* Strokovno glasilo »Zveze združeni gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani" Cla»i Zreže prejemajo list brezplačno, za nečlane stane letno din 86'—. Oglasi se računajo v oglasnem kar se ji mora šteti le v dobro. Obžaluje pa, da je članstvo, ki je imelo od tega koristi negiralo te ugodnosti in se je raje v svoji lahkomiselnosti izpostavljalo nevarnosti, da bo toženo potom advokatov in da bo 10 din mesečnega avtorskega honorarja naraslo po advokatskem opominu najmanj za 50 din, gotovo pa za par stotakov v slučaju sodnijske tožbe. Avtorska poslovalnica nam je s 1. januarjem 1940 odpovedala pogodbo ter bomo morali zopet sklepati nov dogovor. V kakšnem 7 VA7na ni ca m Sl se 0(* set^ai nahaja v Ljubljani, Tyrševa c. št. 11. ** * GAlKl piSd.1Ud (a nadstropje in sicer v isti hiši, v kateri je „Putnik“, (Poleg gostilne ,Figovec'). Telefonska št. 39-14 ostane neizpremenjena. — Vhod skozi biletarnico „Putnika“. obsegu se nam bo posrečilo zaščititi interes gostilničaratva sedaj, je to seveda drugo vprašanje in če ne bo takšen, kakršnega bi si ga mi želeli, potem bo le krivo ono članstvo, ki se za razpise zvezne organizacije in zadružnih uprav ne zmeni, ki pa začne jadikovati in protestirati, kakor hitro se jih prime od druge strani. Sele tedaj se streznejo in hite v zadružne pisarne z grožnjo in s tarnanjem, da zadružne organizacije ničesar ne napravijo, namesto da bi sami sebe pošteno ošteli, ker so premalomar-ni, da bi poslušali nasvete. Kdor je gostilničar to hoče od svoje obrti živeti ali imeti od nje vsaj koristi, bi moral več pozornosti posvečati tej obrti, ker je sicer bolje, da zapre, saj mn je obr sicer le v nadlego. Na našo prošnjo je avtorska poslovalnica odstopila tudi od sodnijskega postopanja, toda le pod pogojem, da plačajo neprijavljenci, kakor tudi zamudniki takoj najkasneje pa do 15. novembra t. 1. avtorski honorar. Zvezna uprava je s tem pojasnila vsa event. še nepojasnjena vprašanja glede plačevanja avtorskih nagrad in je izčrpala tudi vsa sredstva, da se enkrat za vselej ta zadeva, ki jo naši člani nikakor nočejo pojmovati, dokončno uredi. Kdor noče plačati avtorskih tnntijem, naj nas posluša ta naj odstrani radijski aparat in druge glasbene instrumente iz lokala, kdor pa hoče imeti aparate v gostilni, potem se naj vendar v lastno korist posluži ugodnosti, ki smo jih članstvu s precejšnjim trudom dosegli. Nlkdo se ne more izogniti plačilu avtorskih nagrad, ker obstoja zakon, vezan 7,a konvencijo v Bernu, kateri se zaradi gostilničarjev ne bo ukinil. S tem je ta za našo organizacijo precej nečastna zadeva končana, kajti vsaka pogodba, se mora točno in v redu spolnjevati, sicer se zgubi v partnerja, ki ni v stanu izvršiti pogodb — zaupanje. Važna razsodba državnega sveta v pogledu gostilniških koncesij Državni svet je izdal pod št. 33.603-36 razsodbo v sledečem konkretnem slučaju: Neka ženska je zaprosila aresko načelstvo v Cačku, da se ji izda dovolilo za otvoritev krčme. Združenje in občina sta se izrekli proti temu dovolilu, nakar je sresko načelstvo odbilo prošnjo. Stranka se je nato pritožila na kr. bansko upravo, ki je prizivu ugodila. Nato je gostilniško združenje vložilo nadzorstveno pritožbo na trgovinsko ministrstvo, ki je napadeno odločbo banske uprave razveljavilo. Proti tej odločbi ministrstva se je prosilka pritožila na državni svet, ki je nato izdal razsodbo te vsebine: »Izdaja dovolil za upravljanje gostinskega obrta, katere koli vrste se vrši po svobodni oceni oblasti, oziraje se na obče interese in stvarno potrebo mesta in kraja, v katerem Be naj obrat izvršuje (odst. 3. § 61. z, g.). Tedaj se izdaja dovolilo za to vrsto obrata po svobodni oceni oblastva z omejitvijo, da obstoji obči interes in stvarna potreba kraja, v katerem se obrat želi voditi. V konkretnem Blučaju pa vidi, da stvarna potreba za otvoritev še enega gostinskega obrata v Cačku, kjer želi tožilka otvoriti obrat ne obstoji, ker se I v neposredni bližini nahaja več takih obratov. O tej okolnosti je bila banska uprava obveščena s poročilom sreskega načelstva in gostinskega združenja. Ker banska uprava ni vzela v oceno to činje-nico ob priliki izdaje svoje razveljavljene odločbe, je tedaj ministrstvo po svoji nadzorstveni pravici z osporovanim re-šcnjem pravilno postopalo ko je odločbo bana razveljavilo. Pravico višjih oblasti (tu ministrstvo), da ocenjuje pravilnost odločb nižjih oblasti, ki so izdane po svobodni oceni, izvira iz hijerarhijske razdelitve oblasti in pravice nadzorstva višjih nad poslovanjem nižjih oblasti. V tem slučaju spada svobodna ocena bana v hije-rarhijskem smislu po § 418. odst. 4 obrt. zakona v nadzorstvo ministrstva trgovine in industrije, ki vodi vrhovno nadzorstvo v vseh predmetih, ki so urejeni z obrtnim zakonom. To je utemeljeno tudi po § 122. odst. 5. zakona o obče upravnem postopanju glasom katerega izmenjuje višja oblast v pritožbenem postopku odločbo nižje oblasti » v vsaki smeri«, vsled česar je bilo ministrstvo opravičeno, da vzame v oceno odlok bana in izda svoje rešenje.« Na podlagi te razsodbe se je razveljavila tedaj odločba bana drinske banovine, s tem pa se je tudi zmanjšalo število gostiln. Gostinstvo v (Nadaljevanje.) Kakor se dovolilo, izdano fizični osebi ne sme vezati na čas, tako je dovolilo, ki se izda pravni osebi vezano na največ 30 let. Ko izteče navedeni rok, lahko dovoli obrtno oblastvo nadaljevanje obrta s podelitvijo novega dovolila na preklic. S tem ima obrtno oblastvo možnost, da od časa do časa presoja ali je dovolilo pravni osebi še potrebno ali ne. V tem se torej nemški predpisi razlikujejo od našega obrtnega reda, kjer ne loči čas trajanja dovolila za fizično in juridično osebo. Ko poteče namreč 30-letna doba se mora pri ponovni podelitvi preiskati, če je potreba za tako podjetje še podana, nadalje se mora obrtno oblastvo ozirati tudi na vodstvo obrata, v koliko je v redu in uspešno opravljalo svoj posel, na dobičkanosnost podjetja, kakor tudi na to, v koliko ni nastala v pogledu vrste gostov kaka sprememba, n. pr. obrat je bil pri izdaji dovolila namenjen v prvi vrsti boljšim slojem, tekom 30 let pa so ti sloji izostali in so začele zahajati v tak obrat druge plasti ljudstva. Ce se ugotovi, da se je podjetje borilo tekom 30 let stalno z gospodarskimi težikočami — podjetje ni bilo rentabilno — potem je podan razlog, da se nadaljevanje obrata prepreči. Istota-ko se lahko obseg dovolila poveča ali zmanjša. Obrtni oblasti je tedaj prepuščeno, da prilagodi število m vrsto obra- ; tov potrebam ljudstva, kadar se le za to nudi prilika. Zanimivo za nas je posebno ono določilo, ki onemogoča podaljšanje obrata v slučaju, če se ugotovi, da se rentabiliteta podjetja ni mogla doseči. Važno je določilo (§ 6.), ki govori o zastopniku podjetja (Stellvertreter) katerega naš obrtni zakon ne pozna. Namestnik se dovoli na prošnjo in le po ugotovljeni potrebi od strani onega oblastva, ki izdaja gostilniška dovolila. Zastopništvo se dovoli tedaj le takrat, Ugodno in toplo Ti bo, če i.nel boš peč LUTZ - ovo LUTZ, LJubljana-ŠiSka - tel. 32-52 če nastopijo gotovi razlogi, ki ovirajo lastnika, da obrt osebno vodi, in sicer: 1) če je omejena njegova pravica pri razpolaganju imovine, 2) če se hoče še nadalje obratovati po smrti lastnika na račun vdove ali mladoletnih dedičev in 3) za časa zapuščinske razprave. Načelo je, da lastnik sam vodi obrat ta da je torej zastopnik dopuščen le v izjemnih ta v zakonu točno določenih slučajih S tem se je hotelo preprečiti zlorabo, ki se je tudi v nemškem gostinstvu vršila in kakršna se vrši v naši, s takzv. poslovodstvom še danes. Obrtno kritje je tedaj v Nemčiji zaradi obstoječih strogih predpisov nemogoče. Zastopnik je oseba, ki opravlja na podlagi pogodbenega pooblastila obrat v imenu ta na račun lastnika podjetja, dočim vodi v ostalem podjetje na svojo odgovornost popolnoma samostojno. Iz tega iz- haja, da je položaj zastopnika različen od poslovodje (Geschaftsfiihrer), ki opravlja obrat ali poedine njegove posle pod nadzorstvom ali vodstvom lastnika. Zastopništvo predpostavlja, da stopi zastopnik namesto podjetnika in da opravlja obrat samostojno. Poleg tega lahko sklepa zastopnik v imenu podjetnika vse pravne posle, tudi javno-prav-nega značaja. Seveda se večkrat pojavijo v poedinih slučajih težkoče, v koliko ni morda nastopil mesto zastopništva zakup. Merodajno pri presoji takega slučaja je to, da je za časa zakupa vezana gotova gospodarska nevarnost (ri-ziko) in da vsled tega nastopa zakupnik kot lastnik podjetja, dočim zastopnik ničesar ne riskira. Mi sm oomenili, da se zastopnik postavi lahko le v izjemnih slučajih posebno takrat, kadar je lastnik podjetja oviran, da sam osebno vodi posle. Poglejmo si nekoliko predpise, ki urejajo zastopništvo za take slučaje. Zastopništvo se podjetniku ne dovoli, če so že za časa podelitve dovolila obstojali razlogi za postavitev zastopnika. Zastopnik se lahko postavi vsled telesne hibe, ki je po podelitvi nastala, n. pr. zaradi bolezni, zaradi visoke starosti, ali zaradi daljše odsotnosti iz kraja podjetja, katere ni mogoče pod nobenim pogojem preprečiti. In tudi v tem slučaju se dovoli zastopnik le tedaj, če se ne more priti v odsotnosti podjetnika z njim redno in hitro v vezo. Velikost obrata še ne opravičuje postavitev zastopnika. Ravno tako ne tudi otvoritev več podružnic, ker je po naziranju zakonodav-ca možno osebno voditi več obratov z nastavitvijo uradnikov. Po smrti podjetnika naj se omogoči vdovi in mladoletnim dedičem nadaljevanje obrata. Edino če je vdova postala nevredna zaupanja se lahko odvzame dovolilo njenega moža. Ti predpisi soglašajo s predpisi našega obrtnega zakona. Pri tem je zanimivo, da lahko celo soprog po umrli lastnici gostilniškega dovolila nastopi kot zastopnik v zastopstvu svojih mladoletnih otrok. Iz vsega navedenega izhaja jasno, da se v Nemčiji ne trpi izigravanja obrtnih predpisov in so bila v to svrho izdana taka obrtna določila, ki onemogočajo obrtna kritja, ki so pri nas na dnevnem redu. Kdor je gostilničar ta naj osebno vodi svoj obrat ta taki ukrepi se nam zde tudi v interesu obrta umestni. Dalmatinski gostilničarji, ki so se v Sloveniji razpasli in ki se večinoma krijejo z dovolilom domačih gostilničarjev ne bi bili v Nemčiji mogoči. Po nemških predpisih lahko izda policijska ali upravno oblastvo tudi »pred-dovolilo« ali »dovolilo za silo« (Noter-laubnis), če se podjetje preda drugemu | interesentu, ki nima še stalnega dovolila v roki. Taka dovolila se izdajajo največ za 3 mesece, torej slično kakor pri nas. Izdaja preddovolila odvisi od tega, če prosilec lahko računa na ugodno rešitev svoje prošnje. Ce niso v preddovolilu navedene kake izjeme, potem se pred-dovolilo nanaša na isto vrsto obrata, na iste pijače in na iste prostore za katere se je dovolilo zaprosilo. Preddovolilo pa se lahko izda tudi za zastopnika, če se v naprej ugotovi, da ni za ugodno rešitev take prošnje nobenih zaprek. (Nadaljevanje.) Poročila o količini, kakovosti in o cenah letošnjega vinskega pridelka Srez Ljutomer: Poročilo z dne 27. X.: Trgatev v ljutomerskih goricah je deloma končana, v nekaterih vinogradih ta čas še traja vinska trgatev. Grozdje je obrano ob ugodnem vremenu. Kakovost letošnjega pridelka je odlična, celo boljša od lanskega letnika, ki je posebno čislan. Količinsko pa se je letos pridelalo manj kot lani, ko je bila srednje dobra letina. Vinski mošti imajo letos ugodne količine sladkorja in razmeroma malo kisli- ne. Ljutomerska vina novega letnika bodo tedaj prav harmonična. Mošt iz mešanih vrst ima povprečno od 18 — 21% sladkorja, mošt iz kasnejše branega grozdja in sortirani pridelek je dal tudi po 26% sladkorja. Kislina se giblje od 6 do 12 °/oo. Na slajenje vinskih mostov vinogradniki sploh ne mislijo. Sklenjenih je tudi že več kupčij za nove mošte. Precej mošta se je takoj izvozilo v Nemčijo. Cene so od 3 din dalje. Sortirani mošti stanejo od 5 din naprej. Letos je pričela prevzemati mošt od svojih članov tudi Vinarska zadruga v Ljutomeru, ki si je oskrbela veliko založno klet. Že letos bo lahko nudila gostilničarjem večje količine kvalitetnega ljutomerčana. Srez Krško: Poročilo z dne 27. X.: Množina vina v krškem srezu morda ne bo zaostajala za lansko letino. Kakovost pridelka je pri belih vinih boljša ko lani, kisline imajo vina manj in tudi za 1% do 1%% več alkohola. Rdeča in črna vina so morda za spoznanje boljša, toda barva ni povsod zadovoljiva in zaostaja ponekod za lanskim pridelkom. Letina je kazala prvotno znatno ugodneje, toda pridelek sta zmanjšala delno suša, delno dež, tako vina ne bo preveč, kakor se je prvotno računalo. Cene vinu za enkrat ni mogoče določiti, toda izpod 4 din za liter ne bo, seveda se bodo yina iz boljših leg plačevala tudi znatno bolje. Srez Maribor desni breg: Poročilo od 26. X.: Razvoj grozdja je bil letos ob času zoritve povoljen. Grozdje je bilo ponekod zaradi suše nekoliko slabše razvito. Se je pa zaradi dosti padavin v mesecu septembru precej popravilo. Tudi je ostalo popolnoma zdravo do meseca oktobra. Precejšnje padavine v začetku oktobra so povzročile ponekod v nižjih legah malo gnilobe, vendar ta ni bila prehuda. Splošna trgatev se je začela okrog 9. oktobra. Zaradi rahlega dežja so vinogradniki trgatev tu in tam pospešili in jo v glavnem okrog 20. oktobra končali. Mošti so tehtali povprečno od 18 do 20° po Klosterneuburški mostni tehtnici. Iz sortiranih nasadov in ob sv. Tereziji na-prešani mošti so dosegli tudi do 23® sladkorja. Prav posebno so se odlikovale sorte: beli burgundec, laški razlimg in traminec. Letošnji vinski pridelek ima izredno malo kisline. Na podlagi številnih kemičnih analiz je dognano, da vsebujejo mošti povprečno od 8 do 9%o kisline, le pri moslavcu se je povprečje kisline sukalo okrog 12°/no. Da ne bodo ostala vina brez zadostne kisline, ki je potrebna, da se vino bolje ohrani je priporočljivo, da se letošnja mlada vina prvič pretočijo (pred Božičem). Letošnja vina bodo po kakovosti in v splošnem dosegla lanska, ponekodi bodo celo boljša. Odlikovala se bodo posebno po milem in harmoničnem okusu. Glede množine pa je letošnji vinski pridelek najmanj za % manjši od lanskega. Vzrok je bila poletna suša, vsled česar so ostale jagode drobne z debelo jagodno kožico in malo soka. Prodaja moštov je trenutno več ali manj v zastoju. Gostilničarji kupujejo le za najnujnejšo potrebo. Čakajo aa mlado vino ločeno od drož. Večje vinske trgovine nakupujejo le v omejenem obsegu. Pri prodaji moštov se vinogradniki v splošnem držijo minimalnih cen, ki so jih določile posamezne kletarske zadruge za svoje člane. Te cene bi bile za ljutomerski okoliš za mošte s 17® 3 din, z 18° 3.50 din, z 19° 3.75 din, z 20° 4 din, z 21° 4.25 din, z 22» 4.75 din. Za ormoški okoliš za 17® mošte 3 din, za 18» 3.25 din, za 19» 3.50 din, za 20» 3.75 din, za 21® 4.25 din in za 22® 4:75 din. Navedene cene veljajo za mešane mošte, dočim bodo zadruge plačevale za sortne mošte višje cene po dogovoru. Približno v istem razmerju se sučejo cene v drugih vinogradnih okoliših Slovenije. Sicer pa je vplival mednarodni položaj na vinski trg v slabem smislu, vendar izgledi Sedaj niso preslabi, ker starih zalog vina ni veliko, letina v t»i* iv - ■ » Dalmaciji in Vojvodini pa je slabša, kot se je v začetku mislilo. Srez Novo mesto: Poročilo z dne 26. X.: Letošnji vinski pridelek je zelo obilen in> tudi kakovost prav primerna. Povprečni donos je bil skoro nad 60 hi na ha in je računati, da je v novomeški okolici dobiti najmanj 8.000 hi dobrega mošta oz. vina na prodaj. Prodajna cena pa je od 3.50 din za liter dalje, kvalitetna in sortna vina od 5 do 6.50 din za liter. Računa se, da bo znašal celokupni pridelek v najboljših vinorodnih okoliših nad 30.000 hi tedaj od tega gotovo 10.000 hi za prodajo v novomeškem - mokronoškem okolišu v novomeškem okraju. Z vso gotovostjo pa se mora računati, da bi bilo dobiti najmanj 4 do 6.000 hi dobrega vina za prodajo na razpolago. Srez Dol. Lendava: Poročilo z dne 26. oktobra: Pridelka je po količini za 30 do 40% manj nego lani, kvaliteta pa je mnogo boljša od lanske. Mošti imajo za 3 do 4° sladkorja več ko lani. Povprečno so imela mešana vina 16.5° do 19.5°, sortirna vina pa 19 do 22.5°^ sladkorja. Povprečno ocenjeno je pridelano okoli 9.000 hi belega in 1.500 hi črnega vinskega mošta. Cena mošta je od 3.50 do 5 din za liter. Male zaloge lanskih vin se prodajajo od 4 do 6 din za liter. V mesecu maju 1940 bo v Lendavi kongres Vinarskega društva za dravsko banovino združen s sresko vinarsko razstavo. Srez Črnomelj: Poročilo z dne 26. X.: Pridelek vinskega mošta v celi Belokra-jini glede kakovosti je odličen. Pridelek presega 20.000 hi. Vinarska zadruga v Metliki ima cca 1.000 hi raznovrstnega vina. Posebno dobro kvaliteto imajo Nemanič Marko v Drašičih, Arbenk Karl v Črnomlju, Matkovič Janko, Go-lek p. Dragatuš, Pečovar Josip, Stranska vas p. Semič. Cene so okoli 4 din za liter. Srez Ptuj: Poročilo z dne 28. X.: Kvaliteta vinskega pridelka letos je v splošnem boljša od lanskega leta, posebno nizek je %o (pro mil.) kisline. Množina sladkorja po klosterneuburški tehtnici v moštih posameznih sort je znašala od 16.5 do 22% v posameznih slučajih 24 do 24.8%. Količina pridelka v tukajš. srezu pa je letos jako različna ter je v posameznih okoliših enaka lanskemu ali še celo višja. V splošnem torej skupni pridelek, bo pa za 20 in še več % nižji od lanskega. (Lanski predelek je v tuk. srezu znašal približno 112.106 hi skupno.) Glavpi vzrok je bil v tem, ker so spomladi med cvetom, rano cvetoče sorte mnogo trpele vsled obilnih padavin. V kamenitih strmih legah v poletnih mesecih je razvoj trte odnosno nastanka vsled suše tudi mnogo trpel. Cene vinskim moštom (mešana) so bile približno te-le: V Halozah in ptujski okolici v Slov. goricah od 2.50 do 4 din za liter. Pri sortnih pa po najmanj 5 para pri 1% več. Tako, da je prišel liter sortnega vina z 20% sladk. po klo- Pričetkom 1. 1940. oddamo v večleten najem povečano in preurejeno tovarniško restavracijo na Jesenicah. Le seriozni interesenti naj se z lastnoročnim življenjepisom (ob navedbi družinskih in premoženjskih razmer, strokovnih izpričeval in znanja jezikov) obrnejo na naslov: Kranjska industrijska družba, Jesenice - Fužine, ki jim bo natd poslala razpis s podrobnimi pogoji. sterneub. tehtnici na 4.50 din in več. V ormoškem okolišu 3e je plačevalo za mešane mošte od 2.75 do 4.50 din za liter. Pri sortiranih pa po dogovoru od 5 do 7 din v posameznih slučajih seveda tudi več. Zaradi nepričakovano manjšega pridelka od lanskega leta, se opaža, da oni vinogradniki, katerim ni bila sila prodati moštov izpod preše, skušajo sedaj doseči še nekaj boljše cene od spredaj navedenih. Kakor je omenjeno, bo letošnji pridelek prav dober posebno tam, kjer se trgatev ni prezgodaj vršila. Vendar letos zaradi izrednega vremena ni, bilo opažati napredka v kakovosti pri sortah, ki so bile trgane po 20. oktobru od onih, ki so bile potrgane okoli 15. — 17. oktobra 1939. SERVIRANJE BUTELJČNEGA VINA LASTNE POLNITVE PO GOSTIŠČIH Kr. banska uprava nam je poslala sledeči razpis: ~~»V zvezi z razpravami pod toč. 3-b na seji poslovnega odbora banov, turist, sveta dne 22. maja t. 1., kolikor je bilo načeto tudi vprašanje trošarine pri serviranju buteljčnega vina lastne polnitve, se pojasnjuje: Vino, ki ga gostinski podjetnik kupi in vkleti v sodu in plača normalno občinska trošarino, ne podleže višji občinski trošarini, ako ga je isti podjetnik, poslužujoč se lastne polnitve, pretočil pozneje v neetiketirane buteljke, ker se to vino ne more smatrati za fino vino, za katerega je določena višja občinska trošarina in ki se običajno servira se v zapečatenih in etiketiranih steklenicah. Glede banovinske trošarine, ki znaša po 1 din na liter za vsa domača vina brez ozira na to, ali se točijo iz soda ali pa prodajajo v zaprtih steklenicah, le za šampanjec in druga peneča vina je trošarina višja (po 5 din na liter), od vin, ki imajo nad 18% alkohola, se pa pobira banovinska trošarina, kakor za špirit, prav tako ni pomislekov proti temu, da bi se vina prodajala v zaprtih, pa čeprav tudi etiketiranih steklenicah.« Krško in okolica Krški okraj se razteza na desnem bregu Save od izliva potoka Šken-drovca pri Zagorju do izliva Bregane v Savo. Na zahodu meji Krka proti novomeškemu okraju. Na jugu gre meja čez široki hrbet gozdnatih Gorjancev z najznačilnejšimi vrhovi: Opatovo goro, Kobilo, sv. Oero ali Trdinovim vrhom, ki se končujejo proti vzhodu z vinorodnim gričevjem, kjer se nahaja znamenita Gadova-peč s priznanim vinskim pridelkom. V zgornjem delu krškega okraja se dviga Dolenjsko gričevje, ki v splošnem nima povprečno mnogo nad 500 m višine; le v severnem Zasavskem hribovju se povzpne 1219 m visoki Kum, priljubljeni izletni vrh poleg številnih domačiftov ljubljanskim, zagrebškim in celjskim turistom. Na jugu okraja se razprostira rodovitno Krško polje z velikanskim hrastovim gozdom, Kr a ko v o imenovanim, med Rako, Kostanjevico in Leskovcem. Pritoki Save v krškem okraju so: Krka, Mirna in Sopota. Na raznih krajih krškega okraja, največ pa na Krškem polju so odkrili bogata predzgodovinska najdišča iz hallštatske in latenske, pa tudi iz poznejše rimske dobe. V tistih časih je vodila prometna cesa iz Emone skozi Praetorium Latobicorum (Trebnje) Nevlodunum (Drnovo pri Krškem) in naprej proti Sisku. Iz Nevioduna je držala cesta proti severu v Celje in Ptuj. Prometno cesto po Krški dolini so Rimljani zavarovali s trdnjavami od Novega mesta do Brežic. Da so gospodovali v teh krajih Rimljani ter prebivali tukaj njihovi vojaki in uradniki, o tem nas prepričajo številne izkopanine: rimski kameni in mejniki z latinskimi napisi; bronaste okrašene zapestnice, pasovi, fibule, igle, noži, sekire, keramični predmeti itd. Največ takih dragocenih najdb so dobili v iz-kopanih*grobovih, ki so bili večinoma zidani in obokani, nekateri celo slikani. Mrliče so Rimljani pokopavali ali sežigali, pepel pa shranjevali v uosebnih lončenih posodah, urnah. Pri Čatežu v bližini izliva Krke so našli z zidom in s stolpi utrjeno gradišče. Tam, v taboru odkopana cerkev, je prva doslej znana starokrščanska cerkev v Sloveniji. To gradišče pri Velikih M a-* lencah je zapiralo vhod v Krško dolino. Neviodunum je stal na mestu sedanje vasi Drnovo in je bil na zelo visoki stopinji kulture. Mesto je bilo cvetoče, obširno in razkošno opremljeno z lepimi hišami, v katerih so bila tla iz mozaika. Imelo je kopalnice in svoj vodovod, po katerem je dobivalo čisto studenčnico z Gorjancev pod Krko do sedanjega Drnovega. Še dandanes naletijo na raznih krajih na ostanke PODALJŠANJE ROKA ZA VLAGANJE PRIJAV ZA ODMERO TOČILNE TAKSE Gladom odloka Dravske finančne direkcije v Ljubljani št. 19.180/5-V-1939. z dne 17. oktobra 1939 se je rok za predložitev prijav za odmero točilne takse za triletje 1940-1942 podaljšal do 15. novembra 1939, ker še niso dospeli od finančnega ministrstva naročeni prijavni obrazci. Istočasno se za 16 dni podaljšajo vsi roki, ki so v zvezi z redno odmero točilne takse, in kateri so naznačeni v štev. 9. Gostilničarskega vestnika. H koncu si dovoljujemo staviti vprašanje ali nimamo v Sloveniji nobene tiskarne, ki bi morda lepše in ceneje natisnile obrazce za prijavo v slovenskem jeziku? Cas bi že bil, da se v Sloveniji pošiljajo tiskovine, ki jih razpošiljajo davčne uprave, v slovenščini, da jih bodo davkoplačevalci tudi razumeli. NOV PRAVILNIK O POTNIH LISTIH ZA ŽIVINO' Kmetijski minister je predpisal nov pravilnik o izdajanju živinskih potnih listov. Pri manipulaciji z živinskimi potnimi listi, ki so javne listine in služijo kot dokaz o svojini, poreklu in zdravju živine bodo pobirale občinske oblasti pristojbine, in sicer: 1. Za izdajo enega potnega lista 1 din. 2. Za prenos pravice lastništva na živinskih potnih listih, odnosno pri odpisu enega dela kupljene živine iz živinskega potnega lista 0.50 din. 3. Za obnovo zdravstvenega potrdila i in za potrdilo o spremembi kraja bivanja 0.50 din. Razen s temi pristojbinami se živinski potni list ne sme obremenjevati z nobenimi drugimi pristojbinami, za katere ne obstoji posebno odobrenje finančnega ministrstva. NASTANJEVANJE VOJSKE Glede vprashnj tičočih se odškodnine za zgradbe v katerih se nastani vojska pojasnjujemo, da so odškodnine urejene v št. 11 Služb, lista dravske banovine z dne 7. februarja 1934 in v številki 41 Služb, lista z dne 22. maja 1935. Kar se tiče odškodnine za nastanitev vojske v rednem stanju po privatnih zgradbah, daje država odškodnino v denarju. V to svrho mora predložiti občina komandantu pristojne divizije (pri nas Dravski divizijski oblasti v Ljubljani) spisek vseh tistih državljanov, katerih stanovanje in zgradbe so se zaradi nastanit-ve zasedle in ki imajo po zakonu pravico do odškodnine. Odškodnino določa mešana komisija sestavljena iz predstavnika vojske, upravnega in občinskega oblastva. Predsednik občine je dolžan predložiti spiske pristojni divizijski oblasti v 10 dneh po nastanitvi, dočim izda divizijska oblast v 30 dneh po prejemu spiska odločbo ter pošlje tudi denar. Občinski predstojnik mora izplačati odškodnino v treh dneh po prejemu denarja in1 o izvršitvi obvestiti komandanta divizijski oblasti. K temu še pripominjamo, da so od nastanitve izločeni prostori, ki so gospodarju in njegovi družini neobhodno potrebni za stanovanje. Ti predpisi veljajo kakor rečeno le za nastanitev v mirnem času. Kdaj se smatra vinski mošt za vino? Vinski mošt se smatra za vinoi začenši z dnem 12. novembra. Od tega dne dalje se plača banovinska trošarina I'- Din od litra. starodavnega rimskega vodovoda. Ne-viodunske izkopanine so raznesli daleč po svetu, mnogo jih hrani Narodni muzej v Ljubljani, še več pa dunajski muzej. Mesto je bilo porušeno v dobi preseljevanja narodov in se ni nikdar več dvignilo iz razvalin. Tudi v srednjem in novem veku so bile na Krškem polju važne prometne ceste zaradi njegove lege na prehodu v sosednjo Hr-vatsko. Iz Kostanjevice, ki je bila važno trgovsko središče, je šla pot v Žužemberk. V dobi turških vpadov so Turki pogosto prodirali po Savski dolini čez Krško polje in po dolini Mirne. Sedež krškega okraja je mesto Krško, s prijazno lego na desnem bregu Save, tam, kjer se končuje savska soteska ter se začenja širiti v prostrane ravane, v rodovitno Krško polje. Tukaj se je razvilo mesto na ozkem prostoru med Savo ter z gozdovi zasajenim hribovjem v dolžini poldrugega kilometra. Vinorodno gričevje nad mestom nam nudi s svojimi holmi, grapami, hrami in zidanicami kajflepo, zanimivo in pestro sliko. Že dobro četrt ure od Krškega se ti nenadoma odpre velika nižina, ‘vidi) se, kakor da bi se odmikale gore in golice vedno bolj in bolj. Tukaj se Sava azširi, postaja precej deroča in napravlja majhne otoke, porastle z vrhov-jem. Kaj lepa so *polja, vinogradi na 1 ribih, na vrhovih pa cerkvice, odkoder se lahko pregleda vse dolino. Pre- bivalci na gričevju se imenujejo tiribci, v ravnini pa Poljanci. Kraj, kjer stoji mesto, je bil obljuden že v rimski dobi, predzgodovinska gradišča pa segajo celo v dobo mostišč. 2e za časa Rimljanov je bilo tukaj važno savsko pristanišče. V 14. stoletju je dobila naselbina trške pravice, gospodarji so bili krški graščaki. Zaradi neprestanih hudih turških vpadov pa je cesar Friderik III. povzdignil Krško v mesto, ki je dobilo svoj grb, lastno sodno oblast ter svoboščino vseh graščinskih dajatev in bremen. Še dandanes hrani Krško znake nekdanjih pravic in mestne avtonomije: srebrn pečat z mestnim grbom, dva Stara grba na traku iz 1. 1526 in 1623 ter srebrno sodno palico z zlatimi vložki. Poleg tega so ostale še razne listine s privilegiji v mestnem arhivu, deloma pa v Narodnem muzeju v Ljubljani Proti koncu 15. stoletja so zgradili zaradi boljše obrambe pred Turki mestno obzidje, ki se je ohranilo do 18. stoletja. V severnem delu mesta je stal nekdaj krški\grad, Stari grad imenovan, ki pa je že nad 150 let v razvalinah. Bil je nekoč tudi last Celjskih grofov. Po smrti zadnjega Celjskega grofa Ulriha I. je dobila njegova vdova Katarina, hčerka srbskega despota J u-rija Brankoviča grad v dosmrtni užitek'. Pozneje je grad prešel na Habsburžane ter je večkrat menjaval ,ast-nike. Slavni kronist Valvasor nam i« OPOZORILO gostilničarjem, ki imajo v svojih gostinskih lokalih radio-aparate in gramofone Po tarifah avtorskih nagrad za glasbene prireditve, ki jih ima pravico pobirati pooblaščeno avtorsko-pravno posredništvo Društvo jugoslovenskih glasbenih avtorjev — na kratko »UJMA« —• se mora od 1. junija 1939 dalje plačevati avtorska taksa tudi za radijske aparate in gramofone v gostinskih lokalih. Te nagrade so določene sicer na mesečnih 30 din, vendar se je »Zvezi združenj gostilničarskih obrti dravske banovine« posrečilo skleniti z generalno direkcijo UJMA v Beogradu sporazum z dne 28. januarja 1938, ki določa sledeče: 1) Gostilne na področju dravske banovine plačajo avtorski honorar mesečno 10 din, izvzemši mesta Ljubljana in Maribor, kakor tudi »Združenje za Ma-ribor-okolico, ki v Zvezi ni včlanjeno. 2) Avtorski honorar mesečnih 10 din pobira Zveza za šest mesecev hkratu naprej za vse lokale, nabrano svoto pa mora predkazovati na čekovni račum UJMA ter pošiljati hkratu seznam plačnikov. 3) Oni gostilničarji, ki tega honorarja ne plačajo pravočasno, morajo plačati celo tarifo, mesečnih 30 din in pobira to takso UJMA sama. Na podlagi tega dogovora, ki je bil dosežen samo za dravsko banovino, je Zveza večkrat pozvala pri njej včlanjena Združenja, da pri svojih članih poberejo to avtorsko takso, vendar se Vsak, ki potrebuje dobro peč naj ve, da je to LUTZ-peč Tovarna LUTZ-peči Ljubljana-Šiška tel.32-52 številna združenja odnosno člani tem pozivom niso odzvali in tako UJMA iz tega naslova ni prejela vplačil iz srezov: Kočevje, Novo mesto, Črnomelj, Škofja Loka, Radovljica, Brežice, Gornji grad, Dravograd, Murska Sobota in Ptuj, ako izvzamemo posamezne plačnike, ki so na podlagi časopisnih vesti izpolnili svoje dolžnosti. Zato je UJMA sama iskala in našla pota, da zajame za plačilo te avtorske takse vse gostinske obrate, naravno tudi za dobo nazaj in sicer od 1. VI. 1937 dalje. Na podlagi svojih točnih poizvedb je pozvala s posebnimi okrožnicami številne gostilničarje sama, da plačajo zaostanek in je pri tem navajala, da znaša za čas od 1. VI. 1937 do 31. XII. 1937, avtorska taksa za radijske aparate v gostinskih obratih mesečno 30 din. Na predstavko Zveze, da velja sporazum od 28. I. 1938 tudi za nazaj, in znaša avtorska taksa za ves čas mesečno samo 10 din izvzemši zgoraj pod točko 1) navedene gostilničarje, je poslovnica ohranil v svojem znamenitem zgodovinskem delu sliko mogočnega krškega gradu z mestnim obzidjem in stolpi. V prvi polovici 15. stoletja je v Krškem posebno cvetela usnjarska obrt z lastno zadrugo. V mestu je bilo takrat mnogo usnjarjev, ki so se pisali večinoma za Baniče. Zadruga je imela svoje znamenje, majhno kadico, v kateri je stal mož, po usnjarsko napravljen. To znamenje je viselo pri vsakem cehovskem mojstru na stropu. Kadarkoli je bil izvoljen nov cehovski mojster, so prenesli zadružno znamenje k njemu. Hudomušni ljudje so pa vpili skozi okna, da nesejo »umazanega Miho«. Imenitna je bila tudi čevljarska zadruga. Iz 17. stoletja ohranjeni zadružni pečatnik ima znamenja čevljarskega stanu: čevelj z ostrogo in dva noža. Najstarejša zadruga v slovenskih mestih sploh, )e b'la krojaška zadruga, od katere je ohranjen register iz leta 1399. V ta svoj nemški zapisnik so zapisovali krški krojači imena živih in umrlih krojačev, vsakoletno izvolitev novega cehovskega mojstra, kdaj se je nov pomočnik izučil in postal prost. Savsko brod ar stvo, ki je imelo svoj začetek že v dobi starih Rimljanov, je posebno cvetelo v srednjem in novem veku ter je imelo v Krškem važno postojanko. Z biagom, lesom, vinom in žitom natovorjene ladje so vlekle Iz Hrvatske, Slavonije in Dolenjske s konjsko ali volovsko vprego UJMA za dravsko banovino v Ljubljani, Resljeva cesta 13, prosila generalno direkcijo za navodila, odnosno je predlagala, da se z ozirom na težke sedanje prilike računa za ves čas mesečno samo 10 din. Generalna direkcija UJMA v Beogradu je z dopisom z dne 26. X. t. 1. prepustila odločitev tukajšnji poslovnici, ki daje s tem sledeče na. znan je: a) Pristanemo na predlog Zveze, da velja avtorski honorar za radijske aparate in gramofone v gostinskih obratih mesečno samo 10 din, izvzemši v Ljubljani in Mariboru, ter v območju Združenja za Maribor-okolico. b) Pozivamo vse gostilničarje in ka-varnarje, ki imajo v svojih gostinskih obratih radijske aparate in gramofone, da najdalje do 15. novembra 1939 plačajo na čekovni račun Poštne hranilnice v Beogradu štev. 59.151, glaseče se ..Autorska poslovnica udruženja jugo-slavenskih muzičkih autora (UJMA) — Ljubljana < ves zaostanek in sicer za vse one mesece, ko so morali plačati pri pristojnem Davčnem' uradu državne takso za radijski aparat ali gramofon v gostinskem obratu. To vjplačilo se mora izvršiti tudi v primeru, ako posamezni gostilničarji in kavarnarji ne bi prejeli posebnega plačilnega opomina od »UJMA« Plačilo te avtorske takse naj se izvrši za ves čas do vštetega decembra meseca 1939. c) Oni gostilničarji in kavarnarji, ki se današnjemu pozivu ne bi do 15. novembra t. 1. odzvali, četudi so medtem morda UJMI sporočili, da niso imeli radijskega aparata ali gramofona v svojem gostinskem obratu, izgubijo ugodnost navedeno pod a) in bodo morali plačati mesečno 30 din od 1., VI. 1937 dalje, kakor tudi odvetniške stroške, ker bo UJMA zaostanek po odvetniku iztirjala. Pri pristojnih Davčnih uradih bo v pravnem postopanju mogoče natančno ugotoviti, za kateri čas je posameznik plačal državno takso. č) Avtorska taksa se mora plačati za radijske aparate in gramofone v gostinskih obratih in plačilo za radijski aparat ne zadostuje. d) Ker velja zgoraj omenjeni sporazum samo do 31. decembra 1939, se bo moral od 1. I. 1940 dalje skleniti nov sporazum in bodo navodila sledila. V Ljubljani, dne 27. oktobra 1939. »UJMA«. Gostilničarji in gostilničarke pazite na pre dp ise trošarinskega pravilnika! KAKO JE S PREGLEDOM VINOGRADNIŠKIH KLETI ZAKONSKEGA DRUGA, KI IMA ZA SOPROGA GOSTILNIČARJA ALI GOSTILNIČARKO? Svoječasno smo prinesli dobesedno razsodbo upravnega sodišča s katero je sodišče ugotovilo, da kontrolni organi nimajo zakonite osnove za službeni pregled vinske zaloge vinogradniške kleti zgolj na podlagi dejstva, da je žena ali soprog gostilničarka ali gostilničar. Kr. banska uprava se na to razsodbo ne ozira ter trdi, da taka razsodba, ki se tiče poedinega konkretnega slučaja ne smatra za judikat, ki bi se raztegnil na ostale slučaje. Iz tega razloga kr. banska uprava tudi ni spremenila svoje-časnih navodil finančnim organom, ki imajo nalog, da še nadalje kontrolirajo kleti vinogradnikov, katerih zakonski drugi se bavijo z gostilničarskim poslom in žive v skupnem gospodinjstvu. Iz tega izhaja, da bo vsak tak vinogradnik, ki se bo protivil pregledu vinogradniških kleti od strani sreskega načelstva kaznovan in da bo kazen banska uprava v slučaju priziva tudi potrdila. S tem bo sleherni vinogradnik prisiljen vložiti tožbo na upravno sodišče, če bo hotel doseči črtanje kazni. Kr. banska uprava trdi, da ne more spremeniti svojega stališča, ker hoče preprečiti tihotapstva, ki jih je posebno v takih slučajih v vinorodnih krajih neštetokrat ugotovila. Hotel in gostilna se odda v najem. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Ljubljana«. ZASTOPNIKI GOSTILNIČARJEV PRI REKLAMACIJSKIH ODBORIH V reklamacijskem odboru v Ljubljani so gg.: Majcen Ciril, restavrater na Glavnem kolodvoru v Ljubljani, Peterlin Miro, hotelir v Kranju. V reklamacijskem odboru v Celju so gg.: Blatnik Simon, gostilničar, Stara vas pri Velenju, Krulej Ernest, gostilničar, Sevnica ob Savi. V reklamacijskem odboru v Mariboru so gg.: Rozman Alojzij, gostilničar, Prevalje, Majcen Alojzij, restavrater na Glavnem kolodvoru v Mariboru. V reklamacijskem odboru v Novem mestu so gg.: Windischer Josip, hotelir v Novem mestu, Podboj Ivan, gostilničar, Ribnica. Vsa ta sredstva so shranjena v lični skrinjici 33X33X16 cm. Cena teh lekarn se ravna po številu naročil. Ce bo zveza prejela s svojega področja do 50 naročil, potem stane hišna lekarna...........................310 din od 50 — 100 naročil . . . 280 din od 101 — 200 naročil . . . 270 din od 201 — 350 naročil . . . 260 din od 351 — 500 naročil . . . 250 din od 501 'dalje..................... 240 din. Ker skačejo cene zdravilom, so navedene cene obvezne le za naročila, katera bo zvezna uprava prejela najkasneje do 1. decembra. Po tem terminu gori naznačene cene ne veljajo. Kdor želi imeti hišno lekarno doma, ta naj pohiti z naročilom in nakaže 310 din. Zvezna uprava bo povrnila razliko, če se bo cena zaradi večjega po lestvici omenjenega naročila znižala. Hišne lekarne Z ozirom na dejstvo, da so gostilne često oddaljene od zdravnikov in lekarn in da je v pogostih slučajih nujna pomoč bodisi domačinu, kakor tudi gostom potrebna, je zvezna uprava organizirala nakup hišnih lekarn za gostilniške obrti. Hišna lekarna vsebuje 29 različnih zdravil za rane, opekline, slabost, glavobol, zobobol, razne zavoje, obliže, raz-kuževalna sredstva, škarje, pinceto in navodila. Prijateljem dobre vinske kapljice! Ako ljubite dobro kapljico in želite imeti nemoten užitek, pridajte vinu približno tretjino Rogaške slatine »T e m p e 1«. Okus bo popolnejši in---- Rogaška slatina ima še to prijetno lastnost, da prepreči neprijetne posledice kakor glavobol, zgago, želodčno kislino itd. Vzemite torej k vinu vedno RogaSko slatino »TEMPEL«! Slutit m po Savi navzgor, navzdol pa so vozile ladje tržaško blago. Od hrvatske meje do Zaloga pri Ljubljani je bilo 14 vla-čilnih postaj. Posavci so zaslužili z živino mnogo denarja. Pogosto je plavilo na Savi toliko ladij, da je po vseh vaseh primanjkovalo živine. Tudi krSki gostilničarji in mesarji so dobro tržili, pa tudi mnogo delavcev je imelo zaslužek ob Savi, ker so trugo trebili, pota pripravljali in ograje zidali. V Krškem so izdelovali ladje, čolne in vlačilne vrvi. Leta 1862. je stekla železnica iz Zidanega mostu v Zagreb, ki je zadala smrtni udarec savskemu brodarstvu. V 16. stoletju se je začel širiti, kakor drugod v naših krajih, tudi v Krškem protestantizem. Na Krčane je vplival najprej Primož 1 mbar sam, ki je služboval nekaj časa v ^bližnji Loki pri Zidanem mostu in v St. Jerneju ter prebival malo časa tudi fev Krškem. Kmalu se je naselil tukaj protestantski predikant Ivan Weixler in Vlahovič, bivši župnik v Kostelu, katerega je pozneje pregnal leskovški župnik. Večina krških meščanov je sprejela Lutrovo vero, v kateri je vztrajala do začetka 17. stoletja kljub zatiranju ^preganjanju. Najbolj navdušene za protestantizem so bile ženske, ki so nekoč celo navalile na katoliškega župnika Polidorja pl. Monagna-no. Novo vero sta širila tukaj tudi znameniti protestantski pisatelj sv. pisma, krški domačin Jurij Dalmatin ter Adam Bohorič, slovničar v protestantski dobi in ustanovitelj pravopisa bohoričice. Ta je ustanovil v Krškem protestantsko šolo, ki pa je z njegovim odhodom v Ljubljano prenehala. Kmetski upori v 16. stoletju so zajeli tudi Krško z okolico. Od graščakov neusmiljeno tlačeni kmetje so navalili leta 1515. na gradove, ki so jih oropali, deloma pa porušili in zažgali, tako n. pr. Šrajberski turn v Leskovcu, na Raki, Mokronogu, v Boštanju ip Ru-kenštaju ali Teriški grad. Veliko hujši je bil upor hrvatskih in štajerskih kmetov 1. 1537., katerega je največ zakrivil krvoločni graščak Ferenz Tahy v Podsusedu. Vseh upornikov ie bilo okrog 20.000. Najprej so zavzeli Brežice, nato pa je udarilo 2500 kmetov v Krško. Tukaj je planil nadnje graščak Jošt Thurn s 500 dobro oboroženimi U-skoki. Le malo upornikov je ubežalo, nad tisoč jih je padlo v boju, mnogo pa utonilo v Savi. Tako žalostno je končala borba za »staro pravdo.« Mnogo je trpelo mesto z okolico tudi od kuge in turških vpadov v 15., 16. in 17. stoletju. Valvasor tudi poroča o hudih potresih 1. 1628. in 1632, ki vta naredila mestu mnogo škode. Po-ioč lo pristavlja, da so zvonovi cerkve »naše ljube Gospe« v Leskovcu zaradi močnega potresa sami od sebe zvonili. Porušilo se je mnogo gradov, cerkva in drugih poslopij. Ob raznih primerih je mesto tudi zelo trpelo zaradi povodnji. Proti koncu 17., zlasti pa |v začetku 18. stoletja je bila tudi v Krškem razširjena prazna vera v čarovnice. O teh poroča latinska kapucinska kronika, najstarejša kronika krškega mesta, da je spravila sramotna čarovnija Krško na slab glas, kajti samo v dobi župnikovanja Ivana Jurija Tratnika je bilo sežganih na grmadi zaradi čarovništva okrog 40 oseb, med njimi celo žene in hčere meščanov in mestnih svetovalcev. Zlasti se omenja žena mestnega sodnika Matije Juriša, ki je bila usmrčena leta 1709., in njena hčerka Marija Colnarič, katero so leta 1714. sežgali na grmadi. Zanimivo je, da je naredilo konec takim pravnim zablodam mestno uboštvo, zakaj take pravde so bile zelo dolgotrajne in drage. Samo v dobi enega mestnega sodnika, Luke Sogarja, se je izdalo za sodnijske invršitve 1348 gold., čeravno se premoženju bogatih čarovnic ni prizanašalo. Krško sme biti ponosno na to? da je imelo v svojem obzidju slavnega kranjskega zgodovinarja Valvasorja zadnje dni njegovega burnega in tru-dapolnega življenja. Baron Ivan Vajkard Valvasor, rojen 1641. v Ljubljani, je porabil vse svoje velikansko premoženje, obstoječe iz več graščin, z* izdajo znamenitega dela »Die Ehre des Herzogthums Crain« (Slava vojvodine Štev. 10., 31, X, 1939. »Oofltilai&uNld TMteft« Stran 5. Namešialte postelje v hotelskih soba T*§T T§T T&T TO^T8 "r&T T§"T mma Ni to le slučajni poziv, katerega navajamo v nadpisu. Da se gost dobro odpočije in naspi, je potrebna ne le dobra postelja, temveč je potrebno tudi, da postelja pravilno stoji. V naslednjem priobčujemo nekaj slik, ki nam kažejo, kako se da postelja postaviti pravilno in nepravilno. Poglobite se v naše slike ter preglejte po tem namestitve postelj v sobah vašega hotela. Odstranite napake, potem se bo v vašem hotelu bolje spalo, ! Gost bo pri vas dobro spal, če upoštevate pri namestitvi postelje sledeče: 1. Ležati se ne sme na levi srčni strani, temveč na desnem boku, kajti v tej legi želodec ne pritiska na srce. 2. V območju 50 do 90 cm od zunanjega zidu se temperatura preveč spreminja ter se v tem pasu ne sme namestiti postelje. 3. Pogled naj bo obrnjen od okna, da bi žarka svetloba ne vplivala neugodno na oči ter gosta predčasno zbudila. Lega 1 — pravilna — najboljša lega postelje, vendar razbije tako nameščena postelja v ozkih sobah preveč tloris; Lega, 2 — nepravilna — dnevna svetloba udarja naravnost v oči; Lega 3 — pravilna; Lega 4 — nepravilna — svetloba udarja naravnost na oči; Lega 5 — nepravilna — dnevna svetloba udarja v oči in noge so v pasu spremenljive temperature; Lega 6 — manj pravilna — glava je v pasu spremenljive temperature; Lega 7 — nepravilna — glava je v pasu spremenljive temperature, preblizu okna in izpostavljena prepihu; Lega 8 — pravilna; Lega 9 —r nepravilna — dnevna svetloba nepravilna — dnevna svetloba udarja naravnost v oči; Lega 10 — pravilna; li!!J J» Lega 11 — nepravilna — dnevna svetloba udarja naravnost v oči; Lega 12 — nepravilna — glava v pasu spremenljive temperature, dnevna svetloba pada poševno na oči; Lega 13 — pravilna; Lega 14 — nepravilna — dnevna svetloba udarja naravnost v oči; Lega 15 — manj pravilna — glava je v pasu spremenljive temperature; Lega 16 — nepravilna — dnevna svetloba udarja naravnost v oči; Lega 17 — pravilna; Lega 18 — nepravilna — glava je v pasu spremenljive temperature, d očim udarja dnevna svetloba naravnost v oči. Opomba: Črtkano polje označuje pas spremenljive toplote; beli del kroga pomeni obraz. Po »Hostimilu«. TROŠARINE PROSTI SLADKOR ZA HLAJENJE VINSKEGA MOSTA Z uredbo ministrskega sveta z dne 21. oktobra 1939 se lahko daje v letu 1939. sladkor brez plačila državne trošarine za ojačitev sladkorne vsebine mošta v onih krajih, kjer grozdje zaradi izjemnih vremenskih razmer ni moglo dovolj dozoreti ali kjer se je zaradi elementarnih škod moralo predčasno obrati. Te pogoje naj ugotove v lastni odgovornosti krajevni kmetijski referenti. Ta sladkor je oproščen tudi plačila banovinske in občinske trošarine ter mora biti denaturiran. V smislu predpisov zakona o vinu se sme dodati vinskemu moštu največ 4 kg sladkorja na 100 litrov vinskega mošta. Odobritve o oddaji sladkorja brez plačila trošarin izdajajo pristojne finančne direkcije. Kfartjske), ki opisuje v 4 debelih zvezkih na 3320 straneh naše pokrajine. Nekoč zelo bogati graščak je umrl v Krškem 19. sept. 1693., kjer je bil s preostankom svoje imovine kupil hišo. K sklepu si oglejmo še nekoliko krško okolico I Nad mestom je široko znana Trška gora, priljubljen izletni kraj z dobrim vinskim pridelkom. Nedaleč od mesta ob gričevju, ki ima kraški značaj s podzemskimi jamami in je-zerci, leži vas Leskovec. Leskovška cerkev se je ,®ekdaj imenovala »Mati božja na jezeru.« Tukaj se nahaja Turnška graščina, kjer počiva v rodbinskem mavzoliju Anton Aleksander grof Auersperg, pesnik An a st a-Sius OrDn, učenec Prešernov. — Bližnja Raka z vinorodno okolico ima graščino, ki je spadala nekdaj med najstarejše v Slovenili. Na novo pozidana po kmetskem uporu in restavri rana stoji še dandanes. Ta kraj je po-fflemben zaradi tega, ker je leta 1582. Spisal raški župnik Recelj prevod ♦Gorskih bukev«, ki so urejale takratne pravne odnose med gosposko in .vinogradniki. — Pod Gonanci na otoku Krke stoji Kostanjevica, naista-. rejše dolenjsko mesto ob državni cesti Ljubljana—Novo mesto—Zagreb. Mesto je imelo v srednjem veku važne mestne jn trgovske privilegije, danes je znano ■ kot prijetno letovišče, pa tudi zaradi vsakoletnih poplav. Zgodovinsko pomembna sta Kostanjeviški grad in nek- danji cistercijanski samostan, ki je spadal med največja in na|bogatejša posestva na Kranjskem. — V bližini je Sv. Križ, kjer nam nudi slovita Gadova peč daleč naokoli znano odlično vinsko kapljo. — Čatež ima znamenite toplice ob Savi, katere so odkrili že pred blizu 150 leti. — Pod občino Veliko Dolino spada grad Mohrice, zgodovinsko pomemben zato, ker je bil tukaj v ječi kmetski kralj Matija Oubec. — V zgornjem delu Krškega polia, kjer je bilo v dobi Rimlianov mesto Crucium, stoji Št. Jernej, znan zaradi vsakoletnih kon|-skih dirk, pa tudi zaradi bližnjega kartuzijanskega samostana Pleterje, ki je največji te vrste v Jugoslaviji. — Izmed številnih osebnosti krškega okraja moramo predvsem omeniti plemenita mecena Martina Hočevarja in njegovo ženo Josipino, ki sta dala I. 1877. na lastne stroške sezidati ljudsko in meščansko šolo v Krškem za ogromno vsoto 100 000 gold. Prvi ravnatelj te prve meščanske šole na Kranjskem |e bil odlični kulturni de. lavec ter zadružni in gospodarski strokovnjak Ivan Lapa |n e. Rudolf Dostal. Kupujte prvenstveno pri tvrdkah, ki oglašujejo v listu, ker * tem podjpirate svoje stanovsko glasilo! Koliko gostilničarjev gre na letni dopust in odmor? 1 do 2°|011 Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdravje! Zato vsaj doma pijte Radenski zdravilni vrelec <2 tistega z rdečimi srci, našo najboljšo prirodno mineralno vodo Zdravje in užitek! Gibanje tržnih cen važnejših živil v septembru in oktobru 1939. (Po uradnih podatkih) Predmet september oktober 1 kg govejega mesa la 12—14 12-14 1 » » » II 10-12 10-12 1 » » III 8-10 8-10 1 » telečjega » la 14-16 14-16 1 » V » II 12-14 10-14 1 » svinjskega » la 16 18 18-20 1 » > » II 14-16 14-16 1 * govejega jezika 14-16 14-16 1 > vampov 8.- 8.- 1 » govejih pljuč 6.- 6.- t » telečjih pljuč 10-12 10 12 1 » svinjskih pljuč 8.- 8,- 1 » govejih jeter 10-12 10-12 1 » telečjih jeter 18- 20 18-20 1 » svinjskih jeter 12-14 12-14 1 » ledvic govejih 12-14 12-14 1 » » telečjih 14-16 14 16 1 » » svinjskih 18.- 20,- 1 » govejih možganov 18 20 18-20 1 » telečjih 6 20-22 20-22 1 » svinjske glave 6. - 6-8 1 » parkljev 5,- 5-6 1 » dotrače slanine 14-15 16.- 1 » hrvaške slanine 16-17 16-17 1 » domačega sala 18.- 16.- 1 » hrvaškega sala 19- 18.- 1 » masti 20-21 21-22 1 > šunke 20-24 20-26 1 » prekajenega mesa la 18-20 18-20 1 » » » 1116-18 16 18 1 * krakovskih klobas 20,- 20. 1 » debrecinskih *• 18-20 18-20 1 » hrenovk 18 20 18 20 1 » safalad 18 20 18-20 1 » posebnih klobas 20.- 20,- 1 » svežih kranj. klobas 30.— 24.- 1 » pol prek. kranj. » 24,- 30.- 1 * prekajane slanine 20-22 16-20 1 * srne 12-18 12-18 1 kom. zajca divjega 20 30 1 kom. poljske jerebice 12.- 12,- 1 kg postrvi «0.- 40- 1 » ščuke 16,- 16.- 1 » sulca 32 40 32,- 1 liter mleka 2 2.25 2 2.25 1 kg surovega masla 22 28 22-28 1 » čajnega masla 30 36 30 36 1 » bohinjskega sira 26,- 26.- 1 komad jajc 60 - 70 p 1 1.25 Vino belo novo 12-14 12 14 Vino belo staro 12 14 12-14 Vino rdeče 12.- 12,- Vino črno novo 12-14 12-14 icSir.^TsS v ; Jedilni Steklenica min. vode 6.50—7.— 6-9 Liter ruma 34-40 30-38 1 liter kuhanega žganja 30-34 28-30 1 kg belega kruha 4.25 4.25 1 » kave Portoriko 84.-- 84,- 1 .» » Santos 64.- 64.— 1 » » Rio 56,- 56.- l » kristal, sladkorja 14.50 14.- 1 » sladkorja v kockah 16.- 15.50 1 » riža la 13.- 13.- 1 * » 11 8,- 8.- 1 lit. namiznega olja 18-24 18-24 1 lit. vinskega kisa 2.20 2,50 1 kg morske soli 2.75 1.50 1 kg sladke paprike 45,- 55.- 1 lit. petroleja 75 8.- 1 kg čaja 120 - 200 120-200 pribor v največji izbiri in po najnižjih cenah. Gostilničarji posebni popust. Posrebrenje, poniklanje, pokromanje, popravila priborov in posode restavracijskih podjetij izvršujem najceneje in takoj M. llger-je* sin urar in juv. lir Maribor* Gosposka ulica 15 Zahtev ajte veliki brezplačni cenik! Starost naših gostinskih združenj Združenje gostilniških podjetij na Bledu obstoja od 14. 10. 1910.; v Brežicah od 1888.; v Celju od 1. 5. 1886.; v Črnomlju od 2. 5. 1935., v Dol. Lendavi od 18. 1. 1923.; v Gor. Radgoni od 2. 4. 1928.; v Gor. gradu od 1. 9. 1901.; na Jesenicah od 1. 8. 1908.; v Kamniku od 1876; v Kočevju od 1920.; v Sl. Konjicah pred 1. 1912, arhiv pri preobratu zginil, ugovitev nemogoča; v Kozjem 60—70 let, točna ugotovitev nemogoča; v Kranju od 19. 2. 1912.; v Krškem od 2. 5. 1924.; v Laškem od 21. 12 1885.; v Litiji od 12. 4. HOTELIRJI IN GOSTILNIČARJI l Nabavite si za Vaše goste planinsko cvetlični med le v MEDARNI LJUBLJANA - Židovska 6 ® katera Vas najbolje postreže. 1912.; v Ljubliani od 30. 4. 1891.; za ljublj. okolico od 3. 8. 1909.; v Ljutomeru od 1924; v Logatcu od 21. 2. 1926.; v Ložu od 2. 8. 1886 ; v Mariboru od 23 9. 1883.; v Metliki od 22 9 1935.; v Mozirju od 16. 4.1887.; v Murski Soboti od 1. 11. 1922.; v Novem mestu od 1911 ; v Ormožu od 11. 11. 1923; na Prevaljah od 1922.; v Ptuiu od 1888; v Radovljici od 24. 4 1928 ; na Rakeku od 1924.; v Ribnici od 2. 2. 1915.; v Rog. Slatini od 23- 1. 1926.; v Sevnici od 1863.; v Sl Bistrici od 1. 6. 1898.; v Slovenj-gradru od 30. 11. 1922.; v Sv. Juriju ob juž. žel. od 50 do 60 let, sodeč po zapisnikih; v Sv. Lenartu od 1899.; v Škofjiloki od 1912.; v Šmarju prijel, od 1884.; v Šoštanju od 1919 ; v Trbovliah od 1903. ; v Tržiču od 1911.; v Vel. Laščah od 14. 7 1913.; v Viš* njigori od 30. 5 1926.; v Vojniku od 16 3. 1886 ; na Vranskem od 1. 1. 1908.; na Vrhniki od 27 8 1912.; v Pivovarna Jos. Tscheligi v Mariboru Koroška c. 2 * Telefon 2335 priporoča svoje izborno PIVO NAJBOLJŠE KVALITETE Izvesite cenike jedil, pijač in prenočiš!!! Po uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije morajo biti v gostinskih obratih iz« vedeni ceniki jedil in pijač, v kolikor niso gostem na razpolago jedilni listi — V sobah za tujce pa morajo biti izveieni ceniki prenočišč — Podrobnejša pojasnila dobite pri pristojnih združenjih Zagorju od 30. 11. 1909.; v Žalcu pred 10. 8. 1902., točna ugotovitev nemogoča radi izgube arhiva. Po izjavah starejSih članov ca. 50 let. Raznoterosti — Določevanje količine alkohola v krvi. Po Widmarkovi metodi je pričel preizkuševati kemijski oddelek Higienskega zavoda v Ljubljani. Tovrstne preiskave pridejo v poštev predvsem pri prometnih nezgodah in kršenju cestno-policijskih predpisov, da se ugotovi eventuelno alkoholizirano stanje krivcev. Oddelek dela tudi na organizaciji pravilnega in pravočasnega odvzemanja ter dostavljanja krvi v preiskavo. — Vlaganje prijav za napoved zgra-darine. Na podlagi zakona o neposred- nih davkih morajo vsi davčni zavezanci zgradarine, kakor tudi tisti, ki bivajo v letoviških in zdraviliških krajih vložiti od 1. do 30. novembra t. 1. davčne prijave za zgradarino za davčno leto 1940. Pregledovanje in overovljenje davčnih prijav iz formalne in materielne strani se mora po predpisih toč. 11. pravilnika k čl. 34. zakona o neposrednih davkih izvršiti v manjših davčnih upravah najkasneje do 25. januarja, v večjih pa najkasneje do 15. februarja 1940. Opozorilo prevoznikom blaga z motornimi vozli). Kr. banska uprava opozarja, da mora imeti vozač motornega vozila vedno pri sebi prepis dovolila in če sta določena, tudi vozni red in tarifo. Vozila za prevoz smejo spremljati poseben spremljevalec, ki ga je odredil pošiljatelj blaga, ali de- Domača žganjarna in destilacija ftft JELEN V« Velika zaloga vseh vrst pristnega domačega žganja, raznih likerjev, ruma, malinovca, vermoutha itd. na drobno in na debelo. - Dobro blago 1 - Nizke cene! IVAN ZALETEL Telefon Stev. 710 ŠT. VID NAD LJUBLJANO , P ETER ST EP I € (Lastnik Mirko Stepič) Veletrgovina z vinom Ljubljana VII. (Sp. ŠiškaJ Telefon 2171 se priporoča cenj. gostilničarjem s solidno postrežbo prvovrstnih vin * w I SPECIALNA ZA H A R M TVRDKA O NIKE" IZDELOVANJE HARMONIK JOSIP FLEISS • (Prej F. Lubas&sin) • LJUBLJANA, TYRŠEVA 36 lavci zaposleni pri razkladanju in opravljanju nadaljnih del na blagu. Izrabna nosilnost vozila mora biti na vidnem mestu naznačena. Nedopustno je torej prevažanje drugih oseb, preobremenje-vanje vozil in prekoračenje maksimalno dovoljene brzine. — Hotel za 350 milijonov dinarjev. Eden največjih hotelov na svetu pod imenom »New Yorker« v New - Yorku je stal 350 milijonov dinarjev. Gen. ravnatelj tega hotela je Ralph Hitz. Ta Hotel ima 54 nadstropij z 2500 sobami. V letu 1930. je imel 2 in pol milijona posetov. Uslužbencev je 1700, ki razumejo skupno seveda 33 jezikov. Hotelska pralnica lahko dnevno opere preko 20.000 kg perila, dočim se razbije porcelana na leto cca. za 1,000.000 din. — Kralj hotelirjev — Cezar Ritz. Skoro v vsakem večjem mestu najdemo hotel z imenom »Ritz«, ki je imenovan po kralju hotelirjev Cezarju Ritzu. Imenovani se je rodil v francoski Švici, svojo karijero pa je začel v Parizu leta 1867. na svetovni razstavi. V Parizu je zgradil majhen toda eliten hotel z najboljšo kuhinjo, katerega je obiskovala najboljša in' seveda tudi najbogatejša tedanja evropska publika. Dobro ohranjen kavarniški biljard (baročni slog) kompleten ugodno prodam ali zamenjam za dobro ohranjen pianino. — K0SAK PAVEL, gostilničar, Kamnik-6raben 10 Parna pekarna in slašeiiarna priporoča cenj. ŠTEFAN ZALAZNIK gostilnitarlem - Llubliana, Iv. Petra c. 25 prvovrstno pecivo in slaščice DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE „union“-L3UBWfinfl PRIPOROČA SVOJE IZBORNE IZDELKE: SVETLO IN ČRNO umon pido v sodih in steklenicah vsem cenj. gostom in gostilničarjem Z odličnim spoštovanjem Delniška družba pivovarne umorr-iiDUBiriflrifl ZaorediriŠtvoTn 2vezno tiskarno t Celju: Josip Kladnik. — Za lastaika : »Zveaa adruž. gostil, obrti drav. banovine v Ljubljani«; Pera Karol. — Oba v Oelju.