NO. 30 Ameriška g; h ti n »1 r7; AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, April 1 5, 1 986 ''»NA VOL. LXXXVIII Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Sinoči ameriški letalski napad na Libijo — Reagan branil akcijo in jo pripravljen tudi ponoviti — Bombnik F-lll pogrešajo WASHINGTON, D.C. — Sinoči so ameriška bojna letala bombardirala 5 vojaških objektov v Libiji. V napadu, ki ga je odredii Predsednik Reagan, je sodelovalo 33 letal. Obrambni tajnik Caspar Weinberger je dejal v intervjuju sinoči, da je bil napad usPel, priznal pa je, da pogrešajo bombnik F-lll in dva člana posadke. Libijci trdijo, da so sestrelili več letal, ubili pa dva letalca. Po vesteh, ki prihajajo danes zjutraj iz Londona, naj bi se na letalsko oporišče vrnilo le 16 od 18 F-l 11 bombnikov. Ob zaključku redakcije poročajo, da je eden od teh bomb-nikov prisilno pristalo v Španiji. Predsednik Reagan je obvestil ameriško Javnost o napadu v televiziranem govoru. Rekel je, da je ukrepal potem, ko je dobil v toke zanesljive podatke o neposredni libijski odgovornosti za bombni napad v diskoteki v Zahodnem Berlinu pretekli teden. Držal je Ptej izrečeno besedo, da bo odredil mašče-valni napad na Libijo, ako bo kdaj dobil take zanesljive podatke. Dejal je tudi, da je pripravljen napad ponoviti, ako bo libijski samodržec Moammar Kadafi še v bodoče Podpiral terorizem zoper ameriške državlja-ne in objekte. Z novinarji sta sinoči govorila tudi Weinberger in državni tajnik George Shultz. Seveda sta oba branila akcijo, Weinberger Pa je priznal, da Francija in Španija nista dovolili, da bi F-lll bombniki preleteli njih ozemlje. Angleška premierka Margaret Thatcher je privolila, da bi F-l 11 letala upo-tabila ameriška oporišča v Angliji. V Tripoliju, libijskem glavnem mestu, Je več ameriških novinarjev. Nekateri teh so b‘h v neposrednem telefonskem stiku z tele-vizijskimi družbami ABC, NBC in CBS tekom napada. Gledalci televizije so torej sli-j^li eksplozije bomb in tudi streljanje proti-letalskih topov. Poročevalci, nastanjeni v tPočno zastraženem hotelu, so povedali, da razen dima niso opazili nobenih požarov, rekli pa so, da so bile nekatere eksplozije fako miljo ali več oddaljene. Drugi novinarji Pa poročajo, da so opazili več požarov v •Pestu in okolici. Libijski radio poroča danes, da je bilo ranjenih nekaj članov Gadafijeve družine. Danes zjutraj so libijske °hlasti pokazale ameriškim novinarjem ruševine nekaj poslopij, zadetih od bomb, v Katerih naj bi živeli civilisti. Prva poročila iz * ripolija govorijo o nekaj mrtvih in 50 do 60 tanjenih civilistov. Točnejša ocena učinkovitosti bombne Papada bo možna šele danes, ko bodo por ali piloti in na razpolago posnetki iz amer 'h izvidniških satelitov. Tuji novinarji °slej videli le ruševine civilnih objektov rrpoliju, do napadenih vojaških objekti •Prpajo dostopa. Prve reakcije , Ameriški napad na Libijo podpira, kot aze, ogromna večina kongresnikov, tako eralcev kot konservativcev. Nekateri me- lj°. da bo napad vodil le do še več terori-•Pa po svetu in da bodo ameriški državljani n. 8lavitna tarča. Poudarjajo tudi, da Libija 'edina država, ki podpira teroriste. Med * e države spadata na primer Iran in Sirija, j °2adju so pa komunistične države s SZ na u- Prvi komentarji v Sovjetski zvezi so __rn ° kritični, zadržane so tudi zahodnoev- , države. Kanadski premier Brian Mul- -------------------------------- I roney je rekel, da so ga ZDA obvestile o napadu. George Shultz je povedal, da je bila SZ tudi obveščena. Izraelska vlada je izrazila svojo popolno podporo in razumevanje za ameriški napad. Libijska poročila o napadu so povsem nezanesljiva. Libijski komentatorji pa pozivajo Arabce in druge pristaše po svetu, naj takoj napadejo ameriške državljane in objekte. V svojem govoru sinoči je Reagan omenil preprečeno teroristično dejanje, ko so od Libije sponzorirani teroristi nameravali izvesti pokol nad skupino civilistov, ki so čakali pri nekem ameriškem poslaništvu na vizume v ZDA. Dalje, je rekel Reagan, ZDA zanesljivo vedo za najmanj 30 primerov, ko nameravajo Libijci in njih agenti napasti ameriška poslaništva in druga predstavništva. Našli ključni kos rakete na trdo gorivo, kjer je nastala usodna okvara, ki je povzročila eksplozijo Challengerja CAPE CANAVERAL, Fla. — Končno so preiskovalci, ki raziskujejo vzroke nesreče vesoljskega plovila Challengerja januarja letos, našli kos tistega dela rakete na trdo gorivo, kjer je nastala okvara, katere posledice je bila smrt vseh 7 astronavtov. Na najdenem kosu so opazili luknjo, ki je široka dobra dva čevlja. Ta kos rakete potrjuje domnevo, da je ta okvara res povzročila nesrečo. Da bi pa napako popra1_ menijo strokovnjaki NASA, utegne vzeti dve leti. Toliko časa naj bi ne bilo več nobenih poletov astronavtov. Današnji New York Times poroča, da je eksplodirala kmalu po izstrelitvi nova sovjetska raketa, ki jo nameravajo Sovjeti uporabljati v svojih obrambnih silah. Bil je prvi poskus te nove rakete, o nesreči je časopis izvedel iz zaupnih virov v Pentagonu. - Kratke vesti - Moskva, ZSSR — Svetlana Allilujeva, hčerka Josipa Stalina, je tujim novinarjem potrdila, da namerava zapustiti ZSSR skupaj s svojo hčerko. Allilujeva seje bila vrnila v ZSSR 1. 1984, ker ni bila zadovoljna z življenjem na zahodu. Sedaj zopet noče biti več v ZSSR. Allilujeva in njena hčerka sta ameriška državljana. Sovjetska vlada jima je dala dovoljenje za odhod. Zagreb, SFRJ — Včeraj naj bi se začelo sojenje Andriji Artukoviču, notranjemu ministru v medvojnem hrvaškem ustaškem režimu. Washington, D.C. — Včeraj je predsednik Reagan sprejel v Beli hiši japonskega premiera Jasuhira Nakasoneja. Nakasone je obljubil nove ukrepe, katerih namen je zmanjšati ogromen trgovinski primanjkljaj, ki ga imajo ZDA z Japonsko. Japonci se namreč bojijo ostrejših ameriških ukrepov. Ženeva, Švi. — Danes se bo začelo novo zasedanje OPEČ organizacije. Libijski naftni minister, ki je navzoč, bo zahteval embargo zoper ZDA. OPEČ države še vedno iščejo sporazum glede cene nafte in količine nafte, ki jo bodo pošiljali na svetovno naftno tržišče. Nič ne kaže, da bodo sposobni izdelati kompromisni sporazum. Washington, D.C. — Danes bo spodnji dom kongresa zopet obravnaval Reaganovo pobudo za odobritev 100 milijonov dolarjev pomoči »contras« gverilcem. Izida ponovnega glasovanja ni mogoče predvidevati. Iz Clevelanda in okolice KRESOVCI MED USPEŠNIM NASTOPOM preteklo soboto zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Prireditev je nadvse lepo uspela, navzočih za večerjo je bilo okoli 450 gostov, tudi balkon je bil zelo lepo zaseden. Več bomo poročali v petkovi Ameriški Domovini. Slika: James »cbcvec Upokojenci vabijo— Ta četrtek popoldne ob 1.30 bo redna seja Kluba upokojencev na St. Clairju in sicer v prizidku SND. Na razpolago bodo tudi vstopnice za kosilo to nedeljo popoldne. (Članek na str. 2). Seja—- Društvo Ribnica št. 12 ADZ bo imelo sejo to nedeljo popoldne ob dveh na domu predsednika Louisa Šilca na 30417 Oakdale Rd. Članstvo vljudno vabljeno. Korotanov koncert— Pevski zbor Korotan bo imel celovečerni koncert v soboto, 26. aprila, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Že danes ste vabljeni, da se tega koncerta udeležite. Vstopnice so v predprodaji pri članih zbora. Novi grobovi Edward Klemenčič V nedeljo, 13. aprila, je na svojem domu na East Park Dr. umrl Edward Klemenčič, mož Mary, roj. Laseh, oče Ed-warda Dennisa, Marlene Langlois in Marilyn Banko, 10-krat stari oče, član društva Kras št. 8 ADZ, Kluba slov. upokojencev v Euclidu in Lake Shore Golden Agers. Pogreb bo iz Brickmanovega pogrebnega zavoda, 21900 Euclid Ave., v četrtek, 17. aprila, v cerkev Marije Vnebovzete dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ter v sredo pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. James Tushar Dne 9. aprila je v New Yorku, N.Y. umrl James Tushar, rojen v Clevelandu, sin Franka in Caroline (pok.), brat Josephine Koss, Franka, Williama, Charlesa, Pauline Francik, Henryja, Dorothy Shunk in Thomasa. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes dop. ob 10.30 na pokopališče Vernih duš. (dalje na str. 8) Letna seja— V nedeljo, 27. aprila, bo letna seja Zveze Oltarnih društev in sicer pri Sv. Kristini. Zborovanje se bo pričelo ob 1.30 pop. Več o tem bo v petkovi AD, članice vseh oltarnih društev pa so že danes naprošene, da si rezervirajo ta dan za udeležbo te letne seje. Datum spremenili— Slovenska šola pri Sv. Vidu naznanja, da bo letošnja Materinska proslava združena z majniško pobožnostjo v cerkvi sv. Vida. Proslava bo v nedeljo, 4. maja, in ne 10. maja, kot je navedeno v društvenem koledarju. Slovaška razstava— V razstavnih prostorih Grasselli knjižnice na univerzi John Carroll je lepa razstava slovaške folklore, ki jo je pripravila Matica Slovenska iz Bratislave. Razstava je odprla od 9. dop. do 9. zv. vsak dan do petka, v soboto od 9. dop. do 4. pop. To nedeljo, zadnji dan razstave, bo na ogled od opoldne do 9. zvečer. Zadnji dan za prijavo— Danes je zadnji dan za prijavo dohodninskega davka za leto 1985. Zamudniki morajo paziti, da bodo njih prijave dobile poštni žig že danes. Primarne volitve— Letos bodo primarne volitve v torek, 6. maja.’ O njih bomo še poročali. Kandidirajo nekateri Slovenci, na voli vnem listku bo tudi nekaj važnih predlogov. Udeležba na volitvah je ena najdragocenejših državljanskih privilegij, obenem pa tudi dolžnosti. VREME Pretežno oblačno danes z verjetnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 47° F. Oblačno in deževno jutri, z najvišjo temperaturo okoli 41 ° F. V četrtek spremenljivo oblačno z najvišjo temperaturo okoli 50° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and IrmaTelich, Frank J. Lausche NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $15 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00 - year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 30 Tuesday, April 15, 1986 ®o^g=j^*83 Slovenski kmečki dom Kar mož nebesa so poslala. Da večnih nas otmo grobov Vse mati kmečka je zibala Iz kmečkih so izšli domov. Simon Gregorčič Da dopolnim razmišljanja o položaju in usodi slovenskega kmeta pod sedanjimi razmerami v stari domovini, kar je bilo zadnjič objavljeno v AD, čutim potrebo o tej za narod važni zadevi še nekaj reči. Zadnjič sem ugotovil, da je odstotek še ostalega prebivalstva pri obdelovanju zemlje in v kmečkem domu, padlo v letih marksistične vlade od 60% na sedanjih 9% in se še vedno niža. Sklenil sem zapis z zaključkom, da s tem razvojem grozi celotnemu narodu fizični in kulturno-duhovni propad, če se ne ustavi in obrne. Kajti kmečki dom je izvirna zibelka narodove biološke in zlasti kulturno-duhovne moči, ki mu daje atribute narodne identitete. Pesnik Simon Gregorčič je to resnico globoko umetniško izrazil v svoji pesmi Kmetski hiši, kjer nam pove, da so možje, dani narodu, da ga rešijo pogube (večnih grobov), izšli iz .iTiečke domačije, kjer so se že v otroških letih nasrkali zdravja iz bližine zemlje in duhovnih prvin kmečkega doma. Ta je bil do nedavna trdno zasidran v zvestem ohranjevanju vere in narodnih tradicij, jezika in vseh drugih življenjskih vrednot. Zdaj pa poglejmo, da-li je to res. Navedel bom le nekaj primerov najbolj vidnih kulturnih, verskih in drugih buditeljev slovenske skupnosti, s tem pa ni rečeno, da jih ni še mnogo, mnogo več, ki so se rodili na vasi in tam preživeli svojo mladost. Potem pa stopili na čelo naroda in ga vodili v raznolikih panogah človekovega udejstvovanja na tej zemlji. Naj denem na prvo mesto Primož Trubarja, čeprav nočem reči, da pred njim ni bilo že drugih pomembnih mož, ki pa niso toliko znani kot on. Rodil se je v popolnoma kmečki vasi Rašica pri Velikih Laščah na Dolenjskem. Vas leži ob cesti, ki pelje od Škofljice mimo Turjaka, prek Velikih Lašč do Kočevja in od tam naprej proti Sušaku ob Jadranu. Ni na tem mestu potrebno in ne umestno opisovati Trubarjeve življenjske poti, ki ga je vodila od ljubljanskega stolnega korarja do lutrovskega pastorja v Nemčiji. Pač pa velja debelo podčrtati, da je bil Primož Trubar Slovenec, ki je napisal in dal natisniti v tujini prve knjige v slovenskem jeziku že sredi 1 6. stoletja. Je to tako velik dogodek v zgodovini Slovencev, da ga ni mogoče pretiravati. Trubar je bil rojen v kmečki hiši, kmečka mati ga je zibala. To se pozablja, pa se ne sme! Kdo med Slovenci ne pozna imena Vrba? »0 Vrba, srečna, kjer hiša mojega stoji očeta...« Tako je prelepo zapel nesporni prvak slovenskih pevcev France Prešeren. Ta veliki Slovenec, čigar umetniška potenca sega v najvišje vrhove svetovnih poetov in so njegove pesnitve prevedene v mnoge svetovne jezike, vzbuja upravičen ponos slehernega Slovenca. Kako je on gledal na svoj kmečki dom? Ob globokem razočaranju, ki ga je izkusil v širokem svetu, tega bridko obtožuje prevare in blagruje življenje v domači hiši: Slovenska Pesem vabi JOLIET, lil. - Pevski zbor Slovenska Pesem vabi vse od blizu in daleč na golaževo večerjo v soboto, 26. aprila, od šestih do osmih zvečer pri Sv. Štefanu v Chicagu, 111. Po večerji bo zabava s plesom. Večerja s plesom stane $10.-na osebo. Za tiste, ki bodo prišli po večerji samo na ples, bo vstopnina $5- na osebo. Vse ljubitelje slovenske pesmi lepo vabimo tudi na pomladanski koncert Slovenske Pesmi, ki bo v soboto, 10. maja, ob 7.30 zvečer v cerkvi sv. Pavla (Hoyme & 22nd Place). Vstopnice si lahko rezervirate pri vseh članih in članicah zbora. Stanejo po $3,- na osebo, za študente pa vstopnine ne bo. Letošnji koncert bo poklonjen Matiji Tomcu, ki je zložil veliko pesmi, katerih mnoge Slovenska Pesem pod vodstvom dr. p. Vendelina Špen-dova z veseljem prepeva na raznih koncertih in prireditvah. Križev pot - osma postaja. Zakaj tako se nad menoj solzite? Nad sebe, deco, iztočite jok. V daljave mračne gre življenja tok. Čudovit si v svojih svetnikih Gospod, ki si nam v Baragu podaril pastirja Vabilo na kosilo Kluba sentkierskih upokojencev CLEVELAND, O. - Klub sentkierskih upokojencev vabi na svoje v^oletno kosilo in zabavo, ki oo to nedeljo, 20. aprila, v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Naša kuharica, Lojzka Feguš, bo poskrbela za zares izvrstno kosilo: juha z rezanci, kurja in svinjska pečenka, pražen krompir, solata, kava in zasladek. Na razpolago bo tudi druga pijača. Kosilo bomo servirali od 1.30 do 3.30 popoldne. Poskrbljeno bo tudi za zabavo; godba bo igrala do 5. popoldne. Dalje, imeli bomo še vstopne nagrade in žrebanje. Obeta se nam torej zelo lepo in prijetno popoldne. Če še niste kupili vstopnice za kosilo, storite to čimprej. Kličite 391-9761 za rezervacijo. Dar za kosilo je $7.00. S prisrčnim pozdravom Angela Bolha dobrega in učenika. Oj ti lepa Majska noč. Tiho iz dneva mesec sije, milijoč na slednjo stvar. Duša mi v razkošju gine, srce v prsih se topi, aj neznane ti miline. Aj prekrasne te noči« Na programu je tudi Vinka Vodopivca Vrabček mlad lenuh, malhico je nosil, miloščino prosil. Med nami bosta gostovala zbora Sv. Janeza in Gallus iz Milwaukee, Wis. Program bodo zaključili Špendovi skladbi Stvarniku in Pozdrav- ljena, Kraljica, ob sodelovanju vseh treh zborov. Prosta zabava za vse navzoče bo po koncertu pri Sv. Štefanu. Gotovo se še spominjate lanskega piknika v Jolietu in kako lepo in družabno je bilo. Tudi letos obetamo veselico v nedeljo, 13. julija, popoldne in zvečer v parku Sv. Jožefa. Za lahke noge bo poskrbel Ron Kramerich z svojimi godci. Za lačne in žejne bo poskrbljeno. Dobrodošli na slovenske prireditve! Naj slovenska pesem še in še živi! Liljana Čepon V spomin Francetu Rozina WAUKEGAN, IL. - Pretolkli smo zimo in se veseli vrnili v pomlad. Toda ne vsi. Med nami ni dragega Franceta Rozine. Vsi Triglavani ga bomo pogrešali kot delavnega člana in poročevalca za naše društvo Triglav. Brali smo že o Francetovem delovanju v društvu, v misijonskem krožku, o njegovih recitacijah in nastopih na odru, zlasti, ko je predstavljal svetega Miklavža. Prepričan sem, da je bil nebeški vzornik sv. Miklavž zadovoljen z imitacijo, ki jo je podajal pokojni France našim najmlajšim mnoga, mnoga leta. Naj le omenim primer miklavževa-nja, ki se je vršil pri starem Sv. Janezu v Milwaukeeju. Hodili smo na miklavževa-nje, ko so otroci še »verovali« v Miklavža in njegov resničen prihod. Takole so govorili otroci: »To je res Miklavž — čisto bele lase in brado ima, pa je še tako mlad, visok in hodi pokonci. Vemo, da ga parklji morajo ubogati, da mu pa tudi angelčki morajo streči, tega pa nismo vedeli! Očka, najbrže tudi ti tega ne veš.« Je res, še danes ne vem, kdo mora koga ubogati. Ta reakcija sama v mladih dušah je dokaz velike pomembnosti miklavževanja, kjer je glavno vlogo igral pokojni France. France je vestno poročal o delu in življenju društva, o rojstnih dnevih, porokah članov, o obletnicah in prireditvah, in o novorojenčkih mlajše generacije. Vse to vedno v prijateljsko čutečem tonu. O svojem poročevalskem delu mi je zaupal tole: »Tako radi govorimo o napakah dru- Zvesto srce in delavno ročico Za doto, ki je nima miljonarka Bi bil dobil z izvoljeno devico. In mirno plavala bi moja barka. Pred ognjem dom, pred točo mi pšenico Bi bližnji sosed varovat svet ’ Marka. Kdo bi mogel lepše proslaviti kmečki dom, kjer se je rodil Prešeren in kjer ga je zibala kmečka mati? Anton Martin Slomšek je naša želja in prizadevanje, da bi ga slavili v svetniški gloriji. Kar je ta škof storil za versko in narodno rast svojega naroda, se komaj da popisati. Bil je največji vzgojitelj naroda (Blaže in Nežica), glasni klicar k branju dobrih knjig z ustanovitvijo Družbe sv. Mohorja, ki je posegala v najširše ljudske plasti, kar je bilo v tistih časih enkratno na svetovni gladini. Ta duhovni velikan se je rodil na Slomu v kmečki hiši, zibala ga je kmečka mati. Trubar, Prešeren, Slomšek so tri zvezde-stalnice na narodnem in kulturnem nebu slovenskega naroda. Pa jih je še gih, o napakah, ki jih vendar vsi imamo — kako skopi pa smo z besedami o lepih pote' zah našega soseda.« Ta njegO' va izjava je kratek, jedrnat i*1 točen opis njegovega značaja. V njegovih dopisih je bil° tudi govora o smrti v društvu. Nihče pa ni govoril ob njeg0; vem grobu. Triglavani smo Triglavan, bili namreč trdno prepričani, da bo nekdo od organizacije, 5 katero je bil ožje povezan, storil to dolžnost. Na žalost se to ni zgodilo! Od njega se je P°' slovil s prelepimi besedami v cerkvi sv. Janeza samo pr01, dr. Jože Gole. France je bil človek prikupne zunanjosti, z uglajenim nastopom, globoko veren, zato v njem ni bilo hinavščine. Kratko: Zdrav duh v zdravem telesu. Zato je bil prijeten družabnik. Dragi France, pogrešali Te bomo vsi Tvoji prijatelji-Iskreno sožalje družini! Fran četa pa podpirajmo z molitva mi; tega, vemo, si on želi, saj se ne pritožuje nad smrtjo in okoliščinami, ker Bog je v svo ji modrosti določil to, kar Je zanj najboljše. Počivaj v miru božjem! Ti iaj< filet ta \, Jug dac Da r Pad 8 Jug tac Piv Dlei fes; Pol Por ofar te ske ho( da tla; fiih nai PO: die ter VK Vij, tv, ta, Vij na ka ka ie *9 kc L.K- Lepa udeležba ob predstavitvi knjižice CLEVELAND, O. - Pret.‘f nedeljo popoldne v Euclid5 javni knjižnici je Slovenian American National Art Cm ^ predstavil javnosti knji^'00 angleškem jeziku, ki n0S1 n slov »Splasher Cloths ditional Slovenian Stitcher^ Program je vodila Prec*se, a SNAG Jean Križman, glav govornica pa je bila k-uCJe Stoica, sicer romunskeg rodu, ki je upravnica vp iv ga Nationalities Services c tra v Clevelandu. Krajši na^:c vori so imeli Frances a August B. Pust in Dorls . 0 dar, ki so bili neposredno angažirani pri tem P^’i medtem ko je Susan ^ podala oceno o knji Joanne Sadar, ki je tudi sodelovala pri knjižici, m gla biti prisotna. ^ Michael Wach soba v ^ clidski javni knjižnici je j dobesedno zasedena. N so si pred in po uradn'ip^raZ. vitvi knjižice ogledali lepo stavo zidnih vezanih 3- ta lO [e n KONCERT PEVSKEGA ZBORA KOROTAN SOBOTA, 26. APRILA 1986 V Slovenskem narodnem domu 6417 St. Clair Ave. VSI VLJUDNO VABLJENI! Začetek ob 7.30 zvečer Igra ALPSKI SEKSTET Vstopnina $5.00 I SLOVENIAM ESSE DELENDAM i. :i - Jugoslovanski unitarizem je glavni vzrok ; notranje destabilizacije Jugoslavije — Analiza, ki sledi, je posredoval nam znani naročnik, ki ne želi biti imenovan. Trdi pa, da analiza izvira iz Ljubljane, avtor pa je izrazi! prošnjo, da se objavi v svobodnem 3 zahodnem svetu. Prosil je tudi za komentarje. Članek objavljamo v celoti. Ur. težaven gospodarski pologi skupno z usihanjem avto-jj^te sedanje oblasti povzro-vedno težje notranje krize ^9oslavije in ni izključeno, ^ pride do njenega popolne-9a notranjega razkroja in raz-Pada. Brez dvoma, nemiri v ^SJoslaviji in s tem destabili-!acija balkanskega prostora ^ v interesu niti zahoda niti ^hoda. Sovjetska zveza, iz-^8da, nima posebnega inte-resa, da vključi v svoj sistem kitično tako labilno in eko-Ponisko vedno bolj pasivno Območje Jugoslavije, saj ima ® dovolj problemov s Polj-in Afganistanom. Na za-°du pa se dobro zavedajo, a bi nemiri v Jugoslaviji — *asti Če bi prišlo do oborože-1,1 rnedsebojnih obračunali — lahko imeli neslutene b°sledice za ravnotežje sil ®d vzhodom in zahodom na 8rT1 območju (prostoru). Zahodni in verjetno tudi *bodni opazovalci Jugosla-1,6 vidijo predvsem v tako-anem unitarizmu največje a9otovilo za obstoj Jugosla- vije, saj se le ta lahko opira 1^ vojsko in tajno policijo, , eri ima popolnoma v ro-d. Pri tem pa pozabljajo, da z vpeljavo ljudske obrambe 9Pbila vojsko svoj monopol ^ključna oborožena sila v Jugoslaviji, kajti ljudska o-bramba je podrejena posameznim republikam in ne vojski. Če bi tega ne bilo, bi se že davno pojavil v Jugoslaviji kak Jaruzelski, seveda s srbskim predznakom, saj je jug. armada izključno v srbskih rokah. Podmena, da je jug. unitarizem največje zagotovilo za stabilnost Jugoslavije, se kmalu pokaže kot zmotna, če nekoliko globlje pogledamo v zamotane narodnopolitične in ekonomske probleme Jugoslavije. Pri tem pa je potrebno, da na kratko posežemo nazaj v dobo nastanka Jugoslavije v letu 1918. Kladivarji Jugoslavije so izhajali iz treh narodov: Slovencev, Hrvatov in Srbov. Slovenci in Hrvatje niso imeli pred nastankom Jugoslavije lastne države, medtem ko so se Srbi in Črnogorci že lahko ponašali z državniško tradicijo, ki se je močno utrdila z zmago nad Turki v balkanski vojni (1912 —1914) in z dejstvom, da so bili v prvi svetovni vojni na strani zmagovitih zavezniških sil. Na drugi strani pa so bili Srbi zaradi večstoletne turške nadvlade tako civilizatorično kot izobrazbeno močno zaostali, saj so imeli ca. 80% nepismenih, medtem ko pri Slovencih Dragi rojaki, potujete v Evropo? j^a pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem Jevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE m°TELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, betonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, ^i-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo u9°dnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna 8oba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, °nferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restav-j_aciia v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU 0 Poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico a vam bo. osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK: .nfirnsnX m;'’’ DOBRODOŠLI! že skoraj 300 let nazaj (?) ni bilo nepismenosti. Pravtako se je v Sloveniji in severni Hrvaški že močno razvilo obrtništvo in kazali so se že prvi zametki industrije. To nasprotje med bolj razvitim severozahodom s pomanjkanjem državniške tradicije in manj razvitim jugovzhodom z močno državniško tradicijo se je tako v stari kakor tudi v novi Jugoslaviji z napredkom industrializacije še povečalo. Tako imamo v Jugoslaviji v primeri z ostalo Evropo edinstven položaj. Medtem ko se v vseh evropskih državah ekonomsko središče in politično središče sovpadata (n.pr.: Francija je Paris, Anglija je London itd.) imamo v Jugoslaviji dvoje središč. Močno ekonomsko središče na severozahodu s šibko politično močjo in močno politično središče na jugovzhodu združeno s šibkejšo ekonomsko močjo. Ker sta ti dve središči povezani tudi z različnimi narodi, na severozahodu s Slovenci in Hrvati, na jugovzhodu s Srbi, Bosanci, Makedonci in Albanci, je razumljivo, da se ta neskladnost med tema dvema središčema močno odraža tudi v narodnostnih napetostih znotraj države. Narodnostne napetosti se dajo torej osvetliti tudi s stališča omenjenega nasprotja med ekonomskim in političnim središčem v Jugoslaviji. Severozahod, to je Slovenija s svojo industrijo in Hrvaška predvsem s svojim uspešnim tujskim prometom, je bil v prvi vrsti obremenjen s podporo manj razvitih predelov Jugoslavije; vendar je imel pri tem zelo majhen vpliv na to, kako se finančna sredstva, ki jih je dajal na jugovzhod, uporabljajo. Tukaj jugovzhod kot politično močno središče nikdar ni dopuščal severozahodu, da bi ta finančna sredstva po svoji zamisli usmerjal. H kakšnim notranjim konfliktom je to nasprotje med »zahodom« in »vzhodom« pripeljalo nazorno dokazujejo razmere (v avtonomni pokrajini Kosovo) na Kosovu. V sklopu tega odpora »vzhoda« proti »zahodu« je mogla tudi avtonomna pokrajina Kosovo, v kateri prebivajo pretežno Albanci (90%), sama odločati o uporabi finančnih sredstev, ki jih je kot Lepa prošnja naročnikom Ameriške Domovine CLEVELAND, O. — Podpisana lepo prosim naročnike Ameriške Domovine za malo pomoč slovenskemu misijonarju, ki deluje v Matangi na Madagaskarju, to je Janko Slabe, moj rojak, doma iz vasi Rovte pri Logatcu. V Katoliških Misijonih, ki izhajajo v Argentini, sem brala v številki za november-december 1985 (str. 454) njegov dopis in prošnjo pomoči pri zgradnji primerne hiše za kongregacijo malgaških sester. Ker mnogi niso na KM naročeni, sledi spodaj ponatis g. Slabetove prošnje v celoti: S. o. s. V Matangi bi radi zgradili sestram hišo V Matango sem prišel 1973. leta. Poteg Matange same sem imel še dve podružnici: Ma-nambondro in Nosy-Be Masia-naka. A vgusta 1974 sem začel z novo podružnico Sandravi-nany, 1975 pa Mahavelo. Ker je področje razsežno in so se že kazali prvi znaki napredka, sva si ga z Janezom Puhanom razdelila. On je prevzet Manambondro in Sandravi-nany, sam pa ostale podružnice, ki so bliže Matangy. 1980 sem začel spet novo podružnico Eforomijo in lani maja (1984) Nosy-Omby Masi-anaka. Vse to se je začelo na prošnjo ljudi. Ob vsem tem se tudi drugod čuti simpatija do krščanstva, razen posameznih izjem. V vasi Tanandava, okrog t ričet rt ure do Matange, je bilo že nekaj krščenih, a so vaški starešine iz neznanega vzroka prepovedali, da bi kdorkoli molil. Kot sem že rekel, je to ena izmed redkih izjem. Na splošno pa se sprašu- nerazvita pokrajina dobivala. Toda teh sredstev niso primerno porazdelili za razvoj vseh vrst strokovnih šol, da bi se pretežno poljedelska pokrajina počasi in smiselno dvignila na vseh ravneh iz zaostalosti. Nenavajeni uporabljati sredstva v sodobnem industrijskem smislu, so jih vtaknili predvsem v razvoj univerze v glavnem mestu Prištini, kater je sedaj tretja največja univerza v Jugoslaviji. Učno težišče na tej univerzi pa se je usmerjalo v filozofske vede ne pa v praktične, predvsem tehnične poklice; tako so se diplomiranci znašli po diplomi brez možnosti zaposlitve, kar je ustvarjalo inteligenčni proletariat. Pogoji za politično netivo so bili tako podani in sb končno pripeljali do znanega izbruha. Slovenska nevarnost Ta napetost med razvitejšim severozahodnim ekonomskim in južnovzhodnim političnim središčem se (dalje na str. 4) jem, te kaj jim še manjka, da ne prosijo za krst. Misijonarjev? Molitev in žrtev? Verjetno obojega? Vse podružnice so na jugovzhodnem delu področja. Škof želi, da bi šlo tudi proti zahodu. Škof vidi vse to in še druge znake, ki dajejo upanje na ^bodočnost pastoralnega deta. Zato je poiskal kongregacijo malgaških sester, ki so mu obljubite, da bodo prišle v Matango januarja 1987. Tega se veselim, saj sam še bolj vidim potrebe kot pa on. Obenem pa je name padlo breme: Treba jim je zgraditi hišo. To pa je brez denarja nemogoče. Matanga počasi postaja center, ki se vedno bolj razvija. Sedaj imamo že redne sestanke katehistov in predsednikov posameznih Cerkva vsaka dva meseca. Takrat moja pisarna postane njihova spalnica, jedilnica in dvorana. Vse to bi moral zgraditi vsaj leseno, saj bi se potem dalo še marsikaj organizirati, pa ni sredstev. Ko pridejo sestre, bomo pa take prostore še bolj krvavo potrebovali, da bodo sploh mogle delati. V Eforomiji in Nosy-Omby še zmeraj nimamo cerkve, pač pa molimo v privatni hiši. Vsaj material zanju bi že moral pripravljati. Obračam se na vas, ki to berete. Priskočite mi na pomoč! Ljudje tukaj bodo gotovo veliko pomagali, saj si sester želijo. Toda glavni delež pa je še zmeraj odvisen od pomoči od zunaj. Vsi vam bomo za pomoč hvaležni, še najbolj pa Bog! Janko Slabe Dragi naročniki! Če bi vsak samo en dolarček prispeval, prav nobenemu se ne bi nič poznalo, misijonarju pa bi bilo v veliko pomoč, da bi zgradil sestram hišo; te sestre bi mu potem lahko pomagale reševati duše za Boga. Ta misijonar se veliko žrtvuje, dela in trpi, ljudje ga tamkaj imajo radi, naučil se je dobro njihovega* jezika in njihovih navad. Zgradil je novo cerkev v Matdhgi in smo tukaj zbirali za zvon, poslali smo nad $600 in zdaj že zvoni in vabi ljudi v cerkev. Upam, da ne boste prezrli te moje prošnje. Bodite tako dobri in pošljite dolarček v kuverti na eno od sledeče navedenih oseb: Ivanka Kete 15709 Saranac Rd., Cleveland, OH 44110 Slavka Sečnik, 10731 Tibbits Rd., Chesterland, OH 440'>6 SLOVENIAN! ESSE DELENDAM (Nadaljevanje s str. 3) močno izraža v stališčih, kako naj se rešujejo sedanji ekonomski problemi Jugoslavije. V industrijsko najbolj razviti in ekonomsko še najbolj zdravi republiki Sloveniji obstaja močna zavest o potrebi po kakovosti strukture gospodarstva, večje storilnosti, kakovosti upravljanja (n.pr.: Ljubljanska banka je najuspešnejša banka Jugoslavije) in v zvezi s tem tudi konkurenčnosti v mednarodni delitvi dela. Pri južnovzhodnih, manj razvitih republikah še vedno obstaja močna iluzija o odrešilni moči centralističnega in administrativnega urejanja družbe. Slednje je gotovo tudi objektivna posledica težavnega položaja manj razvitih, zlasti pa še vedno živega sociološko realnega sindroma z državo kot deus ex machina vsega dogajanja. Tako se za sebične interese Slovenije razglašajo zahteve po povečanju konvertibilnega izvoza, povečanju konkurenčnosti, upoštevanju ekonomskih zakonitosti, s tem pa tudi zahteve po na skupnih interesih in na ekonomski učinkovitosti temelječih skupnih založbah v manj razvitih delih. To so v bistvu avtentični interesi Jugoslavije kot celote in po- goj njenega razvoja v mednarodnem prostoru; alternativa je le še večja avtarkija in »albanizacija«. Močne težnje južnovzhod-nega političnega središča po centralističnih in administrativnih rešitvah čutijo v republiki Sloveniji kot poizkus nadvlade tretjega sveta v Jugoslaviji, kot gibanje za enakost v revščini. V Sloveniji se je pojavil zato močan odpor proti tem težnjam. Slovensko težnje je nič manj kot gibanje za spremembo tega gibanja v nasprotno smer, t.j. naj bi se prihodnji gospodarski, zlasti pa tehnološki razvoj širil od razvitejšega k nerazvitejšemu, od zahoda proti vzhodu. Zaradi odpora republike Slovenije proti centralističnim in administrativnim rešitvam in njenega odpora proti »albanizaciji« se čuti tradicionalno politično prevladujoči jugoslovanski vzhod izzvanega in sprejema to slovensko gibanje kot nevarnost za svoj centralni položaj. Ker centralistično jugoslovansko državotvorje ne v predvojnem in v povojnem primeru ni izkazalo potrebne konstitutivne moči in ni zmoglo obvladati ne združevalnih ne razdruževalnih potekov (procesov), je takorekoč obsoje- Slovenski kmečki dom (Nadaljevanje s str. 2) cela dolga vrsta, ki so jim zelo blizu, a z imenom bom navedel le nekatere. Recimo Fran Levstik, rojen v kmečki hiši v Retjah tik Velikih Lašč. Kdo ne pozna njegovega Martina Krpana? Klasičnega opisa našega kmečkega človeka s tako prefinjenimi potezami njegove brihtnosti, prekanjenosti pa tudi poštenosti in samozavesti, da mu komaj najdemo para v svetovni literaturi. Levstik je postavil vzorec in navodila bodočim pisateljem (Od Litije do Čateža), kako naj s peresom služijo narodu (Jurčič). Upravičeno ga častimo kot reformatorja slovenske literature, in velikega Slovenca. Zibala ga je kmečka mati. Mene je »uka žeja« prignala v latinske šole v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, ki je bila prva in edina slovenska srednja šola v bivši cesarski monarhiji. Z velikim krščanskim in slovenskim srcem v prsih jo je junaško poklical v življenje škof Anton Bonaventura Jeglič in se za njeno priznanje javnosti boril s samim avstrijskim cesarjem. Jaz vem, da bi nikoli ne bil šel v srednje šole brez zavoda sv. Stanislava. Jegličeva ustanova ni samo vzgojila dolgo vrsto narodnih vodnikov (nadškof Šuštar, škof Jenko itd), ampak ima neprecenljive zasluge za celotno slovensko srednje šolstvo po zlomu Avstrije, ker je pripravila in izdala še v Avstriji srednješolske učne knjige v slovenščini, ki so se jih poslužile v svobodi vse šole. Jegličeve zasluge v tem oziru so epohalne. Rojen je bil v kmečki hiši v Begunjah na Gorenjskem. Vodilni politik v prelomnici slovenske zgodovine Anton Korošec je — kot vsak politični voditelj — sporna osebnost. Toda vse zgodovinsko težka doba od prve svetovne vojne do njegove smrti je tesno povezana z njegovim imenom, od tedaj, ko je prebral Majniško deklaracijo in avstrijskemu cesarju Karlu I. zaklical usodne besede: »Veličanstvo, prepozno!« pa do agonije prve Jugoslavije po merilnih strelih v beograjskem parlamentu, ko se je direktno žrtvoval in prevzel ministrsko predsedstvo v Beogradu, da reši državo razpada in obvaruje svoj slovenski narod pred grozečimi nevarnostmi. Marsikaj se mu lahko očita, a tega, da je bil velik Slovenec (ustanovitelj ljubljanske Univerze, Akademije, in borec za slovensko samostojnost) mu ni mogoče odrekati. Bil je eden največjih narodnih političnih voditeljev v zgodovini Slovencev. Rojen pa je bil v kmečki hiši na Bisrjanih v štajerski Prlekiji. Zibala ga je kmečka mati. Našteta blesteča imena žarko posvetijo na zločin v domovini, ki je iz ideoloških in političnih razlogov pahnil kmečki dom na rob propada in ga izpostavil nevarnosti, da bo uničen. Kaj bi bilo s tem uničeno, je človeka groza samo pomisliti, če vzame . Ali ni nobene možnosti, da se no na eno samo orožje: na razdiranje in motenje vsake drugačne gradnje. — Konec — Predstavitev knjižice (Nadaljevanje s str. 2) Razstavljali so svoja umetniška dela tudi številni člani SNAG. Euclidska javna knjižnica je ob tej priliki izdala posebno brošurici z naslovi vseh knjig v svoji zbirki, ki so v slovenskem jeziku ali pretežno obravnavajo slovensko tematiko. Preseneti število teh knjig, ki pa skupaj ne predstavljajo ravno objektivne izbire naslovov. Knjižica je izredno lepo oblikovana. Projekt je zahteval ogromno dela s strani več oseb. Zadovoljni pa smejo biti z res odlično publikacijo, ki dela čast tako organizaciji kot vsej slovenski skupnosti v ZDA. Omenil bi še, da je o tej knjižici izšla pohvalna ocena v ljubljanskem Delu (2. aprila 1986), napisala jo je Meta Vajgl, žena konzula SFRJ v Clevelandu Iva Vajglja. Oba sta se predstavitve udeležila skupaj s Sergejem Dolencem, umetnostnim direktorjem Cankarjevega doma v Ljubljani, ki je na obisku v ZDA; njegovo potovanje sponzorira ameriška vladna ustanova US1A (United States Information Agency). Bil je prijetno presenečen nad aktivnostjo slovenske skupnosti v Clevelandu (udeležil se je tudi koncerta zbora Jadran preteklo soboto in pa zaključne vaje Kresa v SND), predvsem pa nad bogato zbirko del v svetovno znanem Clevelandskem umetniškem muzeju. Program v euclidski knjižnici se je udeležil tudi državni poslanec Ronald Šuštar, ki je pomagal Art Guildu, da je leta prišel do finančne podpore Ohio Arts Councila. Finančno je za publikacijo knjižice poklonil Slovensko ameriški kulturni svet lepo vsoto, seveda je svoj delež prispeval tudi sam Art Guild. Med programom je bilo omenjeno še, da je Nationalities Services Center izbrala Augusta B. Pusta za svojega »moža leta«. Počaščen bo na letnem banketu NSC 16. maja letos. Rudolph M. Susel Od žalosti se zares umira Za 20-letnega Michaela Ste-warta se je rop, ki ga je opravil v nekem motelu leta 1983, končal ne samo s sodno kaznijo za to dejanje, marveč ga je sodišče obsodilo tudi zaradi umora. Primer je zares edinstven, saj je bil mladenič obsojen, ker je blagajničarko, 60-letno Pearl Pizzamiglio, prestrašil do smrti. Ženska je namreč po dveh urah, ko jo je ropar prestrašil, umrla zaradi srčne kapi. Zdravniki, ki so jo skušali rešiti, so na sodišču pričali, da je ženski odpovedalo srce, ker se je tako zelo prestrašila, saj je imela drugače zdravo srce in ni imela visokega krvnega tlaka. Za primer se zelo zanimajo tudi zdravniki in tisti medicinski raziskovalci, ki skušajo odkriti, ali ni v človekovem organizmu morda na delu posebna kemična snov, ki prenaša smrtno sporočilo, se pravi, ali človek dobesedno sam ne zaukaže svojemu srcu, naj preneha delovati. Smrtni krč srčne mišice je v razvitem svetu najbolj pogost vzrok smrti. V ZDA umre vsako leto zaradi srčne kapi 330.000 ljudi, dve tretjini med njimi je moških. Zaradi nenadnega zastoja v delovanju srca umre več moških kot zaradi vseh vrst raka. To so dovolj zgovorni podatki, ki osvetljujejo, zakaj se medicinski raziskovalci tako zagreto ukvarjajo z raziskovanjem procesov, ki pripeljejo do srčne kapi. Dosedanje raziskave so pokazale, da so za srčno kap pomembni tudi čustveni faktorji. Preden srce odpove, se v organizmu dogaja nekaj zanimivega. Zdravniki so ugotovili, da se nenadni srčni napad začne s pravim električnim viharjem. Električni impulzi zmotijo ritem srca, pride do zmešnjave in tako hudih okvar srčne mišice, da žrtev srčnega napada umre. Le malokatere-ga zdravniki rešijo. Za raziskovalce je najbolj presenetljivo to, da vsaj polovica žrtev nenadnega infarkta ne spada v skupino ogroženih za srčna obolenja (kadilci, alkoholiki, debeluhi, ljudje z visokim krvnim tlakom) in da pri 75 odst. ni znamenj poprejšnjih infarktov. Tako odpade- Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik CITY MOTORS 5413 St. Clair Ave. tel. 881-238S jo siceršnje razlage, zakaj je prišlo do nenadne odpovedi srca. In prav pri takih primerih so začeli iskati skrito ozadje srčne kapi. »Vprašanje je, kaj nazadnje ubije človeka,« pravi Thomas Graboys, kardiolog na harvardski medicinski šoli. »Nekaj sproži smrt. In vse več je dokazov, ki nakazujejo, da činitelji, kot so strah, potrtost in osamljenost, igrajo pomembno vlogo, še posebno, ko gre za občutljiva srca.« Za kardiologa Bernarda LoVna je krivec za nenadno srčno kap električna napaka v človeškem organizmu. Če je res tako, potem bo mogoče srčno kap pravočasno preprečiti. V ozadju telesne elektrike pa je delovanje možganov. Več znanstvenikov skuša pr°' dreti v skrivnost, kako možgani nadzorujejo delovanje srca, in odkriti kemično snov, ki prenaša ta sporočila. Za strokovnjaka Jamesa Skinnerja z medicinske fakultete v Houstonu je ta snov najverjetneje nevropeptid ali kakšen encim, ki ne deluje pravilno v prednjem delu možganov pri nekaterih ljudeh. Raziskave so pokazale, da za nenadnimi srčnimi kapn11 pogosto umrejo vdovci, ljud' je, ki opravljajo stresne poklice, jezljivi ljudje pa ljudje, ki se močno vzburijo in prestrašijo. Osamljenost, potrtost, tesnoba in jeza so tista človekova počutja, ki pripravljajo pot srčni kapi. Povezave med počutjem in srčno kapjo so dokaj dokazane, zato jih še naprej razisku-jejo. Skinner je prepričan, da bo nekega dne izločil iz možganov tisto kemično snov, ki prenaša sporočila do srca in k* zaradi napak v delovanju možganov prinese do srca smrtno sporočilo. Naloga je na prvi pogled videti skoraj metafizična, to a Skinner se ne da. Zaveda se, da stoji pred zelo zapleteno m težavno raziskavo, kakršne se doslej še nihče ni lotil, saj srea in možganov niso povezova • v tako usodno zvezo. Že Drugi zdravniki pa so sprejeli zamisel o pomenu č o^ vekovih počutij za srce. ZDA je izdelanih nekaj testov, ki zdravnikom povedo, človek, ki ga preiskujejo, e e od tistih, ki si sam kop J zgodnji grob. Zdravila, ki bi preprečil0 nenadno srčno kap zaradi na pak v telesni biokemiji, pa naj brž še dolgo ne bo, čeprav J končni cilj raziskav, kot J> opravlja Skinner, prav v tem- Oi SC OVIR AMtRtCA Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary PubUc 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 _ L. P. Kanadska Domovina TORONTO, ONT.: Prvi del Slovenska polpreteklost in partijski zgodovinopisci piše: Otmar Mauser V KD od 11. marca 1986 sem na kratko dotaknil »razšir-ienega in dopolnjenega« fejl-tcina Ivana Jana (O resnični P°dobi škofa Rožmana), ki ga Je na željo uredništva Ijubljan-$kega Dela pripravil, in ga ta sedaj v svoji sobotni prilogi — PdČenši s 1. feb. 1986 — v nadaljevanjih objavlja. Ker imam sedaj na vpogled e več nadaljevanj, ki so izšli 15., 22., 29. feb. ter 1. mar-ca> mi je lažje slediti in ocenje-Vat> Janovo pisanje in pri tem u8otavljati, kaj je napotilo Uredništvo Dela in pisca same-8a> da so se lotili te kočljive Sn°vi, kar gotovo ne bo pripo-^°8lo k boljšim odnosom s erkvijo doma, kakor tudi ne ° Vatikana, s katerim je e “n pred leti podpisal spora- zum. Znano je, da je Vatikan J°dpiral stališče škofa Rožma-a’^ i6 Pravilno sodil o po-nih posledicah, ki bi siedi-v’ de bi komunizem na Slo-enskem prišel na oblast in v . vi onemogočil njeno delo-r .nj®- Vatikan torej ni podpi-k Rožmana zato, ker je bila jvriJa ^italijanska«, kot trdi 3,1 dan v svojem spisu, d itomunistom ni uspelo, Po ' ^°^mana pridobili kot bocf'f0683 za8ovornika Osvo-fn 'ne ^ronte oz. komunisti-So ^art'je (»katoličani v OF« Pisn)11 V lem smis*u Poslali tri Par S° 83 Proglasili za ga °| nega izclajalca in vojne-ki s2 °^nca> kot so vse ostale, stifn Z n^mi ‘n ojiltovo stalini-0 revolucijo niso strinjali. ^BLAG SPOMIN NA^ OBLETNICE smrti _Ga dobrega strica ^Naca DIM^ SpodnnU f av8us,a 190: ^ nJ'h Jaršah pri Ljul e Solzne doline se je 1^ aprila 1985. teii|aVe,'Ki rodoljub, i ttljpio rTl'Se|. da bo nj< v tuii Pr'^akovalo vst To|2emlii’ Parr, pa nas vse, ker nar|Veti 9°vori, da v indrIjn0Či ne^aki, neč Ar94niSOr0dStVO v K* ^thbrirt 10 Slovenii'- ^•Alta., ! 5. apri|a Pri tem ni bilo vprašanje škofove narodne zavesti, saj je bil neprimerno veliko bolj narodno zaveden kot kakšen Edvard Kardelj ali Boris Kidrič. Ne, šlo je za ideološke in dogmatične razlike. Kot cerkveni učitelj škof Rožman ni mogel podpirati brezbožne ideologije marksizma, katero so politični komisarji v partizanskih odredih OF učili in širili in je sedaj kriterij nove »ljudske oblasti«. Kako nestrpni so komunistični oblastniki do katoliške Cerkve se je izkazalo v mnogih slučajih povsod, kjer so prišli na krmilo države. Primeri kardinala Stepinca na Hrvaškem, kardinala Mindszentyja na Madžarskem, kardinala Slipja na Ukrajinskem, kardinalov Berana in Trochta na Češkoslovaškem, in kardinala Wyszynskega na Poljskem, so le nekateri, ki bi jih lahko citiral. Ni dolgo, ko je državna tajna policija na Poljskem umorila duhovnika, zagovornika delavskega gibanja Solidarnost. Koliko slovenskih duhovnikov je bilo na ta način in iz istih razlogov pomorjenih v Sloveniji. Če bi bilo to omejeno zgolj na Slovenijo, bi človek še nekako razumel. Ker pa je to splošna komunistična praksa po vseh deželah, kjer komunizem vlada, s tem Janovo pisanje ostaja le propagandni material in brez vsakršne zgodovinske vrednosti. Ko so koroški duhovniki Solidaritete in Družba sv. Mohorja v Celovcu svojemu ožjemu rojaku, škofu dr. Gregoriju Rožmanu za njegovo delo v prid slovenske katoliške Cerkve v šmihelski cerkvi odkrili spominsko ploščo, Mohorjeva pa izdala Rožmanov življenjepis v treh delih, po škofu pa v svojem dijaškem domu sv. Modesta imenovala knjnižnica ter v njej izobesila Rožmanovo sliko, se je onstran Karavank sprožil plaz ogorčenih napadov na škofa, na Mohorjevo, in na posamezne žive in mrtve člane politične emigracije. V stalinistični revoluciji zakoreninjena nestrpnost je znova z vso silo bruhnila na dan. Ta nestrpnost je posebej očitna v pisanju Ivana Jana v Delu. Da se je lotil tega pisanja, pojasnjuje Jan takole: »...da ni pripomoglo le vabilo uredništva {Dela), temveč tudi nekatere ponovne in različne želje po Rožmanovi rehabilitaciji (kot da bi jo škof od komunistov potreboval, op. O.M.), pa tudi zadnje čase vse večkrat ponovljen pojem o ,,skupnem kulturnem slovenskem prostoru". Ta pojem lahko zasledimo to in onstran meje, kar ni nepomembno. To je vzbujajoče, perspektivno, obetajoče, ker naj nas glede kulturnega, jezikovnega in sploh raznovrstnega sodelovanja ne bi razdvajalo«. Seveda si Jan in partijski voditelji ta »skupni kulturni slovenski prostor« predstavljajo kot razširjen partijski delokrog, ki ga potom Izseljenske matice celo v prekomorske dežele prodajajo. Kdo je ta Ivan Jan? Ivan Jan, živeč na Tomšičevi ulici 30-A p. 64270 na Jesenicah, je bil rojen 1. 1921 v Gorjah pri Bledu kot sin kovača in se tudi sam izučil te obrti. Kot tak se je zaposlil v jeseniški železarni. Leta 1941 se je pridružil gorenjskim partizanom in v Kokrškem odredu postal komisar in namestnik komandanta. Napisal je knjigo Kokrški odred — izšla 1. 1980 — poleg drugih del. Po vojni je bil oficir v JLA in nekaj časa tudi v VDV (Vojska državne varnosti - torej UDBI). Pozneje je 18 let urejeval radijsko oddajo »Še pomnite, tovariši?«, zadnjih 10 let pa se posveča »zgodovinopisju«. Najnovejše njegovo »zgodovinopisje« sedaj prebiramo v ljubljanskem Delu in se pri tem sprašujemo: Kdo od resnih ljudi doma tako zgodovino še bere? Štirideset dolgih let goltati lažnjive slavospeve stalinistični revoluciji in tako imenovani NOB se mora upreti še tako zvestim! Nešteto nekdanjih partizanskih borcev danes odkrito izpričujejo svoje razočaranje nad »pridobitvami revolucije«, tu še zlasti tisti, ki so preživeli zloglasno koncentracijsko taborišče na Golem otoku. Drugi, ki vseh teh medsebojnih tovariških obračunavanj ne morejo razumeti in doumeti, se obešajo ali pa si pošiljajo krogle v glavo. Primer slednje sorte je udbaš Bogdan Horvat-Miha, ki je v »bajti« Slavija — uradih UDBE — napravil samomor. Tone Svetina gaje v svoji 4. knjigi romana Ukana prikazal kot »puklastega Miho«, gestapovskega agenta in v tuji službi. Vse te stvari pa Jana ne motijo. Naprej brusi stare bojne sekire in jih meče na vase strani, za glavno tarčo pa si je izbral mrtvega škofa Rožmana. Pri tem — tako si najbrž misli — ne more zgrešiti. Saj je bil škof, poleg gen. Rupnika, gen. Rosenerja, polkovnika Milka Vizjaka in šefa ljubljanske policije dr. Lovra Hacina skupaj z ministrom kraljeve begunske vlade dr. Miha Krekom obso- (dalje na str. 6) JOŽE TURK TORONTO, Ont. - Sicer nekoliko zakasnelo, vendar z istim veseljem — Jože je že v februarju praznoval svojo 75-letnico rojstva — bi mu rad za ta njegov lep življenjski jubilej napisal nekaj iskrenih besed zahvale in spoštovanja. Jožeta Turka sem spoznal kmalu potem, ko sem 1. 1954 prišel iz Anglije. Že takrat je bil pleskarski mojster. Ko se je gradila cerkev Marije Pomagaj na Manning Ave., katero je on pleskal, me je vzel za svojega pomočnika. Četudi nisem bil izurjen v tej stroki, mi je zaupal, da bom po svojih močeh opravljal delo po njegovih navodilih, kar sem tudi poskušal. Točno pa se spominjam, da mi zaradi varnosti ni dovolil, da bi se vzpenjal na gibajoče lestve pod strop cerkve (ki je precej visok), da bi dal deskam, ki danes to prvo slovensko cerkev v Kanadi krasijo, njihov naravni ton. S tem me je Jože Turk nekako vzel pod svoje »očetovsko okrilje«. Z njim sem delal pozneje kot pleskar nekaj let in ga tako spoznal kot Slovenca in kristjana. Danes z vso iskrenostjo lahko zapišem, da mi je Jože v času najinega skupnega dela potrdil to, kar sem nosil v srcu, a ni prišlo do besednega izraza. Jože in njegova žena, ter njuna številna družina, so bili inspiracija mojemu prepričanju, da je le v zdravi katoliški družini rešitev našega naroda, ki je bil nenadoma izpostavljen brezbožni ideologiji komunizma. Četudi Jožeta poznam že nad 30 let, vem le to, da je dober človek, dober mož, in dober oče svojim otrokom. To sem odkril, ko sva skupaj delala. Jože o sebi ni rad govoril. Skromen in ponižen je živel življenje, ki sem mu ga takrat kot samec zavidal. Četudi je bilo njegovo življenje neprestano delo, ga je opravljal z veseljem in z neko trmasto predanostjo, katero sem občudoval. Tak ni bil samo v svojem poklicu, s katerim je sebi in družini služil kruh. Z isto vnemo je delal v organizacijah, katerim je pripadal. Saj je bil med tistimi prvimi, ki so snovali početek prve slovenske župnije v Kanadi. Poleg Ivana Marna, Jožeta Kastelica, Ivana Peterlina, Janeza Stanovnika, Ivana Kavčiča in nešteto drugih povojnih pionirjev, kot so bili Lojze Dolenc, Franc Ješe, Frank Demšar, Stane Brunšek idr., je Jože vselej nosil svoj narodni in finančni delež. Tudi pri ustanovitvi Slovenskega doma je bil med prvimi, ki je zamisel podprl in gmotno prispeval k njenemu uresničenju. Jože Turk je naši torontski skupnosti dal veliko svojih energij, da je danes to, kar je. - 75-LETNIK Ob njegovi 75-letnici se ga vsi njegovi prijatelji s hvaležnostjo spominjamo (čeprav smo nekateri bolj sivi, kot je on, kljub mlajšim letom) in iz srca želimo, da bi v krogu svoje številne družine preživel še mnogo zdravih in zadovoljnih let, in da bi dobri Bog nanj gledal z milostljivimi očmi. Tebi Jože, naše čestitke ob lepem življenjskem jubileju, posebno pa od Tvojega učenca v »veri in pleskanju«« Tvoj Otmar Mauser Ne vemo ne ure, ne dneva... Smrt vse pogosteje posega v naše vrste. Leta in bolezen prinašajo neizogiben odlok narave, da mora staro izumreti, da se novo poraja. Kako tolažlji-va je pri tem naša katoliška vera, ki nas uči, da je Kristus na Veliki petek na križu umrl, pa na Velikonočno nedeljo zmagoslavno vstal od mrtvih. Z žalostjo sem vzel na znanje, da je v Argentini umrl msgr. Anton Orehar, človek duhovne veličine, istočasno pa preprosta duša iz Predoselj, ki se je na kolesu vozil mimo naše »bajte« v Gorenjah na kranjsko gimnazijo. Ko je obiskal Kanado, sem ga zapeljal v Hamilton in sva tja in nazaj zmolila štirikrat vse dele rožnega venca. Tone, še enkrat jih bom zmolil, da boš v miru počival. Naj Ti bo lahka argentinska zemlja. Tudi v Torontu smo kar na hitro pokopali tri slovenske ljudi. Slavko Zupančič, ki je že nekaj let bolehal od kapi, je umrl in se od nas poslovil. Smrt mu je bila po božjem usmiljenju prizanešena v Jelendolu, kjer bi moral umreti z drugimi žrtvami komunističnega masovnega pomora, pa je iz groba ušel in se rešil. Zdaj mu ni več prizanašala in ga je rešila tuzemskega trpljenja. Slavko, zdaj si združen s svojimi sotrpini v Jelendolu in z njimi deliš večno srečo, ki jo Bog naklanja svojim zvestim. V lepi starosti je umrla Cerarjeva mama. Odšla je za možem, ki je že pred leti zapustil to solzno dolino. Krščanska in pobožna žena, ki je znala svoje otroke vzgojiti v vzgle-dne katoličane in Slovence. Cerarjeva mama, naj Vam Bog poplača v obilju Vaša tuzemska prizadevanja. V najboljših moških letih pa je umrl nenadoma in nepričakovano Tone Vidmar. Tudi on je spadal med tiste člane naše skupnosti, ki je s svojo skromnostjo in ponižnostjo označeval verske odlike našega slovenskega naroda. Vsem, ki so bili ob izgubi svojih dragih prizadeti in žalujejo, bo morda v tolažbo, da z njimi žalujemo tudi mi. Vsem pa naše iskreno sožalje. Otmar Mauser KOLEDAR PRIREDITEV vtv&sisi&is&&ivisz&atiz&zsitiaxiiz)isix^^ Kanadska Domovina Slovenska polpreteklost in partijski zgodovinopisci (Nadaljevanje s str. 5) APRIL 20. — Šentklerski klub upokojencev priredi kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clair-ju. Serviranje od 1.30 do 3.30 pop. Zabava do 5. pop. 26. — Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra Alpski sekstet. MAJ 10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. 11. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi materinsko proslavo ob 3. uri pop. v šolski dvorani. 25 — Društvo SPB Cleveland priredi slovenski spominski dan žrtve med okupacijo in revolucijo, s sv. mašo ob 11.30 pri Lurški votlini na Chardon Rd. 26. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi Spominski dan slovesnost v parku. 31. — Slomškov krožek priredi Majniško pobožnost, pete litanije Matere božje ter branje šmarnic in procesijo s svečkami zvečer ob 7.30 pri Lurški Materi na Chardon Rd. JUNIJ I. — Otvoritev Slovenske pristave za leto 1986. 14. in 15. — Tabor, DSPB Cleveland poda spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slov. pristave za vse slovenske domobrance in vse žrtve komunistične revolucije ter obhaja 40-letnico umora gen. Leona Rupnika. 15. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi prvi piknik. Začetek ob 11. s sv. mašo pri kapeli v Parku Triglava. 22. — Slov. šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 5. — Dramsko društvo Lilija priredi predstavo »Pri belem konjičku« na prostem na Slovenski pristavi, v proslavo 25-letnice SP. V slučaju slabega vremena, bo prireditev prestavljena na 12. julija zv. 6. — Misijonska Znamkarska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. II. , 12. in 13. — Župnija sv. Vida priredi poletni festival. 27. — MZA krožek v Milwau-keeju priredi Misijonski piknik s sv. mašo ob 11. Kosilo, igre in srečolov. AVGUST 9. — Balincarski krožek Slovenske pristave priredi družabni piknik na SP. 10. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi drugi piknik. Sv. maša ob 11., sledita kosilo in ples. Igra Amonov orkester. 24. — Slovenski dan na Slovenski pristavi, v proslavo 25-letnice SP. Sodelujejo slovenska kulturna društva v Clevelandu. 31. — Ansambel »Alpski sekstet« praznuje svojo desetletnico javnega nastopanja na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 13. — Fantje na vasi priredijo koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Po koncertu ples. Igra Alpski sekstet. 14. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 21. — Društvo SPD Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 28. — Oltarno drušvto pri Sv. Vidu priredi kosilo v avditoriju. 28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi Vinsko trgatev. Kosilo opoldne, sledi veselica. OKTOBER 18. — Tabor, DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 18. — Glasbena Matica poda večerjo, koncert in ples v SND na St. Clair Ave. Igra Don Slogar orkester. 26. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop. 26. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 8. — Belokranjski klub priredi martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. 9. — Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. 15. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. DECEMBER 6. — Slovenski Dom št 6 ADZ praznuje 75-letnico z večerjo in plesom v SDD na Recher Ave. Igra Joe Fedor-chak orkester. - 1987 -JANUAR 31. — Tradicionalna »Pri- stavska noč« v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. jen na 18 let težkega prisilnega dela. Ljubljansko Delo ga je prav iz teh razlogov angažiralo, da bi s svojimi spisi prevpil polemiko, ki se je zadnje čase v slovenskem tisku doma razvnela glede masovnega pomora vrnjenih domobrancev, o Dachauskem procesu, o knjigi Umiranje na obroke, o brutalnem tretiranju bivših partizanov na Golem otoku ipd. Partija si namreč prizadeva, da bi odvrnila pozornost slovenske javnosti od vse te umazane partijske preteklosti, ki je najprej v kapljah, zdaj pa kar z deročimi curki preplavila slovenski tisk. Klici po spremembi so vse bolj glasni. Ne samo v samoupravnem gospodarstvu, temveč tudi v političnem sistemu. Dr. Janez Šmidovnik ga je v svojem predavanju na sociološkem inštitutu v Ljubljani označil kot »policijski sistem«. V svojem predavanju je med drugim dejal: »(Sistem)...dan za dnem proizvaja na tisoče predpisov, zakonov, ukrepov in podobnih papirjev, zato da bi spremenil in dopolnil prejšnje. In potem zopet proizvaja nove zakone in predpise, da bi z njimi dopolnil tiste, s katerimi je spremenil in dopolnil one prej itn... Neučinkovitega državnega aparata pa ne potrebujemo — naredil je preveč škode. In delal jo bo še naprej, če mu ne pristrižemo peruti. A ne tako, da bi telesu brez glave odrezali še roke in noge in ustvarili še večjo zmedo in dezorganizira-nost, ampak tako, da bi državnemu telesu preskrbeli glavo, s katero bi lahko delal racionalno in kreativno... Naša država še tako in tako ni sposobna problemov niti zaznavati, kaj šele reševati... Ne more nas rešiti parola naslanjanja na lastne sile, kajti upanje, da bi nas le-ta spravila iz krize, je sila majhno. Potrebujemo državo, ki se bo razvijala v smeri sodobnih evropskih držav. Nobenih boljših zgledov in boljših poti nimamo.« Časnikar, ki je poročal o predavanju dr. Šmidovnika, pa je svoje poročilo takole zaključil: »Brez sprememb je vprašanje naše prihodnosti nerešljivo. Ko pa gre za spremembo, smo pri politiki. Tisti, ki ima v tej družbi moč in Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. - oblast, bo moral to moč in oblast usmeriti tudi kam drugam, kot v ohranjanje lastne moči in oblasti.« (Teleks, št. 10 od 6. marca 1986). Kot torej vidimo, ima pisanje Ivana Jana v ljubljanskem Delu dvojni namen: Prevpili polemiko o neučinkovitosti samoupravnega in političnega sistema, kot smo že zgoraj omenili, pri tem pa kar se najbolj da blatiti in očrniti škofa, slovensko domobranstvo in vse, ki so z njim in enopartijskim komunističnim sistemom v nesoglasju. To naj bi domači publiki služilo kot nadomestek za medsebojno tovariško sovraštvo, ki sedaj razkraja slovensko družbo. Vzroke za ta razkroj je treba iskati najprej v brezboštvu, pred katerega nevarnostjo je škof Rožman z vso jasnostjo opozarjal in Slovence svaril. Komunizem je sedaj to brez-boštvo vnesel v vsakdanje slovensko življenje in zlasti v šole, tako, da se ga mladina navzema že v prvih letih svoje izobrazbe. munizem v začetku.« (Teleks, št. 8, 20. feb. 1986). To je prevladujoča filozofija starih partizanov in današnjih »zgodovinopiscev«, mec| katerimi je tudi Ivan Jan. Ni čudrto torej, da jim je pri pisanju glavna motivacija sovraštvo, nestrpnost in revolucionarna brutalnost, ker so se odrekli krščanskim prvinam in v sebi udušili glas vesti. Njihov svet se vrti le okoli NOB, s katero naj bi »osvobodili« slovenski narod, v resnici pa so ga s svojo stalinistično revolucijo pripeljali na rob gospodarskega, narodnega in moralnega propada. Poročevalec, ki je za Teleks napisal poročilo o predavanju dr. Šmidovnika, ki sem ga zgoraj omenil, je v uvodnen1 odstavku zapisal: »Socialistični besednjak rad govori o odmiranju države. Tako nam ta država, z izjemo nekaj kratki let po osvoboditvi, odmira že štirideset let. A odmrla ni. Pa pa ji je v tem času odpadla gla va, da sedaj z rokami in nogami nemočno opleta naokoli « Tone Svetina v 4. knjigi svojih Ukan, ki je nedavno izšla, veliko piše o samomorih mladih ljudi. V intervjuju z Jožetom Horvatom je Svetina nazorno pokazal vso duhovno revščino današnje slovenske socialistične družbe. Na vprašanje »...če je postavljena teza, da sinove revolucionarjev sili v samomore neka manj ali bolj organizirana protirevolucionarna sila in, ali ne silijo ljudi v samomor stiske, ki so predvsem posledica globljih družbenih teženj?« je Tone Svetina odgovoril: »Če pogledamo samomore, lahko ugotovimo, da otroci kontrarevolucionarjev niso delali samomorov. Zakaj (Krščanska vzgoja, Tone, krščanska vzgoja! op. O.M.). Slovenci smo samomorilni narod (O? Od kdaj pa? op. O.M.), ker smo občutljivi, melanholični, pogosto imamo premalo energije... V partizanih sem sam večkrat prišel na misel, da bi se pokončal...« Na drugem mestu pa pravi: »Od religije sem se ločil zelo zgodaj. Krščanstvo nam ni prineslo nič dobrega, kaj pa se to pravi ljubezen do drugega v besedah... Vse je le v besedah, tudi ko- 3r. Šmidovnik sam je v :m predavanju ugotovi . anes je vsem bolj ali manj mo, da nam država ne ikcionira. Policijska država li ne more delovati, kajti v bokem nasprotju je z racio nostjo in učikovitostjo.-’ idje ne zaupajo več državni avi, še manj verjamejo epe, ki jih izreka... /se to sem zapisal v boljše movanje Rožmanove boja-, ki jo je imel glede možno da bi komunizem v Slove . prišel na oblast, in kak ne dediče bi to imelo za šloven narod. Prav zaradi tega s komunizmu tako odlo n icrstavil, kljub nevarnos . bi se to njegovo zadržanj strani po komunistih dom ' ane OF smatralo za »sod anje z okupatorjem«, van Jan zdaj po štirideseti h v Delu nadaljuje kamp proti škofu in veri, ki jo J načela v času revolucije, raje š« ha to, da se doma «3§ip5 slovenskega gre na kratko za to, da si ®' izbere nekaj naved- °v j2 javnih nastopov vidnej-*judi oblasti in kulture na aiovenskem: Vidmarja, Haf-I!erja- Grafenauerja, Štiha in I mecla — ter si iz teh stavkov, ztrganih iz celote, skonstruira redstavo o tem, kako ti ljudje Rajajo o nekaki »veliki samo-■ln' Sloveniji« zunaj okvira ,U8oslavije *n »očiščeno južnih ratov«) se pravi državljanov rugih republik federativne Ju8oslavije. v I6 *ztrgane stavke pa samo-Jno vtke v nizanje ekscesov ° n°gometnih stadionih in ^bavnogiasbenih klubih, ki sami po sebi seveda sramot-‘Vredni obsodbe, nikakor J'h ni mogoče uporabiti kot >so tega, kar so kje rekli šfh”131’’ Hafner, Grafenauer, l^.1 > Kmecl, pa še marsikdo, v 'jnu Je že dovolj vmešavanja kult°VenS* (X) .ocated in Euclid. Walking listance to St. Christine Colonial with 3 bedrooms, sat-in kitchen, formal dmina oom. Call Dalia 261-4 >r 951-0480. Mike Sikora Realty^, For Rent ^ 73rd north of St. clair, , ,s down, newly remod® . $175 per month P P°Sit si00 Per 3 rooms up. $1U onth, plus dep. For eith® it, call 486-1939. ^ ^ For Sale by Owner 6 room bungalow. Shore Blvd. & E- 1 Call 531-4259.(30 37) , POI..1NVAU0* ijša plača-22 ali 944-3(723g.3l) . ^cd'