prerj raz loženi teoretski, po jm i ko t so okolje, ogroženost, tv eg an je (riz iko), katastro fa , ra z m erje m ed rea lnostjo im zaznavo itd. Ta drugi, aspek t p re d ­ s ta v lja g lavnino kn jige , k je r so podrobno an a liz iran i izsledki a n k e tiran ja p rizadetega p reb iv a ls tv a na p rim e ru dveh, p rom etno raz ličn ih k ra jev , B ra- ulinsa in P o rtisa . V k n jig i je ob jav ljen tudi, vzorec ankete , s k a tero so do­ b ili na 55 v p rašan j od vsakega an k e tiran ca teo re tsk o po več ko t sto odgo­ vorov. P isec te ocene' pogreša v anketi, v p rašan je , k i bi pokazalo, ali se p reb iva ls tvo zaveda raz lične ogroženosti stavb na raz ličn ih legaih. Saj je znano, d a je bilo največ p o tresn ih p o rušitev n a n esp rije tem pobočnem m a­ teria lu . M ed m nožico ugo tov itev na j navedem le, da so an k e tiran c i iz m anj p rom etnega B ru lin sa pokazali zn an to večjo navezanost na svoj k ra j kot v P o rtisu , ki leži. ob glavni cesti in železnici, č e p ra v so se pisci izogibali ocen, je le m ogoče spoznati m ed p reb iv a ls tv o m nezadovoljivo poznavanje značarja1 nezgod, n jih o v e pogojenosti in iz tega delno s led i tud i n e razu m e­ v an je n e k a te rih ukrepov , s k a te r im i je ita lijan sk a d ružba san ira la škodo*. K njigo bo s p ridom vzel v roke k a te r i od naših raziskovalcev n a ra v ­ n ih nezgod, ki zlasti v okv iru G eografskega in š t itu ta A ntona M elika p ri SAZU p rouču je plazove, podore, usade, po trese (glej M. O rož-A dam ič, P o ­ sledice po tresov le ta 1976 v SR S loveniji. G eografsk i zborn ik X V III, 1979) in zlasti poplave. V kn jig i so nam reč štev ilne nove m etode razširjenega p ro u čev an ja nezgod, zlasti na področju zazn av an ja in re a g ira n ja p rizad e­ tega p reb iva lstva . K o človek p reb ira v te j kn jig i, k ak o po trebno je ljudsko poznavanje teh k a tastro f, ki lahko p rizadenejo dom ači k ra j, in kako tako poznavan je v nekateifih p rim e rih zm anjša ž rtv e a li učinke vsaij umili., se spom ni na sedan je k rčen je geografije v sred n ji šoli. K do p a bo posredoval m ladim tak o zn an je o po javih , ki pom enijo tu d i v štev iln ih naših k ra jih sta lno grožnjo? I. G am s Stanley A. Schumm, The Fluvial System . 338 stran i, 92 skic, 26 foto grafi j, 55 d iagram ov in 10 tabel. A W iley-In tersc ience P ub lica tion . Jo h n W iley & Sons. N ew Y o rk -L ondon-S ydney -T oron to 1977. P re d sabo im am o iz t. im. am eriške geom orfološke šole kn jigo o flu - v ia lnem re liefu in procesih, ki ga u stv a rja jo . Sam av to r p rav i v p redgo­ voru, da to ni niti tem eljno delo n iti p riročn ik , am pak »poskus, proučiti rečn i sistem in n jegove sestavne dele na tak način, da bodo soodvisnost m ed kom ponen tam i sistem a in iz tega izvirajočo nes tab ilnost lahko raz u ­ m eli tu d i ekonom ski geologi, geom orfologi, s tra tig rafi, sedim entologi, u re ­ jevalc i k ra jin e , n a rav o v ars tv en ik i in g radbenik i.« Z vzorno kom pleksno­ stjo raz lag a na jn o v ejše koncep te geom orfološkega razvo ja in nas p re p r i­ čuje. da jih lahkot ko ristno uporab im o pri: p rak tičn em delu. K n jig a je n ap isana tako, da na zanim iv način vodi b ra lca skozi celo t­ no d ogajan je v rečnem sistem u od pov irja do m o rja in pri tem neprestan no opom inja, d a je nu jn o o b rav n av a ti sistem ko t celoto. Na k a te rik o li toč­ ki v poreč ju se nahajam o, m oram o vedno upošteva ti in ov red n o titi doga­ ja n je v po reč ju nad in pod nam i. Z akonitosti součinkovainija š tev iln ih sp re­ m en ljivk , ki vplivarjoi na p reo b lik o v an je re liefa v porečju , ja k o s t in potek erozije , tra n sp o rta in akum ulac ije so nazorno p rik az an e n a š tev iln ih d ia g ra ­ m ih itn p o d k rep ljen e s podatk i iz celegai svet&L M enn da niimamo prav , k ad a r poskušam o vsako sprem em bo v procesih zno tra j rečnega’ sistem a razložiti s sprem em bo zu n a n jih fak to rje v (tek ton ika , klim a, rastje , itd .), am pak so ta k e sp rem em be najpogoste je v sk lad u z zakonitostm i n o tra n je k o n ­ tro le samega, procesa. Mnogo, govori o t. im. p ragov ih (th re sh o ld ), ko za­ ra d i počasnega sp rem in jan ja pogojev p ride v procesu do nenadnega p re ­ skoka v novo katego rijo in raz lik u je zu n an je (ex trin sic th resh o ld ) in no­ tra n je pragove (in strin sic th resh o ld ), pač glede na to, ali je p rag posledica sp rem em be zu n an jih sp rem enljivk , ali pa je; le d e jan je s a m o u r a v n a v an j a v sam em sistem u. K n jig a je raz d e lje n a na devet poglavij: Uvod; S p rem en ljivke in sp re ­ m em be; K lim atske sp rem em be in paleohidro logija; P orečje ; Reke; Doline in do linski nanosi; P iedm on t; O balna ravn ica; R ečni sistem . V uvodnem pog lav ju razdeli po reč je v t r i geom orfološke in d inam ič­ n e cone: porečje, k i p rispeva vodo in nap lav ino , g lavne rečne struge, v k a te r ih se vrši, tra n sp o r t in obm očja akum ulac ije (v rša ji, delte, itd .). Doga­ ja n j v posam eznih conah n ik ak o r n i m ožno ločiti, saj porečje kot d ina­ m ični sistem rea g ira kom pleksno n a vsako sprem em bo (com plex response). Eno od izhodišč n as led n jih poglavij je D avisova te o rija o cik ličnem razvo ju reliefa. Praivi, da zaporedne faze eroz ije in ak u m u lac ije jasno odražajo napo re porečja, da se p rilagodi učinkom sprem em be ali p rek o ­ rač en ja določenega praga. Če D avisovo teo rijo dopolnim o z novejšim i ugo­ tov itvam i (npr. izostat ično dv igan je obm očij o d n ašan ja ), ugotovim o, da je odvisno zgolj od časovnega razpona, a li je erozijsk i cik lu s p reprost, she­ m atičen ali. pa zelo kom pleksen. V ažen v ir podatkov p ri o b rav n a v an ju rečn ih s tru g in akum ulac ije so poskusi na poskusn i n ap ra v i R EF (rainfall-erosion: fac ility ). O blika in veli­ kost s tru g e je odvisna od znača ja in velikosti p re to k a vode in nap lav ine, in ta odnos je m ožno u g o to v iti em pirično. P rim e rja v a d odatn ih m orfom e- tr ič n ih podatkov o po reč ju in značaj tran sp o rtira n eg a m a te ria la nam omogoča ugo tov iti jak o st recen tn e eroz ije v določenem porečju . P o m an j­ k a n je m eritev pretokai vode in n ap lav ine v naših razm erah n as spodbuja, da bi se poskusili, tu d i na ta način. Razvoj po reč ja pušča sledove t^ko v eroz ijsk ih k o t akum ulac ijsk ih ob likah. K er je kn jig a nas ta la iz po trebe geologov, je slaba polovica po­ svečena akum ulac iji, s posebnim poudarkom na upo rabnosti izsledkov v p raksi. R ezultate , dob ljene n a poskusni naprav i, neposredno prenaša! v n a ra v n e razm ere , in ob up o štev an ju p red h o d n ih ugo tov itev u sm erja s tro ­ ko v n jak e raz ličn ih stro k h k o n k re tn i p ro b lem atik i n jihovega dela (iskan je ru d n ih ležišč, g ra d n ja kom unikacij, zaščita p red erozijo p rs ti) . Bolj ko gre k n jig a h koncu, več je v n je j ta k šn ih napotkov. Z adn je pog lav je je povzetek ugotovitev , povezan z nam igi specialistom , kako obču tljiv in zap le ten sistem je porečje, in, k ako v sak večji poseg vanj zah teva v sestransko p roučitev celo tnega1 rečnega sistem a. K are l N atek A. S. Collinson, Introduction to World Vegetation, London 1977, 57 kart, skic in d iagram ov, 201 stran . V angleščini ie izšla v zadn jih le tih že v rs ta učbenikov in priročnikov , k i ob ravnavajo ' ra s tje n a Z em lji (o n ek a te rih je G eografsk i v es tn ik že po­ ro ča l). M edn je sodi tu d i k n jig a A. S. Collinsona. V n je j av to r želi v zgo­ ščeni obliki podati g lavne misli o konceptu , c iljih in najpom em bnejših v p raša n jih ekologije in b iogeografije, h k ra ti pa ovrednotiti, rastlin sko ode­ jo n a Zem lji. V sebina k n jig e je razd eljen a na dvoje obsežnih poglavij. P rv o zaijema načelna v p raša n ja in p rob lem e pri p ro u čev an ju vegetacije, drugo pa p ri- kaizuje novejše poglede na značilnosti g lavn ih tip o v vegetacije na našem p la n e tu in alntropogene vp live nanje. Snov p rvega pog lav ja je podrobno razč len jena na šest podpoglavij, ki o b ravnavajo v rsto odnosov m ed rastlin am i in p riro d n im okoljem . P od rob ­ n e je so p rikazane ras tlin e in n jih o v a evolucija, ekosistem i in energ ija , p reh ran a in p reh ram b en i k rogi te r ras tlin sk e zd ružbe in n jih o v a raz š ir­ jenost. V ta k i razpored itv i snovi se dobro odražajo niovi. pogledi p ri p ro ­ u čev an ju rastja , ko poleg av teko lošk ih de javn ikov posta ja jo pom em bni tu ­