POSTNINA PLAČANAV GOTOVINI S MUT FAStZMU-SVOBODO NARODU! VSEBINA: Osnutek Ustave LRS — 67 obletnica Stalinovega rojstva — Kaj je dolžnost obiskova.ke otrok — Se še da kaj udarniškega izsiliti — Šešče in Tešovo imata vodovod — Ustava LRS — Življenje Maksima Gorkega — Poročilo o delu okrožnega socialnega fonda — Pišejo nam GLASILO OKROŽNEGA ODBORA OF C&LJE - IZHAJA V^AKO SOBOTO Osnutek Ustave Ljudske Republike Slovenije Vlada LRS je v zakonitem loku predložila Predsedstvu ustavodajne skupščine svoj osnutek ustave. Ustavodajni cdbor je pričel z razpravo in bo izročil predlog ustave v končni pretres in izglasovanje skupščini, ko se bo ta sestala na prihodnje zasedanje. Istočasno s pr'četkom razprave daje vlada svoj ustavodajni predlog v razpravo državljanom L_,S. Ko stoji slovensko ljudstvo pred eno najvažnejš h svoj h nalog, da namreč po dolgih stoletjih svoja težke suženjske zgodovine in borbe za svoj narodni obstoj pretresa in sklepa o ustavi, s katero dovršuje temeljno zgradbo svoje državnosti, se zaveda osnovnega dejstva, ki mu je to omogočijo. Danes sleherni naš pošten in zaveden delovni človek ve da je bila narodno osvobodilna borba tis la, ki je pisala našo uslavo, da so pridobitve domovinska vojne temeljne točke te ustave in da bodo vsa njena določila izraz našega resničnega stanja, na katerega more z golo vos jo in zaupanjem v bodočnost opreti delovno ljudstvo svoj bodoči razvoj. Slovensko ljudstvo si je v družbi z ostalimi ju^os ovanskimi narodi s krvjo priborilo vse pravice in osnove, ki j.h bo zapisalo v pos.mzzna določila svojega temeljnega zakona. Slovensko ljudstvo ve, da je njegova naloga le ta, da tis lo živo uslavo, ki ss je pisala v misi h in srcih borečih se slovenskih ljudi od .Ml <*alje, jvv«?»* v p':s-i la'ion. ki bo potrjen od vihovnega in zakonitega organa naše oblasti. Jugoslovanski narodi so z mečem pretrgali svojo preteklo zgodovinsko pot, ki jih je ukle-nila v gmotno odvisnost izkonščeval-skih plasti in v duhovno sužnost. Na tej zgodovinski prekrelniei so jujoslovanski narodi enkrat za vse.ej zavrn li slaro obliko in vsebino države in zavrgli stari družbeni red, ter v borLi s tujerodnimi okupatorji in domačini reakcionarnimi izdajalci, opofum'jeni in nas'onjeni na veliko domovino svobodnih sovjetsk h narodov, skovali bratstvo in enakost, si ustvarili novo domovino in položili temelje novemu političnemu in družbenemu redu, v katerem je oba st v rt.k_h delovnega človeka. Že sredi velike domovinske vojne so se jugoslovanski narodi po svoj h izvolje-n.h delegatih 29. novembra 1943 odločili za federativno ureditev svoje skupne države in istočasno prinesli kot prvi parlament nove demokratične in federativne Jugoslavije zgodovinske odločitve, ki so vsem njenim narodom prvič v zgodovini prizna.e in zagotovile samostojnost in enakopravnost. Jugoslavija je kot svobodna domovina svobodnih narodov stopila v zgodovino kot nov, močan, progresivni faktor. Kakor je bila nacionalna osvoboditev, bratstvo in enotnost demokratični državni in družbeni red ter pot doslednega in progresivnega razvoja osnova boja in graditve oblasti v domovinski vojni, tako so ostala ta našela tudi osnova vsega bodočega državnega in družbenega življenja v svobodi. Pred letom dni je slovenski narod skupno s svojimi bratsk mi narodi razpravljal in po svojih zastopnikih sprejel ustavo FLRJ. V to ustavo so jujoslovan-ski narodi zapisali vse svoje skupne pridobitve naradno-osvobodilne borbe 'in potrdili tista obča načela naše državne, politične družbene in gospodarske ureditve, ki so in morajo biti skupna tako zvezni državi, kakor vsem njenim republikam, delovnemu ljudstvu Jugoslavije kot celoti in slehernemu delovnemu človeku v vsaki republiki posebej, Z volitvami v ustavodajno skupščino FLRJ, z javno razpravo o zvezni ustavi, ter z glasovanjem slovenskih zastopnikov v obeh domovih zvezne skupščine je tedaj slovenski narod v osnovah svoje ustave že izrekel svojo premišljeno in dokončno besedo. Zato je samo po sebi umevno, da vsebujejo osnutki vseh ostalih ustav jugoslovank h narodov, vsa i s ta temeljna načela, ki so zapisana v zvezni ustavi. Vse revolucionarne spremembe, z razliko od prejšnjega stanja, tako v pogledu nosilca oblasti, v pogledu socialno-go-spodarske strukture, v pogledu odnosov naših narodov do zvezne države in v pogledu njihovih medsebojnih odnosov, so Umslj naše ustave tako, kakor so temelj naše skupne jugoslovanske ustave Zaradi tega ne stoji danes slovensko ljudstvo ! in njegovo vrhovno predstavn štvo pred novo in težko nalogo, ko pripravlja svojo ustavo, ker mu spričo že izvojevanlh in zapisanih skupnih ustavnih določil, ostaja le ta veliki in častna naloga, da kot suveren narod vse to v svoji lastni ustavi potrdi to dejstvo pa v ničemer ne zmanjšuje zgodovinskega pomena sprejetja lastne ustave, ampak ga nasprotno povečuje. Slovenski narod potijuje s svojo ustavo ie načela kot samostojen in enakopraven narod, kot narod, ki je s pra- i vico samoodločbe pristal na državno zve- i zo z ostalimi jugoslovanskimi narodi in to prav na osnovi enotnih pogledov v državnih, političn'h družbenih in gospodarskih stvareh, ki 50 se izkristalizirali v osvobodilni borbi in ki predstavljajo resnično in neomajno vez med jugoslovan-sk ml narodi. Kakor ni imela zvezna ustava tako «imi tté' -is- .»-e.'jf'j ižka a'!r.v» nekega programskega karakterja. Ne govori o stvareh, ki bodo, o stvareh, ki naj se tako in tako urede Ne! Naša ustava pravno formulira dejansko stanje, ugotavlja izvršene spremembe v politično družbeni strukturi našega življenja, u o-tavlja, d . so načela resnične ljudske demokracije uveljavljena v našem javr.em življenju in pove, da je dognana volja ljudstva, da je povratek nazaj nemogoč. Naš osnutek ustave je tedaj stvar/ii izraz resničnega položaja na Slovenskem, izraz dosežene stopnje našega razvoja tako v pogledu naše lastne rasti kakor sožitja z ostal'ml jugoslovanskimi narodi. Tak značaj pa seveda ne jem je ustavi njenega ustvarjalnega pomena, pomena v smislu perspektivnega razvoja, ki ga daje naš osnovni zakon prav na podlagi dosežene stopnje. S tem, da podpira gotove družbene pridobitve, da določa organizacijske oblike in da precizira odnose med posameznimi organi, postaja naša ustava močno orožje v rokah delovnega ljudstva in s tem poroštvo razvoja v progresivno smer. Leto dni ustvarjalnega dela, ki so ga jugoslovanski narodi doprinesli po sprejetju ustave, kaže vso njeno upravičenost. Ta doba nam dokazuje, da je bilo z zvezno uslavo potrjeno tisto resnično dejansko stanje, ki je najbolj ustrezalo interesom delovnega ljudstva. Zato je bila tako pri krojitvi naše ustave kakor pri naših najvažnejših zakonih enodušnost vseh jugoslovanskih narodov in vsega delovnega ljudstva. V deželah, kjer prevladuje globoka družbena protislovja, kjer se na eni strani šele zbirajo napredne sile z namenom, da si pribore ustrezajoč ustavni okvir, ia kjer proti njim stoje sile reakcije, ki se krčevito drže na oblasti in ki branijo svoj reakcionarni ustavni red, je borba za naprednejšo ustavo težavna stvar. Pri nas, ko je bil med narodno-osvobodilno borbo zrušen stari red, si je ljudstvo moglo postaviti tako ustavo, s katero je konstatiralo pridobitve svoje domovinske vojne in si zagotovilo razvoj v izključno svojo korist. Slovensko ljudstvo bo v svoji ustavi poudarilo predvsem tisto pridobitev, ki je bila zanj v toku domovinske vojne in ki je še danes odločilnega pomena, uzakonilo bo svojo svobodno združitev z ostalimi jugoslovanskimi narodi v zvez- no državo FLRJ. Poudarilo bo, da je bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov osnova našega sožitja in porok naše bodočnosti. Kakor je to storila naša zvezna država v svoji ustavi za vse narode, tako bo vsak od naših narodov uzakonil v svoji ustavi te osnovne tema je naše pridobitve in našega bodočega življenja. Zato ni in ne bo slovenski narod nikdar pozabil reš Ine^a gesla svojega nacionalnega boja in ed nih resničnih osnov svoje lastne državnosti in občega razvoja, ki se odražajo prav v dej-slvu skupne zvezne države jugoslovanskih narodov ter nj h bratstva in enotnosti, Zato je in bo tako v odnosih do naše zvezne države, v odnosih do jugoslovanskih narodov in nj.hovih repub ik, v pogledu izenačenja pravic vseh ju^o-slovansk.h narodov na teritoriju naše republike dejstvo takega bratstva in enotnosti vedno in povsod poudarjeno. Ta ustavna določila postavlja slovensko ljudstvo v svoj osnovni zakon kot sureien, samostojen in enakopraven narod Kot tak tudi izvršuje samostojno vse pravice, ki mu jih določa ustava. Prenesel pa je na svojo zvezno državo gotove posle zaradi ekonomske, politične in vzajemne pomoči in sodelovanja, kakor tudi zaradi skupne obrambe narodne svobode in neodvisnosti. Enotnost slovensk'h ljudskih množic v borbi pioti tuj'm zavojevalcem in proti dem či rejkc.ji je ust v «ria resnično .juuSikj oblast delovnega č oveka. To er.oinost je v narodno-csvobodilni borbi, je v prvi dobi n.še svobode in bo v vsej bodočnosti čuvalo slovensko ljudstvo kot svojo pridobitev in kot stvarni pogoj resnične demokracije. Zato bo naše ljudstvo pri razpravi o naši ustavi imelo pred očmi pomembno dejstvo naše enotnosti in' bo tako kot je v preteklosti, budno pazilo, da ne bodo ostanki reakcionarnih klik, sovražniki naše enotnosti kjer koli in kakor koli zasajali spora, med naše delovne množice. Poleg omenjenih osnov, izhajaočih iz . pridobitev narodno-csvobodilne vojne, bo niša slovenska ustava, skladno z zvezno ustavo, uzakonila pr dobitve ekonomskega značaja Te tvorijo podlago niše ljudske demokracije in so po.ok gospodarskega razvoja naše ljudske države. Dejstvo, da je danes državna lastnina ljudska lastnina, omogoča oblasti uresničevati našo demokratično poltično in družbeno ureditev in našo državno organizacijo. Garancije, ki jih danes daje ustava delovnemu ljudstvu, delavcu, kmetu in delovnemu inteligentu tako v pogledu nj.hove udeležbe na oblasti in državni upravi, v političnem udejstvovanju, organizaciji dela, kakor v pogledu nj.hove zaščite, so danes ustvarijlve prav zato, ker državni sektor obče ljudske imovine omogoča realizacijo takega ljudskega demokratičnega programa. Cbveza ljudske oblasti, da podpira sindikalne organizacije in zadružništvo, je dokaz resnične ljudske politike. Pri taki politiki bo imel tudi delovni privatni gospodarski sektor vso možnost svojega obstoja in dostojnega živi jen ja. Kakor je smatrala vlada Ljudske republike Slovenije za svojo dolžnost, da je izročila osnutek ustave v javno d'sku-sijo, tako smatra zay svojo dolžnost tudi to, da pozove slehernega državljana, da se seznani s tem osnutkom, da pri diskusiji sodeluje in da svoje mnenje sporoči ustavodajnemu odboru bodisi sam ali po svojih ljudskih zastopnikih Ustava je stvar ljudstva, ker z odločilnim, pravnim dejanjem ugotavlja stopnjo svojega razvoja in polaga temelje bodoči njegovi življenjski poti, zato je prav, da ljudstvo o njej razmišlja, razpravlja in pove svojo sodbo. PREDSEDSTVO VLADE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE | Oi 67 letnici rojstva Josipa V. Stalina 21. decembra Ì946 je dopolnil tov. Stalin, predsednik Sveta ljudskih komisarjev Zveze sovjetskih socialističnih republik 67. leto svojega življenja. Ta dogodek so praznova.i sovjetski naredi, praznovalo pa ga je tudi vse delovno ljudstvo celega sveta. Josip Visarionovič Stalin se je rodil 21 decembra 1879 v mestu Gori v Gruziji. Njegov oče je bil delavec, po poreklu s kmetov. Kom^j 15 let star se je Stalin pridružil revo ucionarnemu gibanju. Vse od rane mladosti je bilo njegovo življenje posvečeno delu za zgraditev močne in zmagovite Sovjetske zveze, prve države na svetu, kjer je dobi o delovno ljudstvo oblast v svoje roke, države, ki je razbila in uničila hitlerjevski fašizem. Veliko delo, kateremu je posvetil vso svojo genialnost, vse svoje sile, je reši o tudi našo domovino, naše jugoslovansko ljudstvo, da nismo tla- čani vseh mogočih imperialistcv, da inumo danes resnično neodvisno državo, v kateri ima s:mo ljudstvo v rokth vso oblast. Generalis m Stalin nem je s svojim dele m in s svojo borbo ne samo pokazal, ampak tudi omogočil pot v novo gospodarsko življenje, kjer ne bo več izkoriščanja človeka po človeku. Molčim Gorki o Stalinu »Neprestano in zmeraj hitreje raste v svetu pomen Josipa Stal'na, človeka, ki si je najgloblje prisvojil silo in pogum svojega učitelja in tovariša in ga že 10 let vredno nadomešča na najtežjem mestu voditelja partije. On je globlje od vseh drugih spoznal: resnično in neomajno revo-lucionarno-ustvarjalna je lahko semo resnična in čisto proletarska, premočrtna sila, ki jo je odkril in navdahnil Lenin. Čudovito organizirana volja, prodorni razum velikega teoretika, pogumiost nadarjenega gospodarja, intuicija resničnega revolucionarja, ki zna natanko razbirati zapletene človeške lastnosti, vzgaja najbo jše izmed teh lastnosti ter se brezobzirno bori proti onim, ki ovirajo dober razvoj do skrajne višine — vse to ga je postavilo na Leninovo mesto.« 1D34. »V-: je'o •1 ?:ve'l bc-'i: re v h]f- visoka r'u železna volja njegovega voditelja Josipa Stalina za vse večne čase osvobajata človeka od preleklih navad in predsodkov preteklosti.« 11)35. Slovensko ljudstvo bo sodelovalo pri izgradnji Vstave s i oje ljudske republike V teh dneh bo pričelo slovensko ljudstvo razpravljati o osnutku Ustave LR Slovenije. To je ena izmed najvažnejš h njegovih nalog, da po dolgih stoletjih svoje težke suženjske zgodovine in borbe za svoj narodni obstoj pretresa in skiepa o ustavi, s katero se dovršuje temeljna zgradba slovenske državnosti v okviru FLRJ. Pri tem se bo naše ljudstvo zavedalo, da je bila narodno-osvobodilna borba tista, ki je pisala ustavo in da so prav pridobitve domovinske vojne njene temeljne točke kakor trdi, da bodo vsa določila izraz resničnega stanja, na katerega mora delovno ljudstvo z gotovostjo in z zaupanjem v bodočnost opreti svoj bodoči razvoj. Dolžnost vsakega državljana je, da se seznani s tem osnutkom, da sodeluje pri diskusiji, da o njej razmišlja, razpravlja in pove svojo sodbo. Ustava je stvar vsega ljudstva, polaga temelje niegovi bodoči življenjski poti, zato naj ne bo nikogar, ki se ne bi zavedal pomena te diskusije. Zdravstvena zaščita vajencev Iz preteklosti nam je znano, da se vprašanju in zaščiti vajencev v kapitalističnem družbenem redu nikdar ni posvečalo toliko pažnje, da bi se mogel vajenec strokovno in kulturno-prosvetno dvigniti. Vajenec takrat ni bil zaščiten z zakoni, ter je bil predmet izkoriščanja od strani delodajalca. Velika osvobodilna vojna, ki je ovrgla star kapitalistični sistem, je bila temelj nove družbene oblike: kjer je oblast v rokah ljudstva — torej v rokah doslej izkoriščanega razreda. Ljudstvo samo si je prikrojilo demokratične zakone, med katere bi lahko šteli v prvi vrsti Zakon o socialnem zavarovanju in zakon o učencih v gospodarstvu (t. j. Zakon o: vajencih). V tem članku se mislim v glavnem posvetiti zdravstveni zaščiti vajencev. Že takoj ob vstopu v delo je vajenec zaščiten z vsemi pravicami, ki jih nudi Zakon o socialnem zavarovanju; še posebej pa z zakonom o učencih v gospodarstvu. Med drugim nudi vso skrb in zaščito zdravju vajencev. Ob vstopu v delo, ko se sklepa učna pogodba, je dolžan vsak delodajalec napotiti vajenca na zdravniški pregled, k zdravniku soc. zavarovanja. Zdravnik izda vajencu zdravniško spričevalo (Vprašalno polo za zdravniško preiskavo vajenca) kot prilogo k učni pogodbi, » katerim je zdravstveno utemeljena usposobljenost za izbrano obrt. Poleg tega pa vodi zdravnik, ki je pregledal vajenca »Zdravstveni list za vajenca«, na podlagi katerega je izvršena natančna preiskava o njegovem zdravstvenem stanju. Zdravstveni list zadrži zdravnik tako dolgo, dokler se vajenec svoje obrti ni izučil. Vsak vajenec mora biti vsako leto vsaj enkrat zdravniško pregledan; ugotovljen zdravniški izvid pa se vpiše v Zdravstveni list, ter se tako vodi strogi nadzor o zdravju vajenca. Pri filialah soc. zavarovanja posluje oddeek za higieno dela, ter ima poseben sektor za zdravstveno zaščito vajencev. Oddelek se zanima v kakšnih razmerah živi vajenec v delavnici in doma ter je v stalnem stiku z Inšpekcijo dela, s katero sporazumno vrši preglede obratov in delavnic ter ugotavlja nedostatke r higienskem in tehničnem pogledu. Vršimo tudi serijske rentgenske preglede pljuč, ter smo dosedaj pregledali vse vajence v Celju in bližnji okolici. Posebno pozornost posveča oddelek zdravljenju vajencev. Ob vstopu v delo, je poleg splošnega zdravniškega pregleda izvršen tudi pregled zobovja. Oddelek je dolžan skrbeti za pravilno in sistematično zdravljenje zob in ustne votline, ker odtod izvirajo razna vnetja, revmatična obolenja itd. Vse premalo pažnje se po- Kai je dolžnost obiskovalke oitok Njena dolžnost je, da nepristransko presodi položaj zaščite potrebnega otroka. Tega se pa ni zavedala tovarišica. ki odgovarja za to nalogo KLO Žalec. Radi bojazni, da bi se zamerila premožni gospodinji je spodaj opisani slučaj zamolčala. Ker pa govorice med ljudstvom niso prenehale, je krajevna sekretarka AFŽ tov. Verderber Minka skupaj s tov. Olgo Božiček odšla na posestvo g. Olge Širca ter ugotovila sledeče: Pri dotični posestnici služi Katarina Nemec, ki ima 11 mesečnega otroka. Vprašale sta gospodinjo, kje je otrok in služkinja. G. Širca je odgovorila, da je služkinja na dvorišču njen ortok pa je v hlevu ker je tam »najtopleje«. Res sta naš.i Nemec Katarino na dvorišču, ter skupno z njo odšle v hlev, kjer se jima je nudil kaj žalosten prizor. Iz najtemnejšega kota hleva se je zaslišal otroški jok. Tam je stal v zagradi sodček iz katerega je mati dvignila napol nagega otroka, ki je bil ves umazan od lastnega blata. Videlo se je, da otrok že dalj časa ni bil umit. Na vprašanje kedaj čisti otroka, je odgovorila, da največkrat v nedeljo, ker drugače ni časa. Med tem se je v hlevu pojavila gospodinja. Opozorili sta jo, da otrok lahko oslepi od amonijaka in postane pohabljenec, ker se ne more kretati v sodu. Razen tega pa še popoln idiot ker celi dan ne sliši drugega kot mukanje krav. Nakar je izjavila, da otrok v kuhinji ne more biti, ker so cementna tla, v sobi kjer spita pa se ne kuri ker nimajo premoga. Otroka so pa zato dali v hlev, ker mu je tam najtopleje. Vprašale so mater zakaj se ni obrnila za pomoč na organizacijo AFŽ, nakar je izjavila, da ni poučena in po vsem videzu se je bala podati kakršno koli izjavo v strahu, da bo izgubila službo. Ob tej priliki bi najstrožje obsodili gospodinjo, ki ima sama zelo prostorno stanovanje, obsegajoče več sob, med njimi tudi »Bidermajer-salon«. Vprašali bi jo radi ali ima srce ali ne, ker kako se more drugače udobno počutiti v svojih sobah ko pod isto streho životari otrok še dojenček slabše kot žival?! Izgleda, da gospa Širca pozablja, da je minula stara Jugoslavija, ko so lahko posle izkoriščali, kakor se jim je zljubilo, čas bi bil, da se že končno zave, da je tudi služkinja človek in ravno tako njen otrok. Njena dolžnost bi bila, da Katarino Nemec pouči kam naj se obrne, če že sama ni v stanju nuditi vsaj skromen kot za njenega otroka. Vsem obiskovalkam pa naj bo ta slučaj v opomin, da morajo svojo službo vršiti res nepristransko, ker le takrat bodo lahko odkrile vse nepravilnosti, ter pomagale zaščite potrebnim do njihovih pravic. Za okrajni odbor AFŽ Celje-okolica Kovič Stana. Od pravilne sestave odborov je odvisno v veliki meri delo organizacije ali društva Čeprav je za nami eno in pol leta izgrajevanja in utrjevanja odborov, vendar se še pojavljajo napake, ki ne dolikujejo današnjemu času. Naša dolžnost je, take napake osvetliti, da bi se popravile, v bodoče pa predhodno preprečile. Krajevni OF odbor Čret je izgubil enega člana iz svoje srede, ki ni čutil svoje državljanske dolžnosti, da bi sodeloval na sestankih, kaj šele aktivno v gospodarskem dvigu terena. Odbor je pristopil k težkemu de.u, k izbiri novega člana. Odločitev je kaj kmalu padla, brez vsakega ugovora. Po vsemu sodeč, se ni mnogo razmišljalo, kdo je upravičen zastopati ljudstvo v odboru, ali tisti, ki je doprinesel svoj delež k naši skupnosti, ali pa tisti, ki stoje hladnokrvno ob strani vse do danes. Poslednje merilo se jim je zdelo primernejše. Kljub temu, da je socialni sestav odbora zelo pomanjkljiv in sestoji večji del iz nameščenstva, obrtnikov in enega kmeta, niso prazno mesto izpopolnili z delavcem, ki ima danes polno pravico in dolžnost zastopati delavski sloj prebivalstva, ampak so ga prepustili zopet obrtniku. Primer birokracije se je pokazal v nepravilnem pojmovanju poslovanja AFŽ odbora, kjer sekretarka ne prizna nobene direktive, ki je sporočena po kateri odbornici, ampak se strogo drži le pismenih okrožnic. V današnjem času moramo biti bolj gibčni in samoiniciativi ter je v izrednih primerih upoštevati tudi ustno sporočilo, z druge strani pa je potrebno večje zaupanje sekretarke do svojih od žena izvoljenih odbornic. Opazovalec. „Se da še kaj udarniškega izsiliti" Kmalu po prevzemu tiskarne Rode & Martinčič v Celju v občeljudsko last se je v pisarni med kupi zaprašenih aktov našlo poročilo prvomajskega tekmovanja, katerega je pisal sam solastnik podjetja in ga poslal Ministrstvu za industrijo in rudarstvo VLRS, kot redno mesečno poročilo. Delavci tega podjetja zelo dobro vedo, kaj sta sodružabnika podjetja s svoje strani napravila v času prvomajskega tekmovanja, ko so iz vrst najboljših delavcev nastajali udarniki. Delavci dobro vedo, da so potom svojega zaupnika, ki je vodil v podjetju tekmovanje, prosili lastnika, da jim napravi vsaj nova tla v delavnih oddelkih, da ne bodo izgledali kot svinjaki. Da bodo delavke saj enkrat kar podjetje obstoja, lahko temeljito po-metle in uredile delovni prostor tako, da bo človek, ki stopi v delavnico že prvi vtis imel tak, da je prišel med delavce in ne v kakšno zapuščeno drvarnico, kjer leži vse vprek. Razumljivo je, da lastnikovo poročilo ne vsebuje tega, temveč ravno nasprotno. Lastnik graja obratnega zaupnika s tem da trdi, da vedno drži z delavci. Ne vem, ali bi moral zaupnik v tem slučaju podpreti lastnika in pomiriti delavca? Poročilo v glavnem prikazuje tekmovanje lastnikov za 10 let nazaj. O tem, da sta tekmovala v preteklih letih smo laga na čiščenje zob in izpiranje ustne votline. Stroške za zdravljenje zob vajencev v celoti prevzame socialno zavarovanje. Skrb za vajence ima dalekosežen namen, zaščititi vajenca pred izkoriščanjem, mu nuditi priliko, da se vsestransko izpopolni. Naši vajenci bodo vzgojeni na nov način, na zdravih temeljih ljudske oblasti, ter bodo trden temelj v izgradnji novega tipa delovnega človeka in družbe. FZSZ, filiala Celje Center za zdravstveno propagando lahko prepričani. Način tekmovanja je bil pa povsem drugačen če pomislimo, da sta tekmovala, kako bi si čimveč nakupičila in izmozgavala delavce. Da, tekmovanje za njiju v tem času in na tak način jima je bilo lahko voditi. Toda danes pa jima je bilo težko napraviti to, kar so od njiju prosili delavci, ker bi s temi izboljšanji delavci lažje delali in s tem dvigali produkcijo. Seveda, ker bi od tega ne imela lastnika nič drugega kot izgubo, tega nista hotela napraviti. Dobesedno je bilo v lastnikovem poročilu napisano takole: »Ko sem prišel 1. maja v tiskarno, sem začudeno gledal okoli, ker je bilo vse izredno snažno. Po zidovju parole Celo slike so bile okrašene z zelenjem. Kmalu je prišel k meni glavni zaupnik in mi sporočil, da se bo začelo z 1. majem majsko tekmovanje. Oddal mi je program tekmovanja, ki so ga sestavili delavci, ter se priporočal, da tudi poslovodstvo po svojih močeh prispeva do uspešnih rezultatov. Obljubil sem mu, da bova tudi solastnika prispevala po svojih skromnih močeh, če se še da kaj od naju pri desetletni tekmovalni borbi za obstanek, še kaj udarniškega izsiliti. Začeli smo! Strogo sem nadziral delo in to tembolj, ker pri vnetosti tekmovanja se kaj rada vtihotapi po-1 vršnost dela. Zato sem večkrat kritiziral, ' obveščal zaupnika, ki je izglajeval napake, bil redni zagovornik delavstva in ni nikdar pritrdil meni da bi imel prav.« Ali niso besede »če se da še kaj izsiliti« naravnost smešne? Vsem bo skoraj jasno, da bi se v tem podjetju napravili lahko vidni uspehi v tekmovanju, če bi lastnika ne gledala s takimi očmi na Titov poziv o prvomajskem tekmovanju. Tudi če pogledamo podrobneje prvi stavek v poročilu, bi prišli do zanimivega zaključka. Že sam lastnik poroča, ne sicer dobesedno, temveč lahko po besedah sklepamo, da so bili delavci sami iniciator in organizator čiščenja prosto- rov in da so oni sami izobesili parole, ki so jih vodile in vzpodbujale k tekmovanju. Delavci pa vedo povedati, da je takoj po nemški okupaciji opozarjal v tem podjetju nemški napis: »Govori samo nemški«!, katerega pa niso obesili na svojo pobudo, temveč na ukaz solastnikov. Verjetno je spadalo tudi to, v tisto njihovo 10 letno tekmovanje. Danes pa, ko je podjetje prešlo v roke delovnega ljudstva, bo tudi delavcem te tiskarne dana možnost, da dvignejo produkcijo in da bodo uspehi nadaljnega tekmovanja povsem drugačni kot doslej, ker bodo napake prejšnjih solastnikov takoj odpravljene. Da pa bo tekmovanje res uspešno so pa delavci prepričani. Takoj po prevzemu tiskarne v občeljudsko oblast so z navdušenjem napovedali tekmovanje Mohorjevi tiskarni. Gm Ker niso razumeli Medtem, ko so mali kmetje v polni meri razumeli klic ljudske oblasti za oddajo previškov krompirja v toliki meri, in so si nekateri celo od ust pri-trgali, da so mogli žrtvovati od svojega pridelka za potrebe naših mest in industrijskih centrov, razumevajoč, da je prav v tej akciji manifestirana in v dejanju pokazana povezanost med delavcem in kmetom, so se našli nekateri, sicer redki, ki so hoteli kovati iz stiske svoj kapital in zatajili svoje zaloge krompirja. Pred Okrajnim sodiščem v Celju so se zagovarjali zaradi utajitve krompirja in biti tam obsojeni naslednji: Sod:n Uršula, Bukovžlak, zatajila je 1600 kg krompirja, obsojena na 9 mesecev prisilnega dela brez odvzema prostosti, na zaplembo 2000 kg krompirja in na 2000 din povprečnine. Gologranc Stanislav, kmet iz Bla- govne, zatajil 2000 kg krompirja, obsojen na 1000 din denarne kazni, 20 dni prisilnega dela brez odvzema prostosti in na zaplembo presežka krompirja. Kumer Ivan, kmet iz St. Jurija ob Taboru, zatajil 2000 kg krompirja, obsojen na 6 mesecev prisilnega dela brez odvzema prostosti, 500 din povprečnine in zaplembo presežka krompirja. Koželj Franc na 1000 din kazni in 100 din povprečnine, ter na zaplembo krompirja. Pro,i sodbi za Gologranca Stanislava in Koželja Franca je javni tožilec vložil priziv. Pred Okrajnim sodiščem v Šmarju so bili obsojeni naslednji: Debelak Simon, Ponikva na 17,000 din, 1000 din povprečnine in na odvzem 1222 kg krompirja, Zdolšek Martin, Ponikva, 1000 din kazni, 1000 din povprečnine in zaplembo presežka. Zdolšek Ivan, Ponikva na 5000 din kazni in 500 din povprečnine in zaplembo presežka. Bratu-ša Danilo, Kostrivnica, na 4000 din kazni, 1000 din povprečnine in na zaplembo presežka. Gradišnik Ivan, Polje obx Sotli na 3000 din kazni, 1000 din povprečnine in na zaplembo presežka. Hribovska vas Tešova si eradi vodovod Tešova je mala vas na južni strani Dobroveij. Dobrovlje so bile center partizanskega gibanja na Štajerskem. Teren je kamnit, kmetije majhne, ljudje so vajeni skromnega življenja. Utrjeni v neprestani borbi za vsakdanji kruh, za obstoj, nimajo nikakih posebnih želja in razvad, kakor so jih vajeni nižinski, bogatejši predeli. Gojili so samo eno veliko željo, da bi imeli vodo. Reber, kjer so te vasi, je suha, s podzemnimi votlinami, ki požro vso vodo. Ob vsaki suši so morali goniti živino kilometre daleč na vodo, za sebe pa so jo vozili v sodih. To se je dostikrat dogajalo tudi v zimi, v mrazu. V bivši Jugoslaviji ni bilo razumevanja od strani oblasti za te potrebe, ki so naravnost življenjske važnosti za te kraje. »Še meniti se niso hoteli o tem ...« ko je prosila vas za pomoč za gradnjo vodovoda, je povedal kmet Vodlan. Zdaj, ko je pa ljudska oblast, je dobila vas kredit za nabavo potrebnega materiala, cevi in cementa, kmetje pa so se povezali med seboj in začeli z delom. Zajeli so izvir visoko nad vasjo, 800 m od vasi in izkopali glavni vod. Pri tem so naleteli na velikanske težave. Teren je skalnat, delo je napredovalo počasi, napredovalo pa je. Delo ovira tudi velika strmina, daleč iz doline je bilo treba voziti cement in cevi, ki so jih nato nosili dalje v breg. Zgra-di.i so rezervoar za 50.000 litrov vode, kamenje, iz katerega so potem napravili gramoz za betoniranje, so nanosili skupaj. Doslej so uporabili okrog 150.000 din kredita, ki jim ga je dala na razpolago ljudska oblast. Opravljeno delo pa predstavlja nad milijonsko vrednost. Vsak, kdor si ogleda opravljeno delo in ki vidi prizadevanje teh skromnih in do1 ovnih ljudi, mora priznati, da je to ljudstvo pokazalo veliko požrtvovalnost. Spoznalo je, da v razcepljenosti, v kakršno so ga tikali nekdanji oblastniki ni napredka, da je le v skupnosti in organiziranem prizadevanju, ki najde podporo svoje ljudske oblasti garanzia za gospodarski podvig in blagostanje. Obvestilo čitateljem in naročnikom našega lista ! Zaradi ukinitve okrožja preneha z današnjim dnem tudi nadaljnje izhajanje okrožnega glasila »Naše delo«. Naročnikom, ki so plačali list za leto 1947, bo uprava denar vrnila, tistim pa, ki so z naročnino na dolgu, bo poslala položnice, da plačajo zaostalo naročnino! Šešče so zgradile vodovod Velik obnovitveni polet, ki je zajel naše ljudstvo že takoj v prvih dneh osvoboditve je v kratkih mesecih pio-niknil že v sieherno gorsko vas. Ta polet, ki nima več samo značaja obnovitve, temveč velikega gospodarskega napredka, izvajanega po smotrnem načrtu s pomočjo ljudske oblasti, zajema danes že vas za vasjo. Tako so se prebivalci vasi šešče, KLO Sv. Lovrenc pri Št. Pavlu v Savinjski doiini odiočili, da si zgrade vodovod. Pomenili so se, se združili v zadrugo in šli takoj na delo. Zajeli so močan izvirek vode 700 m daleč od vasi, skupno izkopali vsak po svojih močeh rezervoar. Teren, kjer je zdaj rezervoar, je bil nekoč mali ribnik. Zaradi mase blata je bilo delo zelo težavno, treba je bilo izkopati samo tam in odvoziti proč nad 70 kub. metrov močvirne mase. Vse delo so izvršili kmetje sarmi brez podpore strokovnjakov, zato so tembolj ponosni na lep in velik uspeh svojega dela. Največ zaslug ima'a tov. Drča Franc in Zgank Jakob, ki sta zainteresirala vas za ta podvig in pri vsem tem tudi največ doprinesla. Vodovod, ki je rezultat okrog 2000 de'ovnih ur, ki so jih na prostovoljni osnovi in brezplačno opravili vaščani je za vas velikega pomena. Vas je prišla tako do dobre pitne vode, odpadlo bo dosti truda z dobivanjem vode iz vodmjakov, pri vsem tem pa bo znaten priihranek na času. Razen ene hiše v vasii, ki je. tudi ob tej priliki iskala predvsem le svojo korist, brez da bi zato t udii sama kaj žrtvoval, imajo danes vse ostale domačije vodo v hiši in še vPèvih. Za otvoritev vodovoda so vaščani povabili zastopnike ljudske oblasti, da izrazijo toplo hvaležnost za njeno pomoč, ki jo je nudila s kreditom za nabavo cevi in drugega materiata. Kako je danes v domovini Kristusovega rojstxa Ako si v duhu predstavljamo Ju trovo deželo, tudi Obljubljeno imenovano, ki jo pa označujemo v zemljepis ju kraiko Palestino, začnemo misliti na nekako bajno deželo, na kraj, kjer »se cedita med in mleko.« Naša domišljija o njej nas kruto vara, o tem bi znali poveda i tudi redki slovenski posamezniki — romarji, ki so pred prvo vojno ali še redkejši, ki so morebiti med časom obeh krvavih vojn, prišli tja. Njihove sanje o tisti bajni deželi so se hipoma razblinile, kajti zagledali so čisto drugačen svet, kot so si ga predstavljali... Palestina je v resnici dežela prečudne mešanice jutrov-skih ljudstev, s krvjo prepojena zemlja, za katero posest so se že v davnini in tudi vse doslej bili hudi boji. Popotnik, ki se je nedavno mudil v njej, jo opisuje takole: Jeruza'em, sveto mesto kristjanov, sinov Abrahama (to je Judov) in pa muslimanov, se zdi dandanes bolj trdnjava, kot pa posvečen kraj. Svetopisemska dežela je v vsakem pogledu polna velikih nasprotij, velikih razlik. To opazimo že takoj, ko vstopimo vanjo, ko pridemo v njeno prastaro morsko luko Jafo, kjer je nekoč sprejel pod svojo gostoljubno streho Jezusa Simon — stroj ar. Še dandanes močijo tam ob obali strojarji kože, medtem, ko švigajo mimo moderni motorni čolni z mednarodnimi potniki, izstopajočimi iz velikih prekooceanskih parnikov, da tako dosežejo obalo. Po ulicah ob obali se zibljejo v poča?n;h korakih velblodi, drve avtomobili, vlačijo male vozičke, koracajo s tovorom obloženi osli, vmes pa trobijo vo'niki težkih tovornih avtomobilov. Ti plazovi in hrup mesta se mešajo z glasom muezina (turškega duhovnika), hvaleče-ps> A1 aha z bližnje mošeje, mohame-danske cerkve. Še izraziteje pridejo do veljave na-snrot.ja, ko stopamo proti čisto židovskemu predelu mesta, nazvanemu Tei-Aviv. Na poti srečujemo mohamedance t,ud: s tremi ženami, težko zagrnjenimi v črnino Sobota je, to ie toliko, ko pn nas nedelja in ljudje obojega spo'a, ki so zvečina oblečeni v k-a+ke hlače do kolen, so na sprehodu Namenjeni so iz ozk'h, pras*aWh ulic Jafe v snežnobeio povsem evropsko mesto Tel-Aviv, kjer so s'ika+a vhod in zahod, kier se srečujeta Jutrova in Večerna dežela. Tel-Aviv. belo mps40 ob ažurno modnem morju, je že doseglo svoj razvoj in je postalo nesporna prestolica Palestine. Novo je in brez vsake cerkve, menda edino tako mesto na svetu, čeprav je oddaljeno le 80 km od Jezusovega rojstnega kraja Betlehema. Vendar na-! potimo se najprej proti Jeruzalemu. Mimo nas švigajo brzi avtomobili, hkrati pa obstanejo pobožni romarji na meji mes.a, legajo na sveta tla in jih spoštljivo poljubljajo. Naša Velika noč se druži s prazniki drugih ver na iste dni, zato je vse zajeto v vzdušje še nekam večje pobožnosti. Pot po starem delu Jeruzalema pomeni pač pravcato doživetje, tu smo res sredi Jutrove dežele, v središču Orienta. To nam izpričuje posebno živahno vrvenje pisanih množic, a govore za to ludi vsa druga znamenja. Tukaj je po vsem svetu znana cerkev Božjega groba s svojimi bogatimi, z zlatom obloženimi oltarji, pred njo pa cele gruče prosjakov, slepcev in gobavcev, pretresljive podobe najhujše revščine in propalosti. Tam, malo naprej, postavljena na kraju nekdanjega Salomonovega templja, stoji Omar jeva mo-šeja, največje svetišče mohamedanske-ga sveta in dalje po velikih ovinkih prispemo do podrtega zidovja starega Jeruzalema, ob katerem tožijo in jokajo židje. V njihovem ječanju začutiš vso neznansko bolečino preganjanega naroda, ki je od egipčanske do Hitlerjeve sužnosti prestal toliko, kot nobeden drug narod na svetu. Pa tudi zunaj na podeželju opazujemo vse povsod živa nasprotja. Bodisi, da gledamo palestinskega kmeta na tratah Galileje, kjer se trudi z lesenim plugom starodavne oblike, bodisi, da opazujemo na sosednem polju sopiha-joč in ropo'ajoč traktor, ki odriva globoke brazde v silnih dolžinah. Časovna in življenjska nasprotja vsepovsod: na Genezareškem jezeru lovi arabski ribič prav na isti način, kot se je to dogajalo v sve'opisemskih časih, istočasno pa se spušča na gladino jezera velik hidro-plan. vodno letalo angleške družbe Imperial-Airwals z nepopisnim hruščem in truščem. In v Nazare'u? Tam vabijo pisani in šekas+i plakati ljudi, naj si ogledajo ameriški film, medlem ko si ameriški in drugi potniki nalivajo vodo v avtomobile iz Marijinega studenca. Roparske vojske so spremenile dezelo v puščavo. Danes pa jo s trudom obnavljajo v rodoviten svet. To delo pa seve zahteva neznanskih naporov. Hkrati z obdelavo in namakanjem zemlje se razvija tudi industrija. Deželo prepregajo vedno z novimi cestami, ob njih pa rastejo iz tal nove naselbine, nove vasi. Tudi na polju zdravstva so dosegli že lepe uspehe. Ustanovljene so bile nove bolnišnice, muzeji, prosvetni domovi. Zidje so ustanovili v Palestini tudi svojo lastno univerzo. Močno se je Palestina industrializirala zlasti v teku zadnje sve.ovne vojne. Nastale so velike tovarne v Hajfi, v Tel-Avivu, ob Mrtvem morju in drugod. Mesto Tel-Aviv, ki je prav za prav le del Jafe ali pa narobe, šteje danes nad 200 000 prebivalcev, zraslo pa je prav zares kar iz peska. Sedaj, ko so tam nastale nove tvornice za cement, topilnice železa, livarne, tovarne za izdelavo pohis'va, brusilnice diamantov, so se pričeli ba-viti tudi z drznim, širokopoteznim načrtom, zvezati Mrtvo morje s sredozemskim. Palestina ima danes nekaj manj ko dva milijona prebivalcev, od teh je 800 000 ž'dov, bržkone pa več, ker se židje še zmerom izseljujejo v svojo staro domovino, bodisi zakonitim potom ali pa tudi na skrivaj. Zato na prihaja med dobro organiziranim tudi bogatejšim židovskim prebivalstvom in Arabci, ki jih je čez en milijon, od časa do časa do hudih sporov. Srd židov pa se ne obrača samo proti Arabcem, marveč predvsem proti Angležem, ki po svoji stari navadi izigravajo Žide in Arabce in jih hujskajo drug na drugega, sami pa seveda vladajo obema. Zidje kot Arabci imajo kar preveč raznih zarot-niških organizacij, ki se pobijajo med seboj, in seve — tudi Angležev ne pozabijo. Nedavno so napravili a'enta+ na predstavnika angleške vlade in podtaknili v njegovi palači veliko razstreliva, ki je poslopje hudo poškodovalo. Čeprav se Palestina, Obljubljena dežela, gospodarsko dviga in čezdalje bolj spreminja svoj obraz, ji vendar še ne bo kmalu usojen mir. Ne smemo pa misliti, da so temu krivi verski vzroki. Povzročuje jih pohlep po prirodnem bogastvu te zemlje. Prav do moria vodijo preko nje petrolejski vodi rajnih angleških dmžh iz notranjos+i Ma'e Azije ter iz Palestine same. Patina pa ie angleškemu imperializmu tudi zaradi lese silno nomembna. Skra+ka: ne bodo jo pustili zlena iz rok. Zato tudi huiskajo oba ne^orna naroda. Zato krvavi rebrna dčžpia: kjer se tepeta dva, tretji lahko igro ima! s - • OSNUTEK USTAVE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE PRVI DEL Osnovna načela I. poglavje Ljudska Republika Slovenija 1. člen. Ljudska Republika Slovenija je ljudska država republikanske oblike. 2. člen. Ljudska Republika Slovenija se je na osnovi pravice do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve, izražajoča svobodno voijo svojega naroda, združila z enakopravnimi ljudskimi republikami: Ljudsko Republiko Srbijo, Ljudsko Republiko Hrvatsko, Ljudsko Republiko Bosno in Hercegovino, Ljudsko Republiko Makedonijo ler Ljudsko Republiko Črno goro v zvezno državo Federativno Ljudsko Republiko Jugoslavijo. 3. člen. Državni, grb Ljudske Republike Slovenije je polje obdano z žitnim klasjem. Klasje je spodaj povezano s trakom. Med vrhoma klasja je peterokraka zvezda. V spodnjem delu polja so na dnu tri valovite črte, predstavljajoče morje. Nad njimi se dvigajo trije stpžci, od katerih je srednji višji, stranska dva sta pa enaka in predstavljajo Triglav. 4. člen. Državna zastava Ljudske Republike Slovenije je sestavljena iz treh barv: bele, modre in rdeče z rdečo peterokrako zvezdo na sredi. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave se vrste vodoravno od zgoraj navzdol po temle redu: bela, modra in rdeča. Vsaka barva zavzema po širini eno tretjino prostora zastave. Zvezda ima pravilno pe'erokrako obliko in zlat (rumen) rob. Središče zvezde se ujema s presečiščem diagonal zastave. Gornji krak zvezde sega do polovice bele barve zastave, tako da imata spodnja kraka zvezde ustrezno mesto na rdeči barvi zastave. 5. člen. Glavno mesto Ljudske Republike Slovenije je Ljubljana. II. poglavje Ljudska oblast 6. člen. V Ljudski Republiki Sloveniji izhaja vsa oblast iz ljudstva in pripada ljudstvu. Ljudstvo izvršuje svojo oblast po svobodno izvoljenih predstavniških organih državne oblasti, ljudskih odborih, ki so od krajevnih ljudskih odborov do skupščine Ljudske Republike Slovenije nastali in se razvili, v narodno osvobodilni borbi proti fašizmu in reakciji in ki so osnovna pridobitev te borbe. 7. člen. Vse predstavniške organe državne oblasti volijo državljani po splošni, enaki in neposredni volivni pravici s tajnim glasovanjem. Ljudski predstavniki v vseh organih državne oblasti so odgovorni svojim volivcem. Vsakega ljudskega predstavnika more odpoklicati večina volivcev volivne enote, v kateri je izvoljen, tudi pred potekom časa, za katerega je izvoljen. Zakon predpiše v takih primerih, ob kakšnih pogojih in kako lahko volivci odpokličejo svoje ljudske predstavnike tudi pred potekom časa, za katerega so izvoljeni. 8. člen. Organi državne oblasti v Ljudski Republiki Sloveniji izvršujejo oblast na osnovi ustave FLRJ, us*ave LRS, zakonov FLRJ, r-akonov LRS in splošnih predpisov višjih organov državne oblasti. Vsi akti organov državne uprave in organov pravosodja morajo temeljiti na zakonu. III. poglavje Osnovne pravice naroda in Ljudske Republike Slovenije 9. člen. Ljudska Republika Slovenija izvršuje d-žavno oblast suvereno, prenaša pa na Federativno Ljudsko Republiko Jugoslavijo tiste pravice, ki so določene v ustavi FLRJ. Suverene pravice Ljudske Republike S'ovenije, njeno varnost kakor tudi njeno družbeno in politično ureditev varuje in brani Federativna Ljudska Republika Jugoslavija. 10. člen. Ustavi LRS nasprotuje vsak akt, ki je na ozemlju LRS naperjen proti suverenosti. enakooravnosU in svobodi naroda in Ljudske Republike S'ovenije ter d-u-gih narodov in ljudskih republik Federativne Ljudske Republike Jugoslavije. 11. člen. Meie Ljudske Republike Sloveniie se ne morejo spreminjati brez privolitve Ljudske Republike Slovenije. 12. člen. Na-odne manišine v Ljudski Renub-liki Sloveniji uživajo pravico in zaščito svojega kulturnega razvoja in svobodno uporabo svojega jezika. IV. poglavje Družbeno-ekonomska ureditev 13. člen. Proizvajalna sredstva v Ljudski Republiki Sloveniji so ali obče ljudska imovina to je imovina v rokah države, ali imovina ljudskih zadružnih organizacij ali imovina zasebnih fizičnih ali pravnih oseb. Vsa rudna in druga bogastva v zemlji, vode, všievši minerame in zdravilne vode, viri naravne sile, sredstva železniškega in zračnega prometa, pošta, brzojav, telefon in radio so občeljudska imovina. Proizvajalna sredstva v rokah države izkorišča država sama ali jih daje v izkoriščanje. Zunanja trgovina je pod kontrolo države. 14. člen. Da bi zaščita življenjske koristi ljudstva dvigala ljudsko blaginjo in pravilno izkoriščala vse gospodarske možnosti in sile, usmerja država gospodarsko življenje in razvoj s splošnim gospodarskim načrtom; pri tem se opira na državni in zadružni gospodarski sektor in izvaja splošno kontrolo nad zasebnim sektorjem gospodarstva. Pri izvajanju splošnega gospodarskega načrta in gospodarske kontrole se država opira na sodelovanje sindikalnih in drugih organizacij delovnega ljudstva. 15. člen. Občeljudska imovina je glavna opora države v razvoju narodnega gospodarstva. Občeljudska imovina uživa posebno zaščito države. Upravljanje in razpolaganje z obče-ljudsko imovino določa zakon. 16. člen. Država posveča posebno pozornost in nudi podporo in olajšave ljudskim zadružnim organizacijam. 17. člen. Zajamčeni sta osebna lastnina in zasebna podjetnost v gospodarstvu. Zajamčeno je dedovanje zasebne lastnine. Pravico dedovanja določa zakon. Nihče ne sme uporabljati pravice zasebne lastnine v škodo ljudski skupnosti. Prepovedane so zasebne monopolistične organizacije, kakor so karteli, sindikati, trusti in podobne organizacije, ustvarjene z namenom, da bi diktirale cene, monopolizirale tržišče in škodovale koristim narodnega gospodarstva. Zasebna lastnina se sme omejiti ali razlastiti, če to zahteva splošna korist, toda le na podlagi zakona. Zakon določa, v katerih primerih in v kakšni višini dobi lastnik odškodnino. Ob istih pogojih se smejo z zakonom nacionalizirati posamezne gospodarske panoge ali podjetja, če to zahteva splošna korist. ' 18.člen. ' • Zemlja pripada tistim, ki jo obdelujejo. Zakon določa, ali ima lahko ustanova in oseba, ki ni poljedelec, zemljo in koliko. Velika zemljiška posestva ne morejo bit-i na nikakršen način v zasebnih rokah. Maksimum zasebne zemljiške posesti določa zakon. Država posebno ščiti in podpira malega in srednjega kmeta s svojo splošno gospodarsko politiko, cenenim kreditom in davčnim sistemom. 19. člen. Z gospodarskimi in drugimi ukrepi podpira država delovno ljudstvo, da se združuje in organizira za obrambo pred gospodarskim izkoriščanjem. Država ščiti osebe v mezdnem delovnem odnosu posebno s tem, da jim zagotavlja pravico združevanja, omejuje delavnik, zagotavlja prav'co do plačanega letnega dopusta, nadzira delovne pogoje, skrbi za ureditev stanovanjskih razmer in zagotavlja socialno zavarovanje. Maloletniki v delovnem odnosu uživajo posebno zaščito države. V. poglavje Pravice in dolžnosti državljanov 20. člen. Vsi državljani Ljudske Republike Slovenije so enaki pred zakonom in enakopravni ne glede na narodnost, raso in veroizpoved. Ne priznavajo se nikakšni privilegiji glede na rojstvo, položaj, premoženje in stopnjo izobrazbe. Nasproten ustavi in kazniv je vsak akt, s katerim bi se dali državljanom privilegiji ali bi se jim omejevale pravice na osnovi razlik v narodnosti, rasi ali veri in vsako razširjanje narodnega, rasnega ali verskega sovraštva in razdora. 21. člen. Državljani Ljudske Republike Slovenije se morajo ravnati po ustavi FLRJ, ustavi LRS. zakonih FLRJ in zakonih LRS. 22. člen. Vsi državljani LRS ne glede na spol, narodnost, raso, veroizpoved, stopnjo izobrazbe in kraj bivanja, ki so dopolnili 18. leto starosti, imajo pravico, da volijo in da so voljeni v vse organe državne oblasti. Državljeni LRS, ki so v Jugoslovanski armadi, imajo pravico, da volijo in da so voljeni kakor drugi državljani. Volivna pravica je splošna, enaka in neposredna in se izvršuje s tajnim glasovanjem. Voiivne pravice nimajo osebe, ki so pod skrbstvom, osebe, ki jim je s sndbo sodišča odvzeta volivna pravica, dokler sodba učinkuje in osebe, ki po zveznem zakonu izgube volivno pravico. 23. člen. Ženske so enakopravne z moškimi na vseh področjih državnega, gospodarskega in družbeno-političnega življenja. Za enako delo imajo ženske pravico do enakega plačila kakor moški in uživajo posebno zaščito v delovnem odnosu. Država posebno varuje koristi magere in otroka z ustanavljanjem porodnišnic, dečjih domov in zavetišč in s pravico matere do plačanega dopusta pred porodom in po porodu. 24. člen. Državljanom LRS je zajamčena svoboda vesti in svoboda veroizpovedi. Cerkev je ločena od države. Verske skupnosti, katerih nauk ne nasprotuje ustavi, so svobodne v svojih verskih zadevah in pri izvrševanju verskih obredov. Verske šole, ki pripravljajo duhovniški naraščaj, so svobodne, toda pod splošnim nadzorstvom države. Zloraba cerkve in vere v politične namene in politične organizacije na verski podlagi so prepovedane. Država lahko materialno pomaga verskim skupnostim. 25. člen. Zakon in družina sta pod varstvom države. Država ureja z zakonom pravne odnose zakona in rodbine. Veljaven je samo zakon, ki je sklenjen pred pristojnimi državnimi organi. Po sklenitvi zakona morejo državljani opraviti poroko tudi po verskih predpisih. Vsi zakonski spori spadajo v pristojnost ljudskih sodišč. Starši imajo do otrok, ki so rojeni izven zakona, iste obveznosti in dolžnosti, kakor do zakonskih otrok. Položaj nezakonskih otrok ureja zakon. Evidenca o osebnem stanju državljanov je v izključni pristojnos i države. Maloletniki so pod posebnim varstvom države. 26. člen. Državljanom je zajamčena svoboda tiska, govora, združevanja, zborovanja, javnih shodov in manifestacij. 27. člen. Zajamčena je nedotakljivost osebnosti državljanov. Nihče ne sme biti pridržan v priporu dalje od treh dni brez pismene in obrazložene rešitve sodišča ali javnega tožilca. Najdaljši čas pripora odreja zakon. Nihče ne more biti kaznovan za kaz-njivo dejanje brez odločbe pristojnega sodišča, izdane po zakonu, ki določa pristojnost sodišča in kaznjivo dejanje. Kazni se smejo uvajati in izrekati samo na osnovi zakona. Nihče ne more biti sojen, ako nI bil po zakonu zaslišan in na predpisan način poklican, da se brani, razen če državnim organom ni dosegljiv. Kazni za prekrške pravnih predpisov morejo organi državne uprave izrekati samo v mejah, ki jih določa zakon. Državljan more biti izgnan iz kraja svojega bivanja samo v primerih, ki jih prcduisuje zakon. Državljan Ljudske Republike Slovenije, ki na podlagi zveznega zakona izgubi državljanstvo FLRJ, izgubi tudi državljanstvo LRS. Državljanu LRS se ne more odvzeti državljanstvo LRS, dokler je državljan FLRJ. 28. člen. S'anovanje je nedotakljivo. N hče ne sme stopi i v tu e stanovanje ali pros oi e, ni i jih preiskovati proti volji' imetnika brez naloga, kakor ga določa zakon. Preiskava se lahko vrši samo v navzočnosti dveh prič. Pri preiskavi ima pravico biti navzoč tudi tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo. 29. člen. Tajnost pisem in drugih občevalnih sredstev je neprekršljiva, razen pri kazenski preiskavi, ob mobilizaciji in vojni. je gre ! 30. člen. V Ljudski Republiki Sloveniji uživajo pravico pribežališča tuji državljani, ki so preganjani zaradi nastopanja za demokraiska načela, narodno osvoboditev, pravice delovnega ljudstva in svobode znanstvenega ter kulturnega dela. 31. člen. Vsak državljan je dolžan delati po svoji sposobnosti; kdor skupnosti ne daje, tudi ne more cd nje prejemati. 32. člen. Vsem državljanom Federativne Ljudske Republike Jugoslavije so ob zakoni ih pogojih enako dostopne vse javne službe. Dolžnost državljanov je, da vestno opravljajo javne dolžnosti, za katere so izvoljeni ali ki so jim zaupane. 33. člen. Obramba domovine je najvišja dolžnost in čast vsakega državljana. Izdaja domovine je največji zločin zoper narod. Vojaška obveznost državljanov splošna. 34. člen. Država zagotavlja vojnim invalidom dostojno življenje in brezplačno usposabljanje za delo. Otrokom padlih borcev in žrtev posebna skrb države. 35. člen. Država skrbi za povzdigo ljudskega zdravja z organizacijo in kontrolo zdravstvene službe, bolnišnic, lekarn, sanato-rijev, zdravilišč, okrevališč in drugih zdravstvenih ustanov. Država skrbi za telesno vzgojo ljudstva, posebno mladine, zato da se povzdigneta zdravje in delovna sposobnost ljudstva in da se krepi obrambna moč države. 36. člen. Zagotovljena je svoboda znanstvenega in umetniškega dela. Država podpira znanost in umetnost, da bi se razvijali ljudska kultura in ljudska blaginja. Avtorska pravica je zavarovana z zakonom. 37. člen. Da bi se dvignila splošna kultura ljudstva, zagotavlja država, da so šole in druge prosvetne in kulturne ustanove dostopne vsem ljudskim slojem. Država posveča posebno pozornost mladini in varuje njeno vzgojo. Sole so državne. Samo z zakonom se lahko dovoli ustanavljanje zasebnih šol, a njih delo je pod kontrolo države. Osnovni pouk je obvezen in brezplačen. Sola je ločena od cerkve. 38. člen. Državljani imajo pravico prošnje in . ppticije na organe državne oblasti. Zoper odločbe organov državne uprave in zoper nepravilen postopek uradnih oseb imajo državljani pravico pritožbe. Zakon predpiše postopek za vlaganje pritožb. 39. člen. Vsak državljan ima pravico tožiti pri pristojnem sodišču uradne osebe za kazniva dejanja, ki so bila storjena v službi. 40. člen. Državljani imajo ob' zakonskih pogojih pravico da terjajo od države in uradnih oseb odškodnino za škodo, ki jim je prizadejana z nezakonitim in nepravilnim opravljanjem službe. 41. čien. Davčna obveznost drž vljanov je splošna in sorazmerna njihovi gospodarski moči. Javne davščine in oprostitve od njih se uvajajo samo z zakonom. 42. člen. Da se zavarujejo državljanske svoboščine in demokratska ureditev Ljudske Republike Slovenije in Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, opredeljene z ustavo FLRJ in s to ustavo, je nezakonito in kaznivo uporabljati državljanske pravice za spreminjanje in rušenje ustavne ureditve s protidemokrat-skim smotrom. DRUGI DEL VI. poglavje Ljudska Republika Slovenija in Federativna Ljudska Republika Jugoslavija 43. člen. Ljudska Republika Slovenija izvršuje samostojno vse pravice, ki so odrejene s to ustavo. Za dosego ekonomske in politične vzajemne pomoči in sodelovanja, kakor tudi z.aradi skupne obrambe narodne svobode in neodvisnosti je LRS prenesla na FLRJ zadeve, naštete v členu 44. ustave FLRJ. 44. člen. V pristojnost Ljudske Republike Slovenije v osebi njenih najvišjih organov državne oblasti in državne uprave spada: 1. sprejetje, izprememba in dopolni'ev ustave LRS in skrb za njeno izvajanje; 2. odločanje glede pristanka na spremembo mej Ljudske Republike Slovenije; 3. upravno teritorialna razdelitev Ljudske Republike Slovenije; 4. zaščita državne ureditve in pravic državljanov; javni red in varnost; 5. izdajanje in izvajanje gospodarskega načrta LRS; 6. upravljanje gospodarstva republiškega pomena in vrhovno vodstvo gospodarstva lokalnega značaja; 7. izdajanie in izvajanje državnega proračuna LRS, ustvarjanje in kontrola izvajanja proračuna LRS in odobritev zaključnega računa LRS; vodstvo pri uresničenju proračuna ljudskih odborov; 8. državljanstvo LRS; 9. vrho.no vodstvo sodišč LRS; amnestija in pomilostitev po predpisih zakonov; 10. finančna, industrijska, rudarska, gradbena, trgovinska, gozdarska in kmetijska podje ja republiškega pomena; 11. ceste, reke, kanali in pristanišča republiškega pomena; 12. transport in promet republiškega pomena; 13. sklepanje posojil LRS in odobravanje sklenjenih posojil ljudskih odborov v mejah zakona; 14. določanje in odobravanje republiških in lokalnih davkov v skladu z zveznimi zakoni; določanje in odobravanje davkov ljudskih odborov; 15. nadzo"s'vo nad stanjem podjetij in ■us'anov obče državnega pomena na področju LRS; 16. od'oóanje o republiškem in lokalnem pomenu gospodarskih podjetij in us+anov iz pristojnosti LRS; 17. vrhovno vodstvo v komunalnih in stanovanjskih stvareh; gradnja stanovanj, gradnja in urejanje mest in vasi; 18. zakonodaja in vrhovno Vodstvo na osnovi splošnih in načelnih predpisov FLRJ na področju: industrije, rudarstva, trgovine, kmetijstva, gozdarstva, lova in vodnih sil; gradenj, gospodarskega poslovanja in politike cen; ljudskega zdravstva, socialnega skrbstva in fizične kulture; osnovnega, srednjega in višjega šolstva, prosvetnih, kulturnih in znanstvenih ustanov in organizacij republiškega pomena; organizacije državne oblasti; kolikor splošna načela s strani FLRJ niso izdana, izda LRS svoje predpise samostojno; 19. dopolnilna zakonodaja v okviru osnovnih zakonov FLRJ. 45. člen. Ozemlje Ljudske Republike Slovenije je v ozemlju drugih ljudskih republik Federativne Ljudske Republike Jugoslavije enotno državno in gospodarsko območje. 46. člen. Zvezni zakoni imajo na ozemlju Ljudske Republike Slovenije polno veljavo. Če se zvezni zakoni in zakoni LRS ne skladajo, se uporabijo zvezni zakoni. 47. člen. Blagovni promet med Ljudsko Republiko Slovenijo in med drugimi ljudskimi republikami Federativne Ljudske Republike Jugoslavije je svoboden in se ne sme omejiti z zakonom LRS. 48. člen. Akti in lis'ine organov državne uprave ali pravosodja drugih ljudskih republik FLRJ imajo v Ljudski Republiki Sloveniji enako veljavo kot akti in listine organov državne uprave ali pravosodja Ljudske Republike Slovenije. 49. člen. Državljani ljudskih republik Federativne Ljudske Republike Jugoslavije uživajo na ozemlju Ljudske Republike Slovenije enake pravice, kakor državljani Ljudske Republike Slovenije. 50. člen. Vsak državljan LRS je hkrati državljan FLRJ. VII. poglavje Najvišji organi državne oblasti Ljudske Republike Slovenije a) Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije. 51. člen. Ljudska skupščina LRS je predstavnik narodne suverenosti Ljudske Republike Slovenije. 52. člen. Ljud-ka skupščina LRS je vrhovni organ državne oblasti LRS in izvršuje na podlagi ustave LRS vse tiste pravice, ki pripadajo Ljudski Republiki Sloveniji, kolikor niso z ustavo prenešene v pristojnost Prezidija Ljudske skupščine in vlade Ljudske Republike Slovenije. 53. člen. Ljudska skupščina LRS se voli za štiri leta. 54. člen. Ljudsko skupščino LRS volijo državljani LRS. Na koliko prebivalcev se voli en poslanec, odreja zakon republike. 55. člen. Zakonodajno oblast v Ljudski Republiki Sloveniji izvršuje izključno Ljudska skupščina LRS. 56. člen. Zasedanja Ljudske skupščine LRS so j redna in izredna in se sklicujejo z ukazom Prezidija Ljudske skupščine LRS. Redna zasedanja se sklicujejo dvakrat na leto, najkasneje za prvi junij in za prvi december. Ako Ljudska skupščina ne bi bila sklicana ob teh rokih, se lahko sestane tudi sama brez ukaza Prezidija. Izredno zasedanje se skliče, kadar Prezidij Ljudske skupščine spozna, da je to potrebno, ali kadar to zahteva tretjina poslancev skupščine. 57. člen. Ljudska skupščina LRS izvoli iz svoje srede predsednika, enega ali več podpredsednikov in tri tajnike. Predsednik vodi seje skupščine in njeno delo po poslovniku. 58. člen. Ljudska skupščina LRS si predpiše poslovnik. Zasedanja Ljudske skupščine so praviloma javna. 59. člen. Ljudska skupščina LRS odloča z večino glasov navzočih poslancev. Za od'ocanje je potrebna navzočnost večine ljudskih poslancev. 60. člen. Predlagati zakonske predloge imajo pravico Vlada LRS, njeni člani in poslanci skupščine LRS. 61. člen. Ljudska skupščina LRS izda z zakonom letni državni proračun LRS. Vlada sestavlja državni proračun Ljudske Republike Slovenije in ga predloži Ljudski skupščini. Ljudska skupščina LRS odobri zaključni račun a izvršitvi državnega proračuna LRS. 62. člen. Zakon dobi veljavo osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«, če v samem zakonu ni drugače določeno. 63. člen. Ljudska skupščina izvoM svoje odbore, ki jim zaupa določene zadeve. Ljudska skupščina voli na prvem sestanku svoj verifikacijski odbor, ki pregleda potrdila poslancev o njihovi izvolitvi. Ljudska skupščina potrjuju ali razveljavi j a na predlog verifikacijskega odbora potrdila poslancev. 64. člen. Po verifikaciji potrdil o svoji izvolitvi poleže ljudski poslanci prisego te-le vsebine: »Prisegam pri časti svojega naroda in i pri svoji časti, da bom kot ljudski po- | sianec vedno zvesto zastopal in branil demokra.ične pravice ljudstva ter svobodo naroda in Ljudsko Republiko Slovenijo; da bom zvesto branil svobodo, bratstvo in enoinost narodov naše skupne domovine Federativne Ljudske Republike Jugoslavije; da bom vedno branil in krepil pridobitve narodno osvobodilne borbe; da bom vlagal vse svoje sile in vse svoje znanje za napredek, blagostanje in srečo delovnega ljudstva in da bom svojo poslansko dolžnost izpolnjeval neumorno in zvesto.« 65. člen. Ljudska skupščina LRS lahko prireja ankete o vprašanjih splošnega pomena za L j jdsko Republiko Slovenijo, to svojih anketnih odborih. Vsi državni organi in uslužbene osebe morajo izpolnjevati zahteve anketnih odborov glede ugotavljanja dejstev in zbiranja dokazov. 66. člen. Ljudski poslanci imajo pravico stav-Ijati vprašanja predsedniku vlada LRS in članom vlade. Predsednik in člani vlade so dolžni dati odgovor ustno v roku 3 dni ali pismeno v roku 5 dni. Če je potrebno zbiranje podatkov, more član vlade zahtevati daljši rok, ki mu je potreben za odgovor, vendar ne daljši od 30 dni. 67. člen. Vsak ljudski poslencc ima pravico preko predsednika Ljudske skupščine vlagali interpelacije predsedniku in članom vlade LRS. Skupščino je o vloženih interpelacijah obvestiti na prvem zasedanju. Ljudska skupščina odloči brez razprave, ali naj se interpelacija sprejme na dnevni red. V primeru, če interpelacijo sprejme, odredi dan, ko se bo o njej razpravljalo. 68. člen. Poslanci Ljudske skupščine LRS uživajo imuniteto. Poslancu se ne more odvzeti prostosti niti se ne sme začeti zoper njega kazensko postopanje brez odobritve skupščine ali, ako ta ne zaseda, brez odobritve njenega Prezidija, razen če je zaloten pri samem zločinu, o čemer je treba takoj obvestiti Prezidij Ljudske skupščine LRS. 69. člen. Ljudska skupščina LRS si lahko v vojni in v podobnih izrednih razmerah podaljša svoj mandat, dokler to stanje traja. Ljudska skupščina LRS lahko sklene svoj razpust tudi pred pretekom dobe, za katero je izvoljena. 70. člen. Volitve v novo Ljudsko skupščino LRS morajo biti razpisane pred pretekom zadnjega dne dobe, za katero je izvoljena. Od dne razpusta Ljudske skupščine LRS do dneva volil ev nove skupščine ne smejo preteči več kot trije meseci in ne manj kot dva meseca. Novo izvoljena skupščina mora biti sklicana najkasneje mesec dni po dnevu volitev. 71 člen Ljudska skupščina LRS spreminja in dopolnjuje ustavo. Predlog za spremembo in dopolnitev ustave lahko predložijo Prezidij Ljudske skupščine, vlada LRS ali tretjina poslancev Ljudske skupščine LRS. Predlog, da naj se razpravlja o spremembi ali dopolnitvi ustave, mora biti sprejet z večino glasov. Predložena sprememba ali dopolnitev ustave je sprejeta, ako je zanjo glasovala absolutna večina od celotnega števila poslancev Ljudske skupščine. Sprejeto spremembo ali dopolnitev ustave proglasi Ljudska skupščina LRS, objavlja pa z ukazom Prezidij Ljudske skupščine LRS. b) Prezidij Ljudske skupščine LRS. 72. člen. Ljudska skupščina LRS voli Prezidij Ljudske skupščine LRS. Prezidij Ljudske skupščine LRS sestoji iz predsednika, dveh do treh podpredsednikov, sekretarja in največ 20 članov. 73 51en Prezidij Ljudske skupščine LRS opravlja te-le posle: 1. Sklicuje zasedanja Ljudske skupščine LRS; 2. razpisuje volitve v Ljudsko skupščino LRS; 3. daje obvezna tolmačenja zakonov LRS; 4. proglaša sprejete zakone, izdaja ukaze; 5. izvršuje pravico pomilostitve po predpisu zakona; 6. podeljuje priznanja in častne naslove Ljudske Republike Slovenije po predpisih zakona; 7. imenuje in razrešuje na predlog predsednika vlade LRS posamezne člane vlade med dvema zasedanj ima Ljudske skupščine LRS na naknadno potrditev Ljudske skupščine LRS; 8. določa po pred^gu Predsednika vlade LRS namestnike članov vlade; 9. spreminja, spaja ali odpravlja med dvema zasedanjema Ljudske skupščine LRS na predlog predsednika vlade LRS obstoječa ministrstva in komisije, toda m naknadno potrditev Ljudske skupščine LRS; , 10. določa na predlog vlade LRS, katera podjetja in ustanove imajo republiški značaj; 11. razpisuje po odločbi Ljudske skupščine LRS ali na predlog vlade LRS ljudski referendum v vprašanjih za katera je pristojna Ljudska Republika Slovenija; 12. rešuje vprašanja in zadeve, za katere ga pooblasti Ljudska skupščina LRS. Ukaze Prezidija Ljudske skupščine LRS podpisujeta predsednik in sekretar. 74. člen. Prezidij Ljudske skupščine LRS je za svoje deio odgovoren Ljudski skupščini LRS. Ta lahko vsak čas cdpokliče j Prezidij s tem, da izvoli novega, ter lahko vsak čas razreši posamezne člane in izvoli nove. 75. člen. Prezidij Ljudske skupščine LRS se voli za isti čas, za katerega je izvoljena Ljudska skupščina. Kadar se Ljudska skupščina LRS razpusti, opravlja Prezidij posle do izvolitve novega Prezidija Ljudske skupščine LRS. VIII, poglavje Organi državne uprave Ljudske Republike Slovenije 76. člen. Najvišji izvršilni in upravni organ državne ob'asti Ljudske Republike Slovenije je vlada LRS. Vlado LRS imenuje in razrešuje Ljudska skupščina LRS. 77. člen. Vlada LRS je odgovorna in polaga račun o svojem delu Ljudski skupščini LRS. Med dvema zasedanjima Ljudske skupščine je vlada odgovorna in po'aga račun o svoiem delu Prezidiju Ljudske skupščine LRS. 78. člen. V1 a da LRS de'a na osnovi ustave FLRJ, ustave LRS, zveznih znkonov, zakonov LRR in na osnovi uredb, na-vod'i in od-odb vipde LRS. Vlada LRS izd-via uredbe na osnovi in /a upo-abo zakonov FLRJ. zakonov LRS, uredb, navodil in cd-edb Zvezne vlade, dalje navodila, odredbe in določbe zaradi izvrševanja zakonov FLRJ in zakonov LRS ter uredb, navodil, odredb in od'oCb Zvezne vlade in svojih uredb ter skrbi za njihovo izvrševanje. Vlada LRS mce izdajati po pooblastilu zakona uredbe z zakonsko močjo. Ak'e vlade LRS podpisujeta predsednik v1 ade m orisani član vlade ali član, ki ga vlada določi. 79. člen. VI?da LRS usmerja in spravlja v skiad delo svojih ministrov, komisij in komi'e+ov ter drugih ustanov, ki so ji podrejene. I Vlada LRS skrbi za pripravo in uresničevanje obče državnega in republiškega gospodarskega načrta in proračuna; ukrena vse potrebno za zavarovanje in zaščito ustavnega reda, d^žav-n'h in'eresov in državljanskih pravic; pod^i^a Zvezno vlado pri izvrševanju nienih občezveznih poslov; sklepa o zakonikih pred'ogih posameznih članov viade ki nai bodo predloženi Ljudski skunščini LRS, predpisuje notranjo ure-d:tev ministrstev in podrejenih ustanov; ustanavlja komiteje, komisije in ustanove pri vladi LRS za izvajanje gospodarskih, kulturnih in drugih nalog Ljudske Republike Slovenije. 80. člen. Vlado LRS sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov, ministri, predsednik republiške načrtne komisije in predsednik republiške kontrolne komisije. Vlada LRS ima lahko tudi ministre brez resorja. 81. člen. Preden prevzamejo člani vlade dolžnosti, prisežejo pred Prezidijem Ljudske skupščine LRS. 82. člen. Predsednik vlade LRS predstavlja vlado, predseduje sejam in vodi delo vlade, skrbi za skladnost dela vseh organov vlade in v imenu vlade vodi delo posebnih komisij in ustanov pri vladi. 83. člen. Člani vlade vodijo posamezne panoge državne uprave iz republiške pristojnosti; oni so neposredno odgovorni vladi LRS za pravilno vodstvo poverjenih jim poslov in za pravilno izvajanje vla-dine politike. Č!ani vlade imajo pravico izdajati pravilnike, navodila in odredbe na osnovi in za izvrševanje zveznih in republiških zakonov ter uredb, navodil in odredb Zvezne vlade in vlade Ljudske Republike Slovenije. Člani vlade skrbe za pravilno izvrševanje zveznih in republiških zakonov ter uredb, navodil in odredb Zvezne vlade in vlade LRS in so odgovorni za njihovo uporabo v panogi državne uprave, ki jo vodijo. 84. člen. Člani vlade LRS so kazensko odgovorni za kršitve ustave FLRJ, ustave LRS, zveznih zakonov in zakonov LRS pri opravljanju svoje službe. Odgovorni so za škodo, ki jo priza-dajejo državi z nezakonitim delom. Natančneje odločbe o odgovornosti članov vlade LRS predpisuje zakon LRS. 85. člen. Ministrstva LRS so zvezno republiška in republiška. Zvezno republiška ministrstva so ministrstvo za finance, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za industrijo in rudarstvo, ministrstvo za trgovino in preskrbo, ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, ministrstvo za delo in ministrstvo za gradnje. Republiška ministrstva so: ministrstvo za prosveto, ministrstvo za ljudsko zdravje, ministrstvo za socialno skrbstvo in ministrstvo za komunalne zadeve. 86. člen. Zvezno republiška ministrstva vodijo določene panoge državne uprave in opravljajo poleg poslov lastne pristojnosti tudi posle zvezno-republiških ministrstev Zvezne vlade po njihovih pravilnikih, navodilih, odredbah in odločbah. 87. člen. Republiška ministrstva vodijo samostojno določene, v pristojnost republike spadajoče panoge državne uprave in so odgovorna samo viadi Ljudske Repu-b.iKe Slovenije. 88. člen. Občezvezna ministrstva morejo za izvrševanje poslov iz' svoje pristojnosti pri vladi LRS postaviti svoje pooblaščence. Pooblaščence imenuje vlada FLRJ v soglasju z viado LRS. Pooblaščenci občezveznih ministrstev pri vladi LRS smejo prisostvovati s posvetovalnim glasom sejam vlade LRS, na katerih se razpravlja o zadevah za katere so pooblaščeni. IX. poglavje Organi državne oblasti upravno-teritorialnih enot 89. člen. Organi državne oblasti v upravno- ; teritorialnih enotah so ljudski odbori. ! Preko ljudskih odborov vrši ljudstvo svojo oblast v upravnoteritorialnih enotah: krajih (vaseh in manjših mestih), okrajih, mestnih četrtih in mestih. 90. člen. Ljudski odbori so predstavniški orga- ; ni, izvoljeni od ljudstva na podlagi ■ splošne, enake in neposredne volivne pravice s tajnim glasovanjem. Ljudske odbore krajev volijo državljani za dobo dveh let, ljudske odbore okrajev, mestnih četrti in mest pa volijo d.-žavljani za tri leta. Volitve za nove ljudske odbore se morajo izvršiti najkasneje mesec dni po preteku roka, za ka.erega so ljudski odbori izvoljeni. 91. člen. Ljudski odbori so v svojem območju najvišji organi državne oblasti v zade- vah lokalnega značaja. Ljudski odbori uresničujejo v svojem območju tudi naloge splošnega značaja. 92. člen Ljudski odbori vodijo delo podrejenih upravnih organov ter gospodarsko in kulturno izgradnjo v svojem območju; zagotavljajo zaščito javnega reda, spoštovanje zakonov in pravic državljanov; določajo svoj proračun in svoj gospodarski načrt; upravljajo podjetja ter ustanove lokalnega značaja. 93. člen. Ljudski odbori izvršujejo oblast in izdajajo v mejah svoje pristojnosti spio'ne predpise (odioke) na osnovi ustave FLRJ, ustave LRS, zakonov FLRJ, zakonov LRS in splošnih predpisov višjih organov državne oblasti in državne uprave. Sklepi in odredbe ljudskih odborov se objavljajo s podpisom predsednika in tajnika izvršilnega odt^ora. 94. člen. Vsak ljudski odbor ima svoj proračun. Proračun izdaja ljudski odbor s sklepom v okviru proračuna višjega organa državne oblasti. 95.člen. Ljudski odbor izda statut o svojem notranjem ustroju in poslovanju. Statut ljudskega odbora mora bili potrjen od višjega ljudskega odbora, oziroma Prezidija Ljudske skupščine LRS. 96. člen. Ljudski odbori se morajo pri izvajanju splošnih in krajevnih nalog opirati na pobudo in široko udeležbo ljudskih množic in na organizacijo delovnega ljudstva. g7 člen Ljudski odbori izvršujejo pravice, ki so jim dane kot najvišjim organom državne oblasti v upravnoteritorialni enoti, neposredno na skupščini svojih odbornikov ali pa po svojih izvršilnih in upravnih organih. Ljudski odbori ne morejo prenesti na svoje izvršilne in upravne organe onih poslov, za katere zakon izrecno določa, da spadajo v pristojnost odbora kot ce- lote- 98. člen. Zasedanja ljudskih odborov so redna ali izredna. Redna zasedanja ljudskih odborov se vrše v rokih, določenih v statutu, in sicer okrajnega ljudskega odbora najmanj enkrat v dveh mesecih, (mestnega, četrtnega) in krajevnega ljudskega odbora pa najmanj enkrat v mesecu. Izredna zasedanja sklicuje izvršilni odbor po lastni pobudi pod pogoji, predvidenimi v zakonu, ali na zahtevo tretjine odbornikov ali na zahtevo višjega organa državne oblasti. 99. člen. Ljudski odbor lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina odbornikov; sklepa z večino navzočih odborni- kov- 100. člen. Krajevni ljudski odbor v vaseh in manjših mestih sklicuje v rokih ali pod pogoji, ki jih določa zakon, krajevni zbor volivcev, kateremu polaga račun o svojem delu. Zbori volivcev se sklicujejo, da se obravnavajo vprašanja, ki se nanašajo na življenje kraja in delo krajevnega ljudskega odbora. Poleg tega se lahko na zborih volivcev razpravlja o vprašanjih, ki so važna in pomembna za življenje okraja, Ljudske Republike Slovenije in Federativne Ljudske Republike Jugoslavije. 101. člen. Izvršilni in upravni organi ljudskih odborov so razen v manjših krajih izvršilni odbori. Izvršilne odbore volijo ljudski odbori izmed svojih članov in razrešujejo vse ali posamezne njihove člane. Izvršne odbore sestavljajo predsednik, po potrebi podpredsednik, tajnik in drugi člani; število članov izvršilnega odbora se določi po normi, ki jo predpisuje zakon republike, upoštevajoč številčno moč ljudskih odborov, obseg in značaj nalog, ki jih opravljajo. Izvršilni organ ljudskega odbora v manjših krajih sta predsednik in tajnik skupaj. 102 člen Izvršilni odbori so odgovorni in po- lagajo račun za svoje delo svojemu ljudsKemu odboru. Izvršilni in upravni organi ljudskih odborov so podi ej eni in odgovorni za svoje delo tako svojemu ljudskemu odboru kakor tudi izvršilnim upravnim organom višjih organov državne oblasti. ; 103. člen. Izvršilni odbor izvršuje odloke, odredbe, navodi.a in odločbe svojega ljud- j skega odbora, kakor tudi uredbe, pravilnike, navodila, odredbe in odločbe višjih organov državne uprave. Izvršilni odbor izdaja obvezne od- ! redbe splošnega značaja, navodila in odloke. Odredbe izdaja v svrho izvajanja sklepov ljudskih odborov, kakor tudi na osnovi pooblastila zakona, drugih splošnih predpisov višjih državnih organov in pooblastila ljudskega odbora. 104. člen. Vse naloge in posle, ki so mu dani v pristojnost kot izvršilnemu in upravnemu organu, opravlja izvršilni odbor kot celota in kolektivno vodi vse panoge državne uprave. Mestni in večji okrajni izvršilni odbori imajo odseke za neposredno vodstvo posameznih upravnih panog. Odseki so v svojem delu podrejeni izvršilnemu odboru, hkrati pa tudi pristojnemu ministrstvu Ljudske Republike Slovenije. Odsekom načelujejo člani izvršilnega odbora kot poverjeniki za posamezne panoge uprave. 105. člen. Natančnejše določbe o notranji organizaciji izvršilnih odborov predpiše zakon Ljudske Republike Slovenije. 106. člen. Vlada LRS in ministrstva LRS ostvar-jajo praviloma svoje vrhovno vodstvo v vseh panogah državne uprave na ob- močju ljudskih odborov preko izvršilnih odborov ljudskih odborov z izjemo glede podjetih in ustanov republiškega značaja, ki jih vlada in ministrstva LRS upravljajo neposredno. Samo z zakonom LRS se pri izvršilnih odborih lahko osnujejo odseki, ki so neposredno odgovorni ministrstvom Ljudske Republike Slovenije. X. poglavje Ljudska sedišča 107. člen. Organi pravosodja v Ljudski Republiki Sloveniji so: Vrhovno sodišče LRS, okrožna in okrajna sodišča. Z zakonom se lahko ustanovijo posebna sodišča za določene svrhe sporov. 108. člen. Sodišča so v izrekanju pravice neodvisna in sodijo po zakonu. Sodišča so ločena od uprave v vseh stopnj ah. Višja sodišča imajo v mejah zakona pravico nadzorstva nad nižjimi sodišči. 109. člen. Sodišča izrekajo pravico v imenu ljudstva. 110. člen. Razpravljanje 'pred soaiscem je p d pravilu javno. Odločbe sodišča more spremeniti samo pristojno višje sodišče. Obtožencu je pred sodiščem zagotovljena pravica obrambe. 111. člen. Sodišča sodijo v senatih, razen v primerih, v katerih dopušča zakon, da sodi sodnik poedinec. Kadar sodijo senati okrajnega in okrožnega sodišča v prvi stopnji, sestoje iz sodnikov in sodnikov porotnikov, ki so pri sojenju enakopravni. 112. člen. Postopanje pred sodiščem se vodi v slovenskem jeziku. Državljani, ki ne znajo jezika, v katerem se vodi postopanje, lahko uporabljajo svoj jezik. Tem državljanom je zagotovljena pravica, da se seznanijo s celotno tvarino in da spremljajo delo sodišča po tolmaču. 113. člen. Predsednika in sodnike Vrhovnega sodišča LRS voli in razrešuje Ljudska skupščina LRS. Predsednika, sodnike in sodnike-po-rotnike okrožnega sodišča volijo in razrešujejo okrajni in mestni ljudski odbori območja okrožnega sodišča. Predsednika, sodnike in sodnike-po-rotnike okrajnega sodišča voli in razrešuje ljudski odbor okraja ali mesta z značajem okraja. 114. člen. Vrhovno sodišče LRS je najvišji organ pravosodja Ljudske republike Slovenije. Zakon določa, v katerih primerih sodi Vrhovno sodišče LRS na prvi in v katerih na drugi stopnji. 115. člen. Vrhovno sodišče LRS presoja zakonitost pravomočnih odločb vseh sodišč v Ljudski Republiki Sloveniji, kolikor po določbah zakona glede uporabe zveznih zakonov ne vrši tega Vrhovno sodišče FLRJ. XI. poglavje Javno tožilstvo 116. člen. Na območju Ljudske Republike Slovenije vrši nadzor, ali ministrstva in njim podrejeni upravni organi in ustanove Ljuuake Republike Slovenije, uradne osebe in državljani pravilno izpolnjujejo zakone, javni tožiiec FLRJ neposredno aii po javnem tožiicu LRS. 117. člen. Javnega tožilca LRS in njegove namestnike imenuje in razrešuje javni tožilec FLRJ. Okrožne in okrajne javne tožilce imenuje in razrešuje javni tožilec LRS na potrdilo javnega tožilca FLRJ. 118. člen. Javni tožilci so v svojem delu neodvisni in pod-ejeni samo javnemu tožilcu FLRJ in višjim javnim tožilcem. 119. člen. Javni tožilci imajo pravico vlagati tožbe in pritožbe, pravico zakonske intervencije v sodnem in upravnem postopanju, pravico kazenskega progona in pravico vlagati zahtevek za zaščito zakonitosti zoper pravomočne odločbe sodišč in drugih upravnih organov. XII. poglavje Odnosi med organi državne oblasti in organi državne upravo 120. člen. Vzajemni odnosi med organi državne oblasti in organi državne uprave LRS temelje na pravicah in dolžnostih, določenih z ustavo FLRJ, ustavo LRS, z zakoni in drugimi predpisi. 121. člen. Ljudska skupščina LRS, oziroma njen Prezidij in višji ljudski odbori, v:sak na svojem območju dajejo splošne smernice, podpirajo nižje ljudske odbore v svojem območju in izvajajo splošno nadzorstvo nad njihovim deiom. Vlada LRS in višji izvršilni odbori usmerjajo upravno politiko nižjih izvršilnih odborov, jih podpirajo in nad- zirajo. 122. člen. Prezidij Ljudske skupščine LRS ima pravico razveljaviti ali odpraviti uredbe, navodila, odredbe in od očbe vlade LRS, če niso v skladu z ustavo FLRJ, ustavo LRS, zakoni FLRJ in zakoni LRS. Vlada LRS ima pravico razveljaviti a'.i odpraviti pravilnike, odredbe, navodila, odločbe članov vlade, če niso v skladu z ustavo FLRJ, ustavo LRS, zakoni FLRJ, zakoni LRS ali uredbami, navodili, odredbami in odločbami vlade FLRJ ali vlade LRS. 123. člen. Prezidij Ljudske skupščine LRS in višji ljudski odbori imajo pravico razveljaviti ali odpraviti nezakonite ali nepravilne akte nižjih ljudskih odborov., Vlada LRS in posamezni članii vlade imajo pravico v svoji pristojnosti razveljaviti ali odpraviti nezakonite ali nepravilne akte izvršilnih odborov. Ljudski odbor ima pravico razveljaviti ali odpraviti nezakonite in nepra-' viffté' àiWè WòjégSL" izvršilnega