C0L03JEVE
iflFO^filACijE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE LETO XXI.	JANUAR 1992 [265560 Št. 1(224)
Ko bom velik, bom carinik na Kolpi
Čas neizmerno hitro teče, tako da so se dejstva, ki so se še do včeraj zdela utopija in je bil v naslovu naveden stavek celo predmet obtožnice v kazenskem postopku, danes že realnost. Zagreb, Beograd ... in vsa druga mesta, kjer smo ustanovili predstavništva, so danes tudi formalnopravno že tujina.
Bili bi zelo kratkovidni, če bi se zaradi političnih špetirov odrekli kateremkoli trgu, v katerega smo vlagali v preteklosti in ga poznamo. Roko na srce, ti trgi so bili tudi določena potuha glede doseganja kriterijev, ki jih zahteva razvito zahodno gospodarstvo. Za pravega gospodarstvenika je edini motiv gospodarjenja, ustvarjanje profita, zato nas ne zanima politično prepričanje našega gospodarskega partnerja.

Kljub našim pragmatičnim gledanjem in odgovornosti, ki jo čutimo do naših sodelavcev, so razmišljanja političnih struktur, od katerih je še vedno odvisen nadaljni obstoj na teh trgih, manj pragmatična. Realnost je včasih tudi težko razumljiva. Poizkuša se določene poslovne prostore fizično zapreti, sugerira se našim kupcem, da bi jih imela lastna država rajši, če bi se preusmerili na domačega proizvajalca, otežena je komunikacija in fizični pretok blaga v eno in drugo smer, itd.
Ob neizpodbitnem dejstvu, da se ta predstavništva nahajajo v tujini ter da njihove države obstoječe oblike organiziranosti ne dovoljujejo več, bo potrebno prav zaradi obstoja na teh trgih organizirati mešana podjetja, z našim ve-
činskim deležem, ob upoštevanju Zakona o tujih vlaganjih, povsod tam kjer je zaenkrat vsaj fizični pretok blaga možen. Začenjamo z ustanovitvijo mešanih podjetij na Hrvaškem..., sledilo pa bo preoblikovanje tudi drugih predstavništev. Seveda pa bo potrebno zaposlovanje tako kot v matičnem podjetju, tudi v teh mešanih podjetjih maksimalno racionalizirati.
Če je carinik na Kolpi danes dejstvo, si vsi skupaj želimo, da bi bila ta meja prav tako odprta, kot bo meja med sedanjimi državami že napovedane, pa rahlo odložene, zaradi Balkanskih zdrah in razpada sovjetskega imperija, združene Evrope.
J. T.
Zeleni kotiček
Vsak mesec sproti se sprašujemo ali je tale naš “Zvitorepec" vedno bolj sam sebi namen ali da si nekateri na njegovih straneh olajšujejo dušo ali je kolektivu (če se zaposlenim v Colorju dandanašnji še lahko tako reče), sploh še potreben. Ga ljudje preberejo, pregledajo, preletijo ali pa na hitro vržejo v koš?
Ne bi si rad prehitro odgovoril na to vprašanje, tudi puške še ne mislimo redni skrbniki prehitro vreči v koruzo.
Zato ven z EKOLOGIJO — zeleno, kako te ljubim, zeleno! od kopalnice do pisarne. Bodi moderen, in time, aktualen svež, politično neoporečen, v družbi leporečen, bodi zelen vsaj toliko, kot lovska bratovščina. Naj vas ti mali napotki za vsakdanji prodor v svet ne motijo: služijo pač prilagoditvi in posodobitvi, da ne omenim ažuriranosti našega glasila.
Z januarsko številko uveljavljamo novo rubriko z naslovom Zeleni kotiček.
Z roko v roki z našo mlado državo bomo zeleno zakoračili v Evropo, ki nas
čaka skoraj razgaljenih nedrj. Ta rubrika naj bo izziv tudi za vas, ki ste polni idej, kako na sončni strani dihati čistejši zrak, da o bio počutju na delovnem mestu ne govorimo.
Tako, da ne boste navalili vsi naenkrat, kajti razširitve številke še nimamo v bližnjem planu.
Za začetek naj vas na zeleno prebarva naš terene Andrej, nato pa ste na vrsti vi!
ef
Venček ekoloških
Vstopiti v Evropo, iti v korak z razvitim svetom in se znebiti spon balkanske slepe ulice ne pomeni le biti deležen nekaterih ugodnosti, ampak tudi veliko odgovornosti in obveznosti. Ena med njimi je vsekakor skrb za ekologijo, ohranitev in izboljšanje naravnega in bivalnega okolja, že zaradi nas samih in logov domačih, ne glede na Evropo in svet.
Color je na tem področju v nekaj preteklih letih zares ogromno naredil, predvsem znotraj tovarne ter v prid bližnjega okolja (lovilne deponije, separacija meteornih voda, reciklaža tehnološke vode in topil za pranje, čistilna naprava itd. itd.). To je bilo sploh predpogoj za obstoj podjetja spričo vse strožjih predpisov.
Kaj pa je bilo storjeno za širše in dalj-nje okolje?
Pri uporabnikih naših (in konkurenčnih) izdelkov gre za ogromne emisije hlapov organskih topil in razredčil v ozračje. Že površen pogled v sestavo premaznih sredstev pokaže, da vsebujejo impregnacije in lazure od 20—30% suhe snovi, lak lazure in laki od 30—50%, pigmentirane barve od 50—70%. Razlika od 100% so topila, ki gredo v zrak! Če ta faktor pomnožimo s tonažo navedenih skupin artiklov, pridemo do grozljivih letnih količin topil. Slednja ne le, da škodujejo okolju, temveč predstavljajo ogromne ekonomske izgube, saj naftni derivati niso ravno poceni! Samo v zapadnem delu Nemčije so naračunali, da spustijo v zrak čez 400.000 ton topil letno! Koliko pa še vsi ostali?!
Vsa ta topila pod vplivom UV-žarkov razpadajo v fotokemične oksidante, ki posredno vplivajo na nastanek smoga in so škodljiva sestavina odpadnih, pa tudi
meteornih voda in talnice. Topila sama v večjih lokalnih koncentracijah seveda neposredno škodujejo človeku, živim organizmom m rastlinam.
Kolikor z,	padnim svetom zaostajamo v tehr.	tkem, organizacijskem
in tržnem oziru vsaj za 10 let, smo imeli doslej to srečo (okolje pa škodo), da je capljala tudi zakonodaja. Toda predpisi se vse hitreje zaostrujejo, kot firma v samostojni državi ne moremo ostati imuni na določila in konvencije, za katere bomo odgovorni pred Evropo in svetom.
Veliko zapadnih držav vsakoletno z zakonom predpiše industrijam barv in lakov, zaščitnih sredstev za les, lepil ipd., za koliko % morajo znižati vsebnost org. topil v končnih izdelkih.
Tudi mi bomo do leta 2000 morali bistveno znižati uporabo org. topil, začenši kar takoj.
Rešitev je deloma v hitrejšem uvajanju hi-solid premazov (visok % suhe snovi), v industriji elektro- in katafo-retskih ter praškastih premazov, predvsem pa tako v široki potrošnji kot v industriji z rapidno ponudbo in uvajanjem vodorazredčljivih premazov.
V ta namen smo že leta 1985 trgu ponudili prvi artikel ekološkega ranga — lak lazuro AQUALES na bazi akrilne disperzije, namenjeno vsled zdravstvene neoporečnosti predvsem za barvanje notranjih stropnih in stenskih oblog iz smrekovega lesa. Vemo, da so te zajetne površine po uporabi klasičnih lazur sicer še tedne in mesece vztrajni oddajniki
smradu po topilih in alkidni smoli, sezona barvanja pa za razliko od AQUA-LES-a omejena izključno na poletne mesece. Poleg tega, da ni vnetljiv, AQUALES ni odvisen od letnih časov
—	v ogrevanih prostorih lahko z njim barvamo sredi zime, po delu zadošča le parminutno prezračevanje za izmenjavo ovlaženega zraka; drugi dan je povsem brez vonja. Na trgu se je doslej dobro uveljavil, količinski plasma je pač odvisen od skupne površine novogradenj v deželi, kajti notranje površine se ne obnavljajo pogostoma. Pri nas nima enakovrednega konkurenčnega proizvoda
—	do letos. “Virga“ je startala z večjim “pompom“ in komercialno obdelanim terenom, pač pa z neblestečo kvaliteto (predolgo sušenje, tanek film, smrad po alkidu, sporne odplake zaradi vsebnosti aminov), toda Belinka je hitro reagirala
—	letos bo “Virga“ v novi, akrilni preobleki!
Poleti smo dobili SINKOLIT UNI, notranjo disperzijsko barvo za zid, kot prvi produkt UNICOLOR mešalnega sistema. Poleg visoke pralnosti in pokriv-nosti se odlikuje z nestrupenimi pigmenti (Tikkurila), ki jo uvrščajo med okolju prijazne barve. Žal ta proizvod še do danes na trgu ni prav zaživel. Delen razlog je v prepočasnem prihajanju in razmeščanju mešalnih strojev po trgovinah, predvsem pa zaradi odločno previsoke cene SINKOLIT-a UNI. Zato imamo letos nalogo plasirati cenejši SINKOV AL UNI, poldisperzijsko ter v primerjavi s Hidrocolom bolj pralno zidno barvo, ki bo dosegljiva v 267 svetlejših tonih UNICOLOR barvne karte (vse A-baze).
Jeseni leta 1990 je razvojna pot prinesla novo ekološko pridobitev — EKOL 1 ažurni sistem z vodo razredčlji-vih premazov za zaščito in barvanje
stavbnega pohištva (impregnacijska la-zura in lak-lazura). Ker vemo, kakšen lokalni onesnaževalec je vsaka tovarna stavbnega pohištva, ter kolikšno potencialno po žarno-eksplozij sko nevarnost predstavljajo velike količine organskih topil v klasičnih premazih, bi moral Co-lor tudi industriji veliko agresivneje ponujati navedene vodne sisteme.
Za leto 1991 smo napovedali uvajanje AQUACOL (UNI) emajla, ki smo ga s strojem za UNICOLOR mešalni sistem prvič promovirali na MOS-u v Celju septembra ’91. AQUACOL je vsestransko uporaben emajl za zunaj in znotraj, za vse vrste ustrezno pripravljenih podlag (les, kovine, celo omet — npr. hodniki, hišni cokli ipd.). Zaradi ekoloških prednosti bo nadomestil smrdljive in vnetljive alki dne barve. Poleg 600 nians UNICOLOR sistema ter 140 po RAL-u bo za trgovine, ki niso opremljene z mešalnimi troji, dosegljiv še v 12 standardnih, intenzivnih tonih, kijih bo uporabnik lahko med seboj poljubno mešal. Žal doslej tudi AQUACOL še ni zaživel na širšem trgu, ker ga preprosto še ni na policah trgovin. Če se ozremo še po konkurenci — na -zapadu so tovrstni emajli znani že 10—15 let; pri nas je pred nekaj leti Helios-Domžale lansiral podoben emajl pod nazivom “Tesarol--akril“, ki pa je bil odločno preredek in kot tak ni mogel nadomestiti klasičnih alkidnih emajlov, zato ga trg ni sprejel.
Če gremo dalje — jeseni 1991 smo dobili še novega člana ekološke družine — EKOL lužilo, ki smo ga predstavili na sejmu “Narava & zdravje" oktobra ’91 na GR v Ljubljani. EKOL lužilo je barvita dopolnitev EKOL sistemu, pohištveni industriji, lahko se rabi kot barvna osnova pod AQUALES b.b. ali pod vodorazredčljiv parketni lak, čigar razvoj se preveša v sklepno fazo in naj
bi letos ugledal luč sveta pod nazivom AQUALIT (logično nadaljevanje AQUALES-a in AQUACOL-a).
Načrtujemo že tudi razvoj vodoraz-redčljivih temeljnih barv, predlakov, kitov za lopatico in brizganje, skratka vseh spremljajočih materialov s potrebno funkcionalno uporabnostjo, ki bodo v prid ekologiji pričeli nadomeščati klasične sisteme.
Kot vidimo, se je družina ekološko neoporečnih premazov v nekaj letih precej povečala. Ta trend bo nujno še poglabljati in širiti, saj ne gre za nikakršne modne muhe, temveč za kruto potrebo, razen tega pa tudi konkurenca ne spi. Belinka je prav tako na sejmu “Narava & zdravje" oktobra lani, poleg “popravljene" Virge predstavila barvit sistem vodorazredčljivih lazur in lak-la-zur, ki bodo sčasoma pričele nadomeščati ekološko vse manj ugodne klasične lazure, v njihovem primeru premaze BEL-sistema.
Prav je, da z novimi akcijami in reklamami skušamo izboljšati količinski plasma Le sola, ki znaša komaj 10% Belin kinega, vendar moramo enako agresivno uvajati ekološki trend, sicer nas lahko drugi prehitijo! Color je opravil pionirsko delo pri uvajanju AQUA-LES-a in bilo bi prav, da ostane vodilni na ekološkem planu!
Ko smo že pri plasmajih — mnoge med nami fascinira tonaža lazur, ki jih proda Belinka. Vendar pri Belinki ni nič manj fascinantno razmerje med številom artiklov (ki se dajo prešteti na prste) s številom ljudi iz razvoja in prodaje, ki strežejo plasmaju teh artiklov. To je evidenčno na vsakem sejmu pri Belinkinem “štandu". Pa je koga že obšla misel, da razmerje človek/artikel, ki je v primerjavi z Belinko za naše ljudi iz pristojnih referatov mnogo bolj obremenilno, tudi botruje plasmaju naših lazur? Je zgolj slučajna Murphyjevska primerjava Colorja z Belinko: plasmaji lazur so obratno sorazmerni debelini cenikov (beri: številom artiklov)?! Res je, da smo v danih razmerah prisiljeni voditi restriktivno kadrovsko politiko. Toda, dokler takšno stanje traja, moramo vseeno dovoliti opazko, da en konj ne more hkrati vleči treh voz, ne da bi to vplivalo na hitrost naveze kot nenazadnje na zdravje konja.
Morebiti je tudi v tem razlog za zamujanje novih programov (AQUA-COL), ter se včasih srečujemo z nekakšnim odporom v obliki čudnih vprašanj, kot naprimer:
nadaljevanje na 4. strani
Venček ekoloških
nadaljevanje s 3. strani
“Zakaj pa so te novotarije sploh potrebne?", ali pa:
“ Ježeš, kdo bo pa to kupil, če tega še pozna ne?“.
Odgovor na prvo vprašanje je podan že uvodoma, ob žalostnem dejstvu, da so potrošniki čestokrat bolj osveščeni od nas samih. Z drugim vprašanjem je pač tako, da za dober plasma ne zadošča samo prodajno administriranje, temveč je treba uganjati nenehno obveščanje potrošnikov potom javnih občil, oglaševanja, reklam, sejmov, seminarjev, prodajno-promocijskih akcij in še vse kaj drugega. Resda zadnja leta to vse intenzivneje počnemo, vendar prav zaradi številnosti artiklov in razdrobljenosti široke potrošnje postajamo za ta del kadrovsko prešibki, tako da primerjava s konjem in vozmi absolutno drži. Kaj pa posledice?
Poglejmo naprimer zamujanje EKO--programa, posebno AQUACOL-a:
Pred časom je bila podana usmeritev, naj prav široka potrošnja nadomesti splošen izpad plasmaja. Vendar ima ta usmeritev lepotno napako — ne upošteva zakonitosti letnih časov. Nizke temperature in padavine v novembru, decembru, januarju in februarju ne dopuščajo zunanjih del v široki potrošnji in gradbeništvu, ne glede na vrsto premaza (izjema bi bil COLOFAS na suhi podlagi). Dalje, povsem je stagnirala družbena stanovanjska izgradnja, kjer se je dalo v še nenaseljenih, toda zastekljenih in ogrevanih objektih finalizi-rati vrata in podboje, zidove, strope, parkete itd. tudi pozimi. V že naseljenih hišah in stanovanjih zaradi smradu in požarne varnosti ni možna uporaba nobenih premazov na bazi org. topil (al-kidne barve in lazure, nitro in dvo-komp. laki), ker si sredi zime ne moremo privoščiti dolgotrajnega prezračevanja. Toda, glej zlomka, v obljudenem in ogrevanem stanovanju ali delavnici lahko sredi zime barvamo z vsemi tipi vodorazredčljivih barv! Zagotoviti je treba le primerno temperaturo tako zraka kot predvsem podlage, kajti voda zmrzuje, po barvanju pa zadošča le kratkotrajna prezračitev “na stežaj", toliko da ne zarosijo stekla. In prav zdaj, ob pravočasni reklami, bi bile na policah trgovin dobrodošle vse “vodne" barve, ne samo AQUALES!
Bodi dovolj — upam, da sem s tem prispevkom vsaj malo pripomogel k ekološki osveščenosti, kot povzetek vsega pa podajam še “verzirano" predstavitev naše družine okolju prijaznih izdel-
*
Zdravju mile barve so na bazi vode; za vas proizvaja jih COLOR — Medvode.
Vso toplino doma ti pričara les; če rad zdravo dihaš, daj gor’ AQUALES!
*
Vonja nafte z glavoboli ni pri barvanju z EKOL-i, impregnacijo — barvilom, z lazuro in lužilom.
AQUALIT — čeprav “na vodi" — — vsak po njemu lahko hodi. Čudite se — kaj — že spet?
To nov lak je za parket!
kov. Mimogrede — takšna predstavitev nam kot reklama ne bi delala sramote tudi v kakem manj lokalnem časopisu kot so CI, sporočilo med vrsticami pa je v bistvu ogrodje za kak bodoči reklamni scenarij. Avtorske pravice pridržane!
*
UNI barve za na zid SINKOV AL in SINKOLIT zdrave kot medikamenti v njih so nestrupen’ pigmenti!
*
AQUACOL je pravi vrag —
— koTkor zmore, sploh ni drag; za kovine, les, omet, z njim prebarvaš celi svet!
*
Nauk pozabljivcem bodi: čopič koj operi v vodi!
Suh premaz je pralen grozno in kasneje bo prepozno!
*
Razredčilo vsem je voda, ki priteče iz vodovoda. Ne gorijo, ne smrdijo, urno prav zares sušijo.
Oplesk brez vonja — ta lastnost epohalna je novost: v toplem stanovanju z njimi barvamo lahko pozimi!
Si zahteven? Ne zamudi, ker SISTEM MEŠALNI nudi: Kreativcem tisoč šans —
— zbor UNICOLOR nians.
*
Zdravju mile barve so na bazi vode; za vas proizvaja jih COLOR Medvode.
A. G.
Vogel, Vogel, Vogel
e e e
Vogel je smučarski center, ki je poznan mnogim, pa vendar so med nami tudi taki, ki jim tega prečudovitega kraja še ni uspelo obiskati.
V	neposredni bližini Ski hotela imamo brunarico s tridesetimi ležišči, dvema kuhinjama, z dnevno sobo z radiom in televizijo.
Dom smo kupili leta 1966 in ga nato v naslednjih letih adaptirali, dograjena je bila dnevna soba in kuhinja, napeljali smo centralno kurjavo.
V	vseh teh letih je ostal dom lepo vzdrževan s pomočjo športnega društva Color in posameznikov. Vsa pohvala velja g. Gostiču, g. Štruklju in g. Nar-doniju, ki so vložili veliko volje in prostega časa, da smo se delavci lepo počutili v tem domu in okoli njega.
Možnost letovanja imajo ljubitelji smučanja v zimskem času, v poletnem obdobju pa lahko pridejo na račun ljubitelji čistega zraka, miru in planinstva željni.
V	lanskem letu je bil dom lepo obiskan tudi poleti, saj so bile možnosti za oddih na morju slabše.
Na razpolago imamo trinajst letnih kart, ki omogočajo cenejše letovanje v zimskem, kakor tudi v letnem času. Karte so na razpolago pri Jenko Urški po ceni 150 SLT na dan za domače in 300 SLT na dan za tuje goste.
Vsako leto izvedemo po eno akcijo čiščenja in akcijo večjih vzdrževalnih del. V lanskem letu smo prepleskali zunanji del brunarice z lesolom, pripeljali kurilno olje, očistili okolico, tako da je dom pričakal zimo lepo vzdrževan.
Izkoristili bi to priložnost, da vas obiskovalce opozorim na racionalno porabo “vode", saj se deževnice ne nateče toliko, da bi zadostovalo za celo sezono.
Ob pomanjkanju nam vodo dovažajo iz doline s pomočjo rezervoarja, ki je montiran na podnožju gondole. S tem prevozom pa nam stroške bivanja v domu močno poveča.
V	domu imamo v zimskem času “dežurnega", ki skrbi za popis, evidenco, red in disciplino in tako za boljše počutje obiskovalcev.
Vogel nekateri obiskujemo že od vsega začetka. Tu smo se naučili veščin smučanja, športno društvo je organiziralo tekmovanja in smučarske tečaje. Spoznali smo veliko novih prijateljev in upam si trditi, navezali tudi poslovne stike, pripomogli k uspešnejšemu poslo-
vanju z našimi partnerji.
Ker nas v bodoče čakajo še težji časi si prizadevajmo, da z redom in skrom-
nostjo, s samodisciplino obdržimo “dom" takšen kot je in čez leta bomo to cenili.
Razpored dežurnih na VOGLU
Petaci Anica Kristan Marko Ažman Marko Gostič Jože Košir Domin Merjasec Jernej Rupnik Andrej
15.2.	— 22. 2. 1992 22. 2. — 29. 2. 1992
29.2,	— 7.3. 1992 7. 3. —14. 3. 1992
14. 3. —21.3. 1992 21. 3.-28. 3. 1992 28. 3,— 3.4. 1992
Novoletno srečanje upokojencev in ogled nove
sinteze
Fotoreporterjevo oko je zabeležilo nekaj utrinkov na novoletnem srečanju upokojencev v gostilni Mihovec in ogledu nove sinteze v obratu Preska.
• • •
Nekaj o dohodnini
Skoraj ni dneva, da o tem dacarskem bav-bavu ne bi pisalo slovensko časopisje ali se govorilo po radiu ali televiziji.
Dohodnina je pač novost, ki jo prinaša temeljita reforma davčnega sistema. Dosedanji je bil izredno zapleten, v vsej nepreglednosti še neučinkovit, neenakopraven, neenoten in s tem nepravičen. Težave je povzročal tako davkoplačevalcem kot državi.
Z dohodnino so odpravljene samoupravne javne finance in se prihaja na sistem, ki velja v zahodni Evropi in ZDA. Kako bo vse skupaj zaživelo v praksi, se bo pokazalo v letošnjem letu, ko bodo davčne uprave prvič dohodnino dokončno obračunale po novosprejetih predpisih.
Zavezanec za plačilo dohodnine za leto 1991 je vsak državljan, ki je imel v tem letu kakršnekoli prejemke, torej bodo med zavezanci vsi Slovenci in tuji državljani, ki živijo v državi Sloveniji. 31. 3. 1992 je rok, do katerega se mora davčni upravi dostaviti NAPOVED za odmero dohodnine’. Vsak zavezanec bo obrazec izpolnil na podlagi lastnih evidenc in podatkov, ki jih bo prejel od izplačevalcev raznih prejemkov. Tako bo podjetje, kjer smo zaposleni vsakega posebej pisno obvestilo o višini njegovega zaslužka v preteklem letu, plačani
akontaciji davka, regresa in prispevkov. Prav tako bodo podatke o višini prejete pokojnine in akontacij dohodnine prejeli tudi upokojenci.
Zakon predvideva vrsto olajšav, ki jih bo mogoče uveljaviti ob napovedi in si na tak način znižati osnovo za odmero dohodnine. Teh olajšav je veliko, zato bi opozoril samo na najpomembnejšo, to je na olajšavo, ki jo bodo koristili tisti, ki morajo skrbeti za nepreskrbljene družinske člane.
Na podlagi posebne izjave (iz leta 1991) o vzdrževanih družinskih članih jim je izplačevalec osebnega dohodka (ali pokojnin) sorazmerno zmanjšal akontacijo dohodnine. Posebno izjavo o vzdrževanih članih bo treba podpisati tudi letos in jo najkasneje do 14. 2.1992 dostaviti kadrovski službi.
Za večino delavcev v državi Sloveniji, ki poleg “plače" ne ustvarjajo drugih dohodkov, dokončen izračun dohodnine ne bo predstavljal večjega problema, najbrž ne bo presegal zneska akontacij, zahtevnejšo napoved in najbrž precej davka pa bodo plačali tisti državljani, ki so na dovoljen način v preteklem letu prejeli več različnih dohodkov.
P. J.
KAŽIPOTI, o.o.,
podjetje za turizem, trgovino, gostinstvo, zastopanje prostočasne dejavnosti
Cesta komandanta Staneta 1, 61215 Medvode, tel.: 061/612-771
Agencija KAŽIPOTI organizira:
vsako soboto in nedeljo SMUČANJE NA ZATRNIKU!
Cena: otroci	600 SLT/dan
odrasli	700 SLT/dan
(v ceno je vključeno: prevoz, smučarska karta in organizacija)
Odhodi: 8.00 — Hala Tivoli, 8.05 — Emona center, 8.10 — Šentvid, 8.20 — Medvode
Prihod v Ljubljano okoli 17.00 ure.
Prijave VSAK DAN (razen sobote in nedelje) od 8.00 do 16.00!
STARŠI! Zaupajte nam svoje otroke, zanje bo organizirano
posebno spremstvo!
Nagradna križanka Žreb je odločil
SESTAVIL:
SB
SE5AJ.ee,
PoDoBEAV
2I0AF/
AA/r.ptifB,
RmJUJinc
LAiio v ITUUI
SO ss
■pftAVli.0,
FU-EbPlS,
MEtLiuO
DOfoi>£TTI
£AlTAWO
SFAiKATI
A/O V/ SA-b
kAJMAN
P3RQA)./
<ATM-CWi5I
KAg2.lU.AT.
ftOSfJ-J
^/M>€LbAv
OKCASMI
G,an
>EMUEVI(>
tftAHIC
SfAT.PCOATVj
Jv^bA
ODlU
&LhvN I StEvmm.
HAT £ H at K&roKIc
LuOoiFovO
ŠTEVILO
rtEM&U
SLAD
GL.MESTO IHDIANf
OA\
STQOltow
delo
FOSFoa
CUBlŠUA
NPE>A
Lfti STALNI AGM&at koo&l. 08LIU.F
DdA&O
tlVILO
HeiaA
&SJ.06.US.
A/ObTOvA
feMaltA
/C6 ANA
5ENUA
POMfMB.
ZAČIMBA
6O051U
ags čaN
gD»A6D
LEE
HCvftŠILl
PETDlOL
=066 Ek-
otovdoe
jvmo
TALI Sovg
tuaca
VETtO-V
SAreaikl
DESETO
STUNOSUAM
OECEUE
HAT6.IJ
WONSltl
PENAH
«ČUUA
ABfCEOe
GL. MESTO WO)A KANTONA MoGAO
ISKALKA
TuaNEit
$?SWSSSMOT5SSmS$S$i$
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada QUARTZ BUDILKA
2.	nagrada MAJICA COLOR
3.	nagrada AVTO SPRAV
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v kadrovsko-splošni sektor z oznako “Nagradna križanka".
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. februarja 1992. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!
COLORJEVE INFORMACIJE izdaja organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 900 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, France Erman, Milena Kržin, (odgovorna urednica), Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik. Fotografije Franci Rozman. Razmnoževanje PLEŠKO, Ljubljana. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
mmmmmmmmmmms.
V decembrski številki našega glasila smo objavili nagradno križanko in zanjo prejeli 53 rešitev. Komisija v sestavi Tatjana Kozamernik, Tadeja Jamnik in Brane Škulj je opravila žrebanje razpisanih nagrad. Žreb je odločil, da prejme prvo nagrado — Colorjev kombinezon Marjata Čarman, drugo nagrado — stensko uro Color Izidor Traven, tretjo nagrado — veliko brisačo Color pa Mo-mir Savovič.
Izžrebanci lahko nagrade prevzamejo v kadrovsko-splošnem sektorju.
Čestitamo!