetih letih so našteli nad 25 tisoč gostov. Ta pomembni praznik bodo delavci radenskega zdravilišča in slatinskega podjetja dostojno proslavili. Sindikalna organizacija obeh ustanov bo 12. in 13. julija priredila vinsko razstavo s poskušnjo najboljših štajerskih vin, kuharsko razstavo, meddruštvene avto-moto dirke, slavnostni koncert v prostorih kavarne in veliko tombolo. Za prireditev je veliko zanimanje v naši republiki in vsej državi. Uprava zdravilišča dobiva vsak dan nove prijave delovnih kolektivov in posameznih izletnikov, ki bodo tokrat obiskali svoje delovne tovariše v tem življenjsko važnem rudniku in se z njimi veselili pridobitev leta 1882 in velikih delovnih zmag, ki jih je delavstvo doseglo v povojnem času. KRATKE VESTI NA PALIČU PRI SUBOTICI je bil prvi madžarski kulturni festival v Vojvodini. V nedeljo, 29. junija je bilo v okviru festivala veliko ljudsko zborovanje, na katerem se je zbralo nad 30.000 ljudi iz Subotice in drugih krajev Vojvodine. Zbranim je govoril član Politbiroja CK KPJ tov. Mola Pijade. Z zborovanja so poslali maršalu Titu pozdravno brzojavko, v kateri zagotavljajo svojo pripravljenost za obrambo svobodnega in srečnega življenja v socialistični Jugoslaviji. NOVI ZAKON O SOCIALNEM ZAVAROVANJU, ki ga pripravljajo, ho vključil v zavarovanje tudi člane kmečkih delovnih zadrug. 0 podrobnostih še razpravljajo. VREMENSKA NAPOVED za čas od 10. do 16. julija Pogoste kratkotrajne padavine, oz. nevihte; v splošnem pa ugodno, oz. lepo vreme. Okoli 17. julija močnejši dež. Po 17. juliju zopet lepo vreme. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 10. julija 1952 KOLORADSKI HROŠČ napada nove krompirjeve nasade KZ, kdaj se boste resno spoprijeli z njim? V soboškem okraju so doslej odkrili na 33 njivah koloradskega hrošča. Ta uničevalec krompirja se je razširil po poljih ob Muri od Lendave do Tišine. Najbolj okužena je lendavska občina, kjer so odkrili hrošče, ličinke in jajčeca na 16 njivah. V črensovski občini so odkrili okužbe na štirih njivah, v Beltinskih na treh, v polanski na treh in v soboški na eni njivi. Dne 1. julija pa so odkrili koloradskega hrošča na treh njivah gaberske občine, 4. julija pa na treh njivah tišinske občine. To pomeni, da se kljub vsem ukrepom in uničevanju koloradski hrošč še vedno širi. Doslej so našli in seveda tudi uničili 65 hroščev, 2960 ličink in 1729 jajčec. Gotovo pa niso odkrili vseh, kajti nekateri ljudje so bili pri pregledih zelo površni in so šli na polje le zato, ker so morali. To potrjujejo primeri, ko so ponekod krompirjevega zajedalca odkrili kmetovalci le slučajno, ko jim je objedel že precej krompirjevega zelišča, brez katerega ne more rasti. Šele takrat so se zresnili, ko je že bil — kot včasih rečemo — ogenj v strehi, in se zavedli nevarnosti, ki jim grozi. Nevarnost se z vsakim dnem veča kljub škropljenju okuženih In okoliških njiv. Doslej so poškropili s strupom zoper koloradarja v soboški, lendavski, polanski in črensovski občini nad 10 hektarov s krompirjem zasajenih njiv. Sedaj so začeli škropiti še v gaberski občini. V tišinski občini pa so opražili čez 4 ha njiv s »pepeinom«. Taka borba proti koloradskemu hrošču pa bi bila uspešna šele tedaj, če bi sodelovali vsi kmetovalci, ne le tisti, ki so na svojih njivah že našli hrošče in ličinke. Hrošč se lahko z vsakim dnem pojavi na poljih, kjer ga včeraj še ni bilo. Če ga pravočasno ne odkrijemo, bo samica znesla več sto jajčec, iz katerih bo prilezlo na stotine ličink; če še teh ne uničimo, bo čez nekaj tednov toliko novih hroščev. Prav v tem času, v juliju, bo iz zemlje prilezla druga generacija hroščev — čeprav se v manjši meri najdejo hrošči vse leto. Zatiranje in uničevanje koloradskega hrošča je važna naloga množičnih organizacij; predvsem organizacije OF morajo pomagati s pojasnjevanjem nevarnosti. Še bolj bi morale sodelovati splošne kmetijske zadruge, katerih glavna naloga je, izboljšanje našega kmetijstva in zaščita pred zajedavci. Vodstva kmetijskih zadrug po okuženih vaseh pa se premalo zmenijo za to ali sploh nič. Tako še vedno leži glavno breme na ljudskih odborih in na gospodarskem odseku pri OLO, ki morajo sami organizirati škropljenje. Ali naše kmetijske zadruge niso dorasle tej nalogi? Ali podcenjujejo nevarnost? Ali ne bodo člani razočarani nad tako zadrugo, ki ne bo nič naredila? Sicer pa, o tem bi morali odločati vsi člani, ne le odbor, ter zadružno organizacijo uporabiti za organizirano borbo proti koloradskemu hrošču kakor tudi vsem drugim škodljivcem svojih polj. V Apaški kotlini so se že... 30. junija je našel mali kmet Mihael Peterka iz Mahovec pri pregledu svojega krompirja nekaj krompirjeve trave objedene. Sumil je, da je to povzročil koloradski hrošč. In res je pri podrobnem pregledu našel več hrošče-vih ličink. Več teh ličink je takoj uničil. nad 30 pa jih je prinesel na občinski ljudski odbor v Apače. Kmeti e so radovedno in začudeno prihajali si ogledovat tega krompirjevega škodljivca. Gotovo se v bodoče ne bo noben kmetovalec jezil zaradi pregleda krompirišč, kar se je doslej ponekod še dogajalo. V nedeljo se je lahko vsakdo prepričal, da koloradski hrošč v Apaški kotlini ni več šala. Ta lahko povzroči ogromno škodo, kajti v tem kraju pridelujejo mnogo krompirja. Poplah, ki ga je povzročil koloradski hrošč v Apaški kotlini, se iz dneva v dan ublažuje, hkrati pa izginjajo žarišča okužb prav zaradi uspele zatiralne akcije. Smelo lahko trdimo, da se kmetje nikjer v Sloveniji niso tako zavedali njegove nevarnosti, kakor zavedni apaški zadružniki-kolonisti. Prav socialistični sektor, ki ima okrog 200 ha zemlje z rastočimi rastlinami semenskega razmnoževalnega krompirja, je takoj v začetku okužbe začel ukrepati proti nevarnemu škodljivcu. Ljutomerska okrajna zadružna zveza je na signal zadružnikov poslala v Apaško kotlino svojega strokovnjaka Janka Sitarja, ki jim je praktično pokazal, kako je treba zatirat koloradarja. Krompirjeve rastline oprašujejo z zaščitnim sredstvom »Paniokranom«. Na 1 ha uporabijo 8 kg učinkovitega zaščitnega sredstva, v eni uri pa opražijo nad 4 ha krompirišč. Poleg tega škropijo še z arzen atom Pri nabavi zaščitnih sredstev jim je izdatno pomagal okrajni ljudski odbor v Ljutomeru. Borba proti hrošču se neprestano nadaljuje, zato upamo, da bodo okužbe v tem predelu popolnoma izginile. (-e) Beseda naših bralcev Pozdravljeni maturanti! Veliko delo ste končali. Za Vami je trenutek, ki ste ga vsi tako željno pričakovali. Veseli se vračate v razne kraje, kjer boste preživeli zadnje dijaške počitnice. Za vselej zapuščate najlepšo dobo svojega življenja — dijaška leta. Zapuščate mesto, kjer ste v spremstvu Darwina korakali v prirodo, La Placeom in Kopernikom v vsemirje, Aleksandrom Velikim preko Male Azije v Afriko, Matijem Gubcem v krvave borbe in tov. Titom skozi revolucijo v svobodo. Seznanili ste se z velikimi geniji človeštva: Marxom, Engelsom, Leninom in drugimi, ki so Vam s svojimi deli povedali samo resnico, Vam prikazali nastanek in razvoj človeštva skozi vse stopnje človeške družbe. Mnogo ste se naučili in spoznali iz znanosti in kulture. Zanimalo Vas je vse, a še posebej Vas je zanimala neka stvar, za katero ste se že ali se še boste odločili. Vaše sanje o inženirjih, zdravnikih, profesorjih se bodo začele uresničevati. Čez nekaj mesecev krenete na novo pot za pridobitev svojega poklica. Vsak želi biti srečen in zadovoljen, zato že sedaj o tem razmišlja, Treba se je dobro pripraviti. Kako pa? Odgovor ni težak. Premišljevati in iskati pravo pot, na katero boste kmalu krenili. Sprejemajte nasvete, a odločajte sami. Ne dovolite, da Vam drugi vsiljujejo svoje mnenje, kajti gre za Vas, za Vašo bodočnost. Pri tem pa ne pozabite, da ste se šolali v socialistični domovini, ki Vam je dajala možnosti in nudila pomoč — če je bila potrebna —, da ste lahko uspešno končali. Spomnite se nazaj na leta okupacije in na predvojno Jugoslavijo. Ali je takrat mogel vsak študirati? Težko je bilo to doseči, ne tako kot danes. Prav zato se morate čutiti dolžne s svojim delom koristiti domovini, skupnosti. To dosežete na ta način, da si izberete tak poklic, v katerem boste srečni Vi, in boste koristili delovnim ljudem, domovini, s katerim boste pomagali pospeševati njeno gospodarstvo; ne pa takega, od katerega ne bi imelo koristi delovno ljudstvo, s katerim bi pa morda zadovoljili nekatere svoje znance in sorodnike. Ne dovolite, da bi tudi letos padla sramota na Vašo šolo, da bi tudi letos imeli med sabo odpadnike, ki bi krenili s poti, po kateri so hodili dolgih osem let, in pozabili na svoj dolg domovini in ljudstvu. Dobro premilite! Ne pozabite, da le s pravilno izbiro poklica lahko najdete zadovoljno in srečno bodočnost ter koristite našim delovnim ljudem in vsemu naprednemu človeštvu! Mnogo uspeha v izbiri Vam želita Vanja in Feri. Nasi fantje pri vojakih za Prekmurski teden Prekmurski fantje, ki smo na odsluženju vojaškega roka daleč od svojega rojstnega kraja, radi zasledujemo v našem časopisu dogodke v domačem kraju. Zanima nas marsikaj, vse, najbolj pa priprave za Prekmurski teden. Na njem bodo mnoge stvari, kar bi tudi nas zanimalo si ogledati. A še rajši bi na njem nastopili tudi sami v skupinah naših mladinskih aktivov. Žal, tega zaenkrat ne moremo, zato le v časopisu zasledujemo priprave mladinskih aktivov in v zvezi s tem tekmovanja po občinah. Ob tej priliki pozdravljamo vse prekmursko ljudstvo, ki se pripravlja za Prekmurski teden, posebno pa mladince iz vsega Prekmurja in jim želimo mnogo uspehov v kulturno-prosvetnem kakor tudi fizkulturnem in drugem delu. Mladi vojaki iz Sarajeva, v. p. 7367: Emil Peček, Krnci; Štefan Panker, Noršinec, Stefan Seršen, Vančavas; Ludvik Sever, Puževci; Mihael Sever, Poznanovci; Martin Pozderec, Melinci; v. p. 8788: Ludvik Jošar, Križevci; Ernest Omar Rankovci; Franč Kolmanko. Skakovci; Bela Marič, Bodonci; Elemer Vereš, Berkovci; Josip Gomboc, Cankova; Josip Kornhazer, Topolovci, in Ludvik Podlesek, Šalamenci. Stara navada - železna srajca V Gornji Radgoni na Delavski cesti št. 4 prebiva stari skopuh in izkoriščevalec malih, ljudi — gospod Josip Škrlec — znan že izza stare Jugoslavije po bajnem bogastvu, ki si ga je kot veletrgovec in tovarnar nagrabil iz nemočnih rok svojih žrtev. Toda to je bilo takrat, ko so njemu in podobnim cvetele rožice... Stari ljudski pregovor pravi: »Stara navada — železna srajca«. Taisti gospod Škrlec ki je nekoč odiral uboge ljudi, se je krčevito oprijel tega ljudskega izročila. Ko se trka na prsi in se hvali, češ da je mnogo prispeval za socializem (morda misli na vinograd, posestvo in hišo v Mariboru, kar vse je prodal ali pa oddal v najem tik pred nevihto — očitno iz strahu pred silami socializma), še vedno ni pozabil na pohlevne ovčice, ki se stiskalo v njegovih bajticah. Najprej, je prišel pred nje s tole kalkulacijo: »V bivši Jugoslaviji (domovini prostosti za veletrgovce in tovarnarje) sem dobil na račun najemnine za eno malo sobico in shrambico kar 80 din. Veste, kaj to pomeni? Takrat sem za ta denar kupi) 8 kg jedilnega olja. Zato ne odstopim od moje zahteve in vas rotim, da mi plačate 4 tisoč din na leto. Kaj hočete, tako pokažejo računi?!« — Razočaran je moral ugotoviti, da nek-dai tako pohlevnih ovčic ni mogel spraviti na led. Uvidevši, da jih ne bo prepričal o umestnosti svojega predloga, je zahteval, da mu morajo vsak dan nositi vodo iz sosednjega vodnjaka, ker svojega neče dati očistiti. Pomislite: 73-letna ženica Genovefa Štruklova, ki boluje na ledvicah in težko diha, se mora pehati s 50-litrskimi lonci vode navkreber po bregu, mora na ukaz pomagati na gospodarjevem vrtu, čeprav gre za težja dela. Objokana je nekoč prosila Škrleca, da bi ji prizanesel zaradi bolezni in starosti, toda vse zaman. Skrlec je ostal Skrlec! Še hujša je njegova žena Terezija, ki je nekoč pograbila starko Genovefo za krilo in jo s silo odvlekla na vrt. čeprav le-ta komaj prestavlja noge. Najemniki pa si moralo kljub visoki najemnini sami popravljati stanovanjske prostore, beliti stene itd. Škrlec ne more dovolj prehvaliti »zlate« Amerike, od koder dobiva razno dragoceno drobnarijo, s katero potuje po deželi in jo prodaja z mastnim dobičkom. Zdaj pa recite, da ni trgovec? Da ga ne bi poštarji ukanili, se v njihovem uradu privošči kaj nenavadnega postopka, t. j. tehtanja paketov. Morda dvomi v poštenost naših poštnih uslužbencev? Zgodbo v volku in ovčicah ne bi bilo treba pogrevati, če bi se kdo pobrigal za usodo Škrlečevih najemnikov, ki zahtevajo, da v zadevi posreduje stanovanjska komisija in na licu mesta določi višino najemnine v denarju. Zakaj pa imamo zakone? Prav gotovo ne za to, da bomo z njimi božali Škrleca, marveč za to. da bomo zaščitili koristi nekdanjih izkoriščancev. Čas je že, da postrižemo peruti Škrlečevemu gospodstvu in diktaturi nad bivšimi viničarji! L. L. Kaj delamo učiteljiščniki v počitnicah Komaj smo učiteljiščniki končali izlete in pouk. že smo se pripravljali za plavalni tečaj, za taborenje, za vodiče v pionirskih kolonijah in otroških vrtcih. gremo pa tudi v delovno brigado. Plavalni tečaj je bil v Novem Vino- dolu. kakor lansko leto. Tečaj je bil za I. letnik. Poleg tega, da so se naučili plavati, jim je tečaj služil za umski počitek in telesno okrepitev. Spoznali so tudi prirodne lepote Jadrana. Dijaki in dijakinje III. letnika so taborili v Savinjski dolini, na lepem prostoru v Seščah, kjer so taborili prejšnja leta številni taborniki in skavti. Prvi dan so si uredili taborišče, ki je od treh strani obdano z gozdom, le vzhodna stran, kjer se po dolini vije reka Savinja, je odprta. Življenje v taboriščih je bilo pestro, imeli so številna predavanja o taborjenju, izletih, plavanju itd. Kar so se pri predavanju naučili, so izvedli v praksi: uredili so si taborišče, hodili na izlete na Mrzlico, v Sv. Peter itd. V Savinji so se kopali in izboljšali stil plavanja. Zelo živahne so bile odbojkarske tekme med »kačami« in »medvedi«. Številčno zmago imajo sicer »kače«, moralno pa so popolnoma zmagali »medvedi«. Taborniki smo hvaležni vsem, ki so nam pomagali pri taborjenju, posebno pa tov. prot, Bregantu, tov. prof. Hartmanu in tov. ravn. Novaku! Ho. Več discipline v strelske družine V Prekmurju je strelstvo zelo razvito. Strelci so že večkrat pokazali svoje uspehe na raznih meddružinskih in okrajnih tekmovanjih. Med najboljšimi so gotovo Zenkovci, Sobota, Brezovci, Vaneča, Grad itd. Imamo pa tudi strelske družine, ki svojih nalog niso razumele. Dogajalo se je celo, da so zlouporabljali municijo in kršili strelska pravila. Tak slučaj se je dogodil v Šalamencih, kjer je sekretar družine z nekaj svojimi »prijatelji« streljal po gozdu in poškodoval drevje. To svoje dejanje, nevredno zrelega človeka, je zagovarjal s tem, češ streljal sem v drevje, ki je last mojega očeta. Je pomislil, kaj pravijo strelska pravila? Njegova odgovornost kot voditelja je še večja, kajti municijo so uporabili v nedovoljen namen. Za tem ne zaostajajo mnogo Bodonci, kjer so strelci obešali lonce na drevje in vanje streljali. Nekateri strelci so ponekod, čeprav v manjši meri, streljali divjačino in slično. Take primere je treba primemo kaznovati, v vodstva pa zbirati sposobne ljudi. Mladino je treba seznanjati s sestavo orožja; to Je prvi korak k uspehu. Pritegniti je treba tudi žensko mladino in vse člane poučevati ter vzgajati z dobrimi predavanji. Napake, od katerih sem nekatere nakazal, je treba odpravljati in se jih popolnoma iznebiti. Poudariti moram, da so nekateri naši dobri strelci kot Jonaš iz Vaneče, Hodoščak in Barbarič iz Zenkovec, Bukvič in Novak iz Brezovec itd. premalo storili v svoji okolici za razširitev družin in izboljšanje discipline v njih, kar bi povečalo celotne uspehe. Prepričan sem, da imajo ti strelci dovolj izkušenj in da bodo — v kolikor še niso — storili vse za dobro vodstvo in delo svojih strelskih družin. Ladislav Horvat Teden domačega tiska v ljutomerskem okraju Jože Kupljen iz Križevec je pridobil nad 50 novih naročnikov Po podatkih, ki jih dobiva okrajni odbor Fronte v Ljutomeru, se kmečki ljudje na podeželju radi naročajo na domači časopis »Ljudski glas«.. Posamezni občinski odbori Fronte so že pred tednom domačega tiska sklicali zastopnike vaških organizacij in se z njimi posvetovali, kako bi najbolje izvršili svojo dolžnost do frontnega glasila. Skoraj povsod so se odločili, da bodo obiskali frontovce in jih pridodobili za nove naročnike. Tudi gasilci in člani sindikata se zelo zanimajo za svoj časopis. V prostovoljni gasilski četi slatinskega podjetja Radenci so o »Ljudskem glasu« razpravljali na množičnem sestanku. Za redne naročnike se je priglasilo več članov. Na dan 6. julija, ko o tem poročamo, se je v pisarni okrajnega odbora OF oglasil tov. Jože Kupljen iz Križevec pri Ljutomeru, ki je pridobil 50 naročnikov »Ljudskega glasa«! Ko smo ga vprašali, kako je prišel do takega uspeha, nam je odgovoril: »Potrkal sem na marsikatere kmečke duri in ljudje so mi radi odprli Nihče ni odklonil moje ponudbe, da ga uvrstim med redne naročnike domačega časopisa. Nasprotno! Naši ljudje ga dobro poznajo in radi prebirajo.« Približno tako pa bi znali povedati tudi Alojz Filipič iz Bučkovec, Rudolf Šafarič iz Vidma ob Ščavnici in poštni sel Silvo Kolmanič iz Ljutomera, ki so se tega dne oglasili s 35 naročilnicami. Posnemajte jih! Prilaščanje zadružnih pridelkov je neodpustljiv greh V zadnjem času se množijo tatvino zadružnih pridelkov v nekaterih kmečkih delovnih zadrugah v ljutomerskem okraju; posamezniki, zlasti ljudski oblasti nenaklonjeni zadružniki, si samovoljno lastijo pravice, ki še vedno pripadajo vsej skupnosti v zadružni enoti. Reorganizacijo v kmetijskem zadružništvu si tolmačijo kot odstopanje od splošnih zadružnih načel, mislec, da je napočil čas, ko lahko nemoteno kradejo imovino in pridelke, ki so plod neumornega dela poštenih zadružnikov, povečini bivših malih posestnikov in brezzemljašev. Ali se naj pridni zadružniki odpovedo sadovom napornega dela? Prav na to vprašanje je treba odgovoriti vsem tatovom zadružnega imetja z odločnim glasom: ne! Zadruge so še vedno pravni lastnik letošnjih pridelkov, s katerimi bodo lahko svobodno razpolagale v korist vseh zadružnikov ne glede na to, da se ponekod porajajo težnje po izstopanju iz zadružnih gospodarstev. Ker je tatvino zadružnih pridelkov smatrati za družbeno nevarna kazniva dejanje« ki rušilo človečanski in socialni odnos do delovnih zadružnikov, je razumljivo, da bodo ljudski organi energično preganjali vsakogar, ki bi se hotel igrati z znojem in žuljavimi rokami sozadružnikov. Tako se je zgodilo tudi Alojzu Novaku, Antonu Kolblnu, Jožetu Milsetu in še nekaterim članom kmečke delovne zadruge iz Noršinec, ki so pred kratkim sedeli na zatožni klopi in se pred senatom ljudskega sodišča v Ljutomeru zagovarjali zaradi tatvine zadružnega sena. Vsi obtoženci so bili pravočasno opozorjeni, da ne smejo pospravljati sena v svoje shrambe, ker je pridelek lastnina vseh članov zadruge. Kljub pismenim opominom zadružnega vodstva so odšli na travnike, pokosili travo in posušeno seno zvozili na svoje domačije. Zadruga je zaradi njihove samovolje utrpela nad 120 tisoč din škode, da ne govorimo o moralni škodi, ki so jo prizadejali vsem delovnim zadružnikom. »Cvetka« med obtoženci je bil Alojz Novak, ki si je privoščil kar 3 tisoč kg zadružnega sena, niemu pa sta dorastla tudi Kolbl in Milseta, ki sta soudeležena pri tatvini s 4000 kg pridelka. V njihovi družbi je bila tudi Kolblnova žena Matilda, ki ni samo pospravljala seno, marveč tudi klevetala ljudsko oblast in zadružno vodstvo. Sodišče jih je kaznovalo z zapornimi kaznimi od 5 do 10 mesecev in povračilom materialne škode. Novak in njegovi somišljeniki pa so bili tudi organizatorji pogroma proti zadružni živini, katero so v noči tik pred razpravo odgnali iz skupnih hlevov, ne da bi se zmenili za sklep upravnega odbora, ki s takšnim početjem ni soglašal. Zato bi bilo nrav, če bi sodišče obnovilo proces in jih tudi za to dejanje najstrožje kaznovalo. Na Razkrižju so se nad zadružnimi pridelki celo »spozabili« nekateri privatniki, kakor Martin Belovič in Slavko Stojko, ki sta si prisvojila seno s travnikov, na katerih so zadružniki pokosili travo. Belovič očitno ni bil zadovoljen s senom, zato Je z žaljivimi besedami napadel nekega zadružnika in mu zagrozil, da ga bo ubil, če se bo usodil prestopiti njegov prag. Izgleda, da bodo preiskovalni organ! tudi temu terorju napravili konec, saj ne morejo dopustili, da bi človek s slabo preteklostjo stresel po življenju zadružnikov in jim odvzemal s trudom izbojevan kruh. Z njim vred pa se bodo morali zagovarjati tudi nekateri zadružniki, ki niso znali ceniti, skupne imovine. Proces proti noršinskim zadružnikom naj bo resen opomin vsem tistim, ki bi jih morda hoteli posnemati, zadružnim vodstvom pa naj bo v opozorilo, da bodo odslej bolj budno zasledovala samovoljno početje posameznikov in pravočasno preprečila njihovo škodljivo delo. Tudi letos ne smemo pozabiti na poznano načelo: »Tatvina zadružnih pridelkov je neodpustljiv greh!« Brez naslova ... Uredništvo »Ljudskega glasu« je prejelo naslednje sporočilo: Jože Leskovšek, doma iz Noričkega vrha pri Radgoni, se zelo slabo ponaša napram našemu časopisu »Ljudskemu glasu«. Javno zasmehuje tednik in njegovo uredništvo in obklada list z dokaj čudnimi imeni. Svoj »delokrog« ima v Radgoni in okolici in opravlja posel kar med odjemalci časopisov v trafiki Potočnika v Radgoni, tako da ga je prodajalec sam moral 'opozoriti, naj neha s takim vljudnim obiranjem in klevetanjem... In še marsikaj podobnega o Jožetu Leskovšku je v tem poročilu. Toda dovolj naj bo to, kar smo navedli zgoraj. Tega »vzornega« širitelja frontnega tiska pa vprašamo: s kakšnimi nameni vrši svoje »poslanstvo«? Ali morda hoče z blatenjem glasila frontovcev in vseh delovnih ljudi tega dela naše domovine pridobiti čim več naročnikov za drugi frontni časopis, mariborski »Vestnik«? Ne verjamemo, da je tako. Dober frontovce tega ne bo storil. Tudi mi hočemo, da pride med naše prebivalstvo Čim več »Slovenskih poročevalcev«, »Ljudskih pravic«, »Vestnikov« in ostalih listov, prav tako kot želimo, da bi naš domači tednik prodrl v vsako hišo. In menimo, da je prav tako. Čim več bodo ljudje brali, toliko bolj se bo dvigalo njihovo kulturno, gospodarsko in politično obzorje, toliko bolj bodo razgledani in pripravljeni še krepkeje poseči v borbo za ustvaritev boljših življenjskih pogojev; za srečo vseh delovnih ljudi naše domovine, socialistične Jugoslavije. Toda Jože Leskovšek očividno ne misli tako. On meni, da »Ljudski glas« ni časopis Osvobodilne fronte, ljudje, o katerih delu, naporih in uspehih poroča »Ljudski glas«, niso frontovci, ne gradijo lepšega življenja, ne spadajo v fronto borcev, za izgradnjo socialistične domovine; kaj še! Navadni cigani in potepuhi so, delomržneži, zato je tudi njihov list tak: ciganski, potepuški list. In kaj misli o sebi? Prepričan je, da je najboljši frontovce in da kot tak z blatenjem frontnega časopisa, katerega bere nekaj deset tisoč ljudi, najuspešneje nabira naročnike za soroden frontni list, da tako zelo zgledno širi tisk Osvobodilne fronte. V veliki zmoti je Jože Leskovšek (Če je res zmota). Uredništvo ne zanika, da ne dela napak, da bi lahko marsikaj bilo bolje in lepše urejeno, napisano v našem tedniku, in z veseljem sprejema vsak nasvet svojih bralcev in naročnikov. Mnogo je takih, ki nam pišejo, stavljajo predloge za izboljšanje lista, pridno dopisujejo in z veseljem prebirajo vse, kar prinese »Ljudski glas«. Takih, kot je Jože Leskovšek, je malo; on je celo prvi. In prav zato: revno je njegovo početje. To zadnje so nam povedali naši naročniki in bralci, frontovci iz Radgone in Noričkega vrha. »Ljudski glas« V NEKAJ VRSTAH MEDNARODNI LABORATORIJ ZA PROUČEVANJE MURVINEGA PRELCA so odprli pred kratkim na Paliču pri Subotici. Ustanovil ga je Institut varstvo rastlin v Beogradu za sodelovanje domača in tujih strokovnjakov pri uničevanja rastlinskih škodljivcev. DVE ROMUNSKI VOJAŠKI LETALI „MESSER-SCHMIDTʻʻ s kapetanom Georgijem in podporočnikom Konstantinom sta pristali na našem ozemlju. Izjavila sta, da sta pobegnila iz Romunije z namenom, da bi zaprosila zavetje pri jugoslovanskih oblasteh. ZDRUŽENE TOVARNE SVILE V MARIBORU so znižale ceno svilenih tkanin s 1. julijem za povprečno 10—20 odst. To znižanje se nanaša na tkanine umetne svile za obleke, perilo, podlogo in odeje. ZDRAVILA SO SE ŽE DRUGIČ POCENILA V LETOŠNJEM LETU. Povprečno se je cena znižala za 25 odst. pri nekaterih zdravilih pa tudi za 30 in 40 odst. Tako je bila cena Aspirinu znižana od 4 na 3 din za tableto. NOVI TRIJE MADŽARSKI DRŽAVLJANI SO PRIBEŽALI V NAŠO DRŽAVO v zadnjih dneh preteklega meseca na sektorju pri novi karavli v Dolini. To so Jožef Žalek, rojen leta 1922 v Tornafeldu, okraj Lenti, Imre Makarn, rojen leta 1933 v Gudorfeldu in Sandor Katona. rojen leta 1934 v Tomafeldu. Vsi so madžarske narodnosti in iz javljajo, da so pobegnili k nam zaradi bojazni pred aretacijami, ki so pogoste v njihovih vaseh, zaradi slabega gospodarskega stanja in slabega zaslužka. PRVA POŠILJKA 39 ZAVOJEV ZA TEŽJE VOJNE INVALIDE bo v kratkem prispela v našo državo. To pošilja po sporazumu s Svetovno federacijo bivših borcev organizacija CARE fizično nesposobnim osebam. V evropskih državah, ki so članice te federacije, bo dobilo to pomoč 86.000 težkih invalidov in vseh 6000 slepili invalidov. POPRAVEK V zadnji številki Ljudskega glasa se je v sklepu v pozivu na tekmovanje (objavljeno pod naslovom »V Soboti so ustanovili okrajni odbor socialnega zavarovanja«) vrinila tiskovna napaka — namesto II. kongresa Zveze sindikatov Slovenile, se glasi pravilno III. kongres ZSS. Murska Sobota, 10, julija 1952 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 PO PREKMURJU IN PRLEKIJI Poštarji so zborovali Predzadnjo nedeljo so se v Ljutomeru zbrali člani sindikalne podružnice poštnih uslužbencev s področja ljutomerskega okraja. Na množičnem sestanku so kritično premotrili delo upravnega odbora in se pogovorili o tekmovanju v čast VI. kongresa KPJ. Predsednik podružnice tov. Kolmanič je poročal, da so poštarji že prebrodili večje težave, na katere so naleteli pri opravljanju svoje odgovorne službe. Čeprav so raztreseni po vsem okraju, je vendar čutiti, da so se v zadnjem času pridno izobraževali in usposabljali za strokovno službo. Naloge poštnega uslužbenca so čedalje bolj zapletene in težavne, pa naj gre za teleprinterja ali pa za zadnjega poštnega sla. Da bi bili kos svojim dolžnostim, so dolžni izvajati strokovnost v službi, hkrati pa pomagati tudi množičnim organizacijam pri uresničevanju njihovega programa. Člani so zatem sklenili, da bodo po svojih močeh sodelovali v tednu domačega tiska ter pridobivali naročnike za domači časopis. Ponosno pa so osvojili tudi tekmovalni načrt, ki ga bodo uresničili do bližnjega kongresa Partije. Razstave šol učencev v gospodarstvu v Lendavi V Lendavi imajo tri nižje strokovne gole. Pri Proizvodnji nafte obstaja Rudarska industrijska, t. j. vrtalna in šola učencev v gospodarstvu za ostale mehanične stroke. Poleg tega imajo v mestu šolo učencev v gospodarstvu za vse stroke. Ta šola je v preteklem letu naredila velik korak naprej in pri delu dosegla tudi mnogo lepih uspehov, kar je pokazala razstava in praktični izdelki učencev. Pred dvema letoma se je vodstvo te šole moralo največ truditi z zadevo, kako dobiti učence v šolo. V letošnjem šolskem letu teh težav ni bilo, kajti vodstvo je razumelo delo pravilno usmerjati, tako da so učenci vzljubili šolo in jo tudi redno obiskovali. Razstave ob dnevu učencev v gospodarstvu v Lendavi so pokazale, da so učenci sposobni narediti marsikaj. Njihovi kvalitetni izdelki so bili pripravljeni skrbno in s požrtvovalnim delom mladih rok. Ob zaključku šolskega leta so bila izvedena med šolami tekmovanja v raznih panogah fizkulture. Šola učencev v gospodarstvu mesta Lendave pa je izvedla izlet v mesta: Maribor, Ljubljana, Zagreb in Opatijo. SOBOTA Sobota in okolica še ni preveč okužena z ameriškim prelcem, vendar je ekipa, ki Je imela nalogo ugotoviti okužbe, odkrila posamezne primere. Ameriški prelec se je najbolj razširil v čmelavcih, precej tudi v Bakovcih. Ker pa ekipa ni mogla pregledati vsega drevja, je naloga kmetovalcev, da • pregledajo vse svoje drevje in prelca takoj uničujejo, kjerkoli opazijo, da se pojavi. Sedaj ga je še laže uničevati, kakor bi ga bilo takrat, če bi se razširil povsod. Njegove nevarnosti pa ne sme nihče podcenjevati, kajti vsak kmetovalec bo sam občutil škodo na svojem gospodarstvu. Tudi iz Sobote lahko potujemo z vlakom z nedeljsko povratno karto, ki velja od sobote poldne do ponedeljka poldne. To se pravi, da se ob odhodu iz Sobote plača cela vozna karta, s katero pa se potnik lahko tudi vrne, ali z drugo besedo, plača le polovično vožnjo. Tako smo tudi mi dočakali ta nedeljski popust na vlaku, ki nam omogoča, da bomo lahko več potovali. Preteklo nedeljo Je NK Mura priredila veliko tombolo. Čeprav ima Mura že nekako tradicijo v tombolah in so bile vedno dobro obiskane, v nedeljo ni bilo takega zanimanja. Vsekakor je na to v precejšnji meri vplivala velika vročina, ki je marsikaterega zadržala doma. Na drugi strani pa je vročina povečala promet pri pijačah, da je piva pred koncem celo zmanjkalo. Na splošno so bili glavni dobitki prav lepi, nikakor pa niso bili ljudje zadovoljni z ostalimi dobitki. Nekateri so bili malenkostni in niso dosegali vrednosti ene tombolske kartice. Precej godrnjanja je padlo tudi na izdajanje dobitkov, kjer je igral »vlogo« tudi »obraz«, čeprav so bili dobitki oštevilčeni. čeprav je glavni dobitek 50 jurjev odplaval na ono stran Mure, so Sobočani imeli precej sreče pri glavnih dobitkih, saj jih je lepo število ostalo v Soboti. Regulacija potokov pri Lendavi Pri Lendavi je voda iz tamkajšnjih potokov že večkrat povzročila veliko škodo. Da bi se to preprečilo ali vsaj omejilo, je vodna zadruga začela z večjimi deli na Črncu pri železniški progi in Kolodvorski ulici. Na Ledavi je zaposlenih 20 do 30 delavcev že mesec in pol z večjimi deli pri izravnavi struge, da bi ob deževju voda laže in hitreje odtekala. Na Kobiljskem potoku so pripravili nasip, ki ga je pri zadnji poplavi voda razrušila. Pri Lendavi in Dolgi vasi pa so izkopali tudi melioracijski jarek. —ek. 10-letni dečko — žrtev prometne nesreče V torek, 1. VII., se Je v Ljutomeru na Ormoški c. pripetila prometna nesreča. Voznik Janez Vrbnjak s Kostanja, ki se je mudil v Kunčevi delavnici, je pustil svojega sina Janezka na cesti pri konjih. Ko je iz mesta pripeljal tovorni kamion, se je eden izmed konjev splašil, zaradi česar je Janezek skočil na desno in z glavo butnil v mimo drveči kamion, ki ga je podrl na tla in povozil. Fant je dobil težje poškodbe na glavi in nogah in bo le težko ozdravel. Službujoči zdravnik mu je dal prvo pomoč in ga takoj napotil v soboško bolnišnico Preiskovalci so ugotovili, da je šofer Marko Obilič iz Varaždina pravilno vodil vozilo in da zaradi tega ne more biti odgovoren za nesrečo. Žal, se je oče ponesrečenca prepozno kesal, da je pustil fanta samega pri plašnih konjih. Priprave na nedeljske mitinge O velikih pripravah partizanskih patrulj smo že poročali. Po najnovejših poročilih iz mnogih vasi pa se množične organizacije pripravljajo na sprejem teh patrulj, ko bodo šle skozi njihovo vas, in na mitinge, ki bodo ob tej priliki. Iz Lendave in Dobrovnika poročajo, da so sklicali množične sestanke, na katerih so se pomenili o pripravah. Ne zaostajajo niti v Bogojini, Črensovcih in Veliki Polani. Pri obrambi mesta Lendave pred partizansko patruljo bo sodelovalo okrog 500 ljudi. Sovražna postojanka bo tudi v Gaberju. Po zavzetju bodo domačini nastopili s kulturnim programom. Enako se pripravljajo tudi v krajih, kjer bo šla severna patrulja in stranske patrulje, ki se bodo združile s to. Posebno širino so zavzele priprave v Soboti in pri Gradu. Obširne priprave obetajo dober uspeh partizanskih patrulj in mitingov. Varujte se postopačev. S postopači prideš kaj hitro navzkriž, posebno če je tudi tebe razgrel alkohol. Tako se je zgodilo Elemirju Siniču, ki se je v Titanovi gostilni v Črnelavcih kljub svojim 70. letom sporekel s Francem Cipotom iz Polane št. 2. 29-letni Cipot, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi kaljenja miru in pretepov, ga je počakal na cesti in ga premlatil. et. Gasilci se pripravljajo na Prekmurski teden Sirom Prekmurja je v gasilskih društvih dokaj živahno. Gasilske čete in desetine nastopajo na skupnih vajah in tekmujejo med seboj v okviru občin. Tako se vadijo in pripravljajo za nastop na Prekmurskem tednu, kateri bo zavzel širok obseg; nastopilo bo več sto gasilcev z raznimi vajami, nekateri pa tudi z brizgalnami. Take vaje so doslej imeli 15. junija za gasilce cankovske občine v Korovcih Za čete petrovske občine so imeli skupni tekmovalni nastop v Stanjevcih predzadnjo nedeljo. Isti dan so pokazali svoje znanje tudi gasilci puconske občine v Predanovcih. V teh treh krajih je nastopilo skupno 839 članov, od tega 492 moških, 138 žensk, 176 mladincev in 33 pionirjev. Te nastope rado, obiskuje tudi ob- činstvo. Posebno zadovoljni so bili gledalci v Predanovcih ob nastopu markiševskih pionirjev. Fantki in deklice, ki so komaj dosegli brizgalno, saj so nekateri šteli komaj sedem let, so se sukali okrog brizgalne tako spretno kot marsikateri odrasli gasilci Ti pionirji so nastopili tudi z drugimi vajami in so želi mnogo pohvale. Z vajami in tekmovanji bodo nadaljevali v drugi polovici julija, ker bodo 13. julija množično sodelovali v pohodu partizanskih patrulj. Nič ni tako skrito, da ne bi bilo očito Letos v začetku marca sta se pripeljali v Prekmurje Mara Novakova in Ana Šarkanjeva z namenom, da bi pri Krajni prestopili mejo. Prijeli pa so ju naši obmejni stražniki in poslali pred sodišče. Gozdna praktikanta Jože Lutar in Janez Kovač iz Gomilic pa sta si zaželela pragozdov, kjer bi lahko lovila divje zverine. Zato sta poskušala prebegniti v Avstrijo, od koder bi se rada odpeljala v Avstralijo. Dobili so ju naši obmejni stražniki, še preden sta uresničila svojo pustolovsko pot, zaradi katere bi kmalu žalovala prav tako kot mnogi drugi, ki se niso zadovoljili doma. Tudi tega so odkrili Štefan Kiralj iz Žitkovec štev. 33 je vstajal v zgodnjih jutranjih urah. Priden človek, bi lahko rekli zanj, če ne bi bilo še pretemno za pošteno delo. Kljub zgodnji jutranji uri — vstajal je navadno ob pol enih po polnoči — si je Kiralj našel delo. Vzel je svoj nahrbtnik in se napotil v Lendavo. Spotoma — kdo naj bi ga videl in opazoval, kaj je v temi delal! Tako je šlo nekaj časa, kakor priznava njegova žena, dokler se niso zvedele o njem kaj čudne reči. Kiralj je v zgodnjih jutranjih urah nabiral kokoši — seveda v tujih kokošnjakih — in jih prodajal v Lendavi, kamor je prispel do belega dne. Tako je gostilničarju Belčkaju prodal 7. junija letos pet kokoši, ki jih jo to noč pobral Ludviku Gencu v Starem Mostju. V tem kraju je v nekaj dneh obiskal ter prikrajšal za kokoši in peteline še Franca Feherja in Ano Gena V Novem Mostju pa Alojza Horvata in Mihaela Farkaša. Kokoši pa so zmanjkale tudi po drugih vaseh med Žitkovci in Lendavo, kar sumijo, da je Kiralj imel svoje prste zraven, vendar mu doslej niso mogli še dokazati. Kiralju pa so ugajale tudi druge stvari, ki si jih je rad prilastil brez prošnje in dovoljenja. Tako je pri Stefanu Boltežarju v Dolgi vasi štev. 123 prišel v hišo z nekimi ponarejenimi ključi in pobral raznega blaga v vrednosti 20.000 din. Kot dokaz so preiskovalni organi našli pri Kiralju nekaj tega pokradenega blaga. Lani v juniju pa se je dobro založil pri Katarini Tot v Banuti, štev. 26. Pobral je nekaj masti in moke ter dva metra blaga. Še več si je mislil koristiti s 25 tisočaki in 3000 kmečkimi boni, ki jih je tudi pobasal ob tej priliki. On sicer vse taji, toda njegova žena je priznala, da je te stvari prinesel domov. Letos pa je pri isti ženski ukradel še dva prašička, katera je prinesel domov, kakor je izpovedala žena. S tako pridnostjo pa se Kiralj ne more nič kaj pohvaliti. Za svoje življenje na račun drugih delovnih ljudi pa se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Ljudem pa naj bo v opozorilo, da morajo biti budni in vse take nepoštenjake čimprej odkriti ter jih izročiti pristojnim organom, da jim preprečijo takšno delo. et Iz naših organizacij in društev Žepovci. — Naši gasilci so v nedeljo proslavili 70-letnico svojega požrtvovalnega dela v prostovoljnem gasilstvu. Tokrat so bile v naši vasi tudi sektorske vaje. Nastopilo je sedem gasilskih čet s področja apaške občine. Prvo mesto si je priborilo domače gasilsko društvo z 233 točkami, medtem ko so Podgorčani zasedli drugo mesto z 232 točkami, Žiberčani pa tretje s 181 tekmovalnimi točkami. Tekmovalce so obiskali vidni gasilski voditelji, ki so jubilantom izrekli pohvale in čestitke. Ljutomer. — Mestno kulturnoumetniško društvo »Ivan Kavčič« je v sobodo priredilo družabni večer za svoje člane in prebivalstvo. Nastopila sta godba na pihala in društveni »jazz«. Prireditev je bila pod košatimi bukvami pri restavraciji »Triglav« v prijetnem okolju. Udeleženci so se pošteno razvedrili, saj so tokrat prvič nastopili člani »veselega teatra«: Stane Červič v vlogi Drašeka, Slavko Senčar v vlogi Mihaleka in sodelavca Stako Batista ter Anica Leparnikova. »Avdicije« so bile prepletene s pristnim prleškim humorjem in zbadljivkami na račun raznih nepravilnosti. Najbolj posrečen je bil nastop Drašeka. Žal pa kapljica ni niti malo dišala po Prlekiji. Ivanjci. — Na sektorskih gasilskih vajah, ki so bile preteklo nedeljo v naši vasi, je nastopilo pet gasilskih enot. Nastopajoči so bili precej disciplinirani, slabo pa je izpadla praktična vaja, ker so odpovedale vse motorke. Domači gasilci so si z 256 točkami priborili naslov prvaka v tej tekmi. Ljutomer. — Preteklo nedeljo je mestna sekcija žena priredila veliko tombolo. Prvi dobitek — motorno kolo — je zadel mladinec Janko Škrjanec iz Ivanjkovec. KRIŽEVCI. — Ob zaključku šolskega leta so domači pionirji slavili svoj praznik. Najbolj pa so bili veseli obiska pionirskega odreda iz Radgone in gojencev mladinskega doma iz Veržeja. Tokrat so se z njimi pomerili v petju, recitacijah, šahu, odbojki, folklori itd. Zmagali so edinole v odbojki, dočim so Radgončani najlepše zapeli, Veržejci pa so zmagali na šahovskih deskah. Letošnji pionirski dan bo našim pionirjem ostal v živem spominu. -ik Peskovski igralci Kljub velikemu delu na polju so v Peskovcih naštudirali petdejanko »Lovski tat«, gostovali so v Adrijancih in Gornjih Petrovcih. S to igro bodo nastopili tudi na sektorskem tekmovanju za Prekmurski teden. Na področju radgonske občine pridno popravljajo ceste Občinski ljudski odbor v Radgoni se je resno lotil dela, s katerim hoče opravičiti zaupanje svojih volivcev. Na drugem zasedanju je potrdil občinski proračun, ki predvideva nad 4 milijone dohodkov in prav toliko izdatkov. Največ bodo letos izdali za prosveto, ki je soudeležena v proračunu z 1 milijonom dinarjev; popravili bodo šolska poslopja, in preuredili nekatere prostore. Za komunalno dejavnost so namenili 550 tisoč dinarjev; sem spada popravilo krajevnih cest, dokončno ozvočenje trga in nakup opreme za večje skladišče. Ker so proračunska sredstva za popravilo cest zelo pičla, so se pogovorili z volivci in sklenili, da bodo primanjkljaj nadoknadili s prostovoljnim delom. V tednu cest, ki ga je organiziral ljudski odbor, so volivci svojo obveznost zadovoljivo izvršili. Največ težav pa imajo z občinskimi reveži; bivši krajevni ljudski odbor je že v I. četrtletju porabil z občinskim proračunom določena sredstva za socialno podporo, zato so morali biti zelo iznajdljivi, Če so hoteli zagotoviti pomoč najbolj potrebnim volivcem, ki nimajo nikakih sredstev za preživljanje. Pred kratkim so odprli javno kopališče, kleparsko-inštalatersko in čevljarsko delavnico. Na področju občine Je 12 uslužnostnih podjetij. Ljudski odbor je nepopustljiv proti davčnim zaostankarjem, ki po- skušajo izigravati zakonske predpise. Medtem ko večina volivcev redno plačuje davek, so imeli v občini 42 posestnikov, ki so poravnali davčne obveznosti šele tedaj, ko se je pri njih oglasila rubežna komisija. Večina zaostankarjev zanikrno gospodari na svoji zemlji, ki jim spričo slabega obdelovanja in gnojenja daje le pičle pridelke. Gospodar Hajdinjak iz Spod. Ščavnice, ki stalno pijančuje in je pustil svoje posestvo ter zgradbo vnemar, se bo moral zagovarjati pred ljudskim sodiščem, saj dolguje še 54.000 din iz lanskega leta, dočim še letos ni plačal niti dinarja davka. Lepo število pa je volivcev, ki so že poravnali vse obveznosti za I. polletje. Odborniki v Radgoni se dokaj zanimajo za svoje dolžnosti in vzajemno rešujejo krajevne probleme. To jim vliva upanje, da se bo občinski ljudski odbor uveljavil med volivci in pred volitvami lahko položil čisti obračun o svojem delu. Jože Lapa ne V torek, 1. julija, smo pospremili k zadnjemu počitku na domače pokopališče v Kamovcih tov. Jožeta Lapajneta, ki se je ponesrečil v pilotski šoli, ko je letel nad Črno goro. Njegovo truplo so prepeljali v rojstni kraj Kamovce, kjer živijo njegovi starši. Mnogi ljudje v Prekmurju so ga poznali kot vzornega fanta in zavednega državljana svoje socialistične domovine. Zato je tudi sklenil izučiti se za pilota, da bi v primeru nevarnosti lahko branil svojo domovino. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi. Iz Sobote so prišli zastopniki partijskega komiteja in drugih množičnih organizacij, ki so mu prinesli vence. Tudi lendavski in drugi mladinci so mu poslali vence, kar kaže njegovo priljubljenost med vsemi, ki so ga poznali. Zato bo ostal v trajnem spominu vseh teh kot dober komunist. Na zadnji poli ga je počastila tudi četa vojakov s salvo. Marija Maukova Po kratki, a mučni bolezni z nadčloveškimi mukami in trpljenjem, je 28. junija preminula Marija Maukova, učiteljica na kostanjski osnovni šoli. Tovarišici Maukovi je tekla zibelka na Primorskem, odkoder so jo vrgli razburkani življenjski valovi v naše Slovenske gorice, kjer je našla varen pristan. Tu si je ustanovila ognjišče, tu je vzgajala mladi rod in ga usmerjala v življenje. Njeno navidezno mirno življenje je bil večen nemir, neprestano snovanje, večno iskanje boljše poti za delo v šoli. Dolgo pot je prehodila, bolj s trnjem kot s cvetjem posuto. Bojevala se je proti nevednosti in zaostalosti. Neštetim otrokom je bila skrbna vzgojiteljica, vsakemu je dala najlepše darilo: znanje. Ko pa je prišel čas zasluženega pokoja, se ni mogla odtrgati od svojega dela. Vedela je, da ljudska oblast potrebuje učitelje, zato je pozabila nase in živela le za skupnost. Se minulo zimo je prihajala iz Rucmanec dan za dnevom v šolo, točno kot ura, ne da bi se ustrašila snega in vode. To ji je skopalo grob. Zavratna bolezen jo je spomladi vrgla na bolniško posteljo in ji po strašnem trpljenju ugasnila lučko življenja. Maukova je odšla za vedno od nas. Nič več ne bo nasmejana prestopila šolski prag, nič več ne bo zgledovala mlajšim stanovskim tovarišem, ne delila lepih naukov svojim učencem. Našla je pravi pokoj pod travno rušo. Odšla je, a ostala je mladina, ki jo je pripravljala za življenje, ostalo je njeno delo in spomin ki bo ostal živ med nami — njenimi tovariši. TEDENSKI KOLEDAR TEDENSKI KOLEDAR Petek, ll. juliji — Olga Sobota, 12. julija — Mohor in Fortunat Nedalja, 13. julija — Dragan, Evgenij Ponedeljek, 14. julija — Franc, Frančišek Torek, 15. julija — Vladimir Sreda, 16. julija — Valentin Četrtek, 17. julija — Aleš Petek, 18. julija — Miroslav Sobota, 19. julija — Vincencij Nedelja, 20. julija — Marjeta SONCE VZIDE v sredo, dne 16. julija ob 4,26. zaide ob 19,49. — Dolžina dneva 15,23. — Gibanje lune: Zadnji krajec v ponedeljek, dne 14. julija ob 4,42. SPOMINSKI DNEVI. 13. julija 1941. leta je bil pod vodstvom Komunistične partije zaneten v Črni gori upor proti okupatorju. Črnogorsko ljudstvo Jo osvobodilo niz mest in vasi. — 13. julija 1942. leta je imel Dolomitski odred težke obrambne boje na področju Ključa. — 16. julija 1942. leta so začeli Italijani z obsežnimi in težkimi na padi na osvobojeno slovensko ozemlje. Dva dni prej pa st le pričela nemška ofenziva na štajerskem in Gorenjskem. — 16. julij je obenem Dan tankistov Jugoslovanske Ljudske armade. — 17. julija 1941. leta je bil prvi sestanek vojaških zastopnikov kranjskega in jeseniškega okrožnega komiteja KPS. — 20. julija 1941, leta je bila ustanovljena iz rudarskih vrst Trbovlja in Zagorja Revirska četa. KINO SOBOTA — 11. do 13. julija ital. film ..TEŽKA LETA" — 14. do 17. julij smer. film „BIL SEM VOJNA NEVESTA". RADGONA: 12. in 13. julija amer. film NAŠLI SO SE´´. — 16. in 17. julija angl. film „NE ZAPUSTI ME". PROSENJAKOVCI: 13. julija ob 14. uri amer. film „MILDRED PIERCE". LJUTOMER Od 11. do 13. julija: avstr. film »Ljubezen in igrača«. Od 16. do 17. julija: angl. film »Skrivnost sobe 19«. MALI OGLASI Beseda din 5. Za pismeno dajanje naslovov je priložiti din 20. MOTORNO TABLICO štev. 6909 sem izgubil. Najditelja prosim, da jo odda proti nagradi. Rudi Sečko mehanik. Murska Sobota, Avtobusni promet ŠIVALNI STROJ »Kayser« v izvrstnem stanju, močnejši za šiviljo ali krojača, primeren večji stol, okrogli čolniček prodam. Sobota, Lendavska cesta štev. 15. IZGUBLJEN je bil blok zavarovalnih polic oštevilčen od štev. 414.251 do 414.275, katerega proglašamo za neveljavnega. DOZ Murska Sobota. Na srcu bolni? Zdravilišče Radenci daje dnevni penzion članom sindikata po 300 din, privatnikom pa po 500 din. Ogljikovo kopel računamo 45 din za vse obiskovalce. UPRAVA ZDRAVILIŠČA RADENCI Čebelarji, pozor! Prodam štiri »Žnidaršič«-panje s čebelami in medom (zelo močna družina). — Anton Fabjan, Radgona. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin našega dragega moža, očeta in brata MATIJE ŠEMENA na njegovi zadnji poti, kakor tudi vsem darovalcem vencev in cvetja ter obema govornikoma za poslovilne besede. Žalujoča žena in sin. ZAHVALA Vsem, ki so pospremili našega predragega sina in brata, gojenca-pilota JOŽETA LAPAJNETA na zadnji poti, mu darovali cvetje in vence, se iskreno zahvaljujemo, posebno enotam JLA ter vsem množičnim organizacijam. Žalujoča družina Lapajne. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 10. julija 1952 Bukovniško jezero bo namakalo polja Prekmurje ima tako lego, da so poletja vedno bolj sušna ko premokra. Suša pa zmanjšuje pridelek naših polj in travnikov. Doma, na vrtovih, si kmetje pomagajo z zalivanjem; tega pa ne morejo na poljih, ker ni časa, ne vode... Zato ljudje o tem sploh razmišljali niso, temveč so le čakali, včasih tudi prosili dež. Ta pa mnogokrat ni hotel ugoditi njihovi želji. Marsikateri, posebno mlajši ljudje iz prekmurskih vasi, so slišali o namakalnih napravah, ko so se v šoli učili o Egiptu. Namakalne naprave namakajo z vodo iz Nila okoliška polja. Če bi vode zmanjkalo, bi se tamkajšnja polja spremenila v puščavo. Tako smo se učili v vaški šoli, več pa o tem nismo razmišljali. Saj pri nas še ni bilo tako hudo, čeprav je bila suša. Pa tudi, kje bi vzeli vodo, ko je suša več škodovala v severovzhodnih goričkih in ravenskih predelih ko v obmurskih dolenjskih. Vedeli smo, kako se rastline na vrtu zalivajo, nismo si pa mogli predstavljati, kako bi rastline na polju namakali, jim dajali potrebno vlago. — Tega niti sam nisem vedel, dokler nisem videl v Makedoniji. Moja državljanska dolžnost me je zanesla v tak kraj, južno od Bitolja, kjer redko kdaj poleti dežuje. Domačini trdijo, da bi njihova polja bila pusta in od vročine ožgana, če jih ne bi vse leto namakali. Tam sem se prepričal, koliko to koristi, in spoznal, kako se da to narediti. Za razliko od tistih krajev imamo pri nas veliko, skoraj nepremostljivo težavo — nimamo potokov, ki bi nas vse leto zalagali z mnogo vode iz močnih izvirov. Naši potoki so ob večji vročini skoraj popolnoma suhi. Kje dobiti vodo? S takim vprašanjem so se mučili vsi tisti kmetovalci, ki so mislili za namakanje. Na to so nam odgovorili naši strokovnjaki. Na Goričkem, v dolinah med našimi hribčki, napraviti umetna jezera, v katerih se bo pozimi, ko je v naših krajih več padavin — snega in dežja — zbirala voda z hribov. Začeli so računati in meriti. Po njihovih računih to ni nekaj nemogočega, nasprotno, obetajo se velike koristi. Stroški za napravo umetnih jezer se bodo bogato obrestovali s povečanjem kmetijskih pridelkov v tej žitnici Slovenije. Naredili so načrte za sedem umetnih jezer, ki jih bodo naredili tako, da bodo z nasipi zagradili vodi njen tok in jo prisilili, da se razlije po dolini. Na več mestih so pričeli z deli: začeli so kopati, prevažati zemljo in graditi nasipe. To je bilo pred leti. Potem pa so dela za nekaj časa zastala, ker je primanjkovalo delavcev; najprej je bilo treba graditi najvažnejše objekte. Letos pa je vodna zadruga spet pokrenila dela pri gradnji bukovniškega jezera. Že nekaj tednov je živahno na nasipu v dolini, po kateri se pride iz Dobrovnika na Bukovnico. Nasip mora imeti tudi zapornico, s katero bodo lahko vodo zaprli, po potrebi pa tudi spuščali. Te so se sedaj lotili delavci. Do jeseni mora biti gotova, da jo bodo ob deževnem vremenu že lahko zaprli ter pričeli zbirati vodo. Delavcev ne primanjkuje, tudi denarja ne niti materiala. Vodna zadruga ima odobrenih en in pol milijona din, vse ovire so odpadle. Nekateri okoliški kmetje še vedno neverno zmagujejo z glavami. »Iz tega dela ne bo nič. Če pa bi že naredili nekakšno jezero, pa tista voda ne bo mnogo koristila. Kako pa naj bi z vodo namakali njive?« ugibajo in sprašujejo taki. ki že nikoli niso videli, kako se namakalo polja, niti o tem kaj podrobnega slišati. Drugi, ki so. prepričani, da bo namakanje iz umetnega jezera vsekakor nekaj koristilo, pa nestrpno pričakujejo zaključek del na nasinu in zatvornici ter prvi poizkus namakanja. Če bo uspelo v celoti, si od novega, umetnega jezera mnogo obetajo. Tudi naši strokovnjaki bodo na tem prvem umetnem jezeru preizkusili točnost svojih načrtov. Če bo korist te naprave večja, kakor bodo znašale investicije (porabljen denar za dela in material), bomo v prihodnjih letih gradili v Prekmurju še več umetnih jezer. -et. Cene lesa Na željo naših naročnikov objavljamo cene lesa za najvažnejše vrste, ki ga prodajajo naši kmetovalci. Te cene so bile objavljene v »Vestniku organov za cene« štev. 18 z dne 15. nov. 1951. Prodajne cene lesa franko naložen vagon so na območju soboškega in ljutomerskega okraja sledeče: borova hlodovina od 4 m daljša in 25 cm premera debelejša 2300 din, borovi piloti od 5 m daljši 3460 din. borovi TT drogovi od 5.5 m daljši 2300 din, drva za kurjavo: bukova, gabrova, hrastova A razred 960 din, B razred in tudi štori in veje 770 din, mehki iglavci in listavci A razred 690 din, B razred 620. Po teh cenah so dolžne do objave novih predpisov odkupovati les kmetijske zadruge in druga podjetja od kmetovalcev. Cene veljajo za en prostorninski meter. KMETIJSKI SVETOVALEC Vsa strnišča plitvo preorjimo Če hočemo zanesljivo izboljšati našo kmetijsko proizvodnjo, tedaj ne smemo pozabiti na enega izmed učinkovitih ukrepov ki nas bo pripeljal na cilj, t. j. na oranje strnišč. Da je ta ukrep zelo pomemben, smo že večkrat slišali, žal pa ga uresničujejo le redki kmetje. Posamezni kmetovalci še vedno po žetvi orjejo amo tista strnišča, ki jih nameravajo zasejati s kakšnim posevkom — vse ostalo pa počiva in čaka na poznejši čas. Kaj pomeni vlaga v zemlji, ve vsak kmet, ki pa često ugiblje, kaj mu je storiti, da bo to vlago v zemlji očuval in jo celo povečal. Z oranjem strnišč, ki ga moramo izvršiti brž ko odložimo zadnji snop žitnih bilk, bomo dosegli, da nam vlaga iz zemlje ne bo izhlapela. Z oranjem v globino od 6—8 cm smo zrahljali površino zemlje in na njej ustvarili, grudičasti sloj, skozi katerega bo laže pronical dež, hkrati pa bo ta sloj preprečeval izhlapevanje vlage iz spodnjih plasti zemlje. Ohranjevanje vlage v notranjih plasteh zemlje je prva in naj večja korist, ki jo imamo od oranja strnišč, ni pa edina. Z oranjem uničujemo tudi različne rastlinske bolezni in škodljivce. V zemlji zasuti škodljivci največkrat propadejo. Strnišče, korenine in razni pleveli, ki smo jih podorali, v zemlji razpadejo, trohnijo in bogatijo zemljo na humusu in kopičijo v njej zaloge rastlinske hrane. Ko orjemo strnišča, uničujemo plevel Po njivi raztreseno seme plevela pride namreč z oranjem v zemljo, kjer ima vse pogoje, da naglo vskali in v vročem poletju zraste do cveta. Ne utegne pa dozoreti in razviti semena, ako ga z jesenskim globokim oranjem spravimo v zemljo in popolnoma uničimo. Če pa stmišče pustimo vnemar, ne da bi ga preorali, bo po njivi raztreseno seme plevela vskalilo prihodnje leto s posevkom vred in znova dozorelo. Tako se nam bo plevel na polju še bolj razbohotil. Izkušnje nas uče, da posevki mnogo bolj uspevajo v zemlji, ki smo jo takoj po žetvi plitvo zorali. Ker je zemlja rahla, ima zrak lažji pristop do korenin, ki dobivajo v tem primeru več hrane in so, odpornejše, rastlina pa se bolje razvija. Posledica tega je seveda znatno večji pridelek. V prihodnjih tednih bo na naših poljanah na stotine hektarov strnišč. Če jih ne bomo takoj po žetvi preorali, bomo na tej zemlji prihodnje leto mnogo manj pridelali. Zato prepustimo besedo plugu, ki nam bo v strniščni zemlji opravil plodonosno delo. SJ Živinska sol — kot umetno gnojilo? vanja, kjer jim je predaval priznani kmetijski strokovnjak poleg ostalega tudi o uporabi umetnih gnojil, toda črnelavski kmetovalci so se teh predavanj bolj slabo udeleževali. Kakor so pokazale analize, je soli (Na) v prekmurski zemlji že tako preveč. Natrij se nahaja v prekmurskih tleh v obliki alumosilikatov, deloma pa tudi karbonatov, kloridov in sulfatov. Ker so vse soli lahko topljive, povzročajo veliko izpiranje zemlje. Že obstoječi natrij v zemlji, ker ga je preveč, deluje na sestavo zemlje zelo negativno. Če pa ga še dodajamo v obliki soli, povzroča na površju skorjo, katera se razsuši, tako da nastanejo razpoke. Skozi razpoke se, potem v vlažnem vremenu z dežjem izpirajo vse lahko topljive snovi in izginejo v globino zemlje, kjer ne koristijo ničesar. S soljo ne nudimo naši zemlji nobene hranilne snovi, ampak jo kvarimo. Vsekakor bo pametneje, obrniti se v takih primerih za nasvete na naše kmetijske strokovnjake, ki so pripravljeni svetovati. Živalska sol pa bo zelo koristila naši živini, če jo bomo dajali v pravilnih obrokih. ŠPORT Dve zmagi in dva poraza Nafte Na zadnjih nogometnih srečanjih, ki jih je Nafta odigrala na svojem igrišču, smo videli vedno lepo število gledalcev. Vse tekme so bile zelo važne za končni plasman Nafte v slovenski ligi. Predpreteklo nedeljo je imela Nafta v gosteh Železničarja iz Maribora, katerega je premagala šele v drugem polčasu z 2:0 (0:0). Oba nasprotnika sta imela več ugodnih prilik za realiziranije gola, vendar so te možnosti zapravile napadalne vrste. V drugem polčasu se je pokazala pri Naftinih igralcih tudi utrujenost. V četrtek ponovno odigrana tekma med Železničarjem iz Ljubljane in Nafto, je prinesla zmago zopet Nafti z istim rezultatom, kakor se je završila prva tekma, ki je bila razveljavljena z 2:1 (0:0) v korist Nafte. Vse to je obetalo, da bo moštvo Nafte doseglo častnejši. rezultat v povratnem srečanju z Odredom iz Ljubljane. Vendar nasprotno. Nafta je doživela največji poraz v dosedanjem tekmovanju. Rezultat 8:1 v korist Odreda je previsok in marsikdo v Lendavi se vpraša, kje je vzrok temu? Redni trening? Prav gotovo, kar dokazuje ponovni poraz Nafte v Kranju z rezultatom 2:0. Temu se pridružuje tudi nedisciplina, kar ni prvi slučaj Tudi tokrat je moralo moštvo oditi na pot brez najboljših igralcev. -ec. Kegljanje Ljutomerčani zmagali in doživeli poraz V nedeljo sta se na tukajšnjem kegljišču srečali moštvi domačega kegljaškega kluba in KK Železničar iz Maribora in se pomerili v pokalnem tekmovanju za »Šefruanov memoriale in za prvenstvo mariborske podzveze v narodnem slogu. Obe tekmi sta-bili napeti do poslednjih lučajev. V tekmi za »Šefruanov memorial« je zmagal Ljutomer z rezultatom 299:263, v drugi tekmi pa še je Železničar revanžiral in premagal domače moštvo z 19 keglji razlike. S to zmago se je KK Ljutomer plasiral kot finalist mariborske podzveze v republiško pokalno tekmovanje. Zmaga brez tekme? V prvenstvu obmurskega okrožja v nogometu je nogometni klub Nafta II iz Lendave predal igro domačemu moštvu. S tem je NK Ljutomer postal najresnejši kandidat za prvo mesto v okrožju in se bo verjetno plasiral v kvalifikacijsko tekmovanje mariborske nogometne podveze. (-e) n Vsem cenjenim odjemalcem, gostinskim obratom in trgovinam sporočamo, da dobavljamo pristna LJUTOMERSKA VINA odprta in steklenična raznih sort in kvalitet po zmernih cenah. Na zalogi imamo tudi zdrav jabolčnik. VINARSKA ZADRUGA - LJUTOMER Zahtevajte povsod naša vina, pijte zdrava, naravna vina; boljša od nezdravih, umetnih pijač. To in ono s Kostanja ,,Gospa ministrica“ na raškem odru Na Kostanju smo imeli v preteklem mesecu več kulturnih prireditev. 8. junija smo dostojno proslavili Materinski dan. Nastopajoči so razveselili mamice z igrico, ljubkimi deklamacijami in petjem, zaplesali pa so tudi kolo in nas presenetili z uspelimi ritmičnimi vajami. Po proslavi so matere, ki imajo več kot deset otrok, prejele pohvalne diplome in denarne naprade. 22. junija je domače kulturno-umetniško društvo uprizorilo Nušičevo komedijo »Gospa ministrica« v režiji Jožka Kranjca. Veseloigro, ki so jo igralci naštudirali za tekmovanje, je publika z navdušenjem sprejela, saj se vsakdo izmed nas rad od srca nasmeje. Igralci so se zelo potrudili, vendar tudi tokrat ni šlo brez napak. Zelo dobro je odigrala svojo vlogo gospa ministrica, ki pa je bila slabo našminkana, saj je bila videti mlajša kot njena hči. Le-ta je bila zelo pusta; lahko rečemo, da ni dosegla običajnega povprečja. Čeda — režiser sam — se je v igro zelo vživel, vendar je imel to napako, da se je rad pačil, kar mu pa vedno ni pristojalo. Prav posrečeno je zaigral tudi sin Raka, medtem ko je sobarica Anka za njim precej zaostajala. Izmed ostalih igralcev je še izstopal stric Vasa, ki pa ni imel primerne obleke. Kljub pomanjkljivostim, ki jih je mogoče odpraviti, je igra zadovoljila gledalce. Tekmovala pa ni le dramatska skupina, marveč tudi pevski zbor, ki so ga pred kratkim ustanovili. Do nedavnega je imel ženski zbor redne vaje, moški pa so vadili le priložnostno, saj ni bilo človeka, ki bi se bil zanje zavzel. Razumljivo, da se niso mogli uveljaviti med občinstvom. Šele tovarišica Karapandžičeva je naposled zbrala ljudi v mešani zbor, ki je z izbranimi pesmimi nastopil na zadnjih proslavah. Pred tekmovalno komisijo je zapel pesmi: »Plovi, plovi...« in »Zdaj zaori...« Pa tudi pionirji so se nam 27. in 29. junija predstavili s štiridejanko »Triglavska roža«, ki jo je režirala tov. Karapandžičeva. Mladi igralci so tokrat ponovno dokazali, da ne manjka igralskih talentov med našimi pionirji. Le Jožek je premalo čustveno igral. Igra je sicer zahtevala mnogo truda in skrbnih priprav, vendar ni bila posebno trd oreh za pridne igralce. Otrokom in manj zahtevnim gledalcem je bila zelo všeč. Zdaj pa še nekaj o godbi na pihala. Vsak četrtek zvečer se zbirajo možje in fantje od blizu in daleč. Po naši »pürgi« takrat donijo zvoki glasbil, sicer še nesigurni in nečisti, a to je vendar začetek! Hvale vredno je, da so sploh začeli z rednimi vajami. Morda bi se nam posrečilo ustanoviti še tamburaški zbor? V takem kraju, kot je Kostanj, bi se dalo še marsikaj narediti v korist izobrazbe željnega prebivalstva. Ali se žene res ne bodo zganile? Na Kostanju smo že večkrat sklicali sejo odbornic sekcije žena, saj nočemo ostati med zadnjimi v predkongresnem tekmovanju. Žal nas obiščejo le neka- tere žene, drugih pa ni in ni blizu. Komu naj naprtimo krivdo za slabo udeležbo — možu ali ženi? Po mojem mnenju je precej kriva žena, ki se noče iztrgati iz svojega običajnega življenja in je še vedno suženj moža. Res je, da ima žena-mati polne roke dela, res pa je tudi to, da kljub zaposlenosti najde dovolj časa za obisk cerkvenih obredov. Ali ne bi mogla žrtvovati vsak mesec po eno uro za svojo organizacijo? Bi mogla! Težko je le začeti. Zato bo treba obiskati vse žene na področju občine in jim pomagati, da se bodo izvile iz objema zaostalosti in mračnjaštva ter našle pot k prosvetljenosti. Sekcija žena bo v kratkem priredila tekmo žanjic, v delovnem programu pa ima tudi izlete v Radence in Strniš če ter dramatski nastop pred domačo publiko. Dobiček od prireditev bodo žene porabile za gospodinjski tečaj. Da pa bo delo med ženami bolj pestro, bo sekcija priredila tudi več predavanj in vzgojnih posvetovanj, ki bodo nedvomno koristila vsem ženam, posebno pa materam, ki še vedno tavajo v zaostalosti, priklenjene na domače ognjišče. Zlasti njim velja vsa skrb ženske sekcije! -š- GRIČKI VANC: 26 BRATOVA KRI »Pusti me! Če me nočete ubogati, delajte po svoji volji. Jaz ne bom nobenega prosil nič — prej boste vi mene. Toda, če me ne ubogate, nimam in ne bom imel nikoli srca za vas.« Sršen je bil v dvomih, kaj naj stori. Čas bi že bil, da bi se hči poročila; njene vrstnice so se skoraj že vse. Zaradi Cuka in Korenčka pa so ljudje o njej le mnogo govorili, ni pa bilo nobenega resnega in dobrega snubca. Jože pa ni bil pravi snubec za njo. Rahlo je upal, da se bo hči morda premislila zaradi njegove grožnje. Če ne, pa se je bo vsaj iznebil. Zato je odšel iz sobe. »Moj bog, kaj bo iz tega!« je potarnala Sršenka. »Poročiva se in oče se bodo s časom pomirili,« jo je poskušala tolažiti hči. »Bojim se za tebe, če oče ne bo preklical in pozabil svojih groženj.« »Saj je vseeno...« Sršen se ni pomiril, Čeprav Jožeta ni vrgel iz hiše. Do zime so odlašali s poroko. ker je čakal boljšega snubca. Pred poroko pa je še enkrat zapretil hčeri, naj mu nikoli ne pride k hiši tarnat in kaj prosit, če se bo poročila proti njegovi volji. Pri tem pa naj nič ne računa na materino radodarnost. Dokler bo on živ, se bo pri hiši delalo tako, kakor bo on ukazoval. Anico pa niso mogle nobene grožnje odvrniti od njenega cilja — poroke. Vsled težav, ki jih je imela s poroko, takrat ni utegnila misliti na bodočnost. Zdelo se ji je. da nobena težava ne bi mogla biti tako velika, kakor jih je že prestala do takrat. Upala ie, da oče ne bo mogel nikoli pozabiti, da je njegova hči Zato ji bo pozneje, ko se bo prepričal. da bo srečna, vse odpustil. K poroki z Jožetom na jo je silila tudi trma, katero je podedovala no očetu. (Konec prvega dela) Kotiček za gospodinje Noži se skrhajo in otope, če jih umivamo v vroči vodi. Najbolje je, če jih s časopisnim papirjem obrišemo in splaknemo v mlačni vodi. Bolhe in zalega izginejo, če umijemo tla z močnim pepelovim zavretkom (lugom) ali z močno galunovo raztopino. Tako umijemo tudi pse. Mačke ne lezejo v postelje, v zibeli in otroške vozičke, če damo tja malo rožmarina. Utrujene noge po hoji ali po športu osveži kopel v zmerno topli vodi s soljo. Na liter vode dodaj tri žlice soli. Rjasto pločevino, rjaste okvirje itd. prav lahko očistimo, če jih z mastno krpo tako dolgo brišemo, da počrnijo. Zarjavele likalnike namažemo z oljem, potrosimo s soljo in postavimo na toplo. Čez dve uri jih dobro odrgnemo s peskom in milom ali s smirkovim papirjem. Oljnate slike in zlati okvirji se dobro očistijo s slano vodo. Ves prah in madeži muh izginejo. Znamke na pismih se lahko odlepijo, če damo pod papir, na katerem je prilepljena znamka, vlažno krpico in jo pustimo pet minut. Nato znamko prav lahko snamemo. Da štedimo milo, damo pod milo v skodelico deščico lesa. Les vpije vodo in milo se ne kvari. Papir ne gori, če ga namočimo v močno raztopino galuna in vode. V zadnjem času so nekatere kmetijske zadruge v Prekmurju bile dobro založene z živalsko (denaturirano) soljo. Kod ve, po čigavem navodilu so jo, kakor je bil to primer v črnelavcih, uporabljali za umetno gnojilo. Tamkajšnja KZ je namreč prejela večjo količino živalske soli, jo pridno prodajala kmetovalcem, ki so jo v večini primerov uporabljali kot umetno gnojilo za krompir in ostale okopavine. Pri tem so računali s tem, da sol drži v zemlji vlago. Seveda so kmalu ugotovili, da ni bilo nobenega uspeha, le denarja so se iznebili po nepotrebnem. Kako so prišli kmetovalci v Črnelavcih do tega, da so sol uporabljali kot umetno gnojilo, je težko povedati Prav gotovo jim tega ni priporočal noben kmetijski strokovnjak. V zimskem času so imeli tudi v Črnelavcih preda- Jožetu se je zdelo, da se mu posmehuje, čeprav je Sršen kazal strogo resni obraz. Zadeva sama ni bila smešna, saj je podobne stvari Jože že mnogokrat razmišljal. Ampak Sršen bi moral vedeti, da v nekaj letih ni mogel prislužiti toliko denarja. Zdelo se mu je, da mu namerava Sršen ironično dokazati, da je revež. Če ne bi prišel zaradi Anice, bi pri tisti priči odšel. Zaradi nje pa je sklenil požreti posmehovanje. »Denar sem porabil za hišo, za zemljo ga bo treba še prislužiti.« »Tako je, fant, tako, prislužiti ga bo treba! Zato boš prav naredil, če ga najprej prislužiš in šele potem boš mislil na ženitev.« »Oče!« je vzkliknila Anica, kakor bi ga hotela prositi, naj ne govori tako. »Dokler nimata od česa živeti, se ne moreta poročiti,« je rekel Sršen hladno in svareče pogledal hčer. »Če pa se želi prej poročiti, naj si izbere tako, ki je navajena hoditi po svetu s trebuhom za kruhom. Od same hiše ne bosta sita.« Jože je bil tako presenečen, da ni vedel reči kaj pametnega. To je opazila Anica. Čutila je, da mora sama nekaj reči in mu pomagati iz zadrege. »Oče, saj si bova sama preskrbela in prislužila, kar bova rabila za življenje.« »Molči, dekle! Ti še ne ves, kaj je življenje.« jo je kratko zavrnil oče. Kazno je bilo, da je tudi on v zadregi, da nekaj razmišlja, pa se ne more odločiti. Po kratkem molku je z bliska- jočimi očmi ošvrknil Jožeta in strogo rekel: »Ne rečem, da nisi fant od fare. Če znaš ljudem nagajati, si znaš tudi sezidati hišo. To pa je še premalo, da bi lahko preživljal ženo in družino. Zato bodi pameten in ne povzročaj ljudem sitnosti! Ko pa boš imel posestvo, pa lahko prideš k nam po nevesto.« »Ali bo Anica ta čas počakala?« je vprašal Jože nerodno, pozabivši, da se mu Sršen posmehuje. »Počakala? Hm, to bomo pa videli. Kje pa je zapisano, da se ne bi smela poročiti z drugim?« »Z nobenim se ne bom poročila, če mi ne dovolite z Jožetom,« je trmasto vztrajala Anica. »Molči in mi izgini iz sobe!« se je zadrl Sršen nad hčerjo. »Ne moti nas, ko se menimo Tesne stvari!« »Nobenega drugega ne maram, pa storite, kar hočete.« »Pa se poročita,« se je razjezil Sršen. »Poročita se in živita, kakor vesta in znata. Od mene ne bosta dobila nič. Čeprav si moja hči; ne boš dobila nič, niti sedaj niti po moji smrti, čisto nič. Poroči se — ampak k hiši mi ne hodi javkat, kadar ti bo manjkalo to ali ono! Kar sama si prisluži, če misliš, da je to tako lahko. Ti, fant. pa vedi, da z njo ne boš dobil nič. Kar vzemi jo. toda dote nobene. Pa se učita živeti, če tako trmoglavita in mi že dve leti delata sive lase.« »Ne huduj se tako. oče. saj bosta še premislila!« ga je mirila žena.