mL 1U V škofjeloški občini so tovariško srečanje borcev in aktivistov ob dnevu borca združili s tradicionalnim izseljenskim piknikom. Borci so razvili svoje prapore in škofjeloški pihalni orkester je izvedel koncert partizanskih in narodnih pesmi, nakar se je začel osrednji program piknika. Govorniki so poleg borčevskega praznika poudarili tudi pomen letošnjih jubilejev. »Pred šestdesetimi leti smo vsadili drevo upanja in nato s krvjo milijonov pisali zgodovino naroda in človeka vrednega življenja,« je dejal Viktor Žakelj, predsednik škofjeloške občinske skupščine. — Foto: F. Perdan *o XXXII. Številka 51 >vitelji: občinske konference SZDL lice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka Trtic — Izdaja Časopisno podjetje ' Kranj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Zalar LASILO SOCI ZADNJA VEST KITAJSKI STROKOVNJAKI O GRADBENIŠTVU Včeraj dopoldne so bili na obisku v Kranju in Škofji Loki kitajski strokovnjaki za industrializacijo gradbeništva, ki jih je vodil Chang The Mine, namestnik direktorja državne komisije za gradbeništvo LR Kitajske. Najprej so se na Domplanu in kranjski samoupravni stanovanjski skupnosti pogovarjali o industrializaciji gradbeništva pri nas in organizaciji stanovanjske gradnje. Ogledali so si tudi novo stanovanjsko naselje na Planini in gradnjo naselja montažnih hiš na Bantalah. Tam so jih sprejeli predstavniki škofjeloške Jelovice, ki so jih odpeljali na ogled njihove tovarne montažnih his. Kranj, petek, 6. 7. 1979 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Vezi z domovino so vse bogatejše k tradicionalnem izseljeniškem pikniku na lo-lzm gradu se je zbralo blizu 10.000 rojakov, rcev in občanov — Poleg domačih se je predstavilo več izseljeniških glasbenih skupin [tikofjja Loka — Tradicionalnega Ijeniškega piknika, že štiriindvaj-ga in dvanajstega v Škofji Loki, je tudi tokrat udeležilo nekaj slovenskih izseljencev z vseh ucev sveta, »ki jih je stara domo-i spet sprejela s srečnim smehlja-i, kakor mati svoje dolgo pogre-e otroke.« kot je v govoru pouda-naša znana pisateljica Mira Mini, ki je spregovorila v imenu t nega pokrovitelja srečanja. ibliške konference SZDI Program se j« i, ko so domač Program se je začel že ob deveti " fantje in dekleta v narodnih nošah sprejeli rojake na Mestnem trgu in jih na okrašenih vozovih s konji odpeljali na prizorišče na loški grad. Tu se je ob desetih začelo srečanje borcev in aktivistov narodnoosvobodilne borbe s koncertom partizanskih in narodnih pesmi. Kantare so naznanile začetek osrednjega programa. Najprej je rojake in občane pozdravil v imenu organizacijskega odbora za izvedbo piknika Andrej Pavlovec in predal besedo Viktorju Žaklju, predsedniku škofjeloške občinske skupščine. Novi predsednik Slovenske izseljeniške matice Stane Kolman je poudaril pomen vse bogatejše in poglobljene vezi matične domovine s Slovenci v tujini in dejal, da z veseljem ugotavljamo, da se piknika udeležujejo predstavniki Slovencev takorekoč iz vseh kontinentov in med njimi je tudi Hovenska pesem v Tubingenu KRANJ - Občinska konferenca SZDL Kranj je pred dvema leto-prvič navezala stike z našimi zdomci v Zvezni republiki Nemčiji gvdvsem s Slovenci, ki živijo na območju pokrajine Baden -;flrtemberg in so združeni v slovensko kulturno-umetniško društvo [Hglav iz Stuttgarta. To društvo ne skrbi zgolj za rekreacijo in zabavo delavcev na začasnem delu v tujini, temveč se ukvarja z vsebin vprašanji: z družbenoekonomskim, političnim, kulturnim in ..jim položajem zdomcev. V tem se tudi dokaj razlikuje od števil-itovrstnih slovenskih klubov v Nemčiji in v Evropi. začetne stike s ste'tgartskim *tvom je občinska konferenca -ialistične zveze vseskozi razširjali) poglabljala. Letošnjega snide-* z našimi rojaki od 29. junija do ja se je poleg delegacije občin--onference SZDL Kranj udeleži-r tudi 4'.i članov pevskega zbora os-l^vne šole Stane Žagar in narodno-ansamebel Hudija Jevška. 'krati so prisostvovali proslavi ob »tnici smrti slovenskega reforma-Tja in avtorja prvih knjig v sloven-*m jeziku Primoža Trubarja v Tii-"ffenu, v kraju, kjer je dolga leta tvarjal, in se udeležili skupne anifestacije slovenstva na področ-Haden — VVurtenberg — drugega da naših izseljencev v tej pokra- Kranjčani so se s svojim kultur-programom neposredno vključi-v njihova proslavljanja. Sredi Tu-fyena je zadonela slovenska na-dna pesem, peser n vseh slovenskih Rojaki.šo zapeli z njimi v si e budilo domotozje. oglašale misli o povratku v domovino. i med Slovenci iz- gartu dr. Francetom Presetnikom in člani slovenskega društva Triglav. Dogovorili so se o poletni plavalni in zimski smučarski šoli v Sloveniji (v Premanturi pri Puli in v Kranjski gori), o skupnem pohodu naših planincev in rojakov iz nemške pokrajine na našo najvišjo goro. Obenem naj bi tovrstno sodelovanje razširili na vse gorenjske občine. Škofja Loka. Jesenice, Radovljica in Tržič naj bi navezali stike s posameznimi enotami slovenskega kulturnoumetni-škega društva Triglav iz Stuttgarta. O tem bo kmalu razpravljal tudi medobčinski svet SZDL za Gorenjsko. Srečanja z našimi delavci v tujini ni mogoče opisati, treba ga je doživeti, so pripovedovali udeleženci ob povratku v Kranj. Spoznali so razmere, v katerih živijo in delajo zdomci, obenem pa so jim skušali podati tudi nazorno informacijo o dogajanjih v Sloveniji in možnostih zaposlovanja pri nas. CZ. V okviru prireditev ob tednu Iskre, ki je posvečen ,i:i-letniei te delovne orga nizacije.je bil v ponedeljek, 2. julija, na Laborah svečan sprejem novih čla nov v Zvezo komunistov. Pripravili so tudi bogat kulturni program, v katerem so sodelovali moški pevski zbor Iskra, recitatorji in člani Iskrine folklorne skupine. (Ib) — Foto: f. Perdan Revolucionarne tradicije bogatijo bodočnost Po vsej državi smo slovesno proslavili dan borcev — Osrednja slovenska proslava je bila na Duhu Nadaljevanje na 16. strani na Qstrem vrnu _ Slavnostni govornik je bil predsednik CK Zveze komunistov Slovenije France Popit Stane Kolman, novi predsednik Slovenske izseljenske matice, je dejal da Slovencem ni več treba odhajati v. $"yW$ saJ nam celo primanjkuje delovnih rok. - Foto: F. Perdan Kranjčani v La Ciotat Kranj — Občinska konferenca ZSMS Kranj bo letos gostiteljica mladink in mladincev iz pobratenih mest La Ciotat v Franciji in Oldham v Veliki Britaniji. Mladi iz La Ciota-ta bodo v Kranju od .'30. julija do 17. avgusta, Britanci pa od 8. do 22. avgusta. Na pot pa bodo odšli tudi Kranjčani. Od 9. do 28. julija bodo na obisku pri vrstnikih v La Ciotatu. Mesto letos proslavlja visok jubilej — 550. obletnico obstoja. V skupini bodo mladi iz osnovnih organizacij ZSMS v krajevnih skupnostih organizacijah združenega dela. S. Kuhlang in lile so se vezi ih meja i Gorenjci, med tretjo gene- Ki otroki in drugo, tretjo gene-ijo slovenskih izseljencev. Učenci ovne šole Stane Žagar iz Kranja svoiim gostiteljem pripovedovali asih šolah, o samoupravljanju o vrščenosti- Slovensko so govorili »venskih problemih-delu DOGOVORIMO SE 5. STRAN SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ Na 5. strani današnjega Glasa objavljamo skrčeno gradivo, o katerem bodo delegati družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič razpravljali v ponedeljek. 9. julija, delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela pa v sredo. 11. julija. Osrednja točka dnevnega reda je obravnava gradiva za javno razpravo o stanovanjskem gospodarstvu in nadaljnjem razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v občini Tržič. Posebej velja omeniti tudi investicijske programe tržiških organizacij združenega dela. o katerih bodo razpravljali delegati družbenopolitičnega zbora. J Po vsej republiki in Jugoslaviji so se v sredo, pa tudi že v soboto in v nedeljo, zvrstile številne prireditve v počastitev 4. julija — dneva borca. Osrednja slovenska proslava je bila na Duhu na Ostrem vrhu in se je je udeležilo blizu 30 tisoč ljudi. Slavje je bilo posvečeno tudi 60 —letnici ustanovitve KP oziroma ZKJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov, 50. obletnici junaike smrti Djure Djakoviča in Nikole Hečimoviča ter 35-letnici ustanovitve Lackovega odreda. Slovesnosti so se udeležili tudi številni gostje, ugledni družbenopolitični delavci Slovenije in Jugoslavije, med njimi Sergej Kraigher, Stane Dolanc, Viktor Avbelj, France Popit, Andrej Marine, Mitja Ribičič, Anton Vratuša, Miha Marinko, Lidija Sentjurc, Vida Tomiič, Vinko Hafner in Boris Bavdek, delegacije centralnih komitejev socialističnih republik in pokrajin, delegacije pobratenih mest in zamejskih Slovencev ter drugi gostje. Slavnostni govornik je bil predsednik CK Zveze komunistov Slovenije France Popit. Govoril je o pomenu zgodovinskih dogodkov, ki jih letos proslavljamo, o herojski zgodovinski poti natega delavskega razreda in Zveze komunistov kot njegove avantgarde, opozoril pa je tudi na sploine težave danainjega ča- sa in na naloge, ki nas čakajo pri uresničevanju začrtanih ciljev. Posebej je poudaril pomembnost planiranja in planskega gospodarstva, kar je izredno pomembna naloga prav sedaj, ko pripravljamo načrta za prihodnje srednjeročno obdobje. V veličastnem kulturnem programu, ki je bil v celoti dramska uprizoritev revolucionarne poti delavskega razreda in danainjega razvoja Jugoslavije ter prijateljskih mednarodnih odnosov, je sodelovalo več kot 2.500 nastopajočih. Popoldne pa so na Duhu odprli Dom Lackovega odreda, izredno pomembno pridobitev za kraje ob meji. V njem je namreč večnamenska dvorana, trgovina in po i ta. Generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok pa je izročil borcem Lackovega odreda red zaslug za narod z zlato zvezdo, s katerim jih je odlikoval predsednik Tito. L. B. TOZD Preskrba Tržič * RAZSTAVNO PRODAJNI SALON POHIŠTVA t - - = ... Tno, Salon j. oap« vsak dan od iT^J^^*^ Bogata izbira opreme za vaš dom! ure NOVO v TRŽIČU! NASLOV Srečanje borcev na Mlaki - Ob dnevu borca so se zbrali nekdanji borci in aktivisti radovljiške občine na prireditvenem prostoru na Mlaki pod Radovljico in proslavili dan borca. Prireditev je organizirala krajevna organizacija Zveze združenj borcev NOV Radovljica, v kulturnem programu pa so nastopili člani Linhartovega odra mladih ter moški pevski zbor Anton Tomaž Linhart. Slavnostni govornik je bil predsednik krajevne organizacije Vinko Berce, srečanje pa se je sklenilo s prijetnim tavanskim srečanjem. - Foto: Pavli Mencinger Počasno, vendar vztrajno uveljavljanje raziskovalne dejavnosti Čas za dolgoročne programe Naftna kriza Boji proti generalu Somozi in za osvoboditev Nikaragve ne pojenjajo — Nafta še vedno najbolj obravnavana svetovna tema — Sovjetska zveza z ogromnimi rezervami energije — Kitajski kongres je pomembna prelomnica Nikaragujski sandinistiČni borci se še vedno s številnimi žrtvami borijo proti generalu Somozi, boju za osvoboditev se je pridružila tudi mladina. Sodijo, da je padlo že več kot 45.000 ljudi samo zato, ker se je Somoza krčevito branil, a osvobodilno gibanje ne poneha. Začasna vlada že zre v prihodnost in načrtuje, da se bo priključila neuvrščenim državam ter takoj, ko bo le mogoče, gospodarsko obnovila državo. Člani začasne vlade odklanjajo kakršnokoli sodelovanje z Ameriko in pravijo, da so od ZDA vedno pričakovali le pasti. Po Somozovem padcu bodo zaprosili za pomoč pri obnovi domovine, ki zdaj krvavi na vsakem metru zemlje, pomoč, ki jim bo doborodošla zato, da bodo svobodno zaživeli in si utrdili svoj ekonomski položaj. O nikaragujski drami sta spregovorila tudi kolumbijski predsednik in tovariš Tito. Oba sta obsodila grobo kršenje človekovih pravic v Nikaragvi in izrazila podporo demokratičnim silam, ki se zavzemajo za osvoboditev in demokratizacijo države. Tito in predsednik Turbav Ayale pa sta v pogovorih o mednarodnem položaju opozorila tudi na gospodarsko in energetsko krizo v svetu, ki naj bi jo rešili s skupnim dogovarjanjem in na pravičnih temeljih. Nafta je bila tudi v tem tednu najbolj obravnavana svetovna tema, posebno po sklepu OPEC o podražitvi nafte, podražitve, ki je hudo prizadela vse države, tudi ZDA. Ameriški predsednik Carter je izjavil, da bo zaradi podražitve nafte najbrž prišlo do recesije, ki bo lahko veliko večja kot doslej. Po Carterjevih besedah se je nafta z odločitvijo OPEC do konca minulega leta do zdaj podražila za 60 odstotkov, zaradi tega pa lahko v ZDA ostane brez dela okoli 800.000 ljudi, družbeni proizvod ZDA pa se bo zmanjšal za okoli 2 odstotka. V Beli hiši tudi načrtujejo povečanje ameriške vojaške navzočnosti na Bližnjem vzhodu in na območju Indijskega oceana, ne izključujejo pa tudi morebitnih intervencij proti članicam OPEC, če bi prišlo do resnejših težav pri oskrbovanju z nafto. Na drugi strani pa v Sovjetski zvezi poudarjajo, da imajo neizmerne energetske vire, a vendar so začeli varčevati. Geologi odkrivajo nove vire v Sibiriji in na Daljnem vzhodu, v premogovnikih so rezerve milijard ton premoga, vendar pa povsod opozarjajo na varčevanje ter na nadplanske naloge in se pri tem sklicujejo na težave, ki so jih imeli v minuli mrzli zimi. Državna inšpekcija je odkrila kar 650 podjetij, v katerih so razsipali z energijo. Pomembno politično prelomnico pa je doživela Kitajska z zasedanjem kitajskega ljudskega kongresa, ki se je dosledno zavzel za socialistično demokracijo in pravni sistem. Na kongresu je sodelovalo več kot tri tisoč poslancev, ki so posredovali k zakonskim besedilom in delovnim programom več tisoč predlogov. Kitajska je tako sprejela prve zakone po več kot dvajsetih letih, dobili so zakon o zakonski zvezi, 0 načrtovanju družine, o podjetjih, o delu ter druge zakone, odločili so se, da naslednja tri leta izkoristijo za preobrazbo gospodarstva, predvsem naj bi hitreje razvijali kmetijstvo. Med sklepi pa so pomembni tisti, ki so povezani z decentralizacijo oblasti v državi, z ustanovitvijo krajevnih vlad ter stalnih komitejev v ljudskih kongresih pa se tako prenaša del pravic s centra na nove institucije. Predvideli so neposredne, tajne volitve v krajevne kongrese, z večjim številom kandidatov, kar je velika in pomembna prelomnica, kajti mlade generacije Kitajcev volitev sploh niso poznale. Na kongresu so objavili tudi podatke statističnega biroja o družbenih in gospodarskih gibanjih. Takšnih podatkov ljudje niso dobili že od leta 1958 dalje in tako je tudi ves ostali svet zvedel za vrsto podatkov, ki omogočajo vpogled v kitajske razmere in probleme. Tudi o delu kongresa je bil tuji tisk veliko bolje obveščen kot kdajkoli prej v dvajsetih letih. J Spet delovna vnema Potres v Bosni in Dalmaciji V sredo ob 7. uri in 53 mi nut so aparati vseh jugoslo vanskih seizmoloških zavodov od Beograda do Ljublja ne zabeležili močan potres. Epicenter je bil na območju Staretine v občini Glamoč. Moč potresa je bila med šestimi in sedmimi stopnjami po Mercallijevi lestvici. Čutili so ga prebivalci Splita, Knina, Drniša in Sarajeva. Po prvih podatkih potres ni terjal žrtev pa tudi gmotna škoda ni velika. Žetev kasni Zaradi obilice dežja v zadnjih dneh žetev v Vojvodini in drugih žitorodnih pokrajinah Slovenije kasni. Tako so v Vojvodini poželi pšenico šele na nekaj manj kot 100.000 hektarih polj, kar je manj kot tretjina njiv posejanih s pšenico. Kmetijski strokovnjaki se bojijo še večjega osipanja zrelih pšeničnih zrn, kar bi povzročilo nove izgube pri letini. Žetev z okoli 1.500 kombajni so prekinili tudi v Banatu, saj je v nekaj dneh padlo kar 7 litrov dežja na kvadratni meter. Žetev je obstala tudi v Šuma-diji in Pomoravju. Uspeh slovenskih brigadirjev Uspeh slovenske mladinske delovne brigade Triglav v črnogorskem primorju je ponoven dokaz, da je mladinsko prostovoljno delo neprecenljive vrednosti, če so ob pravem času in na pra vem mestu pripravljeni brigadirji. Brigado, kije odšla v prizadete kraje 4. maja in se je vrnila konec junija, je sestavljalo 76 večinoma strokovnih delavcev; zidarji, tesarji, mizarji, etektričarji, ključavničarji, mehaniki, pleskarji, železokrivci, arhitekt in medicinska sestra. Brigada je bila tudi zelo dobro opremljena, saj je imela s seboj vse, kar je potrebovala za bivanje in delo. Zbor na Graški gori Na slovesnosti v počastitev 4. julija, dneva borca, se je na Graški gori zbralo več kot 5000 ljudi iz Šaleške doline , in okoliških občin, skupaj s številnimi borci, pohodniki Štirinajste in udeleženci trinajstega — tradicionalnega srečanja borcev in mladine Jugoslavije. Osrednji govornik na Zborovanju na Graški gori, kjer je štirinajsta divizija konec februarja 1944 bila junaške boje in še bolj zanetila ogenj upora na Štajerskem, je bila Franc Tavčar-Rok. Za Štirinajsto je dejal, da je bila herojska brigada, sestavljena iz najboljših sinov, komunistov in skojev-cev, njen pohod pa je imel velikanski pomen za razplamteli narodnoosvobodiln i boj na Štajerskem in za dokončni zlom okupatorja. Brezštevilni juriši, nadčloveški napori v boju in pri reševanju ranjencev, posebej na Graški gori, boji z globokim snegom in buditeljska srečanja z ljudstvom, iz katerega so v vrste divizije stopali novi in novi borci, so spremljali divizijo na vsej njeni poti. Praznovanje na Mali planini Centralna republiška prireditev v počastitev šestde-setletmce Zveze komunistične mladine Jugoslavije (SKUJ) bo na Mali planini nad Kamnikom 25. m 26. avgusta. Predsedstvo republi ške konference ZSMS se je odločilo za Malo planino v spomin na čas pred štmde setmu leti, ko je bila tam Vdržavna konferenca SKOJ, na kateri je sodeloval tudi ho Lola Hi bar L__-* Občinska raziskovalna skupnost Kranj je maja letos med 32 organizacijami združenega dela izvedla anketo o inovacijski dejavnosti in o stanju razvojno raziskovalne dejavnosti. Iz podatkov je razvidno, da imajo razvojno raziskovalno službo organizirane vse večje organizacije združenega dela v Kranju, medtem ko polovica z anketo zajetih organizacij sploh nima te službe. Vsega skupaj je v znanstveno raziskovalnih službah kranjskih delovnih organizacij zaposleno 991 delavcev, od katerih jih ima 41 odstotkov višjo ali visoko izobrazbo. Taksna izobrazbena struktura vsekakor zagotavlja kvalitetno razvojno raziskovalno delo. Nekoliko slabša slika pa se kaže pri planiranju: medtem ko je večina delovnih organizacij za sedanje plansko razdobje naredila in sprejela razvojne načrte, jih je le nekaj taksnih, da imajo izdelan tudi srednjeročni načrt raziskovalno razvojne dejavnosti in sprejet samoupravni akt, na osnovi katerega oblikujejo sredstva za raziskave in razvoj. Vidina sredstev namenjenih za razvojno raziskovalno dejavnost je od organizacije do organizacije zelo različna: večina sicer namenja od 1 do 2 odstotka od prihodka, redke pa so, kjer namenjajo 5 ali celo 6 odstotkov od prihodka za raziskovalno dejavnost. Za vse organizacije pa je značilno, da so s temi sredstvi zajeti predvsem osebni dohodki zaposlenih raziskovalcev. Tudi v skupni republiški program so se kranjski raziskovalci v tem sred- Kadovljica — Koordinacijski odbor za izvedbo Jeloviške štafete, ki ga sestavljajo mladinci desnega brega Save v občini Radovljica, je ugodno ocenil priprave na lokalne štafete v občini. Zato, ker zvezna štafeta obišče le malo krajev, so bili enotni, naj pot lokalne štafete poteka po čim več naseljih in vaseh. Za organizacijo poteka, sprejemov in kulturnih prireditev naj v prihod- RADOVLJICA_ njeročnem obdobju bolj skromno vključevali, saj so opravili raziskovalna dela le v vrednosti 8 odstotkov od vsote zbrane s prispevkom za raziskovalno dejavnost. Proizvodne delovne organizacije imajo sicer normativne akte o nagrajevanju inovatorjev, vendar pa sami akti se ne pomenijo, da je inventivna dejavnost tudi kaj posebno velika ali množična. To se kaže predvsem v dokaj skromnem številu prijavljenih in nagrajenih izumov in tehničnih izboljšav ter v prihrankih na zaposlenega. V zadnjih treh letih je bil v kranjski občini prihranjen dohodek na zaposlenega zaradi inovacij le poprečno 2000 din na leto. V tej številki se sicer skrivajo tudi dokaj večji prihranki v nekaterih delovnih organizacijah: v IBI so na primer v obdobju 1976 do 1978 prihranili z inovacijami 134 milijonov din, v Savi 15 milijonov in podobno, so pa seveda tudi delovne organizacije, kjer je spodbujanje zaposlenih k tehničnim izboljšavam še manj kot skromno. Da bi raziskovalno in razvojno delo lahko dvignili na raven ustrezne razvitosti kranjske občine, se bo vsekakor potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju bolje organizirati ter pri problemih razvojno raziskovalne problematike upoštevati princip interdisciplinarnosti. Brez dvoma pa bo v naslednjem srednjeročnem planu treba postaviti tudi osnove za dolgoročni program razvoja kranjske občine tja do leta 2000. nje ne bodo zadolžene le osnovne organizacije mladine, ampak se morajo vsi v krajevnih skupnostih dogovoriti za program ter ga sprejeti v krajevni organizaciji Socialistične zveze. Da bo dogovor pravočasen, se bodo o trasi lokalne štafete v koordinacijskem odboru dogovorili že jeseni in s tem omogočili osnovnim organizacijam temeljite priprave. Bela - Mladi na Zgornji, Srednji, Spodnji Beli, v Bašlju in Hrašah dolgo niso našli poti k organiziranemu delu. Šele v marcu so na pobudo ostalih družbenopolitičnih organizacij, predvsem belskih komunistov, ponovno oživeli mladinsko dejavnost. S tem so bile tudi mladini dan« večje možnosti, da se vključijo v krajevno samoupravo m da preko svojih delegatov odločajo o nadalp nem razvoju vasi pod Storžičein. Letni konferenci so takoj sledile akcije: V mesecu mladosti so uspešno pripravili sprejem lokalne mladinske štafete, v domu družbenih organizacij na Zgornji Beli pa no se v m;i]ii končale tudi plesne vaje. Se bolj delavno je bilo v juniju, ko krajevna skupnost Bela proslavlja tudi svoj praznik. Mladinci so organizirali delavno akcijo v Kamneku nad Bašljem, kjer so opravili zemeljska dela za bodoče nogometno igrišče. 18. junija, na dan, ko je bil pred sedemintridesetimi leti ustanovljen Kokrški odred, je delagacija mladih ponesla spominski venec na Kališče. Mladinci Bele so svoj program sestavili na podlagi ankete, tako da ni skrbi, da ne bi odražal želja mla dih. Hkrati seje osnovna organizacija spet povezala z občinsko konle-renco ZSMS Kranj in z mladimi i/ edine delovne organizacije na območju belske krajevne skupnosti, mladinci doma Rade Končar Zagreb. Koordinacijski odbor za spremljanje in pomoč pri izvedbi javne razprave o družbenoekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodar stvu pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Radovljica ne preneha z delom. Tako so sklenili na zadnji seji odbora. Še julija bodo obravnavali zaključno oceno opravljene javne razprave v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Imenovali so tudi delovno skupino, ki bo v prihodnje skrbela za uresničevanje dogovorjenih programskih nalog na področju stanovanj skega gospodarstva. ŠK. LOKA V ponedeljek. \\. julija, ob 12. uri bo seja predsedstva občinske konference SZDL Škofja Loka. Na seji bodo obravnavali gradivo za ♦>. sejo družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Školja Loka in oblikovali stališča družbenopolitičnih organizacij, osnutek družbenega dogovora o skupnih obveznostih in sofinanciranju športnih m drugih prireditev širšega družbenega pomena na Corenjskem, predlog za usta novjtev proizvodnega obrata v Davči in poročilo o poteku ra/pra\ v stanovanjskem gospodarstvu |, H TRŽIČ V ponedeljek, !> julija, bo ob |.| Un v Tržit u Meja predsedstvu občinske konference SZDL, na kateri se bodo prvič sestali na 11 • > v < > izvoljeni člani Osrednja točka dnevnega reda bo obravnava gradiva o nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih odnosov \ stanovati|skem gospodarstvu v občini Trtic. ii i ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko Kranj, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD TOVARNA MERILNIH NAPRAV KRANJ objavlja proHta dela in naloge I VODJE MERILNEGA LABORATORIJA Pogoji: - visoka šolska izobrazba elektrotehniške smeri, - I letne delovne izkušnje na področju električnih m elektromagnetnih veličin. - družbenopolitični angažiranost, — vsa i pasivno znanje nemščine. — A mese< no poskusno delo. STROKOV NK(JA SODELAVCA - MERILCA Pogoji \ isoka šolska izobrazba elektrotehniške smeri, - 4.letne delovne izkušnje s področja metrologije. _ vsa 1 pasivno znanje nemščine ali angleščine, — ,'J me.sei 110 poskusno delo Piamene prijave I dokazili 11 izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati poAljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Elektromehanika Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, 04000 K ranj. Poudarek lokalni štafeti iT te, 6. JULIJA 1979 3.STRAN G LA re naj se, kje ne delajo dobro inska konferenca ZKS Tržič je ocenila poro- je, ki so kadrovale tudi v družbene komiteja o delu njegovih organov in osnovnih ^ol^ nizacij ZK — Komite bo Oblikoval Skupino, s*°v na družbena dogajanja. Prek bo pomagala komunistom v osnovnih organi svojih (lanov in delegatlJ zveze zacijah rtič — Poročilo, ki ga je pripra-lomite in ga je v ponedeljek obuvala občinska konferenca, zato oceno dela osnovnih organiza-Izveze komunistov v krajevnih finiostih, družbenih dejavnostih l^ruženem delu ter v komisijah "skega komiteja. Osnovne organizacije so uspešno sodelovale s krajevno samoupravo in družbenopolitičnimi organizacijami v krajevnih skupnostih, je rečeno v poročilu, saj so ob vsakokratnih volitvah prek krajevnih konferenc SZDL kadrovale svoje člane v vse organe. Redke pa so bile organizaci- tbrali najboljšega mladega lavca — samoupravljavca ton samoupravljavcev so mladi bni obeležili še posebno sloves-froglasili so najboljšega mlade-Wavca — samoupravljavca. SMS Sava K.ranj se je v septem-lanskega leta prvič vključila v £JJ0 tekmovanje za najboljšega rfega delavca — samoupravna. Akcija je potekala devet Fcev po vseh osnovnih organiza-F. Glavni namen tekmovanja je la večjo produktivnost dela in g družbenopolitično aktivnost pi članov. Kot so mladi ugoto-Ije akcija dosegla namen in kaže f? smeri nadaljevati. Potrdila je, I* v Savi mnogo dobrih mladih f*cev — samoupravljavcev. Zato Wtev o najboljšem med dobrimi rta lahka. Za najboljšega mlade-ffelavca — samoupravljavca so hsdi Miloša Čabarkapo, ki dela Itonfekcioner tovornih radialnih F vsega začetka je bil aktiven f ZSM Sava, redno se je udele-fl sestankov osnovne organi-& ZSMS, sodeloval na raznih finskih akcijah. Je zelo vesten in rtoliniran pri delu ter dober r~ I* in tovariš. S svojim delo FUadincem vzgled. Obnova med letnim dopustom dopusti sode-m je so dobra remonte in v proizvod-bodo S prizadevnim delom je dosegel veliko zaupanje in je bil izvoljen za sekretarja osnovne organizacije ZSM Konfekcija avtoplaščev. Kasneje je prevzel funkcijo predsednika osnovne organizacije ZSM Konfekcija, ki jo opravlja še sedaj. Je član komisije za idejnopolitično delo pri Svetu konference ZSMS Sava, nadalje predsednik komisije za idejnopolitično delo v osnovni organizaciji ZK Konfekcija. Je tudi delegat SIS za izobraževanje. Pred nedavnim je končal osemmesečno dopisno šolo marksizma. Za svoje delo je Miloš pred kratkim prejel priznanje, kot dober neposredni proizvajelec, družbenopolitični delavec in samoupravljavec. Na slovesnosti je predsednica sveta konference ZSMS Sava Vida Lončar med drugim poudarila: »Miloš s svojo osebnostjo in s svojim odločnim nastopom zelo pozitivno vpliva na svoje sodelavce tako na delu kot v osnovni organizaciji ZSM. Z njim je delo prijetno. Kadarkoli mu je zadana naloga, jo izpelje po svojih najboljših močeh. Ce mu je dana naloga, nikoli ne dvomimo, da je ne bi izpolnil ali vsaj poskušal. Mladi smo prepričani, da izročamo nagrado za najboljšega mladega delavca — samoupravljavca v prave roke. Obenem mu čestitam v imenu vse savske mladine in želim, da ostane še naprej tako dober sodelavec in da bo s svojim družbenopolitičnim delom še naprej prispeval k delu mladine.« Vera Drašak komunistov so osnovne organizacije dajale pobude za obravnavanje različnih vprašanj. Pri tem so bile posebno uspešne osnovne organizacije Pristava, Tržič-mesto, Ravne in v zadnjem času tudi Bistrica. Zelo pogosta metoda dela organizacij so bile skupne seje z organi krajevne samouprave in krajevne konference SZDL, sestanki z delegati temeljnih in splošnih delegacij pa v praksi niso zaživeli. Redke so bile tudi organizacije, ki so ocenjevale delovanje delegatskega sistema ter vlogo in odgovornost članov zveze komunistov v njem. Pri delu osnovnih organizacij ZK v krajevnih skupnostih so ugotovili več pomanjkljivosti. Ena od njih je, da delo sloni pretežno na plečih sekretarjev, uspešne pa niso bile organizacije niti pri uresničevanju programov idejnopolitičnega usposabljanja članov. Nasprotno pa so se komunisti aktivno vključili v krepitev sistema splošnega ljudskega odpora. Komunisti v osnovnih organizacijah združenega dela ocenjujejo, da so sproti seznanjeni z rezultati poslovanja in z doseganjem ciljev razvojne politike lastne organizacije združenega dela. Akcija zaključnih računov je spodbudila razpravo o poslovanju tudi za prvo letošnje tro-mesečje, vendar pa priprave na obravnavanje teh in drugih vprašanj na zborih delavcev še vedno niso dobro organizirane in poglobljene. Med slabostmi, ki jih vsebuje ocena o delu komunistov v združenem delu, velja omeniti nedelavnost članov v večjih osnovnih organizacijah, v katerih so naloge prepuščene v glavnem le »partijski manjšini«. Vendar pa poročilo ne pove, v katerih organizacijah je tako in to je tudi njegova slabost, so menili delegati občinske konference. Sklenili so, naj bi komite na svoji prvi seji oblikoval skupino, ki bi pomagala poživiti delo v nekaterih osnovnih organizacijah ZK ter sodelovale pri razreševanju pomembnejših vprašanj v njih. H. Jelovčan Cfktivni P^nost za razne ■ manjše obnove j 1 begunjskem Elanu pa dooo ffcji kolektivni dopust izkori-za obsežno rekonstrukcijo v jni organizaciji Proizvodnja -i- Izredno popraševanje po f°vih smučeh namreč nareku-^ostorsko širjenje proizvodnih Vov. Z novo halo bodo pri-^ 4300 kvadratnih metrov ^tih površin, kar pomeni, da cenjena temeljna Pridobila prostora. Na ftatnih metrih organiza-70 odstotkov novec kot 3500 površine bo . proizvodnja, ostali prosto-jy so namenjeni za sanitarije Fierobo. Novimi prostori in novo orga--ijo proizvodnje bodo v Ela-\predvsem izboljšali delovne tfc. povečali produktivnost, fali kakovost in dosegli deii-meznih proizvodnih pro-J^ov. Redna proizvodnja smu-V °o, če bodo dela potekala po ***'8tekla avgusta. Največja udeležba v hribovskih vaseh Letne borčevske konference so bile dobro organizirane — Vse večja potreba po zdravstvenem varstvu borcev — Letos jih 138 odhaja na okrevanje Škofja Loka - Letošnje* letne obeležij prevzele krajevne skupnosti, borčevske konference po krajevnih organizacijah združenja zveze borcev so bile v škofjeloški občini dobro pripravljene. Referati predsednikov skupščin so obsegali oceno notranje in zunanje politične situacije, socialno zdravstveno in stanovanjsko problematiko članstva, v razpravi pa so se veliko pogovarjali o vključevanju borcev v reševanju krajevnih problemov. Povezovanje je vse večje. Omeniti velja akcijo skrbi za vzdrževanje spomenikov narodnoosvobodilne borbe, ki jih bodo po že izdelanem popisu karakteristik spominskih Tri desetletja Instituta Jožef Štefan . mineva 30 let, odkar je i S.iJ«i Kidriča in pod mdo Bo"Aan^na Peterlina ustano-va z več kot 600 nimi, med katerimi je 120 ?*rjev znanosti. ■£0 deluje v institutu skoraj fvna vseh slovenskih raz-■/•Jcev in je ta grupa danes Itaino koncentracija raz-m^tlnega potenciala na naro-yvno-tehničnem področju v tfmji. omo£ htevnejše Mogoče opravljati M. Ce ob tem ugotovimo, da *£ina raziskovalnih priza-ultidisciplinarnih, po-takšne kon- a« najrazličnejše in -• nikjer M m --~A nos ti tan»»^ - . • pr £ine in omogočanje ^C «ftituV smiselno, inja mstituit« tradicij v od del, zato l^a%Unakov, razprav in drugih strokovnih prispevkov, ki so objavljeni, eno od meril za aktivnost raziskovalne organizacije. V teh desetletjih so delavci Instituta objavili v domačih in tujih strokovnih časopisih več kot 2000 delovnih poročil. V poprečju vsak raziskovalec instituta na leto objavi več kot dve publikaciji, kar presega običajna merila v svetu. Samo v zadnjih nekaj letih je Institut prijavil tudi 132 patentov in tehničnih izboljšav. Če upoštevamo še velik obseg dela za razne delovne organizacije, si lahko predočimo napore, ki jih raziskovalci Instituta vlagajo v svoje delo. Za raziskovalne dosežke so delavci Instituta dobili vrsto domačih in tudi precej tujih priznanj. Sklad Borisa Kidriča je v tem času podelil sodelavcem Instituta 35 Kidričevih nagrad, 78 nagrad Sklada Borisa Kidriča in 57 nagrad za iznajdbe in tehnične izboljšave. te pa jih bodo dajale v pokroviteljstvo posameznim društvom in organizacijam. Vse večje je vključevanje borcev v socialistično zvezo kot frontno organizacijo. Borci so skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami izvedli akcijo — Naša obramba v vsako družino. Letne konference so bile v vseh 28 organizacijah združenja — šest aktivov imajo v delovnih organizacijah, v krajevni skupnosti Škofja Loka pa pet — dobro obiskane. Največja je bila udeležba v hribovskih vaseh — Davči, Podlonku, Lesko-vici, Martinj vrhu in Zalem logu. V občinskih središčih je bila udeležba manjša, prava izjema pa so Reteče, kjer se je konference udeležilo od 61 kar 59 borcev. Prisotni so bili tudi predstavniki krajevne skupnosti in krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Za izjemno tesno sodelovanje vseh krajanov je krajevna skupnost Reteče letos prejela občinsko priznanje osvobodilne fronte. Težjih socialnih problemov borcev ni več, tiste, ki se pojavljajo, rešujejo sproti. Tudi stanovanjski problemi so skoraj v celoti rešeni. Pojavljajo se le želje po obnovi ali zamenjavi stanovanj. Prošnje za obnovo stanovanj prihajajo predvsem iz hribovitih predelov občine, kjer kmetje borci želijo modernizirati kmetije. Vse večja je potreba po zdravstvenem varstvu borcev, saj je poprečna starost članstva od 60 do 65 let. V Škofji Loki vsak dan dela borčevski dispanzer, v Gorenji vasi, Zireh in Železnikih pa imajo borci z dvojnim štetjem svoje zdravnike. Letos odhaja na okrevanje skupno 138 borcev in vojaških vojnih invalidov: 61 v zdravilišča, 17 na letni oddih z regresom v Strunjan ter 40 v Novi grad, v zdravilišča pa bodo odšli tudi vsi nosilci spomenic in vojaški vojni invalidi. M. Volčjak Kot povedi) v kranjski Savi, v TOZD Umetno usnje, s« se naši konfekcumerji v preteklosti vse preveč oprijemali dragih naravnih materialov. Skokovito naraščanje cen usnja in sploh težavna oskrba s surovimi kozami v naši usnjarski industriji pomeni pravi preobrat v prodaji umetnega usnja. Ta se kaže predvsem v čevljarski industriji, ki vse bolj sega po raznovrstnih umetnih materialih, ki so dostikrat celo boljši kot naravni materiali. JVa sliki: umetno usnje v kranjski Savi čaka na kupce. — Foto: D. Dolenc Žalostna obletnica Radovljica — Letos mineva natanko pet let, odkar so v radovljiški občini zabeležili rekorden turistični obisk. Obletnica se ne praznuje, ker ni prav nič spodbudna, prava žalost prevzema vse turistične delavce, saj so potiho le pričakovali, da je ne bo treba nikoli obhajati. A obletnica je obletnica, tukaj je, naša je, dana nam je in moramo jo sprejeti. Lahko pa se ob njej tudi zamislimo, pretuhtamo in se odkrito vprašamo: kaj je bilo pet poprečnih turističnih let res posledica takšnih ali drugačnih premikov in vzrokov, na katere nismo imeli sami prav nobenega vpliva in zatorej ne nosimo nobene krivde? Vsakomur je jasno, da smo ga pošteno lomili kar sami in da ga veselo lomimo še naprej. Turizem je bil in bo sestavljen iz majčkenih drobcev, drobtinic, ki se potem vežejo v pošteno sočno in užitno potico. Tako lepo pišemo in pravimo, kako bi bilo lepo in krasno, če bi imeli res enotno turistično ponudbo, a stavim, da mi danes marsikateri blejski hotelski receptor ne bo vedel povedati, kje je prosta zasebna soba ali kdaj odpelje prvi avtobus. Na Bledu je kar sedem turističnih agencij, a če se mi bo zahotelo celotedenske smučarske karte za Zatrnik, jo dobim kaj vem kje že; če mi bo bolj všeč visokogorski Vogel, jo pač dobim edinole tam in tam; če me bo pritegnila Kobla, bo pela spet ista pesem: dobite jo tam in tam. Prenaporno, da bi mi jo kot turistu ponudili povsod in za vsa smučišča? Preveč utrudljivo, če bi pač v vsaki recepciji morali vedeti, kdaj se vzdigne z Brnika naslednje letalo ali kdaj bo v parku promenadni koncert? In potem škodljiva konkurenčnost, ko mora gost kar sam od hotela do hotela, da najde prazno sobo. Kaj ni vsak gost naš gost, saj bo prihajal tudi v naš disco klub, v našo trgovino, v našo vrtno restavracijo, na našo pošto? Roko na srce: turistu nudi vsestransko, predvsem pa »nevtralno« informacijo edinole turistično društvo. Ja, seveda, tudi kader in predvsem kader. To naše turistično »jam-ranje« se prej ali slej začne in konča pri kadrih, ki trumoma odhajajo. Danes bi marsikatera industrijska delovna organizacija poleg tovarniškega plotu lahko postavila hotel, toliko gostinskega kadra že ima. A kdo bi jim, za vse na svetu, sploh lahko zameril: osebni dohodki so najnižji, delajo vse praznike, delajo v več izmenah in v pozne noči? Zraven pa so, o ja, stalna tarča naših vsesplošnih zbadljivk, vicev in štosov, da so zanikrni, leni in postopaški. Ce natakar pije v kuhinji kavo, bo pri priči v časopisu. Ce jo ob polni čakalnici v zdravstvenem domu pije bolniška sestra, ne bo nihče od čakajočih niti pisnil. In tako dalje in tako naprej, drobcev bi bilo za veliko neužitno pogačo. Lepih, spodbudnih in konstruktivnih misli je bilo že na milijone. Ce se sami ne bomo na vseh koncih in krajih zganili in populili vse boleče turistične trnje, nas čaka še ena žalostna obletnica, tokrat desetletnica. Da pa taka pesimistična napoved ni plod izključno moje naravne črnogledosti in morda pretiravanja ali celo pikolovstva, pove podatek: kljub vsej propagandi in poklicnem usmerjanju in turistični vzgoji se najprej niti en sam učenec — 80 jih je bilo — iz osnovne šole v turističnem Bohinju ni odločil za gostinski poklic. Pregovoriti se je dal en sam, a še ta v teh dneh kar precej okleva ... D. Sedej GIP Gradiš TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge: 1. ZELO ZAHTEVNO VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV Pogoj: — poklicna šola kovinske stroke s tečajem za visokokvali- ficiranega delavca, — 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo: 2 meseca 2. ZAHTEVNA STROJNO-VZDRŽEVALNA OPRAVILA Pogoj: — poklicna šola kovinske stroke, — 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo: 1 mesec. 3. ZAHTEVNA ELEKTRO-VZDRŽEVALNA OPRAVILA Pogoj: — poklicna šola elektro stroke, — 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo: 1 mesec 4. ZAHTEVNA MIZARSKA OPRAVILA Pogoj: — poklicna šola lesne stroke, — 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo: 1 mesec. 5. ZAHTEVNO BRUŠENJE ŽAG IN REZIL Pogoj: — poklicna šola lesne ali kovinske stroke, — 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo: 1 mesec. Za vsa zgoraj navedena dela in naloge se združuje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za sklenitev učnih razmerij so še prosta učna mesta za izučitev v sledečih poklicih: - MIZARJA - TESARJA - ŽAGARJA Interesenti za sklenitev delovnih in učnih razmerij iz te objave naj vlože ponudbe ali pa se osebno zglase v kadrovskem oddelku Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56. Ob dnevu Iskre in dnevu borca NJENO IME SEŽE DALEČ Lani v teh dneh se je tradicionalnega srečanja delavcev Iskre, združenega s praznovanjem dneva borca, <»a loškem gradu udeležil tudi tovariš Edvard Kardelj. Ko je v praznu ieni nagovoru pripovedoval o '.nasilnostih Iskre, je še posebej poudaril skrb. ki jo posveča ta delov -u kolektiv samoupravnim odnosom u razvojnim naporom ter ustvarjalnemu delu. kar ga uvršča med naj-nočnejše. najbolj znane in najuspešnejše socialistične kolektive sveta ... V Iskri so ljudje medsebojno povezani, ne glede v kateri delovni ali temeljni organizaciji delajo. Ne morejo drug brez drugega in tako organizirani ter složni pa veliko pomenijo navzven, je med drugim poudaril na slovesnosti v Zajčji Dobravi pred-sednik poslovodnega kolegija SOZ1) Iskra Jože Hujs. »Znani so podatki, ki opredeljujejo pomen Iskre v jugoslovanskem gospodarstvu in se posebej v elektronski industriji. Iskra ustvarja četrtino vrednosti vse jugoslovanske proizvodnje na tem področju. V družbenem dogovoru o temeljih plana Slovenije do leta 1980 pa »e je Iskra v okviru slovenske elektroindustrije zavezala, da bo uvedla proizvodnjo najmodernejše in najzahtevnejše tehnologije v mikro-elektroniki in računalništvu ter s tem sledila razvoju v svetu. Obe Jože Hujs prejema nagrado Iskre Iskra, splet naših misli in dela, je bilo geslo letošnjega srečanja delavcev Iskre ob prazniku dneva borca panogi bosta tako dostopnej&i domačemu združenemu delu in sposobnejši za uveljavitev v tujini,« je med drugim na praznovanju Iskre in dneva borca v Zajčji Dobravi poudaril slavnostni govornik predsednik slovenske skupščine Milan Kučan. »Vrsto dosežkov našteva lansko poslovno poročilo sestavljene Iskrine organizacije združenega dela,« pravi Milan Kučan. »Iskrina organizacija teži k uporabi svojih razvojnih in znanstvenih dosežkov ter surovin in k uveljavljanju industrijske kooperacije. Nujno je združevanje vseh ustvarjalnih sil na tem področju. Združeno delo mora upoštevati, da je v današnjem občudovanja vrednem Iskrinem znanju združenega veliko svetovnega, domačega in njenega lastnega raziskovalnega in razvojnega rov. Produktivnost narašča prepoča si, je poudaril Milan Kučan. Gospo darstvo še ne razpolaga s svojo, večkrat skromno akumulacijo. Poraba nima vselej kritja v ustvarjenem dohodku. Struktura gospodarstva se spreminja prepočasi. Preveliko je neskladje v zunanjetrgovinski menjavi, večkrat pa popusti tudi družbena kontrola nad rastjo cen Odstranitev teh slabosti je naloga prihodnosti. Delavci morajo biti te- Marjan Rožič: pozdrav v imenu LJubljane Besede velikega misleca in revolucionarja so bile žive tudi letos, ko so se člani skoraj .'JCUMJO-članskega delovnega kolektiva zbrali na tovari-škem in borčevskem srečanju v Zajčji Dobravi pod Ljubljano. Pod Ljubljano je bila zbrana delavska družina, ki nosi lskrino ime in vsak dan izraža pripadnost k našemu svobodnemu združenemu delu. iskra, poznana v vseh koncih in krajih domovine ter uveljavljena v tujini, je izbrala za svoj vsakoletni praznik 4. julij, dan borca. Tudi Iskra je namreč otrok revolucije in našega boja. Hodila se je sredi vojne vihre na Dolenjskem v Starih Žagah. Takrat je izžarevala borbeni in ustvarjalni zagon naše revolucije. Danes pa od nje še naprej pričakujemo, da bo 2H.(KH) njenih delavcev med tistimi, ki prednjačijo v boju in prizadevanjih za hitrejši napredek in razvoj, pa naj bodo to lskraši, zaposleni M M rojem, ali v razvojnih laboratorijih, raziskovalnih institutih in st rokovnib službah. Milan Kučan, predsednik slovenske skupščine: »Z jugoslovanskim združenim delom povezana Iskra bo tudi v prihodnje ostala v ospredju razvoja tega področja!« Sad 20 000 delan ev Iskre seje udeležilo srečanja na Zajčji Dobravi Marija Taler iz kranjske Elektromehanike je dobitnica priznanja Iskre dela. Zdaj imajo delavci pravico pričakovati ekonomske učinke vlaganj v raziskovalno delo. Vse to zagotavlja, da bo Iskra tudi v prihodnje povezana s slovenskim in jugoslovanskim združenim delom obdržala stik z razvojem tega področja v svetu in s tem tudi utrjevala ugled neuvrščene Titove Jugoslavije v tujini.« Milan Kučan je poudaril, da so ti dosežki pomembni tudi zaradi togi, ker smo jim priča v obdobju snovanja smernic bodečega srednjeročnega obdobja. Te smo dosegli v raz merah nestabilnih gospodarskih gibanj doma in na tujem, kar še pove čuje vrednost dela in naporov naših ljudi Upravičena pa so tudi opozorila na nekatere pomanjkljivosti, ki lahko zmanjšajo učinke teh napo Franc Križnar: »Sedanja Iskra je povezana z revoiucijo.« m.'11111 dejavniki rtUlVOJa m planiranja. »Ureaničevanje dohodkovnih odnosov v planskih poslovnih povezavah je Sele na začetku,« je med drugim opozoril Milan Kučan »Ni dovolj poguma in organizirane aamoupravljalake akcije na tem področju. Preveč vztrajamo na preskuSenih kreditnih odno-«ih. Lani je bilo treba tri četrtine akumulacije nameniti /a odplačevanje anuitet in posojil. Kreditne odnoae mora nadomestiti združevanje sredstev delavcev. Razumljiv je težak položaj organizacij, ki ho se lotile velikih investicijskih naložb in M «edaj duAijo v anuitetah in se /a njihovo odplačevanj.- še naprej zadolžujejo . . .« Imamo sistem (lru*l>*n*KH plani ranja m druge načine, d« *■ lakAmm pojavom lahko upremo KeAitve p<> nujata samoupravljanje, samo, upravni organi in delegatski sistem. Uveljaviti se morajo demokraticu organi, kar edino povečuje neposred ni vpliv delavcev. Slovesen in resnično prazničen i bil letošnji Iskrin dan. Nad >0u1 Lskrašev, kolikor se jih je zbralo B srečanju, je imelo biti na kaj ponoi nih. Saj je bil ta dan praznik njihi vega kolektiva, ki je postal tako v< lik, močan in ugleden in od katere« družba še več pričakuje. To je izzvenelo tudi iz govorov k so jih imeli direktor Iskrine delovru organizacije Avtomatika Stam Preskar, predsednik skupščine mesti Ljubljana Marjan Rožič in predsednik množične Iskrine borčevske organizacije Franc Križnar. Tako sel je glasilo tudi zagotovilo v pismu, ki so ga lskraši poslali predsedniku Titu z željo, da jih čim prej obišče! K prazničnemu razpoloženiu it prispevala pi>delitev letošnje nagra de in priznanj Iskre. Nagrado je prejel predsednik poslovodnega kolegija SOZI) Iskra Jože Hujs za pnsp*s<* k razvoju in oblikovanju Iskre m k njenemu preraščanju v eno vodilnih jugoslovanskih industrijskih organizacij združenega dela. Priznanja l> kit pa so bila podeljena Mariji Talei iz kranjske Klektromehanikt * aktivno družbenopolitično in samoupravno delovanje. Jožetu \"<>dopiv-i u iz delovne organizacije AvtoelefcJ trika za družbenopolitično m sanm upravno delovanje. Jožetu Puklu 14 delov ne organizacije Avtomatika za inovacijsko dejavnost. Jožetu Šurcu iz DO IKZK za prizadevno delo na finančnem področju m prof. dr Dragu Kolar JU z Instituta Jožel Štefan za prbtpevek pri razvoji Iskre Besedilo in slik J Košnjek n ' S. JULIJA 1979 5. STRAN G L A l) TRŽIČ SEJA DRI Ž BENO' iuticnega zbora upsčine občine Tržič, *nede!jek. 9. julija. *17. uri v mali sejni 'urani skupščine SK.J A ZBORA KAJ EV NT H SKUPNOSTI 'upačinc občine Trtić, >da, i i. julija. uri v mali sejni tora ni skupščine SEJA ZBORA JRI ŽEN EGA DELA 'upAćine obćine Tržič, *da, 1 l julija, 17 uri v veliki sejni •orani skupščine h Dnevni red izvolitvi komisij za verifikacijo P«til delegatov in po poročilih teh bodo delegati zborov potrdili 11. seje in poročila o uresniči sprejetih sklepov, zatem pa obravnavali: *ižbenopolitiCni z bok gradivo za javno razpravo o sta-'ijtkem gospodarstvu in nadaljuj razvoj« samoupravnih družbe- -nomskih odnosov v atanovanj-5 gospodarstvu v občini Tržič razvoj družbenega sistema infor-v SR Sloveniji in predlog za * zakona o družbenem sistemu 'karanja v SR Sloveniji »ročilo o delu izvršnega sveta in •nih organov skupščine občine investicijske programe tržiških ":zacij združenega dela informacijo o problematiki organi postopek o prekrških v SK Slo- iaenovanje članov uradne dele-\* občine Tržič za obisk obisk >'-* Ste Marie-aux Mineš in firme Pirmasensu 1f legatska vprašanja ^>R Z DR L' 2 EN KG A OKLA IBOR K RAJ K V NIH SKUPNOSTI i gradivo za javno razpravo o »tajskem gospodarstvu in nadalj-C razvoju samoupravnih družbe-Ponomskih odnosov v stanovanj-T*gospodarstvu v občini Tržič |J razvoj družbenega sistema infor-Plj« v SR Sloveniji in predlog za i-rj zakona o družbenem sistemu , J*»iranja v SK Sloveniji 1 poročilo o delu izvršnega sveta in (:,nah organov skupščine občine delegatska vprašanja Crediti za tednostne bvesticije sirijski dejavnosti so v trži-ini začeli posvečati vedno pozornost, zato je tudi njivo, da je pri Ljubljanski -Temeljni banki Gorenjske, rtič precej več vlog za inve-kredite kot pa jih banka i ffcSiti. Predračunska vrednost 'nih naložb, za katere so organi idruženega dela pričakovale f*. je bila letos 525,111.000 diod tega naj bi dobile ^0ut)dinarjev posojila. uveljavitve novih kreditnih sta kredit pridobili le tovar-JUve Peko in samoupravna ko-''1a skupnost v skupni vredno-*70.00O dinarjev, medtem ko », zahtevki v občinskem merilu ,Ji usklajeni. i fvioriteni listi, ki so jo pripra-iljubljanski banki, bo letos za ij'cije prednostnih dejavnosti <\ih 51,J milijona dinarjev, i.'ki za neplanirane investicije .^ajo H2,8 milijona dinarjev. V I ijah prednostnih dejavnostih i^te tiate, ki bodo pripomogle k *nju izvoza, inozemskega tu-: prihrankom pri ^surovinah, 'nju človekovega okolja kot vesticije v gospi>darsko infra-Jro ter sovlaganja. predvidevanjih naložbe na • Austrijski coni, načrtovane za ne bodo uresničene, razen *Hh pripravljalnih del, odkupa t^č pridobitve načrtov in do-Za uresničitev teh projek-sodijo v malo gospodarstvo, ro treba iskati rešitev v kori-nrugih denarnih virov. Tii svet predlaga družbenopo-zboru skupščine občine i zboru »u(^. ... obravnava osnutek predlo-ost ne liste investicijske de Vi v občini ter potrdi predlaga-'terije. Ljubljanski banki pa '.Va, da upošteva investicija Mnih dejavnosti, zlasti tim» načrtujejo Kompas — TGO J. VIet alk t on temeljna orga-k Triglav. Peko - tozd Obu Irhovlje ter samoupravna "'alna skupnost Tržič. DOGOVORIMO SE Skupni dogovor o stanovanjski politiki Zbori skupščine občine bodo obravnavali gradivo o stanovanjskem gospodarstvu in nadaljnjem razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu ter ga posredovali v javno razpravo Samoupravna stanovanjska skupnost občine Tržič je na podlagi ugotovitev in stališč centralnega komiteja ZKS ter dosedanje javne razprave v družbenopolitičnih organizacijah, krajevnih skupnostih in združenem delu pripravila gradivo o stanovanjskem gospodarstvu, ki konkretno nakazuje nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v tržiiki občini. Gradivo, razdeljeno v osem glavnih področij, poudarja, da morajo postati delavci in občani ključni nosilci dogovorov o stanovanjski politiki, ki naj bo odraz njihovih potreb in možnosti. Doseči bo treba hitrejše urejanje stanovanjskih razmer, k ul turnej še prebivanje v starih in novih soseskah, vzdrževanje stanovanj ter uveljaviti socialno politiko na tem področju. Se zlasti pa bo treba posvetiti pozornost načrtnemu reševanju stanovanjskih vprašanj in urejanju stanovanjskih sosesk, kar mora najti mesto v temeljnih planih sleherne organizacije združenega dela, iz katerih bodo izvirali tudi plani krajevnih skupnosti ter plani stanovanjskih in komunalnih skupnosti. Da bo reševanje stanovanjskih vprašanj hitrejše, bo potrebno ves denar za stanovanjsko gradnjo združevati pri samoupravni stanovanjski skupnosti. Pomemben vir dohodka bo tudi lastna udeležba delovnih ljudi in občanov za pridobitev družbenega ali zasebnega stanovanja ob upoštevanju solidarnosti in socialnega položaja posameznika. Opredeliti bo potrebno obseg družbene in zasebne gradnje ter težiti k povečanju deleža družbenega stanovanjskega sklada, uveljaviti ekonomske stanarine ter izdelati sistem subvencioniranja stanarin, uveljaviti racionalnejšo gradnjo ter dohodkovno povezanost med vsemi subjekti od načrtovanja do izgradnje. Z uveljavljanjem primernega davčnega sistema bo potrebno preprečevati pridobivanje neupravičenega dohodka pri uporabi družbenega stanovanja, preprodaji stanovanj in gradbenih zemljišč, pospešiti pa bo potrebno delovanje samoupravne komunalne ter stavbno-zemljiške skupnosti ter poskrbeti za hitrejše komunalno opremljanje, zemljišč. Prav tako bo treba usposobiti tudi stanovanjsko skupnost za dogovarjanje o celoviti stanovanjski politiki. Vseh teh nalog, ki so v gradivu podrobno in konkretno obdelane, je precej, zato bo javna razprava o njih morala biti čim bolj plodna, da bo postala stanovanjska politika resnično skupni dogovor vseh delovnih ljudi in občanov. Ko je o gradivu razpravljal izvrsni svet skupščine občine Tržič, je ocenil, da je dobro pripravljeno, kljub temu pa je izoblikoval nekaj pripomb. Opozoril je, naj gradivo upošteva stališča, zapisana v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Tržič s področja stanovanjskega gospodarstva in menil, da je pri planiranju števila na novo zgrajenih stanovanj v naslednjem srednjeročnem obdobju potrebno izvajati iz plana gradnje stanovanj v tem sednjeročnem obdobju in nikakor ne iz uresničitve tega plana. Konkretno bo treba razrešiti vprašanje temeljne organizacije za vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda tako, da se v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti sklene samoupravni sporazum s konkretnimi nosilci te dejavnosti v občini. Člani izvršnega sveta tudi predlagajo, naj bi bili kriteriji za subvencioniranje stanarin borcem NOV enaki kot so kriteriji za pridobitev družbene pomoči borcem. Javna razprava bi morala nakazati možnosti pridobitve novih virov za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč ter posvetiti posebno pozornost gradnji spremljajočih objektov v novih soseskah, so menili člani izvršnega sveta. Železarji vedno korak spredaj Ob letošnjem dnevu samoupravIjavcev so delavci jeseniške železarne prejeli sindikalno priznanje za izjemne dosežke v razvoju samoupravljanja — Prizadevanja na tem področju sta v pogovoru pred dnevi predstavila predsednik delavskega sveta Železarne Jože Ulčar in predsednik konference sindikalnih organizacij Železarne Štefan Ščerbič Znano je, da ste delavci Železarne v preteklosti iskali take oblike odločanja, ki bi kar najbolj približale samoupravljanje vsem delavcem. Povejte nekaj o teh prizadevanjih, o razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v vašem kolektivu! Jože Ulčar: »Leta 1977 smo izvedli samoupravno reorganizacijo. Medtem ko je Železarna prej imela 4 temeljne organizacije, smo jih tedaj organizirali 22, poleg njih pa tudi J delovne skupnosti. Vsaka temeljna organizacija in delovna skupnost ima svoj delavski svet, ki v skladu z ustavo, zakonom o združenem delu in samoupravnim sporazumom o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo Železarne Jesenice uresničuje svoje pravice in dolžnosti. Gre predvsem za odločanje o materialnih dosežkih, razporejanju dohodka in drugih pomembnih vprašanjih. Tako je delavski svet delovne organizacije v glavnem usklajevale«; interesov temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, nastopa pa tudi kot samoupravno telo, katerega delegati so zadolženi zlasti za sprejemanje delovnega načrta, usklajevanje proizvodnih nalog pa predlaganje in uresničevanje večjih investicij. Ob takšni samoupravni organiziranosti deluje v naši delovni organizaciji okrog 270 samoupravnih delovnih skupin, ki opravljajo funkcijo zborov delavcev. Namreč, v tako velikih temeljnih organizacijah, kjer teče neprekinjen delovni proces, delavci delajo v štirih izmenah in okrog 3000 se jih vozi na delo, je povsem nemogoče organizirati skupni zbor delavcev. Razen tega smo upoštevali, da je mnoge strah nastopiti pred zborom, ki ima sto ali več delavcev, povsem sproščeno pa sodelujejo v svoji samoupravni delovni skupini, kjer se malo število ljudi med seboj pozna«. Kakšne so vaše dosedanje izkušnje o delu samoupravnih delovnih skupin oziroma kateri so konkretni rezultati njihovega delovanja? Jože Ulčar: »Mislimo, da so samoupravne delovne skupine tiste oblika samoupravnega organiziranja, ki nam zagotavlja objektivno ocenjevanje posameznih problemov v njihovem okolju. Se posebno pomembno je, da omogočajo tudi povratne informacije. Tako lahko v razmeroma kratkem času dobimo resnično mnenje delovnih ljudi o posameznih vprašanjih.« DOGOVORIMO SE Neusklajeno z denarnimi možnostmi Zasnova nadaljnjega razvoja družbenega sistema informiranja v naši republiki je zastavljena preširoko in prezahtevno, a tudi preveč splošno, je ocena sveta za informiranje pri občinski konferenci SZDL Tržič. Vprašuje, če je v času stabilizacijskih prizadevanj pametno načrtovati tak informacijski sistem, ki bo terjal ogromno denarja, ne bo pa zagotovil osnovnega cilja družbenega sistema informiranja, to je celovito, pravočasno, resnično in razumljivo informiranje delovnih ljudi in občanov. Svet zato predlaga, naj se nadaljnji razvoj sistema informiranja vključi v proces družbenega planiranja in naj bo usklajen z realnimi materialnimi možnostmi naše družbe. Ko je svet obravnaval predlog za izdajo zakona o družbenem sistemu informiranja v Sloveniji, izdelan na osnovi predvidenega razvoja družbenega sistema informiranja, je tudi za ta predlog menil, da je glede na materialne možnosti zastavljen preveč optimistično, razen tega pa je še presplošen in ne prinaša konkretnih predlogov, kako naj bo v bodoče organiziran družbeni sistem informiranja. Svet zato predlaga delegatom skupščinskih zborov, da obe gradivi temeljito preučijo »Sam ne dosežeš veliko« pravi Milan Tribušon iz Tržiča, dcbitnik letošnjega republiškega priznanja in nagrade samo- upravljavcem Ze vsa povojna leta je Milan Tribušon izredno delaven in vsestranski družbenopolitični delavec. S svojo poštenostjo in z odkritim ter kritičnim značajem si je pridobil velik ugled med delavci v Bombažni predilnici in tkalnici ter krajani v občini. in še zaradi dosledne predanosti delu za razvoj samoupravnih odnosov ni bilo mandatne dobe ali v samoupravnih organih ali v družbenopolitičnih organizacijah, ko ga ljudje ne bi predlagali za odgovorne dolžnosti. Njegova dejavnost se kaže v dosedanjih priznanjih in odlikovanjih: medalja za hrabrost, medalja zaslug za narod, red dela 111. stopnje, srebrna plaketa mesta Tržič, red republike z bronastim vencem. Njegova posebnost je. da zna ljudi pritegniti k sodelovanju in v družbenopolitično aktivnost. Skratka, vse njegovo prizadevanje je usmerjeno v poogljah-Ijanje samoupravnih odnosov. Tako je med drugim zapisano v obrazložitvi sklepa o podelitvi priznanj in nagrad samoupravi javnem, ki ju je ob letošnjem dnevu samo-upravljavcev 27. junija prejel tudi Milan Tribušon z Raven pri Tržiču, vodja skladišča končnih izdelkov v Bombažni predilnici in tkalnici. Se zelo mlad se je Milan Tribušon. doma v Podljubelju, predzadnje leto vojne pridružil partizanom in ostal v jugoslovanski vojski do aprila 1947. leta, ko se je vrnil domov in se zaposlil v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič. Seznam Tribušonovih poprejšnjih in sedanjih funkcij v organih upravljanja in v družbenopolitičnih organizacijah je izjemno obsežen. Zato naštejmo le nekatere: sekretar občinskega komiteja ZK Tržič, član okrajnega komiteja ZK, predsednik zbora proizvajalcev skupščine občine Tržič, sekretar tovarniškega komiteja ZK, predsednik SZDL, v krajevni skupnosti Podljubelj, član občinskega odbora SZDL. sekretar krajevne organizacije ZK Ravne—Tržič, član sekretariata osnovne organizacije ZK v BPT, član kadrovske komisije občinskega komiteja ZK. član častnega razsodišča občinske konference SZDL, član delavskega sveta in predsednik odbora delavskega sveta za organizacijo dela in delitev osebnih dohodkov, sodnik porotnik gospodarskega sodišča, sodnik združenega dela SRS in še bi lahko naštevali. »Rad se spominjam prvih let svobode,« pravi Milan Tribušon »S kakšnim veseljem smo obnavljali in gradili novo! Tudi nove samoupravne odnose. Take vzajemnosti danes ni več, čeprav je po drugi strani tudi res, da so ljudje zdaj neprimerno bolj zaposleni in obremenjeni s kopico drugih nalog. Štefan Sčerbič: »Pri obravnavi kateregakoli samoupravnega akta je v samoupravnih delovnih skupinah največja možnost informiranja delavcev. Na primer, ko smo sprejemali samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo, je bilo pri četrtem predlogu prek 800 različnih pripomb. Torej, ker so delavci seznanjeni z vsemi vprašanji, je tudi odločanje širše. Druga prednost samoupravnih delovnih skupin pa je, da delavec lahko takoj dobi odgovor na določeno vprašanje, ali najpozneje na naslednjem sestanku.« V kolikšni meri so danes delavci osveščeni za uresničevanje svojih samoupravnih pravic in dolžnosti pa kako jih za to usposabljate? Jože Ulčar: »Delavcem si prizadevamo približati samoupravljanje do takšne mere, da postaja sestavni del dela in življenja v Železarni. Saj, če ima delavec občutek, da lahko odloča, so samoupravni odnosi dobri. Zato lahko trdimo, da večina delavcev danes ve za vse pomembnejše odločitve in nanje tudi zavestno vpliva. Samoupravni rezultati pa so prav tako ugodni, ker so plod skupnega dela družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in poslovodnih odborov.« Štefan Sčerbič: »Lahko rečem, da je bil naš železar vedno korak spredaj. Skušal je reševati probleme z boljšo organizacijo dela, dvigati produktivnost s posodabljanjem proizvodnje in lastnim znanjem, za boljše rezultate dela pa se je odločal tudi s stalnim planiranjem in naložbami v nove naprave. O usposabljanju delavcev naj povem le to, da organiziramo razne seminarje za samoupravljavce, k njihovem osveščanju pa pripomore tudi aktivna udeležba v delegatskem sistemu. Ko smo marca lani izvolili okrog 1800 delegatov za samoupravne interesne skupnosti, smo vsakemu tretjemu delavcu našega kolektiva omogočili, da v tej mandatni dobi pridobi nekaj samoupravijal-skih izkušenj. Prav zdaj pa načrtujemo tudi seminar za delegate v organih delavske kontrole.« Jože Ulčar: »Rad bi poudaril še to, da je za vsa področja delovanja v kolektivu pomemben informator naše glasilo Železar. Sicer pa vsa opravila glede obveščanja in samoupravljanja vodi center za informiranje in proučevanje samoupravljanja« S. Saje »Samoupravljavce ni samo tisti delavec, ki je član nekega samoupravnega organa. Samoupravi ja v ec je vsak, ki sodeluje pri odločanju najsi bo na zboru delavcev ali v delavskem svetu neke temeljne organizacije, v samoupravni interesni ali družbenopolitični skupnosti, skratka kjerkoli na področju družbenega življenja. Nujno bi bilo, da vsi postanemo samoupravljavci.« Ta cilj spremlja Milana Tribušo-na tudi pri vseh njegovih sedanjih nalogah, ko je predsednik krajevne konference SZDL na Ravnah, podpredsednik delavskega sveta v BPT, član komiteja občinske konference ZKS v Tržiču. Povsod si prizadeva, da bi pritegnil v odločanje, v iskanje boljših rešitev čim več krajanov oziroma delavcev. »Uspešno lahko delaš le, če imaš okrog sebe zavzete ljudi. V takem okolju je prijetno delati in tudi rezultati pridejo. Sam ne dosežeš veliko, če se še tako ženeš,« pravi in dodaja, da priznanje zveze sindikatov Slovenije zato ni samo njegovo. H. Jelovčan Kinetično kiparstvo Milene Braniselj Razstava Milene Braniselj bo v galeriji Prešernove hiše v Kranju odprta do 26. julija. Kako razumeti najnovejše kiparstvo Milene Braniselj, kakšne so perspektive in sploh kaj je bistvo tega kiparstva, to so vprašanja, s 183 prireditev Jesenice — V treh mesecih letošnjega leta so društva in organizacije v okviru Zveze kulturnih organizacij na Jesenicah pripravile 18.1 prireditev in gostovanj. Največ je bilo v občini dramskih prireditev, proslav, akademij, sodelovanj na tujih prireditvah, niso pa zaostajale celovečerne folklorne prireditve, koncerti, razstave in klubske prireditve. I). S. Uspela razstava čipk Gorenja vas — V osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi nad Škofjo Loko je bila 23. in 24. junija na ogled razstava ročnih del, ki so jih izdelali šolarji. Med izdelki, ki so vredni pohvale, so obiskovalce posebej pritegnile klekljane čipke. Na šoli že od začetka šolskega leta klek-ljanje poučuje Mici Ažbetova in uspehi njenega napornega dela so presenetljivi. Roke najmlajših ustvarjajo prelepe vzorce in vse večje je upanje, da ta domača umetna obrt ne bo zamrla. Na razstavi se je predstavilo podjetje za domačo obrt Dom iz Ljubljane z izdelki čipkaric, ki jih je tudi v krajih škofjeloške občine še vedno precej. Veliko zaslug za ohranjanje čipkarstva ima prav Dom, ki skrbi, da se na šolah uvajajo čipkarski krožki in jih preko svojih poslovalnic v večjih krajih Poljanske in Selške doline ter Vrhnike oskrbuje z materialom. Se več pa bo treba narediti, da bi mlade čipkarice svoje znanje čim bolje uporabile. Julka Kortuna Bogata izbira najrazličnejših modnih tkanin za poletne obleke INFORMATIVNO PRODAJNI CENTER v hotelu CREINA v Kranju TEKSTIUNDUS KRANJ katerimi se srečujemo ob nam skoraj docela neznanih poteh kiparstva, t. i. kinetičnega kiparstva. V Kranju se je prvi ukvarjal s kinetičnim kiparstvom Vinko Tušek, v svetu pa se je ta smer začela razširjati po letu 1910, ko so bili dani novi materiali, najnovejša znanstvena spoznanja ter tehnike izpopolnjevanja kot izrazna sredstva umetnikom 20. stoletja. Kinetično kiparstvo — kiparstvo gibanja — cilj, ki so si ga umetniki stoletja prizadevali doseči: pognati statične predmete v gibanje. Glavna prvina kinetičnega kiparstva je, da postavlja gledalca v odnos: plastika — gledalec — prostor. Prav ta odnos pa zahteva od gledalca soustvarjalni proces. Plastika ne živi več sama v sebi, ampak se s procesom gibanja sama ustvarja. Izvirnost kinetičnega kiparstva je v zamisli izdelanega projekta. Za izvedbo le-tega pa je potrebno trdno poznavanje fizikalnih zakonov, tehnologije in materiala. Obenem je kinetično kiparstvo simbolični prikaz tehnološkega napredka 20. stoletja. Na petkovi otvoritvi razstave Milene Braniselj tako ni bilo več zaslediti razpoznavne človeške figure, ki smo je pri njej bili vajeni doslej. Dane statične oblike so zamenjale krožnice, vzmeti, nihala, magnet, torej plastika, katere nepogrešljiv ustvarjalec je gledalec, ki s svojim sodelovanjem požene plastiko v gibanje. Plastika se v gibalnem procesu sama ustvarja, giba, spreminja. Mnenja, ali je moč doseči s kinetičnim kiparstvom Braniseljeve določen estetski učinek, so deljena, vsekakor pa je predstava vredna ogleda zaradi izredne zanimivosti, ki jo nudi te vrste kiparstvo in ker je ravno ob njem storjen velik korak v povezovanju umetnosti in znanosti. Jerneja Narat FILM Ameriški film Visoka nape« tost je parodija na Hitchcockove srhljivke. Gre za doktorja Ri-charda Thorndykea, ki postane direktor »Zavoda za zelo zelo nervozne bolnike«, potem ko je njegov predhodnik umrl v skrivnostnih okoliščinah. Režiser filma in glavni igralec v njem je Mel Brooks. Po izpovedni vrednosti bo najboljši film tega tedna verjetno Kvar, domača sodobna drama mladega para, prežeta s trenutki sreče, ločitev in ponovnih srečanj. On je mlad in ambiciozen novinar, ki, zavzet z delovnimi in družbenimi obveznostmi, ne najde sebe v družini. Igrajo Aleksandar Berček, Neda Arnerič. Milena Dravič in Ljuba Tadič. Limonin sladoled prihaja iz Izraela in je morda zato še bolj zanimiv, čeprav ne gre za kakšen umetniški film. Pripoveduje o mladih, o njihovih ljubeznih in razočaranjih, popestren pa je s popularnimi hiti iz petdesetih let, ko se zgodba dogaja. Tigrove oči je pustolovski film o legendarnem pomorščaku Sindbadu, ki mora ukaniti hudobno čarovnico Zenobio, da bi prišel do ljubljene kneginje Parah. Prikupna pravljica torej, primerna tudi za mlajše gledalce. V. V galeriji Prešernove hiše v Kranju razstavlja niz plastik akademska kipar ka Milena Braniselj-Kranjc. Mlada umetnica, ki obiskuje drugi letnik kipar ske specialke pri profesorju Stavu Tihcu nam je gotovo najbolj znana kot le tošnja dobitnica nagrade za osnutek Titove štafetne palice. — Foto: F. Per dan France Novmc razstavlja v galeriji mestne hiše v Kranju risbe, kijih je redil na poti v odpravo Eve res t 7,9. - Foto: F. Perdan r LOŠKI MIZ K J ŠKOFJA LOKA ZBIRKE LOŠKEGA MUZEJA V ŠKOFJI LOKI so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Med stalnimi^ zbirkami v muzeju si lahko ogledate zgodovinsko, kulturno-zgodovini sko, etnološko, zbirko NOB, prirodoslovno ter galerijo del slikarjev —P loških rojakov. Vse tiste skupine, ki želijo vodstvo po zbirkah, se morajo pred hodno najaviti upravi muzeja, kajti le v tem primeru bo vodstvo zag tovljeno. V GALERIJI LOŠKEGA MUZEJA si lahko ogledate razstavo d članov MALE GROHARJEVE SLIKARSKE KOLONIJE. Razsta je odprta ob istem času kot zbirke muzeja. Zaradi izrednega zaniman je razstava podaljšana do 15. 7. 1979. ZBIRKA V SORICI je odprta vsako soboto od 9. do 12. ure in 14. do 16. ure ter vsako nedeljo od 9. do 12. ure in od 14. do 16. u__ Ostale dneve pa je možen ogled po predhodni najavi le za večje skupi ne. Šolski center Radovljica Gorenjska cesta 13 organizira v šol. 1. 1979/80 izobraževanje ob delu a odrasle: I EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA RADOVLJICA 1. Izobraževanje ob predavanjih. Pouk je trikrat tedensko v tečajno-seminarski obliki vse šolsko leto. Po končanem tečaju so izpiti. • i rw 2. Usmerjeno izobraževanje /_ Slušatelji študirajo predvsem sami, po učbenikih in vodilih, ki jih^' posreduje šola. Šola nudi z vodili tudi izpitna vprašanja. Za sluša- *w telje bodo organizirane konzultacije, po potrebi pa tudi krajši semi- Ti narji. Vfrj Tovrstno izobraževanje je namenjeno predvsem slušateljem, ki de- '*1 lajo na področju financ in računovodstva in morajo imeti ekonom- ^ sko izobrazbo. 1 Vpisni pogoji: ^ 1. v prvi razred se lahko vpišejo vsi, ki so končali osnovno šolo, 2. v višji razred se lahko vpišejo tisti, ki so obiskovali drugo srednjo ^ r šolo, opraviti pa morajo diferencialne izpite, tisti, ki so končali štiriletno srednjo šolo, lahko opravljajo sama ^ diferencialne izpite. II GOSTINSKA ŠOLA BLED Izobražuje za poklica: natakar in kuhar III POKLICNA KOVINARSKA ŠOLA RADOVLJICA Izobražuje za poklice: strugar, rezkalec, orodjar, ključavničar in strojni mehanik. Pouk traja 3 semestre, vpišejo se lahko vsi, ki so končali osnovno šolo. IV HOTELSKA FAKULTETA OPATIJA, DISLOCIRANI ODDELEK BLED Študij I. stopnje hotelske fakultete Opatija, usmeritev hotelirstvo. Pogoj za vpis je končana srednja šola. VPISOVANJE IN INFORMACIJE Vpisujemo do 10. julija od 10. do 17. ure v tajništvu Šolskega centra Radovljica, Gorenjska c. 13. Pojasnila lahko dobite v tajništvu centra ali po telefonu: 75 871 ali 75 047. ti m Kako je bilo v Turčiji ■S temi besedami so nas spraševali prijatelji in znanci, ko smo se vrnili iz Turčije, iz Carigrada, kjer je pumuska folklorna skupina osnovne šole Mati-/a Valjavec iz Preddvora zastopala Jugoslavijo na mednarodnem folklor nem festivalu. Prireditev je bila pod pokroviteljstvom UNESCO organizi rana v počastitev mednarodnega leta otroka. Naj na začetku na kratko povemo, kako je bila izbrana za Turčijo prav skupina iz Preddvora. Plesalci sami takole pravijo: »Prijavili smo se na razpis za st>delovanje na otroškem festivalu v In stanbulu. Na reviji otroških folklornih skupin iz vse Slovenije, kije bila januarja v Kranju, so izbrali našu.« Čeprav se vsakega potovanja navadno veselimo, moramo povedati, da V tem primeru ni bilo tako. Iz Carigrada so prihajale razne novice o nemirih in demonstracijah, pa tudi številni naši turisti, ki ho prihajali nazaj iz Instan bula, nam niso mogli povedati nič spodbudnega. Tik pred našim odhodom med prvomajskimi prazniki pa je prišlo celo do krvavih spopadov, skratka prav nič preveč optimistično. Otroci so vse to dojemali seveda po svoje. Potovanja st> se neskončni) veselili, že en teden pred odhodom niso mogli več spati, šteli so dneve in ure. kdaj bomo šli na pot. PREDDVOR - ISTANBUL Odhod avtobusa 10. maja ob 7. uri izpred osnovne šole Matija Valjavec v Preddvoru. Prihod v Istanbul - Atakov naslednji dan ob polnoči Postanek v Trebnjem. Beogradu, Nišu, Dimitrovgradu. Plov-divu, Svilengradu in Edimi. Navadno se vsakomur najbolj vtisne v spomin prvi dan potovanja. Nemara zato. ker je pričakovanje prvi dan še največje, sposobnost dojemanja novih vtisov in spoznani največja, prav tako tudi tolerantnost v odnosih med posameznimi člani skupine, na višku Večina naših mladih potnikov ji bila prvič na tako dolgi poti in večina najbrž tudi prvič izven svoje ožje domovine. Morda se bo kdo vprašal, zakaj smo se odločili za avtobus, zakaj ne /a avion ali za vlak. Iskali smo najprej najcenejšo varianlo. Cena za vlak iti avtobus je bila približno enaka, pa smo se raje odločili za slednjega, saj, smo mislili, bomo tako bolj Svobodni, gibljivi in neodvisni. 'Tvegana je pa tako in tako vsaka pot. Ce bi človek mislil na nevarnosti, bi bil pač vedno doma, pa tudi doma »biti« je včasih tvegano . .. Pot smo načrtovali tako, da bomo tjagrede potovali skozi Bolgarijo, nazajgrede pa skozi Grčijo. V zvezi /. Grčijo je bilo potrebno priskrbeti turistične vize. Ja, Grčija ima še vedno vize. Na našem konzulatu v Carigradu so povedali, da so se prav tiste dni, ko smo se mudili v 'Turčiji, naši najvišji pogovarjali z najvišjimi grškimi voditelji tudi glede odprave viz. (irki so dejali, da bodo to vpra-sanje preučili. Okrog grških viz smo doživeli pravo malo odisejado. toda pojdimo lepo po vrsti. Do Beograda nam je pot kar hitro minila, saj je bilo vseskozi mnogo zanimivega in razburljivega Najprej nas je v 'Trebnjem ustavila milic-niška patrulja, ki je pripravljala pot za tov. Tita s spremstvom. Tisti dan je bil namenjen v Kumrovec. Postanek nam je kar prav prišel, čeprav še nismo bili daleč od doma Za nase tante so bili seveda najzanimivejši motorji od »leteče«, ki so jih rado vedno m poželjivo ogledovali Kina- Folklorna skupina osnovne šole Matija Valjavec iz Preddvora s vali t lu smo lahko pozdravili našega dragega Tita in krenili proti Zagrebu Za pot do Beograda bi lahko povedali, da je to eno samo veliko grad bišče. tačas verjetno največje v Jugoslaviji. Tiste dni, ko smo se vozili proti Carigradu nI bilo preveč Vroče, tU m tam je deževalo Po Panonski nizini je ravno cvetela oljna repna in pogledi na rumena mor-i.i so bili prav veličastni Videli smo tudi. da je močno razvito čebelar stvo. pa tudi dokaj modernizirano, sa| so čebele prevažali kar /. avtobusi. Beograd, naše glavno mesto je bil /a mnoge doživetje Nikdar pa ga verjetno ne bo pozabil Primož,-tudi Branku ho ostal dolgo v minu. Naše potovanje smo ph tako, da je nakaj časa ostalo tuc (»gled Beograda. Zares lepo, vreme je bilo. panorama Kale« dana s kipom Svobode je bila i enkratna. Vse tiste, ki so bile v gradu prvič, smo opozorili na most čez Savo — Gazelo, pa kongresni center »Sava«. h«| Jugoslavija, palačo zvezne skuj ne. trg Marxa in Kngelsa. Terai muzej 25. maj itd. SE NADAUI 1 r Ml 7.STRAN GLA RATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO | Črtomir Zoreč: _ki — 2e dalj časa je, kar je kranjsko cestno podjet-Polokih pri Žirovnici obnavljalo cesto in pri tem hranilo streho avtobusne postaje. Streho je že krepko —6 zob časa, potniki, ki tod čakajo na avtobus proti Anicam pa morajo stati pod milim nebom. Morda se E bodoče le našel kdo od odgovornih in obnovljeno % postavil napravo mesto! — A. K. ,ak mi in- Mednarodne turistične oznake — Gorenjska turistična zveza je letos začela akcijo za odstranitev večjezičnih reklam za tujske sobe in gostinske storitve. Ob tem je priporočila, da bi v ta namen uporabili mednarodne znake. V jeseniški občini so to priporočilo že upoštevali in v več krajih namestili nove znake. Na sliki: Lično izdelana tabla ob magistralni cesti skozi Potoke, ki mimoidoče obvešča, da v bližini oddajajo sobe. — ti. B. s?d- Kratkem po gorenjski v kratkem po gorenjski v kratkem po ibnova spomenika na Prtovču doeodke med narodnoosvobo-, borbo na Prtovču, hribovski ivafci pod Ratitovcem, spominja ijaSenik ob robu naselja, na kate-b so vklesana imena padlih prtov-od* borcev. Krajani Prtoma m re.honka so ga postavili leta 1952. Spomenik je danes že načel zob časa, saj je bil postavljen s skromnimi sredstvi in materiali. Zato daje kaj klavrno sliko kraju, ki postaja vse bolj turističen, saj Ratitovec — pot vodi čez Prtovč — vsako leto obišče blizu 10.000 planincev. Poleg tega pa pi- J Odgovor na ~~!Kade in ristorante Jelovica« tlnru>k ki je bil objavljen v Glasu 29.junija letos pod gornjim 'a Movomje neresničen in hotel Jelovica ter izvajalci so bili zaradi Jthn nrizadeti in ponižani. hrtr «? ie odprl dne o. junija letos in je obratoval vsak dan, Ouico-oar^ ^ ^ ^ J30 Qb 2330 pa je ba uveden flrft. -nponej ^. ^ wstoi;/yen iz indijskega plesa, muzikalne *k! Ph°mične točke, moderne magije in kavbojsko-integralnega t0£' Naj nam bo dovoljeno, da napišemo resnico o kvaliteti vsakega ^^Sl^ikalno točko, kakor tudi komično je izvajal mojster Kher-hčerko Tatjano. Vsi instrumenti, na katere sta igrala pozna-*r*8 J** in domače melodije so njegov izum in lastnoročna izdela Ti nenavadni instrumenti so bili: metla, dežnik, žaga zvončki, * J*/ nabore v kolesarski zvončki, kolo od ponija, plašč, stekle-T "frirmalka. Na zalogi pa ima še 24 različnih nenavadnih in m zas*"katere Dl pokazal in nanje igral v naslednjih mesecih. ,m. **entoV'n aU, ima skoraj od vseh jugoslovanskih hotelov, pisali so 1 *ume pon karov kot tudi od televizij in tujih ambasad. V tem iirektorji m seji ^t^iisko^kavbojski ples je plesala Elizabet de Palas, kije ravno Z. inaijv nastopa že 10 let in je v tem času z istimi točkami m k Pn?na'£:ru na Bledu že nastopala pred uglednimi osebnostmi. i disco-oa 4Jem izvajal jaz, Janko Hausman, znan kot ma s. Moderno mogli ved() V8l hoteU v jug0slaviji, v katerih Senony- ^ ^ ie(/o direkcij ponovno vračal. Trenutno imam ■nastopal rekvizitov, s katerimi lahko zabavam obiskovalce *logi pr**lt!aterih krajih kot so Slov. Konjice, Maribor, Šmarje pri {iure, v ne ^ ^ program trajal tudi po 5 ur in pol. Od vseh *h itd.P°ČQrodejev, ki zabavajo goste po naših nočnih barih, sem f*tpajocw najboljši. Obenem sem tudi diseo-jokev in imam vso 'J" \tno s^u • hHov ki so izšli v Londonu pred enim mesecem, do o vf^tkatere soplasale naše stare mame. • Jilntfi zgoraj navedenega se čutimo prizadeti in ponavljamo, t>ts Bleduse zahvaljujemo za obisk. < Blegaš na Hausman Janko-Schonv Podpredsednik društva artistov Slovenije Osnutek novega spomenika na Prtovču sta izdelala akademski slikar Ive Šubic in akademski kipar Tone Logonder. borci menijo, da spomenik ne odraža pomembne vloge, ki jo je kraj odigral med narodnoosvobodilno borbo. Borci so zato začeli z akcijo obnove spomenika na Prtovču. Novi spomenik bo ponazarjal več dogodkov: stal bo na glavni poti, po kateri so se gibale operativne enote 31. divizije s Primorske na Gorenjsko; v bližini vasi so bili pomembni partizanski objekti — bolnišnica, tri relejne kurirske postaje, prvim partizanskim štabom, aktivistom in organizatorjem je znana »Zlata rezerva« v Brusnicah; tu se je leto dni zadrževal štab Gorenjskega odreda, poldrugo leto etapna relejna postaja in partizanska kuhinja, od 1. 1943 naprej gospodarska komisija, od leta 1942 naprej pa je deloval odbor OF in SKOJ; leta 1943 je okupator pož-gal polovico vasi Prtovč, 23 Prtovča-nov pa je dalo življenje za svobodo. Občinski odbor združenja zveze borcev Škofja Loka zbira prostovoljne prispevke za obnovo spomenika na Prtovču. Nekatere delovne organizacije so se že odzvale. Za spomenik bo treba zbrati 200 tisoč dinarjev, zato borci s Prtovča in Podlonka pričakujejo pomoč vseh organizacij, saj sami nimajo veliko denarja. M. V.. POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (124. zapis) Ta zapis bodi v celoti posvečen človeku, ki je za Bled vsekakor močno zaslužen. Švicarski Nemec Ar-nold Rikli je v drugi polovici prejšnjega stoletja Bled svetu odprl — Prešernova »podoba raja« je postala znana v vsej osrednji Evropi. Seveda pa Rikli ni začetnik blejskega turizma, niti ne zdraviliškega turizma. Le-tega je le razširil, poudaril. Bled so mestni ljudje obiskovali že prej, tudi zdravili v blejskih toplicah so se že prej, morda že pred stoletji. (Nikakor pa ni šele Rikli odkril blejskih toplih vrelcev, kot sem nekje prebral.) RIKLIJEVA TRIMSKA STEZA Tako bi danes rekli, on pa je poti — točno določeni — rekel »sprehajalna« steza pa tudi »atletska« steza. Kot današnji »trim«, tako je bila tudi Riklijeva steza speljana po težjem in lažjem terenu. Šlo je zato, da se njegovi pacienti utrudijo in shujšajo. Pot je bila speljana daleč po blejski okolici — za dobre poldrugo uro hoda jo je bilo. Najzanimivejši del poti je bil speljan z Urevčevega rov-ta skozi Ozko peč. Temu predelu so hudomušni domačini s Poljšice pravili, da tu »majerice svojo zadnjico merijo«! Pot je skozi Ozko peč res tako tesna, da se debeluh le steška skozi zrine. Sploh pa je bilo za Riklija znano, da svoje bogataške paciente trdo drži. Večinoma so bili to tujci in vsi po vrsti sami debeluhi. Svoje »paciente« je Rikli zbujal že ob 4. uri zjutraj, potem so morali le malo oblečeni hitro prehoditi 6 km skozi parke in gozdove. Vsi prepoteni so se vrnili na Bled, sledile so »zračne kopeli«. Zajtrk so dobili šele ob 10. uri. Za tem so bile obvezne »sončne kopeli« in kopanje v bazenu. — Popoldne pa spet hoja, zračne in sončne kopeli — pa spet kopanje. Šele ob polšestih popoldne so se »bolniki« zbrali pri skupnem kosilu, ki pa je bilo vegetarijansko in dovolj skromno. Riklijevi pacienti niso smeli kaditi, niti niso smeli uživati alkoholnih pijač. Arnold Rikli v starosti 72 let. Kura »zdravljenja« je trajala cel mesec. V tem času so debeluhi izgubili od 15 do 20 kg! Prihajali so debeli, odhajali so vitki ali vsaj temeljito shujšani. Zdravljenje ni bilo poceni — zato k Rikliju na Bled prihajali le bogataši. Posebna zanimivost: Riklijevi »bolniki« so se morali sončiti popolnoma goli — seveda ločeni po spolih. — Naturizem ni potemtakem nič novega! PODJETNI ŠVICAR Utemeljitelj opisanega zdravljenja (s svojimi naravnimi metodami in prisiljenim asketskim življenjem je mož res ženskam preganjal migreno, nevrozo, histerijo in menstrualne motnje; moškim pa protin, hemoroide idr. — vsem skupaj pa je odvzemal odvisno tolščo.) ni bil zdravnik, pač pa bar-var! Arnold Rikli, rojen 1. 1823 v Švici, umrl 1. 1900 na Koroškem, je bil podjeten mož. Zaradi krajevnih lepot, zdravega podnebja, obilja vod in gozdov, si je izbral prav naš Bled za torišče svojega »zdravljenja« in zgradil vrsto stavb za kopanje in sončenje. Blejci. imajo zato Riklija za začetnika zdraviliškega turizma. Po njem so imenovali ulico, včasih pa je imel mož na Bledu svoj spomenik. Spočetka, ko se je z družino preselil iz Švice na Bled, so Rikliju očitali, da je mazač. No, kmalu pa je poskrbel, da so bolniki hujšali in se »zdravili« pod nadzorstvom izkušenega zdravnika. Vsekakor je »podjetje« moralo dobro uspevati, saj je Arnold Rikli po blejskih izkušnjah ustanovil podobne zavode še v Trstu, v Firencah in v Meranu. POZABLJENA PLOŠČA ARNOLDA RIKLIJA v Ze nekaj let je poteklo, kar sem prebral več notic o blejskem Rikliju, ki jih je napisal domačin (s Poljšice) Jože Ambrožič. Apeliral je na »merodajne faktorje« (Zavod za turizem, Krajevni urad in skupnost, hotel Toplice, občina Radovljica — le kateri od teh »faktorjev« bi se utegnil zganiti glede na Ambrožičev apel?), naj vendar obnove Riklijev spomenik v bližini Poljšice. Skala, na katero je bila pritrjena plošča Rikliju v spomin in zahvalo, še stoji, četudi je z mahom poraščena. Litoželezne spominske plošče ni več na skali. Ohranjena pa je še! Leta 1920 so neznanci ploščo s skale odmontirali in jo nameravali prodati kot staro železo. To nakano jim je preprečil lastnik parcele (Valentin Pretnar, po domače Hribar), ki je 044 kg težko ploščo odpeljal domov, kjer jo ima še sedaj deponirano. Imel pa je Hribar nekako pravico, ohraniti ploščo — in jo s tem obvarovati pred odtujitvijo — ker so »švicarski Nemci« plačali celo najemnino, da smejo v njegovem gozdu postaviti spomenik. Jože Ambrožič še pripoveduje, kaj je bilo na plošči napisano — v nemščini, seveda! Postavljen pa je bil spomenik že I. 1891. Smiselni prevod napisa naj bi bil: Arnoldova planota. Mesto je ustanovljeno za svetlobne in zračne kopeli. Človeštvu v dobro. Arnold Rikli 1865. Najbrž res ne bi bilo nič narobe, če bi obnovili spomenik človeku, ki je imel rad Bled — morda ga je prav on odkril tujemu svetu? Resda Nemec po rodu, toda bolj Švicar po čudi. Še nikjer nisem prebral (ali slišal), da bi bil kak zadrt German. Slovenski biografski leksikon, vrhunsko znanstveno delo, ima o Rikliju (IX. zvezek, str. 100) poseben članek, kjer o možu govori povsem v pozitivnem smislu. O svoji metodi zdravljenja je Arnold Rikli napisal več knjig in razprav. Največ njegovih del je izšlo v Lipskem (Leipzig). Portret A. Riklija v nadnaravni velikosti je na blejskem gradu. Obstojala pa je tudi Riklijeva kolajna. Rad bi oboje prikazal v enem od p.ihodnjih zapisov. Podgrivarjevega ata ni več Komaj se je pretekli teden posušilo tiskarsko črnilo na Glasovih straneh, kjer smo v grobem zapisali o njegovi življenjski poti. o garaškem življenju hribovca, ki se vse življenje bije za napredek in boljše življenje hribovskega kmeta, gradi mostove, koplje testo in postavlja na noge industrijo v dolini, je omahnil. Triindevetdeset let življenja je imel za seboj, toda volje še vsaj za eno življenje . . . Ivana* Prezlja. Podgnvaija i/. Davče. ni več. Toda živel je dovolj dolgo, da je mladim pokazal pot in jih naučil, da je ž vil jen je i)ogato in potno le. če je ustvarjalno, če na koncu svoje poti lahko pokažeš kar si naredil s svoj in li rokami. Ne /.ase! Za vse! Jutri in v nedeljo praznujejo Besnica, Zabukovje in Rakovica Pridnemu ne zmanjka dela V Besnicije večina najbolj prometnih poti in cest že asfaltiranih, po obnovi pa kličejo ceste v oddaljenejše kraje in zaselke ter cesta \ proti Kranju, ki je že ozko grlo — V mrzlem in pretesnem domu ni prijetno — Nezanimanje za gradnjo trgovine v Besnici skoraj dveh kilometrih cest in potov. Krajani so prispevali 500.000 dinarjev in opravili za okrog 400.000 dinarjev prostovoljnega dela. Pridnost krajanov je obogatila kranjska občinska skupščina z milijonom dinarjev. Veliko težav pa povzročajo ceste v odročnejše zaselke, predvsem do Zabukovja. Tem cestam in potom bo v prihodnje veljala vsa pozornost. V »dolini« je namreč večina cest in potov že asfaltiranih. Ozko grlo, prometni in krajevni problem pa vedno bolj predstavlja tudi cesta proti Kranju, asfaltirana leta 1963 in primerna za tedanje razmere. Za sedanji promet je preozka. Pozimi, de posebno ob obilici snega, je na njej praktično mogoč le enosmerni promet. Ta cesta mora priti na vrsto v prihodnjem srednjeročnem obdobju, prav tako pa na popravilo čakajo mostovi prek potokov in hudournikov. Ko v besniški krajevni skupnosti načrtujejo naloge prihodnosti, se posebej opozarjajo na ureditev javne razsvetljave, na izpopolnitev telefonskega omrežja (Zabukovje je brez priključka, Rakovica pa ima enega), na izgradnjo otroških in drugih igrišč v strnjenih naseljih ter sodobne trgovine. Krajevna skupnost je posredovala ponudbo nekaterim trgovskim organizacijam združenega dela, pa se za zdaj nobena ni odzvala. Besniška krajevna skupnost je tudi pri kranjskem Domplanu že naročila lokacijsko dokumentacijo za mrliške vežice. J. Košnjek Iz Zabukovja se ponuja takšen pogled na novo naselje Pesnica. Nad 100 stanovanjskih hiš je zadnja leta že zraslo, ob njih pa silijo od tal še nove — Foto: F. Perdan BESNICA - V krajevni skupnosti Besnica tako kot v večini drugih skupnosti dokazujejo, da pridnemu nikdar ne zmanjka dela. Besniška krajevna skupnost, ki se razteza v dolžini štirih kilometrov, obsega Spodnjo in Zgornjo Besnico, Rakovico in hribovsko ter odročno Zabukovje. Iz teh podatkov tudi nepoznavalec Praznična čestitka sicer svoj spomin na Besničani imajo praznik februarja v bitko v Špicastem hribu, vendar so zaradi neugodnega časa po sklepu sveta krajevne skupnosti praznovanje prenesli na kasnejši datum. Letošnje praznovanje bo 7. in 8. julija (jutri in v soboto). Jutri zvečer je predvidena svečana seja sveta krajevne skupnosti skupaj z vodstvi družbenopolitičnih organizacij in društev, na kateri bodo podelili priznanja najzaslužnejšim krajanom in organizacijam. Po seji je predviden kulturni spored na igrišču TVD Partizan, ki ga pripravljajo člani Kulturnoumetniškega društva in učenci besniške podružnične osnovne šole. Prebivalci krajevne skupnosti Besnica so lahko ob svojem prazniku ponosni. Z marsičem se imajo pohvaliti. Tega pa zanesljivo ne bi bilo, če ne bi bilo složnega dela, sodelovanja in možnosti, da krajani sami urejajo in razrešujejo svoje probleme, kar je velika vrlina samoupravnega socializma. V Besnici še niso rekli zadnje besede. Svet krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva čestitajo krajanom za praznik! __j kraja lahko sklepa, da ima krajevna skupnost precejšnje naloge in probleme pri urejanju, vzdrževanju in gradnji komunalnih naprav. Njim velja največja pozornost in krajani so se zavestno odločili, da brez urejenih komunalnih naprav ni napredka v vaseh. Želja za željo se uresničuje, čeprav problemov nikdar ne zmanjka. Lani in letos je Cestno podjetje iz Kranja vgradilo asfalt na Dom družbenih organizacij v Besnici j čaka na povečavo in notranjo ureditev. Računajo, da bo načrt uresničen \ v prihodnjem srednjeročnem obdobju.1 — Foto: F. Perdan Družbeni dom že ovira Slap Šum, največja besniška zanimivost. Bolj kot doslej bi ga kazalo približati ljudem. Besnica — Krajevna skupnost ima dom družbenih organizacij ob glavni cesti, vendar predstavlja poslopje, ki nudi streho večini družbenih dejavnosti v krajevni skupnosti, problem. Pozimi je med stenami pošteno mraz, kar ovira dejavnost. Besničani so načrtovali čimprejšnjo modernizacijo in ureditev doma, vendar kaže, da načrt za zdaj ne bo do konca uresničen, temveč bodo dobili le projektno dokumentacijo. Gradbena dela bodo prišla na vrsto v prihodnjem petletnem obdobju. Na posodobitev in povečavo doma čakajo tudi gasilci, ki so dobili novo motorno brizgalno, upajo pa tudi na nov avtomobil, sedanji dom družbenih organizacij pa ovira tudi Kul turnoumetniško društvo Jože Pap-ler, katerega dejavnost bi bila pestrejša in za krajane privlačnejša, če bi se lahko shajali v urejenejšem prostoru. Besničani se pohvalijo z Radio-klubom, ki ima streho nad glavo v Zadružnem domu, med športniki pa so najprizadevnejši rokometaši in zadnje čase smučarji. Vendar to ne pomeni, da v besniški krajevni skupnosti ni zanimanja za šport. Številni športniki so doma tod (»koli. vendar se ukvarjajo individualno ali pa so člani drugih športnih kolektivov Pri osnovni šoli. ki je podružnica osnov ne šole Lucijan Seljak i/ Stražisča, krajam urejujejo igrišče Izredno delavna pa je tudi organizacija Rdeče ga kri'a. Vsako leto se odzove pozivu na darovanje krvi najmanj dva avtobusa krvodajalcev. Med oigani/ai i jami in društvi velja omeniti *e Turistično društvo. Ugodna tla za razvoj ima turizem v tem predelu kranjske občine. Največja privlačnost pa je brez dvoma slap Šum pod Zgornjo Besnico, na katerega ne bi smeli pozabiti. Društvo bo letos kljub težkemu gmotnemu položaju (edini finančni vir je članarina) založilo in izdalo razglednico. -jk Mohorja Petriča so ta teden ob njegovem KM), rojstnem dnevu obiskali tudi predstavniki krajevne skupnosti in organizacije SZDL Kranj-Center, predstavniki društva upokojencev in čebelarskega društva iz Kranja. Pridružujemo se njihovim čestitkam in mu želimo še veliko zdravih let. Razstava cvetja Letošnja jubilejna, deseta, razstava lovstva in 13 razstava cvetja presegla pričakovanja — Prek" 19 tisoč obiskovalcev - Razstavo sta si ogledal tudi Sergej Kraigher, član predsedstva SFRJ i, Lidija Šentjurc ter pohvalno ocenila letošnjo naj večjo tovrstno prireditev v Sloveniji — Izdali som knjižico »Cerklje na Gorenjskem z okolico« -] Podelili številna priznanja Cerklje — Pri organizaciji letošnje razstave cvetja in lovstva, ki je bila odprta od 30. junija do 5. julija, je sodelovalo 420 ljudi ter blizu 200 razstavljavcev iz različnih slovenskih krajev. Obiskovalci so imeli v lepo urejenem razstavnem prostoru šole na ogled nekaj sto raznobarvnih 1 in različnih rož; na tisoče rož in dru- >-gih rastlin pa se vsako leto privlačno! ponuja s cerkljanskih oken in vrtov. Člani lovske družine Cerklje letosL sodelujejo na razstavi že desetič. Ce-I prav se z lovskimi razstavami bolj Grad - Gostilničar Ciril Zupin iz Grada pri Cerkljah si je omislil prijetno novost za vse ljubitelje šaha. Na vrtu svoje gostilne je naredil šahovnico iz: betonskih plošč velikosti 4 X 4 m. Figure, ki so iz lipovega lesa, mu je naredil jevi mizar Andrej Hančič. Kmet, kot najmanjša figura meri 47 cm, kralj pa 65 cm. Novo šahovsko igrišče sta odprla znani radijski reporter in šahist Ivo Bajec in Srdjan Bavdek, ki sta bila nad novostjo navdušena. Sicer pa je Go- pe stilna na vasi znana kot šahovska gostilna, saj v njej skoraj vsak dan igrajo ^ med seboj najbolj vneti domači šahisti, šahovnico in uro pa lahko dobi tudi jy vsak gost. (fp) Foto: F. Perdan Stoletje je kratka doba Rodil se je 4. julija 1879. leta v grčavi kmečki družini, ukoreninjeni v idilični hribovski vasici Vrsnik nad Žirmi. No, idilike je bilo razen naravne bolj malo. Skromen kos zemlje je le stežka nahranil lačna mlada usta, zato so otroci, kot je bila tedaj navada, že zgodaj odšli zdoma. Mohorja so poslali k stricu, ki je imel gostilno in trgovino v Idriji. Tedaj je bil star komaj devet let. Hudega mu ni bilo, saj so ga v družini sprejeli kot svojega. Ko je zrasel v mladeniča, se je izšolal za trgovca. Z dvajsetimi leti je prvič postal poslovodja v žirovskem konzumu. Poklica do upokojitve ni več zamenjal, zamenjal pa je nekaj krajev službovanja. Med prvo svetovno vojno so krepkega žirovskega hribovca vpoklicali v vojsko. Bil je na Soški fronti, kjer si je »prislužil« rani na obeh nogah. Z Bombona nad Bovcem, kjer se je dogajala tista bitka, se je vrnil na Kranjsko. Sprva se je zaposlil v delavskem konzumu v Ljubljani, nato v njegovi škofjeloški podružnici, 1923. leta pa ga je usoda zanesla v Kranj. TU Jf pognal korenine. Delo, ki ga je opravljal v konzumu na Mohorjevem klancu, mu )e prinašalo zadovoljstvo. Kupci so bili v glavnem delavci in kmetje. Ko je prišla druga svetovna vojna, so Nemci »Mohorjev« konzum zaprli m ga spremenili v trgovino z živili. Mohor je ostal v njej. Ni (Kisel med partizane, pomagala pa sta jim kakor sta znala in mogla. z ženo. Lepo je živeti, dokler si zdrav in lahko delaš, pravi kranjski stole t m k Mohor Petne aa I »P« Oskrbovala sta jih s hrano in sani- ^ tetnim materialom in veliko zvijal ^' sta si morala izmisliti, da ju nisc J zasačili. t>ri Tudi po svobodi je tedaj že 66-let-Juj ni Mohor Petrič nekaj let še delal v I«* konzumu, po novem v zadrugi. Med upokojence se je zapisal februarja 'ov 1948. leta, ko je imel za seboj celih Ust 48 let delovne dobe, elana pa še za *v toliko. Ni mu bilo lahko ostati do- do, ma,„se posloviti od dela, ki gaje imeiJTo rad, saj je bil še zdrav in krepak mo- lju, žak**Tlonorarno se je zaposlil še za j nekaj let, pri sedemdesetih pa jelaa končno odnehal. obi Tedaj se je s še večjim veseljem predal čebelarjenju, ki ga je navdu- ua sevalo že od otroških let. Kot devet-leten fantič je dobil prvi panj s čebe- tu lami, ko se je za stalno naselil v Kra- k nju, pa je njegovo »bogastvo« na- v« raslo celo na petdeset panjev. Mo- ia, hor je čebelnjak postavil kar za hišo, ari saj takrat kranjski zrak še ni bil ir\ tako zasmrajen kot je danes. Z raz- jei vojem industrije in mesta sploh pa Pri je moral čebele preseliti. Odpeljal jih;pn je domov na rodni Vrsnik. Oče m Di mati, ki sta dočakala 80 oziroma 9(1 ni let, tedaj nista bila več med živimi, je Tudi drugi trije bratje so že prej fej odšli po svetu, tako da je domačija prevzel Mohor. Sam seveda ni obdeloval zemlje in krčil gozdov, zato je posestvo dajal v najem. Zaslužek j< bil v Kranju pač boljši. Kot upokojenec pa je z ženo ra< zahajal gor. Cist zrak, mir pa čebele ki so nabirale med, to je bila za ohj prijetna sprememba. Zadnjič sta bili na Vrsniku pred dobrim letom. Tedaj se je za Mohorja tudi začelo »nekoristno« življenje, kot sam pravi. Ponoči se je v hiši, kjer je spal. vnela odeja na peči in skoraj bi se zadušil, 'Tudi noge oziroma stare rane so začele oglašati. Zdravniki sicei pravijo, da mu zdaj ni hudega, le h< diti ne more več kaj dosti. Po stam vanju še gre. ven pa ne upa. Pa bosti šla čez poletje spet malo na Vrsna pogledat z ženo. pravi malce zagre njeni, a še izredno bistri Mohor it dodaja, da je lepo živeti, če si zdrai in če lahko delaš. Verjeti je. da se v postelji ne poč., ti najbolje, saj je bil vse življenj« krepak in delaven človek, vesel posebno v družbi čebelarjev. Ti ga zda) večkrat obiščejo in na dolgo široko razpravljajo o čebelah. Drugače pa m nič hudega, pravi n malce |)<> žirovsko »zapoje«. Sprašuj je se le. kam je tak«) naglo odš|< njegovo stoletje. H. Jelovčan ■K. 6.JUUJA 1979 9.STRAN GLA lovstva izredno uspela lje. I ukvarjajo ob jubilejih vse e družine na Slovenskem, je leda cerkljanska razstava po vse-presegla marsikatero bolj zvene-Takšne ocene si nismo ustvarili ker člani lovske družine ki šteje 19 članov in 6 pri-vnikov, nimajo lastnega lovišča, ti z njimi na območju sedmih ijevnih skupnostih gospodari Za-za gojitev divjadi Kozorog iz amnika. Pri postavitvi letošnje ,vske razstave je sodelovalo 45 cer-'lanskih lovcev in njihovih lovskih ijateljev, razstava pa je bila pobijena v tistem naravnem okolju, koder trofeje prihajajo. Ob šol-zidu pa je bil postavljen mini ti vrt, ki je bil najprivlačnejši najmlajše. Pred šolo so lovci povili par na novo zgrajenih bruna-v pritličju šole pa niso pozabili na žuborenje potoka, z gozdov Krvavca pa so prinesli tudi gobe, ki so pričele te dni rasti, dinje pa so cvetje prikazovale vljeno okrog šole, kajti večina [ic ne prenese prezaprtosti, pa so letos prodajali v šolski adnici, v neposredni bližini pa _ tudi izhod iz šole. zgornjih prostorih osnovne šole ili slikovno predstavljeni neka-izbrani primeri kulturnih spo-ikov ali pa njihovih posamično ovno povdarjenih delov s širše-območja, katerega središče pred-prav Cerklje. Predstavljeni mi spomeniki so pomenili le bogate kulturne dediščine, ki se ohranila ter pomeni v sožitju z ,tami domače pokrajine, njeno o bogastvo. Prikaz teh kul-spomenikov v domačem , so eden od spodbudnih pri- 0 aerov sodelovanja Zavoda za spo-:> aenjsko varstvo iz Kranja in kraljevno skupnostjo, a Pred otvoritvijo razstave je <> MObmočju turističnega društva >- ntrklie več očiščevalnih akcij, obno-><> vdiso spomenik Davorina Jenka v *« Dvorjah ter freske na Prmuzarjev. Si v Cerkljah nasproti novega do- ■ ^urilScno društvo Cerklje je ob razstavi i^alo zanimivo knjižico z iSSovom: »Cerklje na Gorenjskem 1 k* okolico« v bilo . nakladi 10 tisoč izvodov J nl^nom, da bi obiskovalci bolje iLotnali preteklost in sedanjost Cer-^ - okolice ter naravne lepote „jkelj m J Krvavca nJB razstava je presegla vsa rviSkovinja, tako po številu sode-P 2?h kot po obisku in je bila de-S^tevilnih pohval. Med številni-i ^^iskovalciPrazstave cvetja in d^1 * bila v torek popoldne j" L JFajfarP Razstava je med "i-Sli vzbujala veliko zanimanje a 'ftEo v nedeljo popoldne je bdo Sanio prostoru kar 10.000 ^ 2- Lo^alc^v približno 2500 pa si ^-ve tega dne ni moglo ogledat. 11 ^prevelikega popoldanskega - uradi F irediteljem pa je v času - tevala- *V jalo tudi vreme, tako - ^tave nagaja rireditev odpo. - ^ih ozironS "preloženih. Ob - 'edanin bil sveCana akade- - inevu j?rei£riD je nastopil šolski recitatorji OŠ Davorin Cerkelj pod nuja, "»«" orkester z ienk° * Jakopiča. vodstvom zabavnem J fnDC*Lu'pTštTnastopila ansambla h programu p JpvSek Na Vrtu go- Gradu i Jevšek. n Davorin i" v Gradu pa -*H?f«od pokroviteljstvom Turisti*-u je P^JitVa Cerklje prvi vrtni šali hovski turnir, ki je bil razdeljen v dve skupini. V prvi je zmagal Srdžan Bavdek, v drugi pa Anton Sluga iz Grada. Velja pa pohvaliti tudi organizacijo prometa in parkiranje v času razstave ter to, da organizatorji niso pobirali parkirnine. V sredo popoldne so pred šolo podelili številna priznanja sodelujočim, gospodinjam, pokrovitelju, lovcem, OS Davorin Jenko ter celot- nemu odboru za pripravo letošnje razstave cvetja in lovstva na čelu z neumornim vodjem Janezom Porom. Za v prihodnje bodo organizatorji spet črpali v bogati nepopisni zakladnici narodopisnega izročila in bodo Cerklje še naprej ostale neizčrpen vir idej in ustvarjanja domačih rok, razstave pa bodo pestre in domiselne. J. Kuhar Na letošnji razstavi cvetja so podelili tudi priznanja Čestitke organizator j e m Cerklje — Vsako leto obišče razstavo cvetja in lovstva v Cerkljah vse več obiskovalcev. Lani jih je bilo 17.800, letos pa je šestdnevno razstavo obiskalo več kot 19 tisoč obiskovalcev, med njimi so bili tudi številni obiskovalci iz drugih republik in tujine, predvsem iz Nizozemske, Belgije in Zvezne republike Nemčije, ki so na dopustu na Gorenjskem. Štiri od njih smo poprašali za oceno letošnje razstave. BOGATAJ VIDA, DOMA IZ RACEVA PRI 2IREH: »Na razstavi cvetja in lovstva sem drugič. Posebno me je zanimalo razstavljeno cvetje in gobelini, zelo lepo pa sta se predstavili tudi turistični društvi Kokri-ca in Jezersko. Cerkljanskim gospodinjam zelo lepo uspevajo gorenjski nageljni. Pohvaliti moram tudi lovski del za domiselno urejenost. Lahko rečem, da so vse, kar se je dogajalo v živalskem svetu v gorah in pod njimi v preteklem letu dni, nadvse uspešno prestavili v razstavni prostor v šolo. V prihodnje bi morda eno sobo uredili z ročnimi deli kmečkih žena izpod Krvavca« JAGODIC DUŠAN, DOMA IZ KRANJA: »Na razstavo v Cerklje prihajam že nekaj let. Z velikim zanimanjem sem si ogledal lovski del razstave. Skoraj vse, kar je bilo nekoč v gorskem svetu in kar je še danes, je prikazano tu na razstavi. Dobil sem vtis, da je nekaj sto primerkov na razstavi predstavljeno v tistem naravnem okolju, od koder trofeje prihajajo. Človek mora to videti! Vse priznanje marljivim organizatorjem.« 2.7-317 79 sezonsko znižanje v/ VSEH POSLOVALNICAH PO VSEJ v JUGOSLAVIJI DOLNICAR FRANC, DOMA IZ ZG.GAMELJ: Za letošnjo cerkljansko razstavo lahko rečem, da je izredno lepo urejena in najlepša v Sloveniji. Cerkljanski turistični delavci dokazujejo, da so vasi pod Krvavcem prav z razstavo cvetja in lovskih trofej postale znane ljudem širom Slovenije in Jugoslavije. Organizatorjem čestitam in jim želim še naprej in domiselnosti. Vse je vredno pohvale.« toliko izvirnosti posnemanja in DOLENC ALENKA, DOMA IZ KRANJA: »Letošnja razstava je čudovita in vse priznanje organizatorjem, ki so toliko prostega časa žrtvovali, da so nam obiskovalcem pripravili toliko estetskega užitka ob današnjem zmaterializiranem času. Veliko skrbi posvečajo urejenosti kraja in okolice, zato so rezultati vidni. Zato ni nič čudnega, da je turistično društvo Cerklje med najboljšimi društvi v Sloveniji.« Besedilo in slike: Jane/. Kuhar Sodelovanje gibalne in zvočne harmonije Glasba je bila in bo človekova spremljevalka pri plesu, zabavi in razvedrilu. Uveljavlja se kot sredstvo dviga delovne storilnosti, potrjevanje narodne samozavesti — zvoki odpravljajo delovno enoličnost, boljšajo razpoloženje in vnemo. Posebno je učinkovita vedra ritmična glasba, ki neposredno vpliva preko slušnega na gibalno središče in s tem na hitrost, moč, vztrajnost delovnih in športnih opravil. Kadar se glasbeni ritem sklada z gibalnim, je storilnost večja, v nasprotnem primeru pa glasba moti in zavira dejavnost. Bodrilna glasba boljša počutje na veselicah, množičnih prireditvah in na športnih tekmovanjih. Vendar bučni zvoki nastopajočim črpajo živčno energijo, motnje pred vsakim pomembnim nastopom ali poskusom zahtevajo več napora za uspešno zbranost. Melodija pomirja, spodbuja, navdušuje in oživlja, porajajo se številna preprosta, bolj zapletena osebna in splošna čustva. Glasbeni in gibalni ritem se najbolj skladata pri baletu, umetnostnem drsanju, estetski gimnastiki in pri številnih plesih. Skladnost zvočnega z nemim ritmom je v razvitem glasbenem in gibalnem posluhu, v izurjenosti, kondiciji, v visoki stopnji glasbeno gibalne omikanosti, v združevanju lepote, izraznosti in notranjega zadoščenja. Pri šolski vadbi se je veliko spremenilo. Opustili smo tradicionalne priprave za nastope, se preusmerili na sodobno vadbo, na merjenje gibalnih sposobnosti in na zunaj šolsko športno aktivnost. Vendar dediščina preteklosti in njene koristne prvine nikoli ne zastarajo. Pot do vsake omike je v urjenju, izobraževanju in vzgoji. Gibalna in glasbena vzgoja se vedno dopolnjujeta, a žal danes ne popestrimo dovolj vadbe s koračnicami in z ostalo glasbeno spremljavo. Primerna bodrilna ritmična melodija, ki ni pretiha in ne preveč glasna veča hitrost teka na kratke proge. Poskusi treniranja atletov so potrdili, da uvajanje glasbe pred tekom boljša izide, veča učinek treniranja, dviga splošno razpoloženje, preprečuje utrujenost in popestri vadbeno ozračje. Glasba med oddihom po naporu prispeva k hitrejšemu obnavljanju moči, posebno kadar melodije ustrezajo temperamentu, načinu udejstvo-vanja in okusu posameznikov. Mladini je bolj všeč sodobna zabavna glasba, srednjemu in starejšemu rodu pa nekdanje nepozabne melodije. Domoljubni nape vi se prilegajo športnemu razvedrilu, done na pohodih in v gorskih postojankah. Sodelovanje gibalne z zvočno harmonijo nam je v pomoč pri delu, podaljšuje nam vitalnost in ohranja občutek življenjske radosti. Jože Ažman OD VSEPOVSOD Kriminalke za dolgo življenje Zavarovalnicam gre seveda za to, da življenjski zavarovanci živijo čim dlje, ker potem dalj časa plačujejo zavarovalnino. Na tej osnovi so ameriške zavarovalnice nedavno zasnovale izvirno metodo za pridobivanje klientov. Svojim zastopnikom so poslale navodila, naj pri sklenitvi življenjskih zavarovanj novim strankam izročijo zbirko kriminalk. Izvedenci so namreč ugotovili, da ni boljše sprostitve kot je čitanje kriminalk, detektivk in podob nih napetih zgodb. Kriminalke najuspešneje odstranjujejo škodljivo živčno napetost, ki jo prinaša vsakdanje življenje ter preganjajo strupe iz duha in telesa,pravijo zastopniki. Sled življenja v davnini Meja dokazanega življenja na našem planetu se je premaknila za nadaljnjih 500 milijonov let v preteklost. Profesorju Manfredu Schid /nuskemu in sodelavcem na Planckovem inštitutu za kemijo v Mainzu je uspelo dokazati biološki ogljik v 3,8 milijarde let starih sedimental-nih kamninah z Grenlandije. Do petdesetih let je prevladovalo mnenje, da v prvih štirih milijardah let zemeljske zgodovine, torej v predkamb-riju, ni bilo življenja. Dnevnik najstarejšega zemljana Japonec Šigečijo Izumi, po Guinnessovi knjigi rekordov najstarejši zemljan z uradnimi podatki v rojstnih knjigah, je proslavil že svoj 114. rojstni dan. Vdovec je še trdnega zdravja. Vsako jutro vstane ob sedmih, pelje na sprehod svojega psa, sprejema številne obiskovalce, pred spanjem pa popije »obvezni kozarček«. V ZDA VEČJI IZKOP PREMOGA V naslednjih dvanajstih letih si bodo v Združenih državah prizadevali, da bi proizvodnjo premoga podvojili, je izjavil namestnik ameriškega ministra za energetiko John O'Learv. Kot je dejal, je večji izkop nujen zaradi naugodne perspektive jedrske energije ter vse manjših rezerv nafte na svetu. O'Learv je poudaril, da bodo pri odpiranju novih premogovnikov skušali napraviti tim manj ikode naravnemu okolju. PODRAŽITVE V SOVJETSKI ZVEZI V Sovjetski zvezi so se 1. julija podražili avtomobili, pohištvo, preproge, krzno, izdelki iz dragih kovin ter usluge v kavarnah in obratih družbene prehrane. Povišanje cen je precejšnje, saj bodo zlatarski izdelki, preproge in podobno ter krzno in krzneni izdelki dražji za skoraj 50 odstotkov, potniški avtomobili za 18, uvoženo pohištvo za .'10, domače pa za 10 odstotkov. Cene v gostinstvu so, odvisno od kategorije lakola. višje za 25 do 45 odstotkov. TE DNI PO SVETU »ŽALOSTEN« REKORD Lani je svet postavil neslavni rekord. Ob večjih nesrečah tankerjev in drugih ladij je steklo v morje, tako poroča britanski center za kratkotrajne pojave, već kot 762 milijonov litrov nafte. K temu je največ prispeval tanker Amoco Cadiz, iz katerega je pri Brestu v blitini francoske obale steklo v morje 244 milijonov litrov nafte, sledi pa mu te iest drugih tankerjev, ki so izgubili vsega skupaj 88 milijonov litrov »tekočega zlata«. Za preprečevanje in odpravljanje posledic onesnaženosti z nafto porabi svet 600 milijonov dolarjev na leto, kar pomeni za 400 do 800 (odvisno od cene) odstotkov več kot leta 1973. OPEC PODRA2ILA NAFTO Ministri držav članic OPEC so določili višjo ceno surove nafte; odslej bo 18 dolarjev za sodček, k temu lahko članice OPEC dodajo se najvišjo premijo 2 dolarja in svojo tržno razliko, kar pa ne more preseči 23,60 dolarja za sodček. Članice OPEC so tudi sklenile ukrepati proti transakcijam na prostem trgu. S skupnimi prizadevanji tele ustaviti vrtoglavo rast cen na njem. Obenem so ministri OPEC sklenili popolniti poseben sklad za pomoč državam v razvoju z 800 milijoni dolarjev, tako da je zdaj v njem 2,4 milijarde dolarjev. ELEKTRARNE NA SONČNO ENERGIJO Pet francoskih družb, ki se ukvarjajo s sončno energijo je sklenilo združiti denar. Družbe bodo v prihodnje skupaj skrbele za ponudbo in gradile termoelektrarne na sončno energijo. Skupina se je že prijavila na licitaciji francoske vlade za projekt The-mis. Vrednost projekta je 1W) milijonov francoskih frankov S VEDI PODLEGAJO MAMILOM Uživanje mamil na Švedskem se če- dalje pogosteje konča s smrtjo. V prvih . treh mesecih letošnjega leta je v Stock-holmu umrlo 21 narkomanov. Dr. Nils-Olof Danell, ki se te več let ukvarja s temi vprašanji, zatrjuje, da 10.000 Švedov uživa mamila. Med mladimi se je razširil tudi alkoholizem ter uživanje psihofarmakoloskih zdravil. Zaradi tega je 1977. leta umrlo 1438 ljudi. KUGA SE MORI Svet. zlasti Evropa in Amenka. je že skorajda pozabil na »Sibo božjo«, ki je uničila cele pokrajine, na kugo Toda drugod po svetu se z njo Se otepajo Na nedavnem sestanku svetovne zdravstvene organizacije, na katerem so razpravljali o zatiranju kuge. je bilo rečeno, da se ta nevarna bolezen v raznih koncih sveta Se Siri: v Afriki je bilo lani IJ»1 kužnih bolnikov, leta 1977 141. v Severni in Južni Ameriki Sti, leto prej 4H Največ uspehov pn zatiranju kuge so dosegli v Burmi in Vietnamu, kjer so imeli lani 766 novih bolnikov, predlani pa 1447. Med letoma 195H in 1977 je kuga umorila 45.000 ljudi J XXXV. jubilejna mednarodna kolesarska dirka Po Jugoslaviji Med moštvi SZ, naši odlični drugi, Morozov prvi, Ropret izredni četrti ZAGREB — Tradicionalna petintrideseta jubilejna kolesarska mednarodna dirka Po Jugoslaviji, ki je bila letos posvečena velikim partijskim jubilejem, SKOJ in revolucionarnim sindikatom, se je po štiri tisoč prevoženih kilometrih od Skopja do Zagreba končala z zmagoslavjem reprezentanta SZ Sergeja Morozova in moštva Sovjetske zveze. Naši kolesarji več kot odlični. V moštveni generalni uvrstitvi je naša prva postava Frelih, Po-lončič, Ropret, Borovičanin in Čolig osvojila drugo mesto. Med posamezniki pa je bil član kranjske Save Bojan Ropret izredni četrti, Ivan Polončič iz Roga sesti in Dragic Borovičanin iz Valjeva deveti. To je uspeh, ki se ga nismo nadejali in je zato se bolj razveseljiv. Razveseljivo je tudi, da so tokrat nasi iz prvega moštva vozili borbeno kot Se nikoli doslej, v moštvu ni bilo razprtij, saj je vsa peterka vozila »vsi za enega, eden za vse«. Vsi ti uspehi obvezujejo, saj smo po nekaj letih spet dosegli uvrstitve, ki so plod trdega dela Savčanov, Rogovcev, Kragujevčanov, Zagrebčanov in Valjevčanov in drugih naših kolesarjev iz vse Jugoslavije. Za osemdesetimi kolesarji iz dvanajstih držav je deset dni napornih trinajst etap te nase največje amaterske dirke Po Jugoslaviji. V svetovnem pokalu mednarodne kolesarske zveze AIOČC je to dvojno štetje točk. Mednarodna zveza IOCC je našo dirko proglasila tudi za dirko »Ekstra kategorije«. Za vsemi temi kolesarji je torej deset dni izrednih naporov. V trinajstih etapah je ta mednarodna kolesarska karavana na kolesih prekolesarila štiri tisoč kilometrov po vročini — od Skopja do Zagreba — pravi dalmatinski burji, dežju, za nameček pa jih je na Vriiču pričakala se snežna brozga. Vse to so morali prebroditi kolesarski nomadi, da so prišli do končnega cilja Zagreba. Od Skopja pa vse do Zagreba so morali prevoziti nič koliko vzpetin in gorskih prelazov. Od Vlasiča do najvišjega prelaza pri nas 1611 metrov visokega Vrsi ča, ki ima pred vzpenjanjem iz Trente kar šestnajst kilometrski vzpon. In vsi kolesarji ga tudi prevozijo. Prvi in tudi zadnji, ki premaga Vršič, je junak. Junak, ki mu ni para v kolesarskem amaterskem sportu Nič koliko kilometrov morajo prej vsi pre-kolesariti, da lahko dosegajo te ogromne napore. Vsem je treba krepko stisniti roko in jim od srca čestitati. Ta mednarodna kolesarska druščina se je za dan ustavila tudi v Kranju, kjer so ji domači kolesarski delavci in občani priredili prisrčen sprejem. Kolesarski delavci in drugi v Kranju ao se enkrat dokazali, da je gorenjska metropola športno mesto. Mesto, ki ohranja tradicijo dobrih organizatorjev in tradicijo dobrih kolesarjev in drugih športnikov iz ostalih panog. Organizacijski odbor je bil namreč organizator etapnega predzadnjega cilja ter cilja na Vr-žiču. In na obeh so se izkazali. Vsi so iz Kranja odhajali s prijetnimi občutki dobrodošlice in ob obhodu se enkrat stisnili roko organizatorju z besedami: »V Kranj bomo vedno radi prihajali. Odhajamo z najlepšimi vtisi. Hvala vam!« MOROZOV DVAINDVAJSETI JUNAK VRŠIČA Nova Gorica - Vršič. Sto pet kilometrov dolga etapa Vsi imajo edini cilj. Kako bo na serpentinah na Vršič. Kar strah jih je šestnajst kilometrov dolgega vzpona. Dvanajsta etapa se je začela z nekakšno tesno- Član kolesarskega kluba Sava iz Kranja Bojan Ropret je bil najuspešnejši Jugoslovan. V generalni uvrstitvi je bil izreden četrti. Pred njim so te trije reprezentantje iz SZ. bo v srcih nastopajočih. In taka je bila vožnja vse do Trente, do prve serpentine, ki začne »grizti« kolena kolesarjem. Nekoliko prej je glavnino v sprintu zapustil poznejši končni zmagovalec Sergej Morozov iz reprezentančne vrste odličnih kolesarjev iz Sovjetske zveze. Ni se ustrašil, da bo moral sam »gristi« v klanec. Sledila sta mu se dva reprezentančna kolega ter nasi v modrih majicah. Ljubljančan Polončič, član kranjake Save Bojan Ropret ter Va-Ijevčan Dragic Borovičanin. Prednost Morozova je zadostovala, da je prvi privo-zil na cilj Vršiča. Za njim drugi reprezen-tant SZ Galjaletdinov in nato nasi. Vinko Polončič kot tretji, Bojan Ropret četrti in peti Dragic Borovičanin. Uspeh za SZ in (Jugoslavijo, zmagovalcu Vršiča je zmaga prinesla tudi uvrstitev v generalnem vrstnem redu prvo mesto. Na tem mestu je zamenjal reprezentančnega kolega Gusej-nova. Te prednosti, ki si jo je nabral Morozov na Vršiču nato vse do Zagreba ni več izpustil iz rok. Nasi si niso pokvarili uvrstitev in v mostvenem delu so se se bolj učvrstili na drugem mestu. V STRAŽISČU PRVI IVICA COLIG V popoldanskem delu dvanajste etape je kolesarska karavana krenila iz Martuljka v Kranj in nato na dirkalno sezo v Stranišče. Čeprav so vsi vozili v strnjeni koloni in dežju je bila poprečna hitrost kar 44,290 kilometrov na uro. V samo etapno mesto je prvi prevozil z nekaj metrov prednosti zmagovalec etape Bihač — Crikvenica Sav-čan Drago Frelih. Vendar je nato Drago na ovinku Jelenovega klanca napravil napako in prehitel ga je petindvajsetletni Zagrebčan Ivica Colig. ki je bil nato tudi najhitrejši na steznem cilju v Stražisču. Ta zmaga Coliga pa je bila hkrati tudi druga jugoslovanska etapna zmaga. Čolig je zmagal z malenkostno prednostjo pred Mrazom iz ČSSR in članom svoje ekipe Bresko. Za njim pa je bil četrti Ropret, žesti Frelih in deveti Rakuš. Rumeno majico je zadr- Gozdno gospodarstvo Kranj, n. sub. o. Q TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO, TRANSPORT IN MEHANIZACIJA KRANJ, n. sub. o. Komisija za delovna razmerja TOZD Gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija objavlja prosta dela oziroma naloge: 1 DVEH VOZNIKOV C. E KATEGORIJE Pogoj: — opravljena kvalifikacija za voznike 1. STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE Pogoj: — opravljen izpit /a strojnika težke gradi), mehanizacije { DVEH MEHANIKOV Pogoj: — K V avtojnehanik I KOVAČA Pogoj: - K V kovat 5 VEC NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV ZA KOČNA DELA PRI NIZKIH GRADNJAH Za objavljena drla oziroma naloge i»- poizkusno delo določeno s pra vilnikoni o delovnih razmerjih delavcev TOZD! Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: GG Kranj, TOZD Gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj, cesta Staneta Žagarja 53 v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku prijavnega roka. Kranj etapno mesto KRANJ — Ljubitelji kolesarskega sporta so to leto lahko na Jesenicah, Lescah in v Kranju pozdravili kolesarsko mednarodno karavano, ki je nastopala na petintrideseti jubilejni mednarodni kolesarski dirki Po Jugoslaviji. Organizacijski odbor etapnega cilja na Vršiču in nato v Stražisču je pod vodstvom predsednika Filipa Majcna opravil ogromno delo, daje bilo vse tako kot je treba. Gostje in novinarji so bili na dan etapnega cilja v Kranju gostje na sprejemu pri predsedniku skupščine občine Kranj Stanetu Božiču in predsedniku izvršnega sveta Dragu Stefetu. V svojem nagovoru je predsednik IS Drago Stefe poudaril, da je Kranj se enkrat dokazal, da je mesto Kranj pravo Športno mesto. Zadnji dan je kolesarska mednarodna druščina odšla iz Kranja. Pred hotelom Creina je bil namreč start zadnje etape Kranj —Zagreb. Pred samim ciljem je delegacija kolesarjev položila žalni venec pred spomenikom žrtvam fašizma na Trgu revolucije. Za poročanje iz etapnega cilja v Kranju so imeli časnikarji v tiskovnem središču v hotelu Creina dobre pogoje. Zasluga gre, da je bilo vse »OK«, PTT podjetju Kranj za telefonske linije, hotelu Creina, ki je omogočila prostor ter nenazadnje tudi Mladosti in njihovemu predstavniku Dragu Tomažiču za posojilo pisalnih strojev in fotokopirnega aparata. H žal Morozov, moštveno so še vedno vodili kolesarji iz SZ pred našimi in Čehi. Zadnji del, dan borca, velika množica ljudi, start pred hotelom Creina, zaprta vožnja vseh do Medvod in nato start do zadnjega cilja v Zagrebu. Stodevetdeset kilometrov dolga pot. Bili so pobegi, toda favoriti so budno čuvali drug drugega. Na Maksimirskem stadionu je bil najhitrejši Ludek Mraz'iz ČSSR in nato kolona ostalih. Zmagovalec v generalni uvrstitvi Morozov, Ropret četrti, Polončič šesti in deveti Borovičanin. V mostvenem delu prva SZ, druga Jugoslavija, tretja ČSSR, četrta Francija in peta Bolgarija ter šesta Poljska, sedma Italija in osma Jugoslavija B. D. Humer Foto: F. Perdan Nogomet Triglavu pokal Mengša MENGEŠ - V počastitev petdesetletnice nogometa v Mengšu in ob njihovem krajevnem prazniku so domači nogometaši pripravili turnir. Nastopile so enajsterice Medvod, Ihana, Triglava iz Kranja in domače moštvo. V predtekmovanju so triglavani premagali Ihan (izid - Triglav : Ihan 2:1). Medvode pa so visoko odpravile Mengeš (izid - Medvode : Mengeš 6:0). V borbi za prvo mesto so nogometaši Triglava v igri /. Medvodami že visoko vodili, a Medvodčani so jih ujeli, vendar je nato Ratkovič le po-vedel Triglav k zniagi. Za zmagovito moštvo so igrali - Beton, Eljon, Dulič, Va-lant, Kordež, Krnic, Česen, Gros, Mrak, Mokič, Stular, Ratkovič. Žbogar, Njezic. Jakovac in Kožuh. K. tiru* Tenis Odličen nastop pionirjev Triglava KAMNIK - Na republiškem prvenstvu pionirjev in pionirk v tenisu, ki je bil v počastitev 750-lctnicc mesta Kamnika, so največ uspeha imeli mladi igralci Triglava i/ Kranja. V kategoriji pionark do Štirinajst let je republiški naslov osvojila Kranjčanka 'I'ratnikova, ki je v finalu premagala klubsko kolegico Pernetovo. Tudi finale pionirk do dvanajst let je bil kranjski- Keren-čakova je bila boljša od Škaraholovc. V finalu pionirjev do dvanajst let je v finalu triglavan Stare i/bugil / Branikovccm Majhnim, do Štirinajst let pa sta obračunavala Pisk in Pivk (oba Triglav). l/idi — pionirji do dvanajst let — finale - Majhen (Branik) : Stare (Triglav) 6:1, 6:1, pionirji do Štirinajst let — finale — Ravnik : Rukavina (oba Branik) H: :l. ti: •">. /a tretje mesto - Pisk : Pivk 1:6, 6:2. H:.J; pionirke do dvanajst let — finale — T'erenčak Škarabot (obe Triglav) 6:3, 6:4, pionirke do Štirinajst let — Tratnik ; Perne (obe Triglav ) ti: I, ti: 2. KM tretje mesto — Bogataj (Kamnik) : Por (Triglav) «:;t, 61 I. illi Kasaške dirke v Lescah LESCE - V nedeljo. H. julija, bodo ob 14.30 na hipodromu v Lescah zanimive kasaške dirke, ki jih organizira Konjeniški klub Triglav -Bled. V sedmih dirkah bo nastopih, okoli «0 najboljših kasaških konj i/ več slovenskih klubov. Tekmovali bodo za nagrade Konjeniškega društva Triglav -Bled. * Organizatorji pričakujejo precejšen obisk, saj so se nekateri kasaški konji na minulih tekmovanjih že odlično izkazali. Dirka bo vsekakor zanimiva in privlačna za vse ljubitelje konjskega sporta I ) S Od Martuljka do Kranja v dvanajsti etapi so bili na kolesarski stezi v Stra žišču najhitrejši Ludek Mraz — drugi — (ČSSR), Ivica Colig — prvi — (Jugoslavija), Vojtech Breska - tretji— (ČSSR). Pokal Triglavu in Borutu Petriču LJUBLJANA - Nad dvesto plavalcev in plavalk iz dvanajstih držav je nastopilo v bazenu Kolezija na mednarodnem plavalnem mitingu ob dnevu borca. V dopoldanskem delu so se plavalci in plavalke borili za pokal mesta Ljubljane, v popoldanskem delu pa za pokal »Borca«. Med vsemi plavalci in plavalkami so se v nastopu za pokal Ljubljane najbolje odrezali tekmovalci in tekmovalke kranjskega Triglava. V posameznih disciplinah so igrali pri osvajanju prvih mest in dobrih rezultatov »prvo violino«, saj so pobrali večino prvi mest. Izkazali so se vsi, posebno pa še Borut Petrič, ki je za svoj dosežek na 200 m kravi dobil pokal in bil proglašen za najboljšega plavalca dvodnevnega mitinga. Odlično je zadnji dan plavala Vesna Praprotnik, ki je plavala rekordno znamko na 200 delfin. Nov rekord je 2:29,50. Moštveni vrstni red za pokal Ljubljane - 1.Triglav 4.974. 2. Poljska 4.845, S.Turčija 4.741, 4. Ljubljana II 4.415, 5. Avstrija 4.403. Moštveni vrstni red za pokal dneva borca - 1. Jugoslavija 5.631, 2. Triglav 5.438, 3. ZRN 5.430, 4. Romunija 5.296, 5. Slovenija 5.268. -dh Darjan Petrič 16:55,55 KRANJ - Iz Bratislave so se vrnili plavalci Triglava, kjer so nastopili na močnem mednarodnem plavalnem mitingu. Borut in Darjan Petrič, Ciril Globoč-nik, Vesna Praprotnik in Karmen Berlož-nik so odlično reprezentirali jugoslovansko in slovensko plavanje. Najbolj se je izkazal Borut Petrič. ki je v Bratislavi postavil tri državne rekorde. Nove rekorde je Borut postavil na 100 m kravi s 54,08, na 200 m mešano z 2:12,33 in na 400 m mešano z 4:40,41. Darjan Petrič je izredno plaval na 1500 m kravi. Tu je sicer zmagal njegov brat Borut, Darjan pa je bil šesti. Njegov čas je bil 16:55,55. Tako je Darjan drugi jugoslovanski plavalec, ki je plaval to najdaljšo moško diciplino pod sedemnajst minut, -dh Streljanje Peternel mlajši prvak SRS LJUBLJANA - Na strelišču Dolenjske ceste so slovenski strelci imeli svoje republiško prvenstvo v streljanju s pištolo. Največ uspeha je imel član Olimpije Gaber, ki je osvojil dva naslova. Pristre-ljal si je republiška naslova z M K pištolo proste izbire. Kranjčana oče in sin Franca Peternela sta posegla po enem naslovu. Z MK hitro-strelno pištolo je zmagal Peternel mlajši, ki je ugnal očeta. Franci je v tej disciplini dosegel tudi osebni rekord. Rezultati - MK pištola proste izbire — 1. Teržan 554, 2. Gaber (oba Olimpija) 549, 3. Peternel st. (Kranj) 541, revolver velikega kalibra — 1. Teržan 581, 2. Jež (oba Olimpija) 576, 3. Peternel st. (Kranj) 575, MK hitrostrelna pištola — 1. Peternel ml. (Kranj) 588, 2. Gaber 582, 3. Dimic (oba Olimpija) 578. -dh Skoki v vodo Kanadčani navdušili Jeseničane JESENICE - Na letošnji mednarodni prireditvi v skokih v vodo na kopališču l' k ovo je nastopilo ob dnevu borca trideset tekmovalcev in tekmovalk iz Avstrije, ZRN, Egipta, Avstralije, Madžarske in Jugoslavije. Čeprav je dva dni organizatorje moUlo slabo vreme, so se Jeseničani spet izkazati z dobro organizacijo. Navdušili pa so Kanadčani, ki so imeli najtežji program, bili so najboljši in s skoki navdušili Jeseničane. Rezultati — ženske - stolp - 1. Bush (Kanada) 303,50, 2. Lazarevič (Jugoslavija) 289,05, 3. Fuller (Kanada) 281,35, moški -deska - 1. Geller (Kanada 439,10, 2. Mu-stafa (Egipt) 421,40, 3. Spudett (ZRN) 418,75, 8. Grgurevič (Jugoslavija) 329,05; ženske - deska - 1. Spudeit (ZRN) 350,25, 2. Bernier (Kanada) 343,70. 3. Pio-trasehke (ZRN) 334,15, 12. Trajkovič (Jugoslavija) 282,95. moški - stolp - 1. Geller (Kanada) 409,40, 2. Mustam (Egipt) 384,85. 3. Schepers (ZRN) 379,17, 7. Bav-con (Jugoslavija) 333,50. J. Rahič Moški s<> <>h dnevu borca na med narodnem teknunanju nastopili tu di s stolpa. - P. Perdan Su mednarodnem tekmovanju t skokih V t odo na Jesenicah so se dekleta pomerila tudi v skokih z desk. - Foto: F. Perdan EK. 6. JULIJA 1979 11 . STRAN TELEVIZIJA SOBOTA VVimbledon: Teniški finale Poročila Matija, gosji pastir, risani film Na.š kraj Muppet shovv (Kudolf Nurejev) Risanka TV dnevnik Hišica v najem - TV nanizanka Lepi strup — film TV dnevnik 625 14.00 17.25 17..«) 18.4« 18.5« 19.15 19.3« 20.00 21.0« 22.25 22.4« Oddajniki II. TV mreže: I4.0O VVimbledon: Teniški finale 16.3« Državno atletsko prvenstvo 19.0« Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.0« 175 let prve srbske vstaje 21.3« Feljton (do 22.15) NEDELJA 8. JULIJ 9.15 9.2(1 1 l.(M) 11.25 1 1.10 12.30 17.20 19.15 19..'«) Poročila Za nedeljsko dobro jutro: Ansambel Franca Flereta in Dobrepoljski fantje Več kot igra. nadaljevanka T V Beograd Priljubljene zgodbe. III. del: Toni Savvver Mozaik Kmetijska oddaja Poročila Dobro jutro. Dar — dokumentarni film Veseli tobogan: Vinica Split 79. festival zabavnih melodij Poročila Hodoljublje : Hvar Športna poročila Otalia i/ Rahle, film Risanka TV dnevnik Tovarna obutve n. sol. o. Tržič — splošni sektor sprejme v delovno razmerje več delavcev za OPRAVLJANJE VRATARSKIH DEL Pogoji za sprejem: — priučen delavec in 2 meseca delovnih izkušenj na podobnih delih Posebni pogoj: — sposobnost sodelovanja, — splošna telesna spretnost, — izpolnjevanje pogojev po zakonu o orožju več delavk za POSPRAVLJANJE IN ČIŠČENJE TOVARNIŠKIH PROSTOROV Pogoji za sprejem: — nepriučen delavec poseben pogoj: — splošna telesna spretnost Prijave sprejema kadrovski oddelek tovarne obutve »Peko« do zasedbe prostih del in nalog. TA TEDEN NA TV Sobota Madžarski risani film se je že precej uveljavil ne 'tolika zaradi novih likov. rešitev kot zaradi duhovitosti in privlačnih %u\ib. Spominjamo sejo, „hno Gustava, serije sebn°- namenjenih bolj kot otrokom. risank, odraslim mo priložnost spoznati film OTALIJA IZ BAHI- JE, ki pa nam brazilske kinematografije ne bo predstavil v njeni značilni luči, saj ga je posnel francoski režiser Marcel Ca-mus. Film je precej melo-dramska pripoved o lepi Otaliji, ki pride v revna predmestja Ria de Jane-ira, da bi služila vsakdanji kruh v javni hiši. PASTIR MATI ?A> posnet po stari bajki. Zgodba se odvija v 17. sto-jftiu pripoveduje pa o t^romašnem, toda bistrem fantiču, ki se znajde v še fako zahtevnih, zapletenih *Wahki jo dajejo v Jlem stoji sredi prijazne TJra™* nedaleč od morja. Ttaraje že kakih dvesto vendar prijetna. Ima Le ' . vabo kuhinjo, ^teVU^be, kise lj niej dogajajo, so razlic-l'Jvesele in žalostne, raz-lltrlnče, navadne m ne-bU Zdne Vsako od šestih naV%rkohkor Jih šteje Sfer* d^^ *£Sr*zrežiral drug reži-al Videli bomo dramo, ser- . romanco in hUmJ?dit i*n> naključij, v traA[pa zmaguje človeč-1 t nad nasiljem. ameriškem filmu STRUP igra Ant Perkins paranoika. " gojVje e^tnTopravt samemu flmu pa se pozna, da je tlJZe»ev režiserja Hlacka Ponedeljek lepi Noela Dopoldne bo ljubljanska ZlTziia začela ponavlja \fRajsko humoristično veC kot ki prerašča v druž nadaljevanko kroniko predvojne Težko jo katerikoli komi- soc talna fre beno srbske Je žanr kronika nanorama pyiil in narav, brazilski film »i J!* P* nas. 'I okra t province uvrstiti v je istočasno fruibeno psihološka nekem času. je pozabljenih čest ima DVE ZVEZDICI ZA UGODJE je televizijska priredba igre Johna Mon-timerja, znanega angleškega dramatika. Igra je doživela velik uspeh na odru s Trevorjem Hoivar-dom v glavni vlogi. V televizijski priredbi igra Sama Kenneth More, znan iz številnih filmov in iz TV nadaljevanke Saga o For-sythih. Dogajanje je postavljeno v enega najlepših predelov Anglije, v Tha mes Valley, zgodba pa se odvija v slikoviti stari krčmi. Krčmo upravlja Sam Turner, mož v najboljših letih, ki vsako poletje skuša osvojiti najprikup-nejšo kandidatko za naslov »kraljica regate«. V tem času njegova žena navadno odpotuje. To poletje pa se stvari zasučejo drugače. »Kandidatka« ni takšna kot so bile njene predhodnice . . . Sreda Čeprav je veliko polemik, dokazovanj in dvomov o parapsiholoških pojavih, pa ti slejkoprej obstajajo vsaj v osebni zavesti tistih, ki trdijo, da so jih sami doživeli. Gre za pojave kot je parapsiho loško vplivanje na fizikal na stanja snovi, reinkarnacije, pojavljanje duhov, okultizma in podobno. Ti pojavi so že dolgo znani, čeprav jih znanost ni pri znala in jih tudi ni znan stveno preučevala. O parapsiholoških pojavih je britanska TV pripravita zanimivi oddaji KAJ VERJAMEMO. V prvi bomo te pojave spoznali, v drugi pa jih bodo znan stveniki skušali raziskati. 20.00 Čardak na nebu in na zemlji. nadaljevanka TV Beograd 20.10 Slovenci od naselitve do marčne revolucije 1848. dokumentarna oddaja i/, cikla Žive naj vsi narodi 21.25 TV dnevnik 21.4(1 Risanka 21.50 Zabavno glasbena oddata 22.05 .Šport ni pregled Oddajniki II. TV mreže: 18.15 Test 16,3(1 Državno at let sko prvenstvo -prenos 18.30 Motorne dirke v Prnjavoi ju - posnetek 19.00 Muppet shovv 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Film PONEDELJEK 9. JULIJ 17.55 Poročila 18.00 Glasbena pravljica: Klepetava želva 18.15 Mroži, dokumentarni film 18.35 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19..«) TV dnevnik 20.00 John Mortimer: Dve zvezdici za ugodje — TV drama 21.05 Oči kritike 21.50 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Iz pravljice v pravljico 18. :«) Miti in legende 18.45 Mladi za mlade 19. :«) TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.35 Aktualnosti 21.05 Poročila 21.15 Celovečerni film 10. JULIJ 18.05 Poročila 18.10 Festival mladinskih pevskih zborov Celje 77 18.35 Obzornik 18.45 Čas, ki živi: Kako je s tradicijami NOB 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.(X) TV tribuna: Pot do stabilizacije 20.55 A. Halev: Korenine - TV nadaljevanka 21.40 Glasbeni magazin 22.25 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Pustolovščina - otroška'odda j a 18.45 Narodna glasba 19..«) TV dnevnik 20.00 Festival srbskih gledališč 21.10 Poročila 21.20 Znanost 22.05 Zabavno glasbena oddaja 22.55 Atletski miting— posnetek 11. JULIJ 18.00 Poročila 18.05 Mala čebelica 18.20 Ne prezrite 18.35 Obzornik 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Logatec 19.15 Risanka 19:«) TV dnevnik 20.00 Chioggia: Igre brez meja, prenos 21.35 V neznano: Kaj verjamemo, 1. del dokumentarnega filma 22.30 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Otroška oddaja 18.45 Glasbena oddaja TV Ljubljana 19.:«) TV dnevnik 20.00 Iz revolucionarne preteklosti — dokumentarna serija 20.45 Poročila 20.55 Izviri Tale poletni ženski komplet ni le lep, temveč tudi. praktičen — krilo lahko nosimo na obe strani: na rožasto in enobarvno. Pri Gorenjskih oblačilih v Kranju so ga izdelali, dobi se pa na Ko-krinem oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU: Velikosti od 36 do 44. Cena: 1.690 din Pri Zarjini TKKSTILKI na tržnici na Jesenicah so bogato založeni s predpasniki in enostavnimi haljami za dom in počitnice. Vseh barv, modelov in vzorcev so. Cena: samo 80 do 180 din Pri Klitinem ROKAVIČAR-JU na Titovem trgu v Kranju imajo pisano zalogo moških majic. Cena: 107,63 din IZBRALI SO ZK VAS To dvodelno obleko smo pa posneli v Murkini MODI v Radovljici. Iz drobno vzor-častega svilenega jerseva je. V rdeči, rjavi, modri in zeleni barvi jih imajo. Velikosti so na voljo od 46 do 52, torej tudi za močnejše po-stave(!). Cena: 1.250 din f m** unvvnuvvvvvv Pri današnjem hitrem tempu življenja, ko bi radi, da ba se čim manj zamudili s kuho, je v gospodinjstvu nujno potreben ekonom lonec. Pri FUŽINARJU na Jesenicah so jih dobili pred dnevi. Iz nerjaveče pločevine so, uvoženi iz Italije. Po 5 in 7 litrov drže. Pa tudi »ekspres« lonci za kuhanje kave so zraven. Cena: 936,10 in 1.035.50 din za ekonom lonce 539,45 din za lonec za kavo TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ ČETRTEK 12. JULIJ 17.40 Poročila 17.45 iskanje Britanika — oddaja iz cikla Skrivnosti morja 18.35 Obzornik 18.45 Kazmišljanka - tzniišl janka - oddaja TV Sarajevo 19.15 Risanka I9.UI TV dnevnik 20.00 Film tedna: Krinka 21.40 Glasbena oddaja 22.10 TV dnevnik Oddajniki II. T V mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Otroška oddaja TV Skopje 18.45 Vabilo na pot ovan je — kviz 19.30 TV dnevnik 20.0O Kino-oku 23.00 Poročila 13. JULIJ I 7.50 Poročila 17.55 Doživljaji mačka Toše — otroška serija T V Beograd 18.10 Priljubljene zgodbe: Sneguljčit a 18.15 Obzornik 18.45 Tri sna - Radenci 79 - II del 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Jadranska srečanja - prenos iz ('nkvenice 21.25 Junaki serijskega filma Močnejše od živ ljenja 22.15 TV dnevnik 22 30 Nočni kino: Vdovstvo Karohne Zašler Oddajniki II. TV mreže: 17 10 TV dnevnik t inad/aiši mi 18.00 TV dnevnik 18.15 Meti domom in ftohi 18 15 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnev mk J0.00 Kultura 2200 poročila 22.10 portreti 22 H" Kronika dliliritvniAkih poletnih prireditev 79 za *f0Če na'Je in dneve ob'eke letne "r^ 90\ei\a KINO KINO KINO | | KINO [ | Kranj CENTER 6. julija ital. barv. krim. komedija ZMEDA V AFRIKI ob 16.. 18. in 20. uri 7. julija ital. barv. krim. komedija ZMEDA V AFRIKI ob 16., 18. in 20. uri 7. julija premiera izrael. barv. erotične komedije LIMONIN SLADOLED ob 22. uri 8 julija hongkonški barv. karate film V ZMAJEVEM GNEZDU ob 10. uri 8. julija ital. barv. krim. komedija ZMEDA V AFRIKI ob 15, 17. in 19. uri 8. julija premiera amer barv. pust film TIGROVE OČI ob 21 uri 9. julija izrael. barv. erotična komedija LIMONIN SLADOLED ob 16.. 18 in 20. uri 10. julija izrael barv erotična komedija LIMONIN SLADOLED ob 16.. 18. in 20. uri 11. julija izrael. barv. erotična komedija LIMONIN SLADOLED ob 16.. 18. in 20. uri 12. julija premiera amer. barv krim komedija VISOKA NAPETOST ob 16.. 18. in 20. uri Kranj STOR2IČ 6. julija hongkonški barv. karate film ZMAJ UNIČUJE GNEZDO ob 16.. 18 in 20. uri 7. julija hongkonški barv. karate film PRIŠEL JE TIGER ob 16.. 18 in 20 uri 8. julija hongkon. barvni karate film PRIŠEL JE TIGER ob 14 un 8 julija ital. barv. akcijski film VELIKA ZMEDA ob 16 uri 8 julija amer. barv. vvestern film CA H II.I. - .ŠERIF ZDA oh 18 un 8. julija premiera domače barv. erol ^drame K V AH ob 20. un 9. julija ital. barv. akcijski film VELIKA ZMEDA ob 16.. 18. in 20. uri 10. julija amer. barv. vvestern film CAHILL - ŠERIF ZDA ob 16., 18 in 20. uri 11. julija angl. barv. thriller PREGON ZA PRIČO ob 16., 18. in 20. un 12. julija domači barvni erot. drama KVAR ob 16., 18. in 20. uri Tržič 7. julija amer. barv. komedija KAKOR VAM DRAGO ob 18. in 20. un. premiera amer. barv ROVE OČI ob 22. uri 8. julija hongkon. barv. karate film PEST VELIKEGA ZMAJA ob 15. uri, amer barv krim komedija VISOKA NAPETOST ob 17 in 19. uri premiera izrael. barv. erotične komedije LIMONIN SLADOLED ob 21. uri. 9. julija amer. barv krim komedija VISOKA NAPETOST ob 18. uri. amer barv film IŠČE SE G GOODBAR ob 20. uri 10. julija ital. barv knm komedija ZMEDA V AFRIKI ob 18. in 20 uri 11. julija ital. barv knm komedija ZMEDA V AFRIKI ob 18 in 20 uri 12. julija jap. barv zgod film ŠOGl" NOVI SAMURAJI ob 18. in 20. uri 8. julija hongkonški barv. karate film ZMAJ UNIČUJE GNEZDO ob 15 un. premiera angl. barv erotične komedije DOŽIVLJAJI INŠTRUKTORJA VOŽNJE ob 17 in 19. uri, premiera jap barv zgod. fi.ma ŠOGUNOVI SAMU RAJI ob 21. uri. 9. julija angl. barv erot. komedp.v. DOŽIVLJAJI INŠTRUKTORJA V0/. NJE ob 18. in 20. uri K), julija jap. barv. zgod. film ŠOGUNOVI SAMURAJI ob 18. in 20. uri 11. julija amer barv. film IŠČE SE G. GOODBAR ob 17.30 in 20. uri 12. julija ital. barv krim komedija pust. filma TIG- ZMEDA V AFRIKI ob 18. in 20. uri Duplica 7. julija jap. barv zgod. film ŠOGUNOVI SAMURAJI ob 20. uri 8. julija amer. barv karate film KARATE JONES ob 15. uri, angl. barv thriller PREGON ZA PRIČO ob 17 uri, amer barv film IŠČE SE G. GOODBAR ob 19. uri 11. julija amer barv pust. film TIGROVE OČI ob 20 uri 12 julija ital barv akcijski film VE LIKA ZMEDA ob 20 un Kamnik DOM 7. julija franc. kanad. barv. krim. film KRVNI SORODNIKI ob 18. in 20 un. premiera amer. barv filma VISOKA NAPETOST ob 22 uri Cetnjica v Bohinju 8. julija ital. barv. akcijski film TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNICO ob 17. uri, ital barv erotični film PROFESORICA IMA LEPE NOGE ob 19. un ) RADIO NEDELJA S .111 Prvi program 4 .10 Dobro jutro! 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! M.07 Radijska igra za otroke Aleksander Marodic: Medved M.'i I Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši! 10.05 Panorama lahke glasbe 11.00 Nasi posluša U . čestitajo in pozdravljajo 13.10 Obvestila m zabavna glasba 13.20 Za kmetijske proizvajalce 1.3.50 Pihalne godbe 14 05 Humoreska teifa tedna I z pisem mračnjakov 14.25 S popevkami po • J ligo* In V I |l ! 15.10 I .m i iz notesa 15 30 Nedeljska reportaža 1 7.05 Popularne operne melodije I 7 50 Radijska igra Pierre Roudv: CirkuSka točka Informativne oddaje lahko poslušate n« prvem programu vsak dan. razen nedelje ob 4.30. 5.00. 5.30. 8 00. 6.30, 7.00. 8.00, 9.00, 10.00 (danes dopoldne), 11.00, 12.00. 13.00. 14.00. 15.00 (dogodki in odmevi). 19 00 (Radijski dnevnik). 22.00. 23.00. 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00. 3.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6 00 . 7.00. 8.00. ».00. 10.00. 12.00. 13 00. 14.00. 15.00. 17.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00. 1.00, 2.00 in 3.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam oh 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 12 30, 13.30. 15.00, 16.30. 17.30. 18.30 in 19.00; na tretjem programu pa oh 10.00. 18.00 in 19.55. 7. JUL Prvi program 4.30 Dobro jutro' H3IM Pionirski tednik 9.05 Z radiom na poti 9.40 Turistični napotki za naše goste iz tujim 10.05 Sobotna matineja 11.05 Zapojmo pesem <;PZ OŠ Polhov Gradec I 1.40 Domače vize 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Milena -Jazbec: Kdaj in kako obiramo sadje 12.40 Veseli domači napevi !l m Danes do 13.00 - Iz naših krajev — posebna obvestila 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 Glasbena panorama 15.30 Od melodije do melodije 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Vremenska napoved in i mi ročila 17.05 Kulturna panorama 18. (K) Orkestrske miniature 18.30 D dela Glasbene mladine Slovenije 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19. J15 Lahko noč. otroci' 20.00 Sobotni zabavni večer 2130 Oddajazanase izseljence 0.05 Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 t 3.00 Radi ste jih poslušali 13.35 Glasba iz Latinske Amerike 14.00 Srečanja republik 15.30 Hitri prsti 15.45 Mikrofon/a Meto Močnik I o to Glasbeni casino I 7.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 19.00 Večerni radijski dnevnik 19.25 Stereorama 20.30 Glasba ne pozna meja 21.30 Ples v soboto 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba zakonec programa Tretji program 10.05 Promenadni koncert 10.45 Misel in pesem II 30 Na ljudsko temo 16.00 Književnost jugoslovanskih narodov I 6.20 Virtuozno m privlačno I (».45 Glasba je glasba 18.05 Jugoslovanski feljton 18.25 Zborovska glasba po želji poslušalcev 19 (H) Minute stare glasbi — Češki mojstri 18. stoletja (Krantišek in Jin Benda.Jan Zach. Jakob Valenan Pausl 19.30 V ljudskem I onu 20.00 Gaetano Doiu/.etti Ljubezenski napoj opera \ 2 dejan |ih 22 10 Odmevi / baletnih odrov 22.5(1 Literarni nokturno G. de Lorns Roman ti roži 18.26 (ilasbeni intemiez/o 19.(0 Obvestila m zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otrt* i' 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program J RT - Studio Sarajevo Glasbena tribuna mladih 23.115 Lirični utrinki 23 10 Mozaik melodij in plesnih ritmot 0.05 Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 I3.0O V nedeljo se dobimo — Sport, glasba in Se kaj 14.35 Iz roda v rod I h (m Pet minut humorja 19.30 Stereorama 20.30 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 19.05 Karta več za večer s češkim komornim orkest rom 21.05 Sodobni literarni portret Kduardas Mieželaitis 21.25 Georg Fnedrich Haendel: Odlomki iz opere 22.15 I z slovenske ansambelske literature PONEDELJEK 9. JUL Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan J.Havdn: Klavirski trio v G-duru, St. 1 — Rondo al!" Ongarese. Presto B. Smetana: Pro dana nevesta — duet Marinke in Janka iz I. dejanja F. Liszt - A. Alab jev: Slavček za klavir B. Smetana: prodana nevesta - arija Vaška iz 2. dejanja 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.40 Počitniški pozdravi 9.05 Z radiom na poti 9.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 10.05 »Rezervirano za« ... 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Dušan Šrok: Foljarne analize v sadjarstvu 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam... 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.00 Dogodki in odmevi: 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18 0O Naša glasbena izročila M 25 Zvočni signali 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci' 20.00 I z naše diskoteke 21.05 Glasba velikanov 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 24.00 Poročila Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 Z vami in za vas 16.00 Svet in mi 16.10 Jazz na II programu Stephanne Grappeiiv — Joe Venuti 16.40 Od ena do pet 17.35 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Iz zakladnice jazza Dizzv G 11 lespie 21.00 Popularnih dvaJRet 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Plesi in spevi 10.40 Aktualni problemi marksizma 11 .00 Kn sam. za dva. za tri 11.50 Človek in zdravje 16.00 Aktualni problemi marksizma (ponovitev! 16.20 Tako muziciraj«. 17.35 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poust varjalnost 20. stoletja »Pesmi za lahko noč« 18 05 NaSi znanstveniki pred mikrofonom dr. Tomo Korošci 1M 20 Srečanja s slovenskimi skladatelji 20 (M) Literarni večer I * m i let slovenske lirike II. 20 40 Z naSimi opernimi pevci 21.45 (ilasbeni dne\i i I )onaiiesc hingenu 1978 22 50 Literarni nokturno V. t 'undnč Pesmi 10. JUL Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.OH Z glasbo \ dober dan 8 30 Mladi kom ertant 9.05 Z radiom na poti 1(1.05 Rezervirano za . 12 lo Danes smo iznrali I2.30 Kmetijski nasveti mg. Zdravko Silič: Gradnja traktorskih vlak v gozdovih 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 - lz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam .. . 14.05 V korak z mladimi 15.30 Od melodije do melodije 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Odmevi iz Španije 18.15 V plesnem ritmu 18.35 Zborovska glasba v prostoru in času 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.45 Tipke in godala 21.05 Radijska igra Ernst H runu Olsen. Blues 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami po Jugoslaviji 0.05 Nočni program — glasba DrugI program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz obdobja dizielanda... Traditional Jazz- studio Praha 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.06 Lahke note 16.40 Disco čez dan 17.35 I z partitur orkestra in zbora Kai VVarner 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20 30 Torkov glasbeni magazin 21.30 Rezervirano za disco 22.00 Glasba neuvrščenih 22.30 Mala nočna glasba 22.45 Zrcalo dneva 22.55 G lasba za konec programa Tretji program 10.06 Radijski operni list Richard Wagner: Tannhauser 10.40 Za šolarje Viktor Konjar: V pristanišču 11.15 Moment musical 11.40 Tekoča repriza 16.00 Za šolarje Frane Puntar: Kdor drugemu jamo koplje, vihti lopato 16.35 Operni koncert 18.05 Narava in človek: Janez Bogataj: Etnologija danes 18.20 Minute za Henrvka Szervnga 19.00 Z našimi solisti 20.00 Dvignjena zavesa 20.20 Pariški glasbeni večeri 22.20- 23.00 Skupni program JRT — studio 11. JUL Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.45 Pesmice na potepu 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . .. 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.311 Kmetijski nasveti - ing Lea Milevoj Bolezni koruze v Sloveniji 12 40 Oh izvirih ljudske glasbene kulture 13.00 Danes do 13.00 -I z naših krajev 13 20 Obvestila in zabavna glasim 13 30 Priporočajo vam 14.05 Razmišljamo. ugotavljamo... 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Od melodije do melodije 16.00 »Loto vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Škatlica zgodbo 18.30 Kaj radi poslušajo 1925 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka 20.00 Naš gost 20.15 iz slovenske literature za klavir 20.40 I z mlajše generacije slovenskih skladateljev 21.05 Odlomki iz opere »Pikova dama« 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Paleta melodij 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 S solisti in ansambli jugoslovanskih radijskih postaj 14.30 lz naših sporedov 14.35 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Moderni odmevi 16.40 1 z jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.35 Vprašanja telesne kulture 17.40 I z partitur pianista Petra Nera 18.00 Progresivna glasba 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Melodije po pošti 22.15 Zvočni portreti. .. Dave Holand -San Rivers in Anthonv Brazton 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Tretji program 10.05 Se pomnite, tovariši! 11.00 Na krilih petja 11.40 Iz literature za violončelo Lucija na Marije Skerjanca 16.00 Zborovska glasba našega preporoda 16.20 A rs antiqua 17.00 Sonata 20. stoletja 17.40 Cesar Franck: Preludij, Arija in Finale 18.05 Mednarodna radijska univerza 18.15 Stereofonski operni koncert 19.30 Izbrana proza 19.45 Glasbeni intermezzo 20.00 Večer simfoničnega orkestra RTV - Ljubljana 21.40 V nočnih urah ... 22.50 Literarni nokturno ČETRTEK 12. JUL Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 M ladina poje 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za .. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jernej Crnko: Nekatere novejše sorte jabolk 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00-Iz naših krajev Odbor za delovna razmerja Avto moto društvo KRANJ objavlja prosta AVTOL1CARSKA DELA IN NALOGE Pogoji: kvalificirani ali priučeni avto-licar, odslužen vojaški rok. Delo se združuje za nedoločen ("iis s polnim delovnim časom. Prijave »prejema sekretariat Avto moto društva Kranj, Koroška ").{ d. do vključno 21.7. 197». 13.211 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam 14 0.5 Mehurčki 15:10 Od melodne do melodije 16.0(1 »Vrtiljak. I 7.00 Studio ob 17.00 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela I8.;15 Robert Schumann: Sonata v g-molu. op. 22 št. 2 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer 21.45 Lepe melodije 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Vedri zvoki 13.35 Znano in priljubljeni 14.00 Z vami in za vas 16.00 Oglašam se vam s počitnic 16.45 Jazz - klub 17.40 Iz partitur orkestra Ron Goodwin 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Beseda v rocku 21.00 Naš glasbeni teleks 22.00 Akordi za sanjarjenje 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program RADIO TRIGLAV JESENICE 10.06 10.40 11.15 11.25 11.40 16.00 16.35 17.00 18.05 18.20 20.00 21.35 22.50 Prvi 4.30 8.08 8.30 9.05 10.05 12.10 12.30 12.40 13.00 13.20 13.30 13.50 14.05 14.25 15.30 15.35 16.00 17.00 18.00 18.30 19.25 19.35 19.45 20.00 21.05 22.20 22.30 23.05 23.10 0.05 Solisti in orkestri Za šolarje Romantično Zborovska glasba jugoslovanskih narodov Tekoča repriza Za šolarje Narodne za koncertni oder Ura z Jeanom Sibeliusom Zunanjepolitični feljton Festival v Ludvvigsburgu 1978 Glasbeni klub Vabilo v studio 22 Literarni nokturno Z. Golob. Pesmi 13. JUL program Dobro jutro! Z glasbo v dober dan Glasbena pravljica Z radiom na poti »Rezervirano za . ..« Z orkestri in solisti Kmetijski nasveti ing. Mihaela Cer ne. Namakanje vrtnin Pihalne godbe Danes do 13.00 — I z naših krajev Obvestila in zabavna glasba Priporočajo vam ... Človek in zdravje Scherzo in meditacije Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Od melodije do melodije »Vrtiljak« Studio ob 17.00 Od arije do arije S knjižnega trga Obvestila in zabavna glasba Lahko noč, otroci! Minute z ansamblom Dobri znanci Uganite, pa vam zaigramo... Oddaja o morju in pomorščakih Glasbeni intermezzo Besede in zvoki iz logov domačih Lirični utrinki Prostor za reprize Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Jazz v komornem studiu 13.35 Znano in priljubljeno I 4 i hi Z vami in za vas 15.45 Vroče — hladno 17.35 Odmevi z gora 17.45 Vodomet melodij 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 2030 Stop popa 20 21.45 Iz francoske diskoteke 22.00 S festivalov jazza 22.45 Zrcalo dneva 22.55 (i lasba za konec programa Tretji program 10.06 Po Tanjinih poteh 1040 Za šolarje 11.15 Orkestrski utrinki 1 1.45 Jezikovni pogovori 16.00 Za šolarje 16.35 Pota naSe glaslie 17.15 Z nekdanjimi pevci 18.05 Šestnajst strun 18 45 Variacije na tenio- NaS lepi kanal 19(NI Radijska igra 20.00 Mozartovi koncertni plesi 20.15 Z jugoslovanskih koncert tuh odrov 2 I 35 Antonin Dvorak K lavirski kvintet. op. 81 2215 Danilo S vara: Odlomki i/ MNMW »Slovo od mladosti« 2250 Literarni nokturno l'KVV FM področje za radovljiško občino 87.7 megaherza - Gornje-savska dolina 103.8 me-gaherza - .Jesenice in okolica I00.fi megaherza srednji val 1495 K H/ Petek: 16.03. Lokalna poročila - obvestila - I6..30 Kulturna oddaja — Morda vas bo zanimalo - Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana Sobota: 18.03 Lokalna poročila - obvestila. 18.30 Kam danes in jutri - Jugo-ton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili - Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti — Reklame — Nedeljska kronika -obvestila - 12.00 čestitke — Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled - Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila - 16.30 Stop zelena luč - Morda vas bo zanimah) Četrtek: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila - 16.30 NaS obzornik — Morda vas bo zanimalo — Po domače za vas Vodoravno: 1. proga za vzlet in pristanek letala, tekmovalna steza za dirke, 6. prislov, ki izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času, 11. vesoljstvo, 12. turistično in industrijsko mesto ob hrvaški zahodni obali Istre, 14. manjša, lepo izdelana škatla za shranjevanje česa, 15. pri starih Rimljanih pooblaščenec, odposlanec, namestnik v vojaških ali upravnih zadevah, 17. zadnja okončina pri zabi, 19. kratica za Austria Presse Agentur, 20. kdor lase tira. dela fasete, t. j. brusi robne ploskve, navadno stekla in dragih kamnov, 22. vulkan na filipinskem otoku Mindanao, 23. Ljubo Ravnikar, 24. priprava za merjenje zračnega pritiska, 26. Oton Zupančič, 27. jezik na nemški osnovi, ki ga govorijo Židi v Nemčiji in vzhodni Evropi, 29. kratica za Koval Armv Reserve, 30. glasbilo v obliki zabojčka z ročico, s katero se poganja mehanizem za proizvajanje melodije, 32. naš dramski in filmski igralec, Aleksander, 34. zadnji, odločilni del tekmovanja v hitrosti, 35. Anton Nanut, 36. ženska,' ki osvaja, 40 ako, 42. lahka, prozorna mrežasta tkanina, 44. kdor se ukvarja s telepatijo, kdor ima domnevne telepatične lastnosti, 45. izročilo, pripoved o bogovih in drugih bajeslovnih bitjih, 4ti. kislina, acidum, 48. glavno mesto Kirovske oblasti v Ruski SFSR, 49. grafitni vložek za svinčnik, 50. pri Judih nagovor Boga v molitvi, »moj gospod«, ime za J ah veja, 52. globoko orana ali prekopana zemlja, rigolanje, 54. obujek, 55. panj na katerem se seka. Navpično: 1. telesna drža, narejen, na vnanji učinek preračunan položaj telesa, 2. muslimansko ljubkovalno žensko ime, Izeta, 3. kratica za Slovenska Matica, 4. star nemški, avstrijski itd. srebrnik različne vrednosti, 5. prisednik, npr. na sodišču; porotnik, 6. vulkansko žrelo, odprtina v zemeljski skorji, skozi katero prihaja na površje lava, 7. večglasna vokalna skladba nabožne vsebine, zlasti od 13.— 18. stoletja, 8. Andres Valdes, 9. oseba kot literarna, dramska upodobitev, 10. mednarodna pomoč med II. svetovno vojno opustošenim državam, 11. kožna bolezen, pri kateri se pojavijo zelo srbeči, rdeče obrobljeni izpuščaji, 13. japonski jezik, 14. prislov, ki izraža večjo razdaljo, bolj daleč, tudi daljše trajanje, 16. poldrag kamen z vrezano ali reliefno podobo, 18. tanjša prevleka na telesu človeka in živali. 20 pristaš fašizma, 21. ostanek, preostanek iz prejšnjih časov. 24. utrip žile, bitje srca, pulz, 25. posledica ranitve, 28. pritrdilnica, 31. Josip Ipavec. 33. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori, čvekalo, 34. heterociklična spojina, osnovna spojina biokemičnih pomembnih snovi, n. pr. riboflavin, laktoflavin, 35. oče, 37. ime Alijagića, atentatorja leta 1921. na ministra Draškoviča, 38. črka azbuke, 39. prinos ustreljene divjadi k lovcu, 41 sedma črka grške abecede, 43. peščena obala, plaža, kopališče Benetk, 45. sredstvo za umivanje, pranje, narejeno iz maščob in luga, 47. ruski veletok, ki se južno od Rostova z delto izliva v Azovsko morje, 49. otožen glasbeni tonski način, nasprotje dura, 51. medmet nuj. 5.1. simbol za kemično prvino galij. Rešitve pošljite do srede, 11.julija na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. Rešitev nagradne križanke z dne 29. junija: 1 vresje. 7, Bakhos. 13. lovrata. 15. Orvieto. 16 AJ 17 Dragomelj 19 IP. 20 Had. 22 onanija. 23 SSR. 24. okrov. 26 Riko. 27. Paka. 28. Krit..30. kaskada. 32. Svetina. 34. Tani. 35. Atal. 36. Tang. 38 Rossi. 41. rak. 42. prijava. 44. TOZ. 45. on. 46 Slovenika.48 RV 49 stotina. 51. Abasidi.53. Aenona. 54. Aladm. Prejeli smo 87 rešitev. Izžrebani so bili: 1 nagrado (70 dinl prejme Tonejc Dora, Finžgarjeva 10 64248 Lesce 2 nagrado (60 di nI prejme Iva Slapar Koroška 14. 64000 Kranj. 3. nagrado (50 din) prejme Marij« Pikelj. Gorenjska c I o. 64240 Radovljica. Nagrade bomo poslali po pošti. Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n. sol. o. Kranj, C.JLA 2 TOZD KMETIJSTVO KRANJ objavlja na podlagi sklepa Komisijo za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas: VODENJE GOVEDOREJE IN PREPREČEVANJE OBOLENJ IN ZDRAVLJENJE GOVEDA NA DELOVISĆU sencir-hrastje Posebni pogoji: - diplom.ran. veterinar, dve let. delovnih izkušenj v živinoreji oziroma veterini. ndidati naj pošljejo proAnje /. dokazili o izpolnjevanju pogo-SploAno kadrovHkemu sektorju KZK Kranj, C.JLA 2, 15 dni po objavi. Ka jev 'm EK. 6. JULIJA 1979 13.STRAN O L. A e bi rade rile široke boke tV smo v bokih široke, bomo to telesno napako lepo prekrile z iolgim puloverjem, ki bo segal te vso zadnjico. Spredaj ga bo ložil razporek, ki ga zapenjamo i gumbi. Posebno rade ga bomo loeile k hlačam. Če se bomo od-Lgtfe za same desne zanke, bo toro gotov. Tak pulover je tudi teDO&reŠljiv pri počitniški gar-krobi za hladne dni in večere. Telovadba utrjuje mišice, oljne in kremne kopeli pa narede kožo nežno. Snovi, ki nam napravijo kožo gladko, se zajedo globoko v kožo če se po kopeli, ki smo ji dodali olja za kopanje, ne odrgnemo trdo z brisačo, pač pa le mehko zavijemo v brisačo ali rjuho. LOTERIJA 40 13710 *j4400 1K610 I&200 32 42 72 92 182 1)6982 81002 D7062 <#i52 WU5'2 54 84 124 #924 ;)0924 5KŽ344 !{9414 : 7*034 ij5804 6 lin« ;|j58ti i^326 78 548 3938 6io8 1)831« 4)70.38 din 30 5.000 10.000 10.000 10.000 30 30 70 50 80 2.000 1.000 1.000 1.000 10.000 30 40 80 l.ooo 2.000 1.000 10.000 500.000 10.000 20 1.020 10.020 10.020 10.020 30 100 4(K) 400 1.000 10.000 srečka št. 51 71 441 3281 18181 82051 95551 063201 83 263 0253 61523 91303 422693 din 40 50 80 500 1.000 1.040 5.040 10.000 03295 28835 64515 77695 041735 460985 27 57 59 169 04559 36949 87289 220269 298199 374859 469089 30 200 5(X) 1.000 1.000 10.000 20 2.020 2.020 5.020 1.020 10.020 10.020 50 40 40 100 1.040 1.000 1.000 10.000 10.000 50.040 K).(MN) DIJAŠKI DOM v Kranju razpis prosta dela in opravila KUHARICE -j:c izmene ,i..la * i.aepimibroni DRUŽINSKI POMENKI Potrebujemo: IVflPiH 8 večjih mladih 1VAAC*cl krompirjev, 8 od- a sira, papriko, peteršilj, maslo Tcrompir s sirom Krompirje olupimo in prerežemo po polovici. Jensko posodo (ali glinasto) namažite z maslom, naložite vanjo krompirje, posolite in posujte s sesekljanim peteršiljem. Vsak krompir pokrijte s polovico sira, da bo ves pokrit in posujte z rdečo papriko. Pol ure pecite pri 175 do 200 stopinj. Malo preden je pečen, ga premažite z maslom. Da je krompir res pečen, preskusite z vilico. MARTA ODGOVARJA Simona — Kranj lz frotirja bi rada imela obleko za na plažo. Prosim narišite mi model. Stara sem 20 let. Odgovor Obleka je ravno krojena, ima visoke razporke v stranskih šivih, v pasu je stisnjena z elastiko. Na ramenih je vstavljena vrvica, s katero regulirate sama širino rame. izrez je ob vratu, spredaj pa je podolž-no globoko prerezan, obroba preide v vrvico. Obleka ima dva večja žepa. NESREČE TRČENJE V KRIŽIŠČU Kranj — V nedeljo, 1. julija, se je ob 23.30. zgodila v križišču Ceste 1. maja in Vrečkove ulice prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Alojz Avsenik, rojen leta 1929 iz Kranja je vozil po cesti 1. maja proti Cirčam. V križišču z Vrečkovo ulico je zavijal v levo in se ni prepričal, če lahko zavije. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik motornega kolesa Matjaž Jelovčan, rojen leta 1960, iz Kranja in kljub zaviranju in umikanju trčenja ni mogel preprečiti. Matjaž Jelovčan se je hudo poškodoval in so ga morali odpeljati v jeseniško bolnišnico. POVOZIL PEŠCA Naklo — V nedeljo, 1. julija, je ob 21.10 vozil iz Kranja skozi Naklo voznik osebnega avtomobila Janez Pfajfar, rojen leta 1936, iz Zgornje Dobrave v radovljiški občini. V bližini gostišča Marinšek je izven prehoda za pešce prečkal cesto pešec Franc Cimžar, rojen leta 1926, iz Zej. Voznik je pešca huje poškodoval in so ga prepeljali v jeseniško bolnico. PEŠEC UMRL Jesenice — V ponedeljek, 2. julija, je ob 19.55 vozil po Titovi cesti od Hrušice proti železniški postaji na Jesenicah voznik osebnega avtomobila Miro Smodiš, rojen leta 1957, iz Mojstrane. Ko je pri Zdravstvenem domu pripeljal do prehoda za pešce, je zmanjšal hitrost, ker sta dva pešca stopila na prehod. Ker pa sta se vrnila nazaj na pločnik, je vozil naprej. Ko je vozil čez prehod za pešce, je močno vinjeni pešec Franc Dolenc, rojen leta 1902, oskrbovanec doma Franceta Berglja, po izjavah prič verjetno padel pred avtomobil, ki ga je z gumami in prednjo steno porinil tri do štiri metre naprej po mokrem prehodu za pešce Dolenca so prepeljali v jeseniško bolnico, kjer je nekaj ur kasneje umrl. Vzroka smrti še niso ugotovili. NEPRAVILNO PREHITEVANJE Dovje - \ torek,"".t. julija, je .oh 8.10 izven naselja na magistralni ce Nasveti Ce ste svetlo obleko zamazale s travo, boste madeže odpravile z destilirano vodo, v kateri ste raztopile malo alkohola. Cajnik ali posodo, v kateri običajno kuhate čaj, boste očistile z vodo, v kateri se je kuhal krompir. Še vročo vodo vlijte v posodo in pustite, da stoji čez noč. Drugi dan posodo samo umijte. Ko spravljate čevlje v omaro za naslednjo zimo, jih ne pozabite dobro očistiti. Da bodo ohranile obliko, natlačite spodnji del odvrženih nogavic (opranih!) s časopisnim papirjem in porinite v čevlje. Insekti so vse bolj sitni. Ce vas piči, ne praskajte. Za prvo pomoč vzemite nekaj kapljic rdeče čebule. Z njimi natrite opikano mesto in bolečina in srbenje se bo občutno zmanjšalo. Ce ste narazpoložene, mlahave, poskusite z mrzlo vodo umiti obraz. Se bolje pa, če vsaj 5 minut pljuskate vanj mrzlo vodo. Hladna voda in taka masaža namreč poživi mrežo živcev, ki so na vašem obrazu. Ostanke zobne paste iz »prazne« tube boste izstisnili, če tubo za nekaj minut potopite v vrelo vodo. Kadar pripravljate veliko ribo, ne za vrzite glave. Iz nje lahko skuhate dobro ribjo juho. Ce vodi dodaste malo žafrana, bo juha dobila posebno pikanten okus. Verjetno ste že opazili, da ostane v posodi, v kateri ste kuhali ribo, neprijeten vonj. Vzemite pest navlaženih lističev čaja in s tem natrite posodo. Ce dodaste še nekaj kapljic limone, bo učinek popolnejši. Ce ne morete spati, ker vam je vroče, prezračite sobo in popravite posteljo. Ce imate mrzle noge, ni treba pripravljati termoforja, pač pa si nataknite volnene nogavice. Ce pa tudi to ne pomaga, si skuhajte lipov čaj, osladkajte ga z medom in popijte vročega. sti na Dovjem zgodila težja prometna nesreča zaradi nepravilnega prehitevanja. V nesreči se je sopotnica huje poškodovala, skupna materialna škoda pa znaša okoli 120.000 dinarjev. Voznik osebnega avtomobila Jovo Lažič, rojen 1947. leta, doma iz vasi Drugoviči, je vozil od Kranjske gore proti Jesenicam. Na ravnem delu ceste z blagim padcem je prehiteval neznanega tovornjaka, takrat pa mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila iz Zahodne Nemčije, VVerner Lipkovvski. Takoj je nevarnost opazil in svoje vozilo ustavil na skrajnem desnem robu ceste, Lažiča pa je zaradi zaviranja na mokrem cestišču zaneslo v levo tako, da je s sprednjim delom vozila silovito trčil v avtomobil nemškega državljana, ga odbil nazaj, ta pa je z zadnjim delom trčil v osebni avtomobil voznika Janeza Repanška iz Kamnika. Pri tem se je huje poškodovala sopotnica v Lažičevem avtomobilu Nedelj-ka Savič, rojena leta 1948, iz vasi Drugoviči. Prepeljali so jo na zdravljenje v jeseniško bolnico. Našli planinca Mojstrana — Naši alpinisti so iskali v zadnjih dneh junija pogrešanega planinca, Tomaža Miheliča iz Litije, starega 23 let. Tomaž Mihelič je 23. junija odšel od doma in se odpravil v triglavsko pogorje, v nedeljo pa bi se moral vrniti. Doma je omenil, da namerava v Mojstrovko ali morda tudi na Stenar. Ker pa se ni vrnil, so organizirali reševalno akcijo, a ga niso našli. V sredo, 4. julija, se je vrnil s triglavskega pogorja planinec Drago Hari z Jesenic in ob prihodu v Aljažev dom povedal, da je ob poti v nekem breznu na Stenarju opazil moško truplo. Takoj so obvestili člane Gorske reševalne službe iz Mojstrane in trije reševalci so odšli na kraj nesreče ter ugotovili, da je truplo pogrešanega planinca Tomaža Miheliča i/. Litije. Zaradi težkega dostopa so se vrnili v dolino in organi zirali več reševalcev, ki so odšli v brezno Stenarja naslednji dan. glasbo društva MODRINA ansamblov Se sprašujete, kam v nedeljo popoldne v tej vročini? Na prostorih Gorenjskega sejma . boste v prijetni senci ,n..0,» H""*"-1. zaP'f in ob dobri postrežbi »«b. Vsi mladi in malo .■sako nedeljo od 17. man' n,,ad.'; k! 81 **•« Ido 22. ure poslušali te razvedrila in apro stitve, vabljeni! OO ZSMS Naklo prireja v soboto, 7. 7. ob 19. uri in v nedeljo, 8. 7. ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO. Igra SELEKCIJA. Planina pod Golico Do prijetne vasice, izhodišča za izlete v območju Golice, sprehode in vzpone na okoliške vrhove pridete po dobri cesti, ki se pri zdravstvenem domu na Jesenicah odcepi od glavne. Po povratku se lahko ustavite v gostilni KRI.AH, kjer ob koncu tedna nudijo tudi odojka z ražnja, to soboto in nedeljo pa bo na vrtu gostilne ples s pričetkom ob 17. Gozdna učna pot pri Radovljici Leta 1977 odprta pot v predtrskem gozdu je dolga 2,5 km in je označena s posebnimi markacijami — bosa človekova noga na zelenem polju. Prva od njih vas že ob prihodu v Radovljico opozarja na omenjeno pot. Do poti pridemo po dveh kilometrih hoje ali vožnje iz središča Radovljice in avto pustimo na označenem prostoru. Ob prijetnem sprehodu po označeni poti bomo s pomočjo napisnih tabel spoznali glavne drevesne vrste, gozdne pleveli, ugotavljanje starosti drevesa na panju, primerjavo med naravnim gozdom in umetnim nasadom in se vrsto zanimivosti. Dostopna gondolska žičnica na Krvavec vozi vsako uro med 8. in 18. uro, odprti pa so skoraj vsi gostinski objekt i na Krvavcu. Zadnjic smo vas na kratko spomnili na planinsko pot Kranjski vrhovi. Danes in pa r naslednjih izdajah pa vam bomo pot malo podrobneje predstavili. Iz zahodne skupine Kamniških in Savinjskih Alp — skupine Storilca, so v planinsko pot Kranjski vrhovi vključeni: Tolsti vrh (1715m}. Storžič (2UI2 m). Ha šeljski vrh (I744m). Mali drmtavev (lHI2m). Srednji vrh (IH54 m). Javorov vrh (1435 m}. Razen za Javorov vrh je za omenjene vrhove zelo primerno izhodišče Dom Kokrškega odreda na Kališču. ki Je redno oskrbovan. Do doma so najprimernejši dostopi: iz Preddvora skozi Mače - 2.30 in iz Hašlja /x< kurirski poti - 2.:lO. Na Storilč. najzahodnejši dvatisočak Kamniških Alp se od Doma povzpnete v eni uri in pol. na Tolsti vrh pa preko juinih pobočij Storilca. Javornika. Velike m Male Poljane v treh urah. Do Dašel/skegu vrha od Doma pol ure prijetnega sprehoda, od tam pa lahko nadaljujete pot na Mali Orintaviv (I ura/. Na Srednji vrh je od Doma 2 uri hoje. Na Javorov vrh pa se lahko povzpnete h Preddvora mimo Jakoba in po po bočju Potoške gore v dveh urah in pol ali pa iz Sp. Kokre po vesti in naprej po markiram stezi, ki se severno od Potoške gore spoji s prej omenjeno potjo (2.15) J TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 13 do 15 din, špinača 25 do 30 din, cvetača 36 do 40 din, korenček 25 do 30 din, česen 40 din, čebula 26 din, fižol 25 din, pesa 18 din, kumare 12 din, paradižnik 30 din, paprika 46 din, slive 35 din, jabolka 19 din, breskve 30 din, pomaranče 18 do 20din, limone 27 din, ajdova moka 24 din, koruzna moka 11 do 15 din, kaša 16din, surovo maslo 87 din, smetana 41 din, skuta 31 din, sladko zelje 8 din, kislo zelje 10 do 11 din. kisla repa 8 din, jajčka 1,90 do 2,00 din, krompir 13,50 din. KRANJ Solata 20 din, špinača 32 din, cvetača 32 din, korenček 40 do 45 din, česen 50 do 60 din, čebula 28 do 30 dinarjev, fižol 28 do 30 din, pesa 25 dinarjev, kumare 16 do 18 din, paradižnik 25 do 30 din, paprika 40 din, slive 30 din, jabolka 14 do 16 din, hruške 30 din, češnje 25 do 30 din, buče 15 do 18 din, breskve 25 do 30 dinarjev, pomaranče 24 din, limone 26 dinarjev, ajdova moka 38 do 40 dinarjev, koruzna moka 10 do 12 din, kaša 25 din, surovo maslo 78 do 80 dinarjev, smetana 40 din, skuta 18 do 20 din, sladko zelje 10 do 12 din. kislo zelje 12 do 14 dinarjev, orehi 200 din, jajčka 2,20 do 2,60 din. krompir 8 do 10 din, med 70 din. Popravek Pod naslovom Krvavec obratuje smo v torek, 3. julija, zapisali na 17. strani, da dostopna gondolska žičnica obratuje od 19. julija. Žičnica obratuje že od 29. junija vsako uro med 8. in 18. uro. Uredništvo DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 7. julija, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 13. ure, v nedeljo od 7. do 11. ure. V soboto pa so dežurne od 7. do 19. ure naslednje prodajalne TOZD: prodajalna Na Klancu. Oprešnikova 86, prodajalna Hrib, Preddvor, prodajalna Klemenček, Duplje, prodajalna Na vasi, Šenčur, prodajalna Krvavec, Cerklje. Živila - prodajalna PC Vodovodni stolp, Ul. Moša Pijadeja, prodajalna SP Pri Petrčku, Titov trg 5, prodajalna Mercator, C. JLA 6, Samopostrežna prodajalna Plani-na-Center, Gorenjskega Odreda 1. JESENICE: Delikatesa - Kasta 4 na Plavžu ŠKOFJA LOKA: Market Novi svet TRZlC: 3. julija Mercator Bistrica nad šolo. poslovalnica Mercator. Trg svobode 16. KZK, Trg svobode 16. 7. julija — poslovalnica Merka-tor, trg svobode 27, poslovalnica Merkator, Deteljica, Bistra, poslovalnica Merkator. Pristava RAZPIS Na osnovi sklepa Gradbenega odbora za izgradnjo žal na Blejski i? »bravi vabimo zainteresirane delovne organizacije in civilno pra "e osebe k sodelovanju oziroma sovlaganju sredstev za iz-gradn j pokopališke zgradbe na pokopališču na Blejski Dobravi, v lokaciji katere je tudi cvetličarna, v velikosti 19 kv. m. Vložena sredstva najboljšega ponu 'nika bodo upoštevana pri obračunavanju oziroma zaračunavanju naj mnine. Ponudbe pošljite v roku 15dni po objj si. na naslov: Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE -/a pokopališki objekt. 64270Jesenice.Spodnji Plavž iia. O rezultatih razpisa bodo prijavljeni obveščeni \ roku 30 dni po izbiri najboljšega ponudnika. Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE Trgovska delovna organizacija modna hiša -v. nudi za novo poletno sezono aktualen asortiment ženske, moške in otroške konfekcije, lahkih pletenin, modnega metrskega blaga ter galanterijskih artiklov v TOZD prodajalnah LJUBLJANA, MARIBOR, OSIJEK in SMEDEREVO. OBIŠČITE NAS! Priporoča se Trgovska delovna organizacija MODNA HISA n.sol.o. LJUBLJANA. * OD 20 D050X alpina tovmmm obutve liri 1 i I o o v vseh prodajalnah ALPINA v Ajdovščini, Celju, Logatcu, Domžalah, Idriji, na Jesenicah, v Kranjski gori, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Mežici, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ptuju, Škofji Loki, Šentvidu, Trbovljah, Velenju in Žireh PRIČAKUJE VAS o o M 11 1 II II II II I I I i it i MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM Prodani strešno OPEKO špičak. Telefon 23-982 5097 Termoakumulacijsko PEC 6 kW. PEČ na olje. POMIVALNO KORITO in dobro ohranjene hrastove STOPNIČK, poceni prodani. Demšar Milan, Delavska 21. Šenčur 5218 Prodam PSK ovčjake. stare sedem tednov, nerodovnike. Vešter 31, Škofja Loka 5245 Prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO št. 38. Sodja. C. revolucije 1, Jesenice 5246 Prodam več PRAŠIČEV /a na-daljno rejo. Posavec 16. Pod na rt 5247 Prodam rabljen GRADBENI LES, betonsko ŽELEZO in FIAT 1300. Kuralt. Sp. Gorje. tel. 77-030 5248 Prodam obžagan LES za komplet ostrešje. Naslov v oglasnem oddelku 5249 Prodam sedem ton CEMENTA, cena 2,25 din. Sp. Brnik 32, Cerklje 5250 Prodam TELEVIZOR Schaublo-renz. Oldhamska 10, Kranj 5251 Prodam KRAVO po izbiri. Bizjak, Praše 1, Kranj 5252 Prodam 16-eolski GUMI VOZ. Tupaliče 30, Preddvor 5253 Prodam električni ŠTEDILNIK in plinski KUHALNIK. Mihelič, Preska 21, Tržič 5254 Prodam KRAVO. Sp. Duplje 71 5255 Ugodno prodam 80-litrski BOJLER. Britof 223, Kranj 5256 Prodam dobro ohranjeno, klavirsko, 96-basno HARMONIKO. Štrukelj Andi, Bistrica 191, Tržič 5257 Prodam mlado KRAVO, rabljene »TRAMOVE« ter rabljena zastekle-na OKNA in VRATA. Zalog 10, Golnik 5258 Prodam ohranjeno komplet SPALNICO. Siljanovski Vojo, Dražgoška 7, telefon 25-390 5259 Prodam več brejih TELI C, ki bodo v kratkem teletile. Visoko 39 5260 Prodam »PUNTE«, »BANKINE« in DESKE za betonske opaže. Bele-harjeva 15, Šenčur. 5261 Prodam 80-litrski električni BOJLER in OMARO za dnevno sobo. Rozman, Zg. Bitnje 16 5262 Ugodno prodam SPALNICO in ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Velesovska 33, Šenčur 5263 Prodam tri tone CEMENTA Anhovo 550. Koželj Alojz, Hotemaže 16, Preddvor 5264 Ugodno prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Kranj, Pintar-jeva3, Cirče 5265 Prodam sestavljeno OGRODJE lesene koče (4 X 6 m). Telefon 24-036 5266 Po zelo ugodni ceni prodam okoli 1500 kosov rabljene STREŠNE OPEKE špičak. Tominčeva 33, St razišče, Kranj 5267 Prodam KRAVO frizijko, ki bo avgusta teletila. Kinžgar. Podbre/.je št. 23 5268 Prodam dve novi STREŠNI OKNI pural. velikosti 65 X 85 in 74 X 145. Polajnar, Kokra 2. Preddvor Preddvor 5269 Ugodno prodam RADIJSKI ste-reo APARAT sharp, 2 X 66 W s carinsko deklaracijo. Cirče 10, Kranj 527(1 Prodam novo diatonično HARMONIKO. Žigama vas 13, Tržič 5271 Prodani RADIATORJE aeroter-mik Sombor in otroško KOLO pony. Novak, Valjavčeva 33, Kranj 5272 Prodam KRAVO, ki bo kmalu teletila. Suha 33, Kranj 5273 Ugodno prodam kombinirano sobno OMAKO Keševa 5, Kranj, telefon 25-678 5274 Prodam suh LADIJSKI POD. Ba-šel) 16, Preddvor 5275 Prodam leseno BARAKO (5x8). krito z betonskim strešnikom. Zg. Bitnje 168 pri gasilskem domu v jami 5276 Prodam izvenkrmni motor TO-MOS 18 s komandami. Tel. 44-572 5277 Prodam štiri tedne starega BIKCA simentalca. Podbrezje 11, Duplje 5278 C DEŽURNI VETERINARJI od 6. 7. do 13.7. 1979 TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 Rl DEŽ Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6/a, telefon 23-055 za občino Kranj HABJAN Janko, dipl. vet., /dri 130, tel. 69-280 LIKOSAR Dušan, dipl. vet., Šk. Loka, Podlubnik 64, telefon 60-939 za občino Škofja Loka GLOBOCNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel. 75-668 za občini Radovljica in Jesenice Prodam 3 mesece staro KOZO Golnik, 107. Prodam stoječo LUCERNO -druga košnja. Cerklje 21 5325 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE in PRAŠIČA za zakol. Cerklje 97 5326 ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage mame ROZALIJE SODNIK se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Sodnikovi Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in tašča MARIJA PORENTA roj. Okrslar Do pogreba, ki bo v petek, 6. julija 1979, ob 17. uri na pokopališču v Lipici pri Škofji Loki leži na domu v Virma- šah št. 51 Žalujoča sinova Ivo in Srečko z družinama ter ostalo sorodstvo Škofja Loka, Ljubljana, 4. julija 1979 ZAHVALA Tiho se je poslovila od nas naša nadvse ljubljena mama. stara mama. babica, tašča, sestra in teta NEŽA GREGORC roj. Studen Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v teh dneh sočustvovali ž nami. jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in zasuli njen grob Z venci in cvetjem, ki ga je tako ljubila. Za pozornost, številne izraze sožalja ter podarjene vence in cvetje velja še posebna zahvala sosedom, sindikalni organizaciji KOGP K rani. sindikalni organizaciji TOZD Gradnje, sodelavcem TOZD Gradnj«, Avtostrojnemu parku in vodji izmene s sodelavkami žičnih jeder iz tovarne Sava. Najlepša hvala dr. Milanu Udirju za dolgoletno zdravljenje ter zdravniškemu in strežnemu osebju bolnice Golnik. Iskrena hvala č. g. župnikom za poslovilne besede m pogrebni obred ter pevcem za zapele žalostmke Vsem, ki ste bili nasi mami v življenju naklonjeni in jo imeli radi, iskrena hvala' žalujoči vsi njeni' Tenetlše. 4. pillja 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete ANE VURNIK roj. Bizjak se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom m znancem, ki so sočustvovali /. nami, nam izrekli sožalje. darovali vence m cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Zdravku ( 'met u. Iskrena hvala duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred, društvu upokojencev, pevcem Lipa. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: sin Jože /. družino, sin Jane/ / družino, brat. sestre m ostali sorodniki Radovljica, -'."> junija i 1 6. JULIJA 1979 im »PUNTE« in »BANK1-Lmbrož 1, Cerklje 5327 im KKAVO tik pred telitvi-"itiška vas 1, Cerklje 5328 Jrodam DESKE primerne /.a vi-id. Praprotna polica 14, Cerklje 5329 'rodam devet mesecev brejo fAVO. Vrhovnik, Apno 11, Cer-e 5330 rodam 15 kom. novih, furniranih ATNIH K KIL (po 530), 9 novih iDIATOKJEV EMO in kiper KA-N za TAM 5(XX). Ravnikar, ika 27, Komenda 5331 rodam zelo dobro ohranjen vzid-ŠTEDILNIK na trdo gorivo, Taveč, desni. Kranj, Štirnova 4 KUPIM lupim rabljen namizni ŠTEDI L-L Telefon 41-032 5279 tupim ŠOTOK za dve osebi. Re-Golnik 3 5280 upim tri tonsko HARMONIKO amenjam za štiritonsko ali citre, \l v*1*1"1.*™ °° lu- *>• |» dobrem stanju. Zalog 24, Cer- ",k h ranc' Fsev«ka 2/i, Kranj 528! 6 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1974. Zibert Anton, Ul. XXXI. divizije 20. tel. 21-629 5308 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1972. Ogled v petek in soboto dopoldan. Boris Mikolič, Linhartov trg 31, Radovljica Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Zbogar, C. 1. maja 65, Planina 5309 Prodam karamboliran OPEL KADET 1100, letnik 1969/70, v voznem stanju. Murnik, Ve/esovo 2J, Cerklje 5310 ZASTAVO 750 lux, letnik 1971, registrirano do aprila 1980, prevoženih 66.000 km, zelo dobro ohranjeno, z nekatero pripadajočo opremo, prodam za 24.(XX) din. Ponudbe pod šifro: Ugoden nakup 5311 Prodam SIMCO 1000, letnik 1968, celo ali po delih. Škofic Franc, Cesta na Brdo 31, Kranj 5312 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do 10. 6. 1980. Le- VOZILA rodam zastavo 750, letnik 1971 dele za ZASTAVO 750. Gasilska Šenčur 5105 lam AMI 8, letnik 1972. Tele--21-431, Kranj 5282 Vodam komplet motor z menjal-za ZASTAVO 101, prevoženih r km, cena 5.000 din. Zg. Bitnje pri gasilskem domu v jami. 5283 'STAVO 1100 R, letnik 1968, m po delih, cena 4000.00 din. i, Bistrica 191 (blok), Tržič, popoldan. 5284 :odno prodam AMI 8, letnik generalno prenovljen. Velesov-Šenčur 5285 ~am ZASTAVO 750, letnik I. s parno številko. Informacije flefonu 28-702 5286 kredit prodam VVV 1600 L li-la, registriran do junija 1980. a 7, Kranj, tel.: 24-842 5287 iam ZAPOROŽCA. letnik 38.000 km. Martelanc Vlado, ikova 11, Kranj 5288 rudam dobro ohranjeno ZASTA-750, letnik 1975. Tone Drstven-"sFinžarjeva 4, Lesce 5289 Prodam OPEL ASKONO 16 ali *ojam za kadeta. Jezerska e. 89, če .34/a, Škofja Loka 5297 Vodam dobro ohranjeno ZASVA-101. letnik 1976. Praprotno 13, a nad Škof jo Loko 5298 Vodam dobro ohranjeno in vzdr-ano ŠKODO 105 L, letnik 1977; v un vzamem tudi ZASTAVO 750. Ikon, Britof 99 5299 Veni prodani dobro ohranjeno DO IIO DL. letnik 1975. Kavs Oradnikova 85. Radovljica 5300 letnik Zamenjam ENOSOBNO STANOVANJE, 36 kv. metrov, s centralno, za trosobno. Telefon 25-4:J6 5349 Zaposleno dekle nujno rabi SOBO s kuhinjo in kopalnico v Kranju ali bližini Kranja. Oddati ponudbe pod Redno plačevanje 5350 Oddam sobo študentki. Telefon 21-852 I 5351 V najem vzamem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici, telefon: 21-539. ■ POSESTI limir. odam ZAPOROŽCA, registriranega do 14. januarja »—i.™, 26. Poljane 5301 Klemenčič, 5302 1971, s par-7. 1980. (X*) din. Kocjančič, Poljan-(0f ja Loka 5303 m JEEP. Grašič. Sr. Bitnje abnit« 5304 H EN A U LI 4 special. " Golnik Galičič, Predmost VVV 1500, rfmost 27. Poljane Tm AMI 8. letnik vilko, regiMtnran do 1 22 let lam 77 Gorice •>•> ' ZASTAVO /50. v.ltlr Kidričeva 28. Kranj 5306 ohranjeno 5305 letnik , prodani dobro o ^> Burgar Marija. K riže 90 AMI 8. letnik 1973. Teh l lira Moh<-■ki CY GUm. Kranj. L lica 1*1 l«Uj«. i Stavek: TK C.orenj Pijad^J« .' u k. združeno podjetje !f*.W oravi«. Uublj. ijudmkm prmvicm. i.;uo.,.rii, K0fti. Urjeva 2. - Naalov uredništva in •prava limtm: Kranj, Moše Pijadej* 1. _ Tekoči raCun pri SDK v Kra-Oju številka 51*00-603-3199» - j,.. lefoni: glmvni urednik, odgovorni urednik «" uprava 23-341, uredništvo 21-t*3!i> novinarji 21-HH0. malo-oglmani in naročniški oddelek 23-34i. — Naročnina: letna 32!i din polletna 175 din, cena r.n i številko v kolportati * dinarjev. - Oprošče-mo orotnrtnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. V Kranju prodam t rosobno STANOVANJE /. večjim vrtom, garažo in telefonom. Ponudbe |x>d Vseljivo 1.9.1979 5337 V lepem delu Kranja prodam TROSOBNO družinsko stanovanje z balkonom. Oddati ponudbe pod Stanovanje Kranj 5338 Iščem interesenta za skupen nakup MONTAŽNE HIŠE na Ban-talah. Oddati ponudbe peni Dogovor-solastništvo 5339 Ugodno prodam ENOSTANO-VANJSKO HIŠO z lepim vrtom in sončno lego blizu Golnika. Žagar. Letence 17, Golnik 5340 Poceni prodam POLOVICO HI ŠE, primerno za vikend, blizu Ljub-nega na Gorenjskem. Oddati ponudbe pod Vikend 5341 TROSOBNO. štiri leta staro stanovanje. 81. na Planini v Kranju, vseljivo drugo leto. prodam. Informacije po telefonu 064 25-212 5342 Kupim PARCELO, kmečko poslopje ali hišo do tretje faze do 15 km i/. Kranja. Cenjene ponudbe (Kidati pod Parcela 5:14:1 OBVESTILA ROLETE m ZALI ZIJK naročite Špilerpi. Gradnikova 9. Radovljica, telefon 064 75-610 4779 Za INŠTRUKTORJE A. B. C, K in D kategorije voznika motornih vozil, ki bodo koncem leta opravljali i/.pil i/, cestni) prometnih predpisov za podaljšanje niši ruktorskega dovoljenja za naslednja .1 leta. bo priredilo Združenje šoferjev in avto-mehanikov iz Tržiča v mesecu septembru tečaj i/, cestno prometnih .15.STRAN GLAS AERODROM LJUBLJ AN A-PU LA Kolektiv Brunarice Brnik VABI na piknik, ki bo v soboto, 7. julija 1979 s pričetkom ob 9. uri v Tihi dolini na Krvavcu. Za obiskovalce je pripravljen bogat program, s tekmovanjem v kegljanju na novo odprtem kegljišču pred brunarico. IZGUBLJENO 28. junija je bila izgubljena VREČKA s kopalnimi potrebščinami. Prosimo poštenega najditelja naj jo vrne. Hafner, Žabnica 68 5346 Izgubil sem denarnico z dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da vrne vsaj osebno izkaznico. Sesek Lovro, Kovačičeva 7. Kranj 5347 PAPAGAJ, star leto in pol, zelen, z obročkom, je pobegnil. Prosimo za informacije na telefon 28-604, Vodovodni stolp. Kranj 5348 Gostilna BENEDIK Stražišče — Kranj obvešča cenjene goste na spremembo telefonske številke 064 - 28-030 OSTALO Vabljeni.' predpisov. Tečaj bo ob petkih in sobotah od 17. do 20. ure in ob nedeljah od 8. do 11. ure. Tudi poklicni vozniki C kategorije, ki imajo pogoje in bi radi položili izpit za D kategorijo (avtobuse), se lahko na ta tečaj prijavijo, morajo pa dobiti zdravniško spričevalo, kar je obvezno pri praktični vožnji. Vse informacije daje in prijave sprejema tajnik in vodja tega tečaja Jože Goričan, Ročevnica 35, 64290 Tržič 5335 BARVANJE RADIATORJEV v kovinskih in ostalih emajlih s sušenjem v komorni peči. Cenjene stranke obveščam, da smo po krajšem remontu spet pričeli z delom. Zupan Peter, Kranj, Tekstilna 14, telefon 23-168 5336 Večja skupina mladih ( 18 do 24) privržencev veselega letovanja na morju, se odpravlja na letovanje in vabi družabno simpatično DEKLE, vesele narave, da se nam pridruži. Oddati ponudbe pod: 20. 7—4. 8. PRIREDITVE 5352 GASILSKO DRUŠTVO Štefanja gora priredi ob 25-letnici obstoja VELIKO VRTNO VESELICO v nedeljo, 8.julija, ob 14. uri. Igrajo TRGOVCI. Vabijo GASILCI! 5353 Vsako soboto ob 19. uri je PLES na KEGLJIŠČU SORA v Škofji Loki. Igra skupina UP. Vabljeni! 5332 GASILSKO DRUŠTVO BESNICA priredi v nedeljo, 8. julija 1979, ob 16. uri VRTNO VESELICO s kegljanjem za koštruna in bogatim srečelovom. Za zabavo bo poskrbel ansambel FANTJE IZ SELŠKE DOLINE. Prireditev v vsakem vremenu. Vabljeni! 5333 Se sprašujete, kam v nedeljo popoldne v tej vročini? Na prostorih Gorenjskega sejma boste v prijetni senci in ob dobri postrežbi vsako nedeljo od 17. do 22. ure poslušali glasbo ansamblov društva MODRINA in ob tem tudi zaplesali. Vsi mladi in malo manj mladi, ki si želite razvedrila in sprostitve, vabljeni! GOSTILNA pri LOVCU, Kopač-nica nad Hotavljami, priredi VRTNO VESELICO v nedeljo, 8. julija, s pričetkom ob 14. uri. Zabaval vas bo ansambel JURCEK. Vabljeni! 5334 OO ZSMS Naklo prireja v soboto, 7. 7. ob 19. uri in v nedeljo, 8. 7. ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO. Igra SELEKCIJA. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina m brata ANTONA COTELJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, mu podarili cvetje in vence ter ga v tako velikem številu spremili v njegov prerani grob. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom: Lojzu Erženu in Dragotu Lokarju ter kolektivu SGP Gorenjec za nudeno pomoč; kakor tudi g. župniku za pogrebni obred in pevcem za zapete žalost inke. Žalujoči: žena Helena, sin Tomaž, hčerka Majda, mama, brat in sestra Mošnje, 2. julija 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi nase drage mame, stare mame, prababice in tete FRANČIŠKE TRILAR Pavletove mame iz Drulovke se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji darovali cvetje in vence, nam izrekli sožalje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste jo med boleznijo obiskovali in ji pomagali. Posebna zahvala dr. Bajžlju za trud med njeno boleznijo in g. župniku iz Brega za lep pogrebni obred in poslovilne besede ter pevcem za zapete žalost inke. Vsem najlepša hvala! Žalujoči vsi njeni! Drulovka, 30. junija 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega moža, očeta in deda BOŽOTA VIDAKOVIČA kapetana J LA v pokoju se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi v najtežjih trenutkih stali ob strani in mi nudili pomoč. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali toliko vencev in cvetja. Posebej se zahvaljujem garniziji Kranj, pogrebnemu odboru KS Vodovodni stolp Kranj, zvezi borcev, ZRVS, vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem KŽK — TOZD Klavnica Kranj, trgovskemu podjetju Kokra Kranj in Projektivnemu podjetju Kranj ter družini Držak Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoča žena in vsi njegovi! Kranj. 2M. junija 1979 Vezi z domovino so vse bogatejše Nadaljevanje s 1. strani nes praznujemo dan borca, s katerim se spominjamo junaških časov, odpora v domovinski vojni, a Slovenija se je zmeraj bojevala ne le z orožjem v roki, za svoj narodni obstanek in slednjič zmagala,« je poudarila osrednja govornica Mira Mi-helič. Tudi letos je bil izseljeniški piknik obogaten s pestrim kulturnim programom. Med številnimi domačimi skupinami je nastopilo tudi več zabavnih orkestrov in glasbenih skupin naših rojakov ter delavcev, začasno zaposlenih v tujini: Veseli vandrovčki iz Toronta, Vikis iz Švedske, Cikaški harmonikarski klub, ansambla Jimija Borzna in Romana Posedija iz ZDA in folklorna skupina Ljubljana iz Essna. Za zabavo in ples pa je igral ansambel Lojzeta Slaka. Mira Mihelič, znana pisateljica je spregovorila v imenu častnega po krovitelja 24. izseljenskega piknika — republiške konference SZDL. mlajša generacija naših izseljencev, kar kaže, da se tradicija, povezana s slovenstvom, nadaljuje. »Pri tem pa lahko ugotovimo, da so bila slovenska izseljenska društva po svetu čvrsta opora svojim članom zlasti ob težkih trenutkih, toda kljub temu niso zapostavljala svojih vezi s starimi kraji ter ohranjevala običaje, pesem in kulturno dediščino matične domovine in prednikov,« je dejal Stane Kolman. »Kamorkoli ali kadarkoli ste vi ali vaši starši in stari starši odšli po svetu — vaše korenine so ostale tukaj, vaša zvestoba staremu kraju je ostala, vaša ljubezen do naše male in vendar velike Slovenije — velike zato, ker je kljub tisočletnemu zatiranju in potujce-vanju ostala slovenska zemlja. Da- Andrej Pavlovec je pozdravil zbrane v imenu organizacijskega odbora za izvedbo piknika in rojakom zaželel prijetni) snidenje s staro, a tako prenovljeno domovino. — Foto: F. Perdan 24. Izseljenski p 12 v škof jI LokL 60 let KPJ m Jm3 lz daljnega Chicaga je priš l Cikaški slovensni harmonikarski klub in požel navdušeno ploskanje zbranih rojakov, borcev in občanov. Foto: F. Perdan Domači fantje in dekleta so rojake sprejeli na Mestnem trgu.jim pripeli rdeče nageljne m jih na okrašenih vozovih odpeljali nu loški grad Šest parov konj /e bila prava zanimivost pikniku, saj jih vse redkeje vidimo na polju ali na cesti. — Foto: F. Perdan Med izseljenci je bilo tudi veliko naših zdomcev, predstavniki Porabskih Slo-vencev in s Škof jo Loko pobratene občine Sele na Koroškem. Med številnimi skupinami se je predstavila folklorna skupina Ljubljana iz Essna, ki združuje naše delavce, začasno zaposlene v tujini. — Foto: F. Perdan Pred 28. lesnim velesejmom v Celovcu Jugoslovanski razstavljavci dobro zastopani Celovški velesejem bo letos od 11. do 19. avgusta — Blizu 1600 razstavljavcev , od tega 51 iz Jugoslavije — Jugoslovanski dan na sejmu bo 15. avgusta — Vrsta demonstracij in posvetovanj — Strokovna ekskurzija tokrat v Slovenijo Sodelovanje med deželami na gospodarskih temeljih predstavlja celovški velesejem, ki je stalna oblika povezovanja med Jugoslavijo in Avstrijo oz. med Slovenijo in Koroško. Obe deželi si zato prizadevatia, da bi sejemsko sodelovanje še razširili in si s tem zagotovili celovitejšo ponudbo. Zaradi neposredne bližine je sejemska prireditev v središču Koroške zanimiva predvsem za Gorenjsko. Celovški lesni velesejem — letošnji bo že osemindvajseti po vrsti predstavlja eno najbolj kvalitetnih tovrstnih prireditev v Evropi, kar dokazuje tudi odziv razstavljavcev iz domala vsega sveta. Sodelovalo bo 809 domačih in 730 tujih razstavljavcev i/. Evrope, Azije in Severne Amerike, ki bodo na 10.1.000 kvadratnih metrih razstavne površine prikazali vse, kar zadeva les in lesne izdelke. Obiskovalci si bodo lahko ogledali celotno gozdarsko mehanizacijo, od raznovrstnih žag za podiranje in sekanje dreves do transport nih sredstev, kjer prevladujejo žično-žerjavne naprave in nakladal-ci. Ponudba slednjih ho večja kot kdajkoli dolsej, zato je letošnji lesni sejem že sedaj dobil vzdevek »evropski sejem nakladalcev■■«. Razstavljeni bodo tudi stroji za lupljenje in žaganje lesa. kot novost pa bodo predstavili gibljive dvojne tračne žage. Organizatorji velesejma pripravljajo tudi razstavo strojev za predelavo leva. lesne polizdelke in končne proizvode, kot so iverica, furnir, pohištvo in lesene montažne hiše. Jugoslavijo bo na celovški sejemski prireditvi zastopalo 51 razstavljavcev, predvsem lesne in gozdarske organizacije iz Slovenije in Hrvat ske. Večje delovne organizacije bodo svoje proizvode prikazovale samostojno, manjši lesni predelovalci pa v okviru skupnega jugoslovanskega paviljona. Jugoslavija bo torej letos prispevala velik delež k sejemski ponudbi, zato ji pripada tudi »jugoslovanski dan«, ki bo 15. agusta. 28. lesni velesejem v Celovcu bo spemljala cela vrsta spremljevalnih prireditev, še posebej pa velja DEŽURNI NOVINAR omeniti številne demonstracije in posvetovanja. V sodelovanju z različnimi proizvajalci žag bodo med sejmom sestavili posebno sejemsko žago, vseskozi pa bo delovala tudi sodobno urejena mizarska delavnica. Organizatorji načrtujejo med sejmom tudi več posvetovanj, ki bi povezala teorijo s prakso oz. vsakodnevne demonstracije z znanstvenimi spoznanji. Naslov letošnjega že desetega mednarodnega gozdarskega in lesnega simpozija je »Več uspeha z gojenjem gozdov«. Na njem bo ne* kaj izkušenj podal med drugimi tudi dr. Mlinšek iz Biotehnične fakultete v Ljubljani, kar je obenem tudi priznanje vsem slovenskim lesnim in gozdarskim strokovnjakom. Za udeležence simpozija bo organizirana ekskurzija, ki pa bo letos najvidnejše evropske znanstvenike in praktike s področja lesne industrije in gozdarstva popeljala v Slovenijo. Ogledali si bodo obširne pokljuške gozdove in druga območja, ki so »v lasti« Gozdnega gospodarstva Bled. Veliko si organizatorji 28. lesnega velesejma obetajo tudi od srečanja gozdarskih in lesnih delavcev ter strokovnjakov z vodji oddelkov za gozdove in okolje Komisije Evropske gospodarske skupnosti. Na »evropskem gozdarskem vrhu«, kot so že sedaj poimenovali avgustovsko srečanje, bo govora o izkoriščanju gozdov v Evropi v prihodnjih desetletjih ter o možnostih varčevanja energije Z lesom. Celovški lesni velesejem bo torej tudi letos zanimiv In vsekakor tudi živ. saj že podatek, da ga je lani obiskalo več kot 280 tisoč ljudi, pove dovolj. U. Zaplotnik KILOGRAMSKA VABILA Brez ustrezne delegatske informacije seveda ni ustreznega delegatskega dogovarjanja in odločanja. Informacije naj bi bile kratke m jedrnate, primerjalne, primerne skratka za slehernega, ki mora na seje v delegatske klopi. Žal pa še vedno dobivamo kilo gramska vabila in gradiva, posebno za skupščine vseh teh naših sisov in zborov. Ne maram zdaj komentirati, koliko to je in kako to ni razumljivo in jedrnato, predlagam le, da se ta gora gradiva vendarle vsaj za polovico skrči, brez slehernega naprezanja, da bi delali tako zaželene povzetke. Redno in praviloma beremo poročila le na eni strani ciklosti-ranega papirja, druga stran je vedno prazna. Čista resnica, da je stvar veliko bolj lična m prijetna in morebiti je prazna stran namenjena delegatovim opazkam, vendar trdim, da bi prihranili vsaj polovico papirja, ko bi brez vsake škode tiskali na obe strani. Pri vaši tajnici lahko poprašate, koliko poštnih znamk mora prilimati na tiste pol kilograma ali cel kilogram, ki bi ga z nekaj pameti lahko točno za polovico omejili. Če se smejete ob teh mojih inventivnih prebliskih in zamahujete z roko. da je čisto vseeno, tudi prav. Če vas bo preblisnilo, da sem čisto ta pravi Gorenje z vsemi skopuškimi ! lastnostmi, ki nam jih vsevprek pripisujejo, vaša stvar. Vsaj za pomislek pa mi bojo hvaležne tajnice, ki bodo ob sortiranju v kuverte sanjarile o manjših kupih . . . SMEJOCI MLADCI Tržič - Borci in aktivisti so pred dnevom borca obnavljali in urejali spominsko ploščo na Bistriški planini. Poleg so taborili mladi, v gozdni šoli so bili, najbrž, da bi se česa naučili. Morda so se res, le olike si niso prisvojili, kajti.. . Medtem ko so borci v prizade vanjih. da bi bila spominska plošča čimlepša, zagnano delali, so sv mladi gozdni šolarji na vse pretege smejali in norčevali. Bilo je skrajno mučno, prav nič hecno, ko je mladež kazala osle in kozle ... Borci sii upravičeno ogorčeni. Kakšna vzgoja! Kakšna mladina! Namesto, da bi mladi pristo pili in pomagali, so se izkazali kot nevzgojeni mulci in resnično: treba bi jim bilo ali jim je še vedno treba pošteno naviti ušesa.' Šenčurski lovci praznujejo Šenčur - Lovska družina Šenčur praznuje v teh dneh JO—letnico uspešnega delovanja. Ob tej priložnosti bodo lovci v soboto, 7. julija, ob 16 uri razvili tudi svoj prapor. Svečanost bo pod pokroviteljstvom Zveze lovskih družin Gorenjske pri lovski koči v H rast ju v bližini posestva KŽK. V primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo ob 10. uri oziroma prihodnjo soboto ob 16 uri. Veseli vandrovčki u Tonmta h pevk; Mor,,,, Ahačičcio imajo *eA* »tik* z domovino, soj praiy», da le '('ko lahko sledi,,, rovi o/ slovenske glasbe - F,,to: F Perdan tel.: 21-860 Nt karagua - lz te srednjeameii*k. držav«* m sporočili, <1h l<" "stalo (»r«-/. hra nt- več kot 100.000 ljudi Pričakujojo tudi da bo na neji kotim«*!-* odstopil diktator So-m>/h in s«- bo tako končala vojna s državi Ženeva - V Ženevo ž«- |>nhaja|o pri javc /n konferenca or-unincijf idruienih IMiradot O l>e|(im< ih Med prvimi so M pri |ovil« dežele luoovshaana Azija in atrutk« dežele Konftrtnci h«- i>o mčom 80 iuhja Altir - Ob obletnici /man*' alžirske revolucij« **<> hišnega lapora Iipuetili nekdaiiMK" predsednik« držav«' Ahmcda Sen Belo Z oblasti tO lin vrgli leta PH>.r> in s«- ud takrat ni ver pojavil v |Hvnosti Vreme - Metereologi im dOnea 11 ** |»«• vedujejo deloma sončno vreme in nevihte \ popoldanskem času Oh Jadranu l>" sončno vreme Ho pa *«• precej hladim Ki«*de na to, da smo sredi |><>lel|a TimIi temperatur« morje v nevvrnem Isdranu so m/.ke, medtem, ko se |e voda im inž nem Jadranu itegrvU u* '' Mopinj V 1. Bogataj