Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
Rokopisi se ne vračajo. Plača m toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski oL št. J. Telefon tater. št 32-5!» Račun pri poštni hranilnici št 14.1!I4
Mi smd svarili
Mi kot kmetje smo bili vedno in smo še danes proti takemu bolnemu ravnanju in napačnemu urejevanju javnega življenja. Želeli smo in želimo, delali smo na to, delamo in bomo delali, da bodi vsaj reševanje važnih gospodarskih in socialnih vprašanj neodvisno od dnevnih političnih teženj in struj. Po našem mnenju namreč občuti lakoto, bedo in vsakršno pomanjkanje enako človek, ki je najbolj veren, kakor oni, ki je najbolj brez-veren. Če ga zadene nesreča, jo občuti enako siromak kakor bogatin. Gorje in stiska sta enaka udarca za vsakogar, naj misli politično tako ali tako. Pri tem se ne moremo ozirati na to, kakšni struji kdo pripada. Lepo je to povedal slovenski pisatelj, ki je hkratu katoliški duhovnik in župnik, mož, ki je sam okusil dovolj gorja, namreč Ksaver Meško, ko je zapisal:
Vsi smo oprašeni osi prafsu grešne zemlje
Kmetijske podružnice so dobile od svoje centrale navodila in smernice za organizacijo sejmskih odborov in o njihovem postopanju za dosego višjih cen goveji živini.
Podružnice so započele delo z vso resnostjo in od povsod se javljajo ugodna poročila. Prav posebno marljiva je mariborska Kmetijska podružnica, ki jo vodi znani strokovnjak in požrtvovalni delavec na kmetijskem polju g. dr. Kovačič. Organiziral je sejmske odbore po vseh severnih štajerskih srezih. Kmetje se drže strogo navodil sejmskih odborov in med njimi vlada vzorna disciplina.
Ko bo akcija za dviganje cen goveji živini organizirana po vsej banovini, se bo delo razširilo tudi na druge kmetske pridelke.
Od vsega početka smo poudarili, da ta akcija ne bo rodila uspehov, ako jo ne bodo podprli vsi kmetje brez razlike in ako ne bodo sodelovale vse kmetske organizacije. Vsako rušenje discipline, razcepljenost in medsebojna konkurenca posameznih skupin, ali organizacij bi uničilo ves njihov trud in delo ter moglo povzročiti težke posledice za našega kmeta.
Kmetijska družba je vsled tega pristopila k temu preVažnemu poslu z vso potrebno pre-
vidnostjo. S posebnimi dopisi se je obrnila na vse one kmetske organizacije, ki se prvotnemu njenemu vabilu na skupno konferenco niso odzvale. V dopisu jih obvešča o izdanih navodilih svojim podružnicam in obenem naproša, da naj tudi one store slično pri njihovih organizacijah. V svrho enotnosti pokreta naj se organizacije pokoravajo onemu krajevnemu vodstvu, ki je prvo zaoočelo z organizacijo sejmskih odborov.
lHavoeliia členom ICme^ijslie ds-tižlbe
Kmetijska družba je izdala svojim članom živinorejcem tale navodila v zvezi a akcijo sejmskih odborov:
Cene živini bomo popravili le če z železno doslednostjo in disciplino zahtevamo pravo protivrednost za proizvodne stroške, ter če organizacijo sejmov sami izvedemo tako, da omejimo škodljivo prekupčevanje. To je naloga sejmskih odborov, katera bo rodila uspehe, če se boš držal sledečih navodil:
1.	Ne prodajaj živine prekupčevalcem pred sejmom in sklepaj* kupčije le na sejmu.
2.	Smatraj ceno, ki jo določi sejmskl odbor kot najnižjo in ne prodajaj izpod nje.
Po zdravi človeški pameti bi se zdelo, da je vprašanje rešeno že po naravi sami in da ni treba niti govoriti o njem. Dogodki, ki jih moramo preživljati, pa žal dokazujejo nasprotno.
Vsak zdrav človek ve in razume, da je morala nujen temelj vsakega življenja, ne torej samo družinskega in zaselftiega, ampak tudi javnega, političnega življenja. Morala in vest pa narekujeta, da bodi človek pošten in ravnaj tudi s svojim najhujšim nasprotnikom vselej dostojno in pošteno. Ne delaj mu nič takega, česar ne želiš, da bi ti storil on.
Zdrava pamerf oS> veljavo
Kar zdrava pamet spoznava, tega ne spoznavajo danes v naših bolnih in do kraja zakuženih razmerah niti ljudje, ki bi morali po svojem družabnem položaju biti drugim za vzgled. Prišli smo tako daleč, da ne ločimo več, kaj je dobro in kaj ni, ampak vprašujemo, odkod kaka misel izvira. Da, celo tako daleč, da hočemo reševati nujna gospodarska in socialna vprašanja s stališča nolitične opredeljenosti in svetovnega nazora.
Mi gremo naprej
Ko gledamo te razmere in spoznavamo, da so zanje gluhi tisti, ki so jih ustvarili, ne vemo drugega izhoda, kakor da vztrajamo na misli samopomoči. Prepričani smo namreč, da je jedro našega naroda zdravo in bomo skušali te jedro, našega kmeta, ohraniti vzlic vsem težavam in nadlogam, ki jih mora prestajati, zdravo. Samo s tem zdravjem nam je v danih razmerah mogoče rešiti dragocene pridobitve naših predniko,T
Sloga
je geslo, ki ga je v kmetskem ljudstvu rodila in obudila skrajna stiska. Ta sloga ne sme ostati mrtva, puhla beseda, ampak mora tudi
Ne milosti, pravice hočemo!
Pojav, kakor smo ga omenili zgoraj, je značilen. Take pojave pa moramo in hočemo enkrat za vselej preprečiti in odstraniti.
Mi nismo in nočemo biti raja, ki bi ji kakršenkoli gospod milostno rezal kruh po svoji volji, ampak smo temelj, ki hoče v celotni zgradbi državne skupnosti biti deležen v polnem obsegu svojih pravic, ker tudi v polnem obsegu opravlja svoje dolžnosti.
Tudi ta naša zahteva je naravna. Zato verujemo v njeno pravičnost in ne bomo od-jenjali prej, dokler ne bo izpolnjena.
Akcija za dviganje cen lonefcluli
pridelkov
Poštnina piafcn« »	LjnMjana, d ne 18. marca 1936.
mi
Vse nase
Ne milosti, hočemo pravice
zahteve so uiemeSgene v zdravi pameti
pri nas v Sloveniji vzlic zastrupljenemu ozračju postati živa resničnost. Vemo, da se je marsikomu težko otresti predsodkov, ki jih je ustvarila naša nevesela zgodovina. Toda vprav uspehi naših hrvatskih tovarišev nam dajejo poguma in nas navdajajo z zavestjo« da smo sila, ako smo složni. Razcepljeno^ in razdvojenost v naših vrstah je vselej 16 naša škoda.
"eto XVttT>
KMETSKI LIST
OTr"TTIil«H UMI" il I II i	lil III
3.	Pokoravaj se navodilom sejmskega odbora in postavi živino na določen prostor sejmišča.
4.	če si znal živino vzgojiti, jo boš znal tudi prodati ter ne rabiš pri tem mešetarja.
5.	Odženi živino s sejmišča brez obotavljanja, točno ob uri, ki jo določi odbor.
6.	Ne prodajaj živine po končanem sejmu, ker s tem kvariš disciplino, temveč raje povabi kupca na dom, da se z njim tam pogodiš.
7.	Drži se določenih cen tudi pri prodaji na domu.
8.	Vzdrži se vsakega kršenja javnega reda, oziroma zakonov, ker bi tako postopanje dalo pokretu obeležje nezakonitosti, ter bi povzročilo nezaželjene posledice za pokret sam, ki ima čisto gospodarski namen.
9.	Vplivaj s preudarno besedo in pametnimi razlogi na omahljivce, da ne bodo kršili disciplino.
10.	Ne obupavaj, če takoj v začetku ne dosežemo zaželjenih uspehov, ter vedi, da uspeh ne bo izostal, če bomo vztrajni, preudarni in strogo disciplinirani.
Vljudna in nujna prošnja
Ustavitev javnih dražb in eksekucij — Skriti denar mora na dan — Razdolžitev, likvidnost denarnih zavodov in favna dela — Ljudem dela in kruha I
V nedeljo, dne 15. marca se je vršil v god-benem domu v Domžalah redni letni občni zbor Združenja trgovcev za srez Kamnik ob zelo dobri udeležbi trgovcev iz vsega sreza.
Predsednik združenja g. A. Strgar je uvodoma pozdravil navzočnega predsednika ZTOI g. Jelačina ter tajnika g. dr. Plessa, predsednika lesnih trgovcev Dravske banovine g. Fr. Škrbca in tajnika Zveze trgovskih združenj g. inž. šušteršiča.
Po končanem občnem zboru se je pričelo splošno gospodarsko zborovanje in je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva med drugim tudi sledeče: da 6 let trajajoče neprestano nazadovanje vsega našega gospodarstva spravlja vse naše ljudstvo v vedno večjo stisko in bedo, da pomamjkanje denarja vedno bolj razkraja naše gospodarstvo, da radi padca cen strahovito narašča prezadolženje in eksekucije, da na javnih dražbah propada imovina dolžnikov za vsako slepo ceno, pri čeiner izgubljajo tudi upniki svoje terjatve — v korist špekulantov z gotovino, kar pomenja za dolžnike — oddajo premoženja.
Izredne razmere vpijejo po izrednih zakonih posebno v naši Sloveniji, ki je najtežje prizadeta tako radi nizkih cen živine kakor še posebej radi sankcij pri izvozu lesa, radi česar naslavljamo «a kr. vlado v imenu vseh prizadetih
vliudno in nujno prošnjo
1.	da takoj ustavi še javne dražbe in eksekucije, ki se vedno bolj množe:
2.	da tezavrirani denar poišče na bolj kulturen način kot so javne dražbe ter odredi žigosanje novčanic in odvzem odvišne gotovine špekulantom z gotovino v korist sklada za javna dela, kajti na dražbah se uničuje težko pri-
Doma
Teden domače politike
Narodna skupščina
Ostra politična borba, ki jo je vodila opozicija v narodni skupščini, je bila zaključena s sprejet jem proračuna za 1. 1936./37. Za proračun in finančni zakon je glasovalo 185 poslancev, proti pa eden. Opozicija se proračunske razprave ni udeleževala in je svoj korak utemeljila v znanih izjavah, ki so jih podali zastopniki po-sameznih klubov takoj potem, ko je vlada zahtevala, da se proračun proglasi za nujen in da ee ga obravnava po skrajšanem postopku. To ee pravi, da sme pri razpravi govoriti le po en go\ornik od vsakega kluba.
dobljena in na pošten način prislužena imovina dolžnikov za slepo eeno in nosi značaj oddaje premoženja;
3.	da kralj, vlada po 8-mesečnem študiju končno vendarle pristopi k dejanskemu reševanju problema dolgov, pri čemur prosimo;
a)	da reducira dolgove na pravično višino,
b)	da jib odkupi z novim državnim denarjem kot posojilo narodnemu gospodarstvu ter 8 tem popravi škodo, ki jo je prizadjala kruta deflacija in vrne gospodarstvu odvzeti denar,
c)	da s tem omogočimo izplačilo zamrznjenih vlog ter obnovo vsega gospodarstva, ki brez potrebnega denarja ne more napredovati,
d)	da 8 tem omogoči potom javnih del zaposlitev vseh, ki so potrebni dela in kruha, s čimer doseže večji konzum poljedelskih pridelkov in popravo cen ter porast kupne moči našega kmeta;
4.	da spremeni zakon o Narodni banki tako, da -Narodna banka ne bo več pridobitno podjetje, ki dela ogromne dobičke z državnim denarjem, ko ljudstvo strada, temveč da bo to državni urad, ki dela brez dobička in z zmerno režijo;
5.	da vpliva na Narodno banko, naj pri izvozu, ki je življenjska potreba naše države, ne išče nikakega dobička ter izplačuje dobroimetja našim izvoznikom po dnevnem tečaju.
Zbor pozdravlja samopomoč kmečkega ljudstva za dvig cen živini in ostalim kmečkim pridelkom.
Zbor naproša kralj, vlado, da predložene upravičene zahteve in prošnje osvoji in oživo-tvori.
drugod
V finančni zakon so bila sprejeta le ona pooblastila, ki jib je predložila vlada. Nekaj takih pooblastil za posamezna ministrstva navajamo v naslednjem:
Minister za socialno politiko
se pooblašča, da more predpisati način ugotavljanja najnižjih delavskih mezd z obvezno sklenitvijo skupnih pogodb.
Razširiti pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev tudi na ostale kraje, kjer to zavarovanje doslej še ni obstojalo.
Minister more izvesti zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti po zakonu o zavarovanju delavcev.
Ženska bolnišnica v Ljubljani ee priključi kot oddelek splošni drž. bolnici.
Ministrstvo za šume in rudnike
Zakon o lovu se dopolni in čl. 5. doda sledeče določilo: Obč. odbor občine, na katere ozemlju se nahaja zemljišče, ki je dano v najem, more po odobritvi banske uprave skleniti, da se dobljena zakupnina za lov ne razdeli med lastnike zemlje, temveč da se vpiše kot dohodek občine.
Politični zakoni
Kakor lansko leto je vlada tudi v letošnjem finančnem zakonu dobila pooblastilo za izpre-membo zakona o tisku, o združenjih zborih ln dogovorih ter o volitvah narodnih poslancev. Izpremembe se morajo izvršiti v soglasju s posebnimi odbori narodne skupščine in senata.
Lansko leto se vlada teh pooblastil ni po-služila, čeprav je opozicija v svojih govorih ter interpelacijah zahtevala, ako ne spremembo, zlasti tiskovnega zakona, potem vsaj ukinitev preventivne cenzure pri izvajanju sedanjega tiskovnega zakona.
Druga pooblastila
Slovenska javnost je bila trdno prepričana, da bo finančni zakon vseboval tudi določila glede ukinitve 61. 117 zakona o ureditvi Državne hipotekarne banke, ki govori o prenosu pupilar-nega denarja od regulativnib hranilnic. Mesto tega se pa zopet rok prenosa )e podaljšuje za eno leto. Torej isto, kar je bilo do sedaj.
Čl. 100 finančnega zakona pooblašča ministrski svet, da more uveljaviti odloke o tem, kako se mora končno likvidirati premoženje političnih strank, ki so bile prepovedane leta 1929.
Rojstni dan T. G. Masaryka
Dne 7. marca je Češkoslovaška proslavila 86. rojstni dan svojega ustanovitelja ln prvega prezidenta Osvoboditelja T. G. Masaryka.
Po vseh večjih krajih so društva priredila slavnostne akademije, na grad Lany pa, ki ga je hvaležna domovina poklonila svojemu velikemu sinu, so ves dan prihajale deputacije politikov, diplomatov pa kulturnih in prosvetnih delavcev. Tudi sedanji predsednik republike dr. Beneš je prišel osebno čestitat svojemu slavnemu predniku.
Med drugimi je čestital Masaryku in ga obiskal ta dan tudi predsednik vlade dr. Milan Hodža.
Bratskemu narodu iz srca želimo tudi mi, da mu usoda ohrani še dolgo živega T. G. Masaryka, živo podobo slovanske človečanske globine in tvorne sile.
Preiskava proti narodnim poslancem
V	zvezi s streljanjem v narodni skupščini, dne 6. marca t. 1. je bilo aretiranih 12 narodnih poslancev. Damjan Arnautovič kot napadalec, ostali pa kot njegovi sokrivci, ki so osumljeni, da so ga k napadu nagovarjali ali pa vzpodbujali. V policijskih zaporih se nahajajo: Dragiša Stojadinovič, Radivoj Nanovič, Dragiša Milovanovič, Mirko Uroševič, inž. Nikola Ka-balin, Jovan Nenadovič, Dragoljub Ivanovič. Mi-hajlo Djurovič, Vasilje Trbič, Tasa Dimič in dr. Srpko Vukanovič. Policijska preiskava je v glavnem že končana in pričakuje se, da bodo v najkrajšem času izročeni Državnemu sodišču. Obtoženi so vsi po čl. 1., točka 7. zakona o zaščiti države.
Zasedanje senata
V	petek preteklega tedna je bila sklicana seja senata. Predložen je bil proračun, ki ga j« poslala narodna skupščina v nadaljnji pretres. V ponedeljek 16. t. m. je razpravljal o prora-
čuuu finančni odbor senata. Glavni govornik je bil g. dr. Kramer. — Z njegovim govorom je bil načelen pretres končan. Pričela je takoj podrobna razprava.
Senatu je bil predložen tudi zakonski osnutek o splošni razdol-žitvi. V odbor za proučavanje tega predloga sta bila izvoljena med drugimi tudi senatorja Ivan Pucelj in dr. Drago Marušič.
Sestanek JRZ
Preteklo nedeljo se je vršil v Celju zaupen sestanek banovin-ske organizacije JRZ, ki ji je prisostvoval poleg g,, dr. Kulovca, predsednik ban. odbora JRZ za Dravsko banovino tudi g. dr. Drag. Lončar, več zastopnikov slovenske fronte, iz. Zagreba-g. dr. Jelašič in nekaj drugih delegatov. Na sestanek nista imela pristopa nar. poslanec g. dr. Dobovišek in Ivan Kreft.
Tffjetifopalufaropniu&eiKtl
Brez truda — brez jeze — in veliko hitre[e kakor po navadi je bilo oprano perilo. Ko ravna večje kose perila, ki se jih je prej mati tako bala prati, se ji srce kar smeje: brez vsakega truda so bili beli kakor sneg! Ampak zdaj je tudi vzela za pranje Schichtov Radion, s katerim se da tako preprosto prati: raztopi Radion najprej v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato
izperi perilo najprej v topli, potem pa še v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg.
5chichtov
pere sam:
Zunanje - politični pregled
Evropa preživlja te dni svojo najbolj kritično dobo. Napočil je čas, ki dokazuje, da
sila ne more vladati sveta.
Kar je bilo za »vse večne čase« sklenjeno in podpisano v versejskem miru, se je sesulo v prah. Nemčija, ki je bila v nizu premaganih držav najbolj premagana in ponižana, je spretno porabila leta po vojni, ko so drugi zborovali in modrovali, za svojo notranjo pj-eoenovo in. preureditev. Vzlic strogim določbam in mednarodnemu nadzorstvu se je znala vnovič organizirati in oborožiti. Kakor hitro pa je bila dovolj močna, je vrgla raz sebe verige mirovnih in drugih mednarodnih pogodb in je začela ravnati tako, kakor se zdi njenim državnikom najbolj prav.
Razume se, da je to nemško ravnanje razburilo vse njene sosede, zlasti pa
Francijo,
ki sedaj očita Nemčiji, da jo je prevarala. Francoski generali bi bili po tem zatrjevanju Nemčiji lahko narekovali mir v Berlinu in delili Nemčijo po svoji mili volji.
Na take očitke se Hitler čisto nič ne ozira in vztraja na svojem, češ, da je in mora biti Nemčija enakopravna z drugimi velesilami, ker se sicer z nikomer ne more niti družiti niti pogajati.
Anglija
se v tem sporu obnaša po angleško, to se pravi: obdržala je izmed vseh prizadetih držav največ diplomatske hladnokrvnosti. Medtem ko je pisanje angleških listov zelo ostro in protinemško usmerjeno, so izjave odgovornih krogov vedno take, da ostanejo vrata odprta na vse strani. Ko ni bilo drugega izhoda, so Angleži iznašli, da je nemara vzrok razburjenju napačen prevod besedice »als-bald« v predmetni nemški noti.
Ta besedica je res tako kočljiva, da ima lahko več pomenov. Pomeni namreč lahko: »čim, brž ko, potem ko« — in še več podobnega, kar lahko v raznih zvezah daje celotnemu besedilu note oziroma njenemu poudarku bistveno drugačen pomen.
Zadevo omenjamo, ker v jarki luči osvetljuje delo diplomatov in zgovorno dokazuje, od kakšnih malenkosti marsikdaj zavisi usoda sveta in sreča ali nesreča narodov.
V sporu se je med drugimi oglasila tudi Poljska,
ki jo je nenadoma začela boleti glava. Spoznala je, da je Nemčija zapadnim državam ponudila 251etni nenapadalni dogovor, medtem ko enak sporazum s Poljsko ne obsega niti polovico te dobe. Torej Nemčija smatra vzhod Evrope za slovanska in po nemških pojmih torej manjvredna tla. Ako bo Poljska iz teh pretresljajev res odnesla to prepričanje, utegne to slovanski misli in slovanskemu kmetstvu samo koristiti.
Delo za mir V Londonu preskufiavajo ročne sirene, s katerimi bodo svarili prebivalstvo ob sračnik napadih.
Svet Društva narodov
Je na tajni seji razpravljal o teh zamotanih vprašanjih ln je skušal najti tak izhod, da bi bil volk sit in koza cela. Radi bi ustregli Hitlerju, radi podpisnicam lokarnske pogodbe, radi pa tudi Franciji in še marsikomu. Je pa tudi v politiki tako, da ni mogoče hkratu služiti več različnim gospodom. Zato so se gospodje bolj omejili na »pojasnjevanje vprašanj« kakor pa na odgovarjanje in odločanje o vsem onem, za kar v resnici gre.
Italija
se v tem sporu zadržuje previdno v ozadju, ker hoče na vsak način čisto pravilno izkoristiti zmedo v Evropi za svoje namene v Abesiniji. Zato italijanski državniki nočejo v nobeno smer izjaviti nič določnega — stara italijanska politika, ki se je doslej še zmeraj dobro obnesla in bo po vsej priliki tudi sedaj obveljala.
Po tej opombi si naši čitatelji že tudi lahko predočijo, da vojna v. ; ;>t , . .
Abesiniji,
ki divja z nespremenjeno silo dalje, ni ve.6 niti važna niti zanimiva, ker vsi vemo in čutimo, da se usoda v tem sporu ne bo odločala na krvavih bojnih poljanah, ampak za zelenci diplomatsko mizo, ki ne bo postavljena V Afriki, ampak v Evropi. Komu bo nakipipjepa sreča, bo odvisno od zapletenosti glavnih evropskih velesil in nemara od položaja m^d
Rusijo in Japonsko. < •
Ne smemo namreč pri tem tedenskem pregledu prezreti okolnosti, da Japonska še vedno pridno deluje in da njena Udarna sita narašča. Pred kratkim je namreč ta država
v obliki ultimata
zahtevala od Rusije, da odstrani svoje čete z mandžurske meje.
Kako bo Rusija na to zahtevo odgovorila, še ne vemo. Jasno in razumljivo pa je, da si v takih razmerah ne želi premočne Nemčije ali celo kakih vojnih zapletljajev v Evropi. Kajti v tem primeru bi bil rusko-francoski pakt za Rusijo skoraj brez pomena. Francija bi krvavela v boju z Nemčijo in ne bi mogla pomagati ruski zaveznici.
Nemčija in Mandžukuo
Kakor bo našim čitateljem znano, se Mandžukuo imenuje tisti del Mandžurije, ki so jo Japonci organizirali kot »samostojno« državo in ji dali za vladarja nekdanjega kitajskega cesarja. Ta mora sedaj seveda za plačilo plesati kakor žvižgajo Japonci.
Japonci so tudi naglo preplavili ves trg države Mandžukuo s svojimi izdelki. Saj krije Japonska 60 % vsega uvoza v Mandžukuo. Zanimivo pa je, da se je v tej državi izmed evropskih držav uveljavila zlasti Nemčija. Razen japonskih je dobiti na teh tržiščih v prvi vrsti — nemške izdelke. Tako je lani znašal promet med Nemčijo in Mandžukuom 47 milijonov gobijev. En gobi je približno 14-25 Din našega denarja.
Operirani — spregledal
V Londonu je spregledal petletni deček, ki ni videl od rojstva. Trepalnice je imel vedno zaprte, ker jih ni mogel premikati zaradi okorelih mišic. Zdravniki so mu izrezali kos kože iz ledij in mu napravili nove trepalnice. Ko so mu po nekaj dneh odvzeli ob^n. je mogel novo napravljene trepai^"' mikati.
Kmeis
Iz tajništva Pododbora Zveze v Celju
Na Frankolovem ima Društvo kmetskih fantov in deklet svoj 6. redni občni zbor na praznik, 25. marca po rani maši ob 8. zjutraj v šoli. — Delegat Pododbora tov. Merslavič. — Društvo je priredilo tudi preteklo nedeljo, 15. t. m. dobro obiskano predavanje o važnosti udejstvovanja kmetske mladine.
V	št. Jurju ob juž. žel. bo 4. redni občni zbor v nedeljo, 29. marca ob 9. dopoldan v šoli.
Orla vas pa ima svoj 10. redni občni zbor prihodnjo nedeljo, 5. aprila ob 3. popoldan v društveni sobi pri tov. Kajtner. — Delegat Pododbora tov. Rojnik.
Braslovče
Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet je polagalo obračun o svojem letnem delovanju v nedeljo 15. marca. Iz poročil funkcijo-narjev je bilo razvidno, da se je društveno delo v pretekli poslovni dobi dobro razvijalo. Lani je priredilo uspelo tekmo koscev, v zimskem času uprizorilo igro »Radikalna kura«, poslalo svoje udeležence v prosv. org. tečaj Pododbora, prav aktivno pa je društvo sodelovalo na »Kmetskem taboru« v Žalcu 8. septembra. Društvena blagajna izkazuje 1124 Din dohodkov. Vodstvo za nadaljnje delo je bilo poverjeno dosedanjemu odboru. — Občnega zbora se je udeležil kot delegat Pododbora tajnik tov. Turnšek, ki je pozival k vztrajnosti pri delu za nanredek in preporod naše vasi.
št. Pavel pri Preboldu
Pjetečejjo nedeljo, 15. marca, je naše društvo zaključilo četrto leto svojega delovanja. Kot sosednja tov. društva, tudi naše ni zaostajalo v svojem delovanju in je vkljub težkim gospodarskim prilikam ob uprizoritvi igre »Divji lovec« in tekmi žanjic imelo 4815-25 Din dohodkov. Društvo je bilo zastopano tudi v Pododborovih tečajih v Celju. Dosedanji dolgoletni odbor se je nekoliko nadomestil z novimi, mladimi močmi ter je bil za predsednika izvoljen tov. Turlišek Aleksander, ki ga bosta nadomestovala kot podpredsednika tov. Rogl Jože in tov. Kokovnilt Franc, za tajnika je tov. Kač Jože, blagajnik tov. Marine Kari itd. — Na občnem zboru je bil delegat Pododbora tov. Franc Kronovšek, ki je navzočnim razložil pomen naših organizacij, obenem pa o delovanju sličnih organizacij na Čehoslovaškem, kamor je bil šel letos januarja na šesttedenski tečaj.
Tečaj za dekleta
Ptuj, 15. marca.
Danes se je začel II. tridnevni prosvetno orjrani/alorifni tečaj za dekleta, ki ga je priredil ptujski Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet. Tečaj je otvoril predsednik tov. Joško Tomažič, pozdravil zastopnika sreskega načelnika g. Kozmana, navzočne predavatelje in predavateljice ter zastopnike društev.
V	imenu ženskega odseka je pozdravila dekleta in goste tov. Marta Plepelec, ki je poudarila, da tudi kmetska dekleta nočejo zaostajati za tovariši, temveč hočejo z njimi skupno delati za dosego naših idealov. Težko breme nosimo na svojih plečih, kljub temu pa tudi danes vedro zremo v bodočnost...
Pouk se vrši v Narodnem domu, kijer so tečajnice tudi na hrani, za stanovanje pa nam je dala mestna občina internat »Mladike«.
Dekleta pazno sledijo predavanjem. Zavedajo se, da morajo dobro izrabiti vsako priliko, da se pripravijo za svoj bodoči poklic.
Ker so korajžne in imajo dobro voljo, bo njihovo prizadevanje gotovo rodilo popoln uspeh, kar jim iz srca želimo!
M—a Pl—c.
Vel. Lipi j ene
Naše Društvo kmetskih fantov in deklet bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 22. marca z običaznim dnevnim redom.
Vabimo vse redne in podporne člane, da se občnega zbora udeleže. S seboj pa povabite še fante in dekleta, ki želijo pristopiti k našemu društvu kot novi člani. Zavedati se moramo, da le v skupnosti in slogi je moč!
Moste pri Komendi priredi s sosednjimi društvi v nedeljo, dne 22. marca izlet na Šmarno goro. Za slučaj slabega vremena pa se vrši
Kljub cemu smo še vedno trdno prepričani, da nekoč Judi nam hribovskim kmetom zasijejo lepši časi.
Naši vasi sta do nedavnega spadali v občino Želinilje. Pri zadnjem oblikovanju podeželskih občin pa smo zaprosili bansko upravo za premestitev 7 občino Ig. Utemeljena prošnja je bila uslišana, za kar se imamo zahvaliti bivšemu banu dr. Marušiča.
Zadnje čase slišimo, da neka skupina ljudi na Igu zbira podpise ~a odcepitev Škrljanov in Golanov od občine Ig. Za vzrok navaja, da naši dve vasi obremenjujeta [žansko občino za 100%. Če so o tem ljudje tudi prepričani, ne vemo, lahko pa rečemo, da to ai res. ampak le — demagogija. Če bi Škriljara in Golani tudi ne plačali nobenih občinskih naklad, bi občinskega proračuna ne obremenjevali .liti 50%.
V Škriljem in na Golem JRZ v splošnem n: organizirana. Zakaj? Zato. ker smo spoznali, da nas stranke samo varajo. Mi se zavedamo, da je rešitev kmeta samo v zadrugah in medsebojnem zaupanju in samopomoči. Čt? bomo radi tega izključeni, ne vemo. Povdarjamo samo to. da sta vasi Škrilj in Golo bili že prej sestavni del ižanske občine, preden sta bili priključeni. Kajti edina naša pot je skozi Ig, kjer tudi kupujemo vse, kar nam manjka. 3 tem podpiramo ižanske obrtnike, trgovce in gostilničarje in preko njih gotovo tudi — ižansko občino. Glede na to je torej priključitev naših vasi k občini popolnoma pravična in socialna. To je gotovo uvaževal bivši ban dr. Marušič in upamo, da tudi ban dr. Marko Natlačen ne bo ustregel ižanskim nezadovoljnežem.
ALBIN NOVŠAK, ki je v Planici z 89-5 m postavil nov jugoslovanski rekord v smuškem skoku.
izlet na praznik 25. marca. Društva so bila deloma že obveščena, natančno snidenje pa še obvestimo. Vsekakor pa naij se izleta udeleže tudi druga tovariška društva.
Gameljne. V nedeljo, dne 22. marca ima naše društvo svoj redni letni občni zbor.
Škrilj-Golo
Redka so poročila iz naših krajev, a verjemite, dragi čitatelji Kmetskega lista, da ne radi naše brezbrižnosti, temveč radi razmer, v katerih marsikdo obupuje.
Sicer smo vedno govorili, da je slabo. Take stiske za denar kakor letos pa še ne pomnimo.
DVA AVSTRIJCA Levo: Jožef Bradi, ki je postavil s 101 m svetovni rekord v smuškem skoku. — Desno: Albert Bildstein, sodnik pri tekmah.
Žaga v Mokrcu je popolnoma ustavila obrat. Nič več ne prevažamo lesa, trgovci ga odklanjajo ali pa ponujajo tako sramotno ceno, da krijemo komaj še prevozne stroške.
Nikolaj Šteblaj, tajnik Dkfid Škrilj-Golo, ss je poročil pred kratkim z gdč. Marijo Kališčar-jevo iz Visokega pri Turjaku.
Hum pri Ormožu
že dolgo časa niste čuli glasu od našega društva. To pa ne pomeni, da smo držali roke križem in da nismo imeli kaj povedati o našem delu. Naša mlada četa kmetskih fantov in deklet je porabila preteklo leto za utrditev društva v organizacijskem in v duhovnem pogledu. Kakor vsa ostala tovariška društva,. smo imeli tudi mi hude boje z nasprotniki našega pokreta. čimbolj pa so se zaletavali sovražni valovi ob nas in čim ostreje je pihala mrzla burja, tem tesneje smo združili naše vrste, tem bolj nas je povezala medsebojna sloga in ljubezen. Iz nas so se skovali jekleni značaji in neustrašeno hočemo braniti kmetske interese na vseh poljih našega življenja. Program in načela mladega kmetskega pokreta so naša zvezda vodnica in nov, zaveden, borben rod vstaja tudi na vzhodni meji naše Slovenije. Krepko se razvija naš pokret. Skozi bedo in stisko se preriva in sto in sto ovir se mu zastavlja na pot. Zato je tembolj utrjen in odločen, boriti se za staro pravdo do končne zmage.
Tako združeni in složni smo prfeveslali zopet eno poslovno leto z občnim zborom r'ne 8. marca 1936. Za predsednika je bil izvoljen tov. Anton Otorepec, v odbor pa tov. Vinc. Ivanuša, Anton Kirič in Marija Munda. Izročili smo jim vesla ln krmilo našega društva v trdni veri, da nas bodo vodili dobro po poti svobode in časti.	Joško.
Šmartno ob Savi
Naše Društvo kmetskih fantov in deklet ie imelo v nedeljo 8. marca svoj II. redui občni zbor, ki je zopet živ dokaz, kako se današnja kmetska mladina zaveda svojega poslanstva, katerega more izpolnjevati edino le v svojih društvih.
O društvenem delovanju je poročal tajnik Ivan Dovč. Iz poročila je razvidno, da je društvo vse leto uspešno delovalo. Društvenih prireditev je bilo 9, mnogo pa ludi članskih sestankov in
odborovih sej. Zato je podtikanje, da je društvo zaspalo, naravnost brezsmiselno klevetanje raznih »idealistov«, ki hočejo pokazati društvo v slabi luči.
Pri volitvah je bil v glavnem izvoljen stari odbor s tov. Zajcem Janezom na čelu. S tem so si zopet mnogi »budni aktivisti« prekrižali račune, ker ne bodo mogli netiti razdora v naših vrstah. Nič ne tajimo, da je število članstva malce padlo po zaslugi tistih, ki mislijo, da mora ves svet plesati po njihovi atonalni mu-ziki. Za take tovariše nam ni žal. Upamo, da bomo v bodoče vse to nadoknadili z mladimi in zdravimi močmi, ki bodo imele nezlomljivo voljo iti skupno z nami v boj »Za staro pravdo«.
Dvor
Naše društvo bo imelo dne 29. marca t. 1. v društvenih prostorih na Dvoru svoj letni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Vel. Osolnik
Dne 22. marca bo naše Društvo kmetskih fantov in deklet imelo svoj redni letni občni zbor.
Sv. Lovrenc v Slov: Goricah
Naše Društvo kmetskih fantov in deklet bo imelo dne 19. marca t. 1. svoj III. redni občni zbor, na katerega vabimo vse članstvo ter prijatelje kmetske mladine.
Frankolovo
Dne 25. marca t. 1. bomo na svojem rednem občnem zboru pregledali celoletno delo naše organizirane kmetske mladine ter nato s podvojenimi silami šli na delo za povzdigo naše vasi.
št. Vid nad Ljubljano
V nedeljo, dne 8. marca t. 1. se je vršil redni občni zbor našega Društva kmetskih fantov in deklet v dvorani g. Antona Kratkyja v
Št. Vidu. Istega je otvoril predsednik tov. Albin Koman ml., ki je v kratkih in stvarnih besedah opisal delovanje društva v poslovnem letu.
Sledila so poročila društvenih funkcionarjev, ki so bila plodonosna. Nato je govoril tov. Šušteršič o cilju našega gibanja, ki mora biti preporod naše vasi v duhu kmetske sloge in čim aktivnejšega udejstvovanja. Sledile so volitve, pri katerih je bil izvoljen mesto dosedanjega predsednika tov. Ivan Arhar, odbor pa je z malimi spremembami ostal neizpremenjen.
Sklenilo se je za bodoče leto prirediti javno prireditev, nekoliko iger ter izlete v prosto naravo. Gojiti moramo med nami složno tovarištvo in prav gotovo bo zavladalo po naših prelepih šentviških vaseh lepše življenje. Vse Vas, ki »e niste v naših vrstah, vabimo in kličemo: Pridružite se našemu kmetskemu gibanju!
Tekme v Planici
so zadnjo nedeljo obrnile pozornost vsega športnega sveta v Slovenijo.
Vzlic temu, da je prišlo z Norvežani do spora, so bile tekme vendar zanimive. Najbolj se je odrezal Avstrijec Bradi, med Jugoslovani pa je bil prvi Slovenec Novšak.
Nemška oborožena sila v Porenju
Po angleških cenitvah ima sedaj Nemčija v Forenju 240 tisoč mož vojske.
Od teh je 30 tisoč mož redne nemške armade, 30 tisoč je vojaško opremljenih in organiziranih policistov, 30 tisoč oboroženih članov »Arbeitsdiensta«, 150 tisoč »Napadalnih čet« in 8 tisoč legijonarjev iz Avstrije.
Spričo tolikega števila oborožene sile na primeroma tako majhnem ozemlju ni nič čudnega, če so nemškim sosedom jeli lesti mravljinci po udih.
Dopisi
Drami je
Vinski sejem in razstava v Dramljah se vrši v dneh 25. in 29. marca t. 1. Kmetijska podružnica poziva vse vinogradnike iz »Drameljsko-savinjskega vinskega okoliša« da prijavijo svoja vina za razstavo do dne 20. t. m., a vzorce da dostavijo Upravi občine Dramlje do 22. t. m. zvečer! Razstaviti se sme največ tri sorte vin — in to: po 3 buteljčne (tričetrt literske) steklenice, od vsake sorte, katere se dobe pri upravi občine Dramlje. Na željo se bo za razstavljena vina dala odgovarjajoča odškodnina. Otvoritev razstave se s prisotnostjo gg. banovinskih referentov za vinarstvo in kletarstvo ter pristojnega g. sreskega načelnika vrši na praznik dne 25. marca ob 9. uri v Dramljah — nakar slede predavanja, poskušnje vin, sklepanje kupčij itd. Poskrbljeno je tudi za potreben prigrizek. Železniška postaja za Dramlje (peš) je Ponikva, odnosno za z vozilom Sv. Jurij ob juž. žel. Na-prošeno je tudi avtopodjelje mesta Celja, da v dneh razstave vzdržuje potreben promet med Celjem in Dramljami. Obiščite to izvanredno prireditev, katere poset vam istočasno nudi priložnost za lep spomladanski izlet k sv. Uršuli v Dramljah!
Kostanjevica
V brežiški bolnišnici je umrl 14. t. m. Jože Hodnik, posestnik in podjetnik iz Orehovca pri Kostanjevici. Bil je marljiv, napreden gospodar in dobroten mož. Šele nad 40 let star je moral zapustiti svojo družino in svoje prijatelje. Naj v miru počiva!
Predavala sta v nedeljo 15. t. m. v šoli v Kostanjevici g. šolski nadzornik Hrovat iz Kr-
40	SRKONICA
božati ter ji je gladila debele ročice in je tako čudovito ljubko ravnala z njo:
»Moje ljubljeno ... moje edino ... moje bolno sladko ... Če šele popolnoma ozdraviš, potem boš videla, kaj reči in igračic imam vse zate!«
Nesrečnica se je vzpela v kuhinji na prste, da bi mogla vedeti skozi okence v vratih v izbo.
Mati je prinesla iz omare novo belo krilce z rdečimi pentljami. To je bila v solzah sešila med ljubljenkino boleznijo, ko se dan in noč ni ganila od njene postelje. Potem je prinesla nove, svileno-mehke čeveljčke s črnimi pentljami in nove rokavičke do pol roke s sivimi, majcenimi pentljicami. Vse je razgrnila po posteljici, da bi vsaj dete videlo, kakšne krasote ga čakajo, ko pojde spet prvič na prosto. In lončeni hranilnik v obliki pujska je mati prinesla in je z novci požvenketala Ankici na uho:
»Čuj, čuj... cin... cin! Ko si bila bolna, srček moj, smo ti to napolnili... Le poglej, kako debel trebušček ima pujsek!«
In vzela je malo Ankico iz posteljice in jo ujčkala na kolenih: »Hopsa, hopsa, jezdila... In zdaj mi daj poljubček in spet zaspančkaj, dragica!«
Mati je obsedela pri posteljici, dokler ni Ankica za-snivala. Odganjala ji je muhe, prisluškovala njenemu dihanju, ji je gladila zlate lase s čela in pahljala pred njo. Golo ročico, ki je zdrknila venkaj, ji je skrbno potisnila pod toplo odejo, da vsaj ne bi dobila revmati-zemčka. In ko je otrok trdno zaspal, je vzela mati škarje in je odstrigla alai kodrček, ki ga je več kot dvanajstkrat
DOLŽNE BUKVE	37
Krojač je divjal po sobi kakor hudič po kropilniku in je v zateglih glasovih najvišjega spoznanja davil venomer iz sebe samo besede:
»Tako, tako! Zdaj kaže ura prav! Tako, tako!«
Hropeč se je postavil pred malo vsiljivko, kakor hudoben kozel, ki hoče trkniti, in si je grizel spodnjo ustnico, da mu je kozja bradica stala čisto vodoravno.
Potem se je zasukal na peti, je potegnil svojo čepico z žeblja, planil iz sobe in tako silovito zaloputnil vrata za seboj, da bi bil puh skoraj podrl Špelico.
Stala je na pragu, naslonjena na rožance sobnih vrat in je vtaknila prst v usta. Bila je do smrti v zadregi in ni spravila nobene besedice iz sebe, ker je mati gledala tako neprijazno. Končno pa se je Špelica vendar opogumila in je tiho rekla:
»Mati!«
»Nesrečnica, ne imenuj me mater!« je krojačica planila kvišku.
Potegnila je Špelici prst iz ust in jo udarila po roki. Potem je pahnila otroka venkaj v mračno kuhinjo med ščurke in mrčes.
To pa je bilo sedaj na moč žalostno, ko je vendar pustila Špelica, da jo je reduica do krvi pretepala, samo da bi jo poslala domov k materi.
Po krojačevi sobi, prej polni tihe sreče, je sedaj odmeval prepir in razdor.
Mojster Kozocvet je divje zagrizen sedel pri jedi in je srdito gledal križem. Komaj je pokusil juho, je že vrgel žlico v kraj:
škega o sadjarstvu s posebnim ozirom na zatiranje sadnih škodljivcev in g. učitelj Burja o čebelarstvu s posebnim ozirom na izrejo matic. Predavatelja sta žela obilo priznanja in sta bila od interesentov naprošena, da ponovno prideta v enak namen v Kostanjevico. Kakor se redko zgodi, je bilo to predavanje jako dobro obiskano.
Prvi n"stcp so imeli v nedeljo 15. t. m. na odru Bučarjeve dvorane gasilci iz Dobrove pri Škocjanu 8 svojo novo Žaioigro »Grešne duše«, ki jo je spisal domači dobrovski pisatelj g.. Loskovec. Igra je dobro zasnovana, manjka ji samo nekoliko dramske tehnike. Igralci so se dobro. potrudili, da nudijo našemu občinstvu nekaj izrednega. £j' "Gasilska četa zasluži vse priznanje in podporo, šaj fe- Dobrova inai kraj, kjer se društvo jako' tftžk'0 vBBržuje: Na svidenje v Dobrovi! ii iMMi ( i..»;. t .•• . ...'= . • ,
Litija ob Savi
Zborovanje sadjarjev litijskega sreza
Sadjarsko društvo v Ljubljani sklicuje za nedeljo 22. marca t. 1. v litijsko narodno šolo zborovanje vseh sadjarjev litijskega sreza. Zbor bo vodil zastopnik SVD iz Ljubljane in se začne o pot 9. po prihodu jutranjih vlakov. Tudi za odhod imajo udeleženci ugodno zvezo: ob 1 odnos ho o pol S: Na tem zelo važnem zborovanju ser bodo po načrtu obravnavala vsa važna vpra-Sabja'n išega sadjarstva. Zelo potrebno je, da pošlje \ :>ak kraj svojega zastopnika, ki bo potem poročal doma svojim sosedom b sklepih, ki bodo sprejeti na zborovanju. — Popoldne si bodo zborovalci lahko ogledali vzorne gospodarske naprave banovinskega veleposestva na Po-novičah: novi svinjaki, govedo, silos, farma štajerske kokoši, gozdna in sadna drevesnica, novi nasadi breskev in lešnikov, nova sadna sušilnica. i ,.-■■;.-
"■""'i " i........II."-' ' 'i ' ■ :1. i i
Iz Moravč
Ni me presenetil dopis v zadnji »Domolju-bovk številki pod naslovom »Še: Neveste prodajajo«, ker je bil poln zavijanja in nestvaren, pač pa me je presenetil, ker je bil brez podpisa.
Če pisec res ni tako boječ in če ima čisto vest, zakaj tega ni naredil?
Dokler tega ne stori, ije za mene stvar končana, ker anonimni dopisi osebnega značaja so za treznega človeka brez vrednosti.
Pripravljen sem razčistiti in dognali krivdo ali nekrivdo, toda ie iz oči v oči, ker v nasprotnem slučaju smatram napad za osebno žalje-nje. Kot dobro vzgojenemu krščanskemu človeku mora biti pravica in resnica nad vse.
Dopisniku tudi priporočam, naj se pri prihodnjem morebitnem dopisu podpiše že zato, da ne bo toliko nepotrebnega in morebiti tudi krivičnega sumhičenja med Moravčani.
■ ■	' .'.' K. K.
Kako smo prodali nevesto
Da bo javnost pravilno poučena o zloglasni prodaji neveste, ki jo je iznesel anonimni pisec v »Domoljubu« pod naslovom »Neveste prodajajo«, podajam sledečo izjavo:
Kot sosed in dober prijatelj nevestinega doma, sem sestavil poslovilno pismo, ter ga nesel po starem moravškem običaju pred poroko ženinu na nevestin dom v družbi svojega brata. Povabil pa sem tudi g. učitelja Kotnika z namenom, da spozna ta običaj, ki je pri nas splošno priljubljen. Da je ta običaj v resnici priljubljen je dokaz, da se niti pristaši »Domoljuba« Se sedaj niso ravnali po navodilu »Domoljubovega« dopisnika, temveč so prodali še pred kratkim nevesto za precejšnjo količino vina.
Da pa naSa »izsiljevalna bratovščina« ni imela najmanjšega namena izsiljevati od že-
nina »težke tisočake«, imam tozadevne dokaze od g. ženina in nevestinega brata.
G. ženin je popolnoma svojevoljno poklonil za nevesto Din 150-—, a nevestin brat je še posebej dal Din 100-— za »fantovščino«. Za ta denar je dobilo 21 moravških fantov večerjo in pijačo.
Za igralce, godbenike in sodelavce pri igri »Revček Andrejček«, ki so se isti večer zbrali tudi v isti gostilni, pa se je malenkostna pogostitev izplačala iz društvene blagajne. Poleg tega pa sem za pogostitev godbenikov še jaz poklonil Din 100— za prirejeno mi pod-oknico, kot kapelniku.
Po igri sem bil dolžan povabiti oba gg. učitelja Berlota in Kotnika, kot sodelavca pri igri, ki pa sta svoj zapitek proti moji volji tudi plačala.
Glede »voglarjenja« pa pripomnim, da v Moravčah ne smatramo prodajanje nevest za »voglarjenje«, pač pa je voglarjenje to, če gre kdo zvečer na »ohcet« in tam brezplačno je in pije.
Ker je vsa ta časopisna polemika nevesti in nevestinemu domu neljuba, bi pričakoval od nepoučenega dopisnika več obzirnosti. Sicer sta pa oba dopisa osebnega značaja, napisana z namenom, da škodujeta ugledu učitelja — učiteljev.
S tem dopisom smatram, da je zadeva za nas končana.
Moravče, dne 14. marca 1936.
Anton Cerar..
Poplave so zahtevale v severno-vzhoduem delu USA veliko število človeških žrtev. Preko 30 oseb je mrtvih, še večja pa je škoda na blagu. Cenijo jo doslej na kakih 50 milijonov dolarjev. Ker radi poplav mnogo tovaren ne more obratovati, je izgubilo delo doslej najmanj 200 tisoč ljudi.
mimk>* .if.ib o«;	..,- ■ v
■
_38 -______________aitEcmcA
»Nič več ni nobenega reda na svetu.«
Mojstrica je s pogledom nadzirajoče preletela mizo, če morda manjka nož, vilice ali solnica.
»Vse je narobe! Nič več ne gre nobena reč po vrsti!«
»Nobena reč po vrsti,« je planila krojačica vmes: »Ali tj nemara močnato jed dam pred juho na mizo?«
Da ... da... Sveto pismo ima prav: Prvi bodo zadnji! Hm, za petletno, za enoletnim pride sedaj sedemletna!«
Potem so navzkriž zroče oči spet primerjaje begale med Špelico v kotu in mojstrico. Zdaj so motreče obvisele na otroku, potem so se spet zabodle globoko v mojstričini obraz.
»Ni primere... nobene primere,« je začel nato spet zlobno zbadati.
Mojstrica je vprašala:
»In v čem naj ne bi bilo primere?«
»Nobene poteze nima od tebe. Hm, hm, komu le utegne biti podobna? Ima torej pač njegove oči? In njegov nos? Ali je bil lep človek? A? Morda iz garde? A?«
Dolgi, suhi krojač je jel poskakovati od ljubosumja:
»Če je bil lep človek... hočem vedeti? Boš govorila? A?«
Sedaj se je tudi ona razgrela.
»Da!« mu je kriknila na uše3a. »Lep človek, pa ne šivankar!«
Tedaj je planil kvišku in jo pričel daviti in s pestjo udrihati po njej.
»Pregreha! Misliš še sedaj uanj?«
DOLŽNE BUKVE	39
Nato je srečni krojač Kozocvet spet potegnil čepico z žeblja, je planil iz sobe in zaloputnil vrata za seboj, da so zacvenčala okna.
Krojačica je obstala kakor polita in bi se bila od sramu in jeze najrajši pogreznila v zemljo. Zdaj jo je bil davil in pretepal, prvič v času njunega zakona. Zdaj je proč ves mir. Vrgla se je na tla in začela bridko plakati.
Mala Špelica je prilezla iz kota v kuhinji in je rekla:
»Mati!«
Tedaj je planila krojačica kvišku, kakor da jo je pičil modras:
»Ali ti nisem prepovedala, da mi rečeš mati? Hudič naj bo tvoja mati!«
Divje je vzplamtel njen srd. Saj je bil otrok vsega kriv.
»Radi tebe me je davil in pretepal, krokar otroški. Mi boš še kdaj rekla mati?«
In je jela udrihati po nesrečnici. Špelica se je krivila pod udarci in zagotavljala:
»Ne... mati... prav gotovo ne rečem več!«
Zmeraj se je otroku zarekalo. Vso jezo in sram, ki ju je povzročila moževa surovost, je utepla krojačica v nesreč-nico. Potem jo je spet pahnila v kuhinjski kot med ščurke in mrčes.
Špelica si je drgnila oči, jokati pa ni mogla.
Tedaj se je pravkar predramila iz spančkanja mala krojaška princeska v zamreženi posteljici in je vzdihnila. V trenutku je bila mati pri njej, ji je takoj dala polno žlico malinovega soka, ji je vsilila sladek giskotek in jo je začela
Mlaiii
Sence
V	pragozdu večno je vlažna tem&, drevesa mogočno zasenčajo tla.
Pri nas tudi sence umetne — naravne, spletene so v vence, da so — mikavne.
Kolikor milijonov vržemo v hlad, toliko — I . . podaljša nam glad.
V	dišavah opojnih peščiea uživa,
od žarkov se sončnih v bojazni zakriva.
Neštetih golota se skriva v gozdovih kričeča togota krivičnih, sirovih.
Kot senca je tudi naš zgrbljen težak, z žulji se puli, za druge —- bedak.
Zgoditi se mora — prečistiti mrak, ga tare tegoba in kamen težak.
Odkrijmo vse strehe, kjer tema se skriva, očistimo mehe, naj eonce nas umival!
Katoliški kinematografi
»Slovenec« z dne 13. t. m. se je v odgovoru »Jutru« močno zaletel. Oba bratca se namreč preklata, kateri in kakšni kinematografi so boljši ali slabši. Padla je že tudi večkrat beseda o pohujšanju in podobnem, kar je nam, ki f leda mo ta boj — za denar (samo za denar namreč gre pri vsej zadevi) samo kot neudele-ženi opazovalci, samo v zabavo.
Zalo tudi v zabavo svojim čitateljem pove-mo, da je »SJovenec« silno hud na »Jutro«, ker piše to nekje o »katoliških kinematografih«. Na največji boben tolče »Slovenec« in f>e bije po junaških prsih ter na vsa usta zatrjuje, da ni nikjer v Sloveniji kinematografa, ki bi se »katoliški« hotel ali pustil imenovati in tudi »Slovenec« nobenega ta katoliškega« še de danes ni proglasil.
Tabo »Slovenec«. Mi temu ne oporekamo. V ta petelinji boj bi pa le deli tole zrno.
•Kino ^Mladinski dom — Kodeljevo« je last čč. oo. Salezijaneev z Rakovnika in gotovo ne obratuje brez njih nadzorstva in vodstva. Ker vsa slovenska javnost smatra ta red za odličen katoliški red, smatra tudi njih podjetja za — katoliška.
Po zadnjem »Slovenčevem« poročilu bi morali svoje mnenje precej predrugačiti in bi prišli po logičnem sklepanju celo do tega, da Sa-lezijanci niso niti nočejo biti — katoliki.
Kot čisto posvetni ljudje si v tem seveda ne lastimo sodbe in naj prijatelj »Slovenec« kar sam opravi z rakovniškimi duhovnimi gospodi, če ga bodo v nejevolji prijeli za ušesa!
Novice
X Ako hoietc biti postrežem z dobrim blagom in po najnižji ceni, potem kupujte le v manufakturni trgovini Kmečki magazin, Ljubljana, Krekov trg 10
X V Stražišču pri Kranju so iz kapele ev. Petra, ki je last graščine Št. Peter, tatovi ukradli zvon, ki je bil vlit leta 1532. V bližini kapele so našli še lestvo in dolgo vrv, jki kateri so tatovi spuščali zvon iz kapelinega stolpa. Da je tatvina res popolna, so tatovi tudi orodje, namreč vrv in lestno, ukradli pri dveh hišah v vasi.
X V Ljubljani se je v Levstikovi ulici za poslopjem »Mladike« vrgel pod vlak komaj ZOletni brivski vajenec Bogomir Gerbec. Lokomotiva mu je seveda popolnoma odrezala glavo od trupla in je bi! fant takoj mrtev. V smrt je šel radi nesrečne ljubezni.
X Umrl je na svojem posestvu v Hrasto-vici pri Petrinji soustanovitelj Hrvatske selja-čke stranke Stjepan Šimunovič v starosti 74 let. Bil je eden izmed najvnetejših organizatorjev hrvatskega kmeta in najožji sodelavec pok. Stje-pana Radiča. V njegovi hiši se je zbralo 5. februarja 1905 okrog 70 kmetov iz vseh krajev Hrvatske in tu je bila pod predsedstvom pok. Radiča ustanovljena Hrvatska kmetska stranka. Okrajni organizaciji H^ je pok. Šimunovič predsedoval vse do 1. 1928. in bil član njenega glavnega odbora. Za narodnega poslanca ni hotel nikdar kandidirati, čeprav iv» >>>ln večkrat ponudeno.
X Enodnevni tečaj • cepljenju vinske trte in o trsničarstvu se vrši v ponedeljek 23. marca t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
X V »dravilišJSn Topolščica je revizijska komisija ugotovila neredno6ti v poslovanju. Gre za znesek okrog 150 tisoč dinarjev. Baje bo proti bivšemu ekonomu in skladiščniku radi tega uvedeno kazensko postopanje.
X V Starošineih je izbruhnil požar, ki je opepelil gospodarsko poslopje posestnice Marije K lasi ne, stanujoče v Mariboru. Sreča v nesreči je bila, da je močno deževalo, ko se je pokazal na poslopju rdeči petelin. Sumijo, da je ogenj zanetila zlobna roka. Škoda znaša 7000 Din, a je krita z zavarovalnino.
X V Osjeku je bivši svetnik občine Ivan KoraČ radi poneverbe obsojen na dve leti robije.
X »Edinost«, ki jo je pred časom izdajala Jugoslovanska narodna stranka kot tednik v Ljubljani, prične baje zopet izhajati kot štirinajstdnevnik v Kamniku.
X Trgovsko obrtna zbornica v Novem Sadu obvešča izvoznike konj, da je avstrijsko ministrstvo financ dovolilo, da se iz naše države za tekoče trimesečje izvozi v Avstrijo 299 konj.
X Ta-ta, velika trgovska hiša, še nima dovoljenja za obratovanje v Zagrebu. Verjetno pa je, da ga bo v kratkem dobila.-	- — ------
X V Sisku se je razpasel tifus (legar). V nekaterih hišah je obolelo kar po šest do sedem oseb. Krivdo za naglo širjenje bolezni iščejo v nehigijeuskih mestnih vodnjakih.
X Na Teznu je pri trgovcu Francu Podlip-niku povzročila eksplozija neke masti, ki so jo kuhali, velik požar. Zgorelo je gospodarsko poslopje z garažo, dvojna oprema za trgovino, stiskalnica in več drugih predmetov v skupni vrednosti kakih 50 tisoč dinarjev.
X Blizu Vidma so v Savi našli komaj nekaj dni starega mrtvega otroka. Kakor je ugotovila sodna komisija, je bil fltrok ob rojstvu živ. Orožniki poizvedujejo, kdo je zločinec.
X Tihotapstvo. V Zagreb se vtihotapi na leto kakih 5 tisoč hektolitrov vina. Zagrebška občina ima radi tega nad 700 tisoč dinarjev škode, oziroma ima za toliko manjše dohodke od trošarine.
X Strašno smrt si je nakopala v Zagrebu 15letna učenka Vilma šafer, ki se je v neki hiši v Jurešičevi ulici vozila z liftoni (električnim dvigalom). Deklica je ravnala nekako neprevidno in je prišla med lift in stopnišče. Dvigalo, ki je bilo v obratu, jo je seveda takoj zmečkalo. Preden so prispeli reševalci, je bila nesrečna deklica že mrtva. V trenutku nesreče je šel tam mimo njen oče, ki je strojar in že dolgo časa brez posla. Videl je pred hišo gručo ljudi, vendar ni niti slutil, kai se je zgodilo. Vos dan je zaman iskal dela po mestu, pa se je tedaj žalosten in potrt vračal proti domu. Cez malo časa mu je nekdo prihitel povedat strašno novico o njegovi hčerki.
X Zagrebški incšctar in prckupcc. Štefan Frček je na sejmu v Ivanič-gradu ubil sejmske-ga zastopnika Gospodarske sloge Štefana Vrane-ša Napade! ga je z nožem in ga tako strahovito ranil, da je Vraneš na mestu obležal mrtev. Frčka so prijeli orožniki in samo njim -e ima zahvaliti, da ga niso razjarjeni kmetje takoj sodili sami.	j
X Od maja lanskega leta pa do sedaj je bilo iz Salija v Dalmaciji izvoženih v Češkoslovaško 102 tisoč 600 kilogramov slanih rib. Nasoljene ribe so prodali ribiči povprečno po 3 Din za kg bruto teže. Prejeli so torej za te izvožene ribe 307 tisoč 800 dinarjev.
X V Kiearju, gozdu pri Levanjcih, je nek pohotnež napadel žensko, a je slabo naletel. Kmetica se je obupno borila z njim in mu končno tudi ušla Med ruvanjem ga je vgriznila v prst, on pa ji je raztrgal vso obleko. Po njenem opisu so orožniki prijeli moškega, ki je bil že večkrat osumljen posilstva, a vselej oproščen, ker ni bilo dokazov. Zdaj ga je vgriz na prstu izdal in mož bo moral delati pokoro za vso rež to svojih grehov.
X V Ljubljani je šel v smrt 271etni občinski delovodja iz neke prekmurske občine Ivan Lenček. Na Kongresnem trgu si je pognal kroglo v glavo. Po rodu je bil Lenček iz Ljubljane.
P« svetu
V Rusiji so izvedli poskus, ki je vsekakor zanimiv.
Osnovali so naselbino zločincev in jim dali v tej popolno svobodo, ako bodo — pošteni.
Poskus je rodil neverjetne uspehe. Iz 400 zločincev, ki so jih 1. 1929. prepeljali v Bolševo, se je spremenila sedaj naselbina v mesto, ki šteje 1500 moških in 500 žensk.
Mesto je lepo, ima tovarne, gledališča, šoie in vse, kar spada v mesto. Zločinov ni, dasi je predstojnik te občine nekdanji — najhujši zločinec.
Po tem posrečenem poskusu nameravajo na Ruskem ustanoviti več takih naselbin in tako premagati in zatreti 7.Winstvo.
■	Lwvri na glav«. Na ozemlju med državami Slian pa do kitajske pokrajine Yunan v Aziji živi divji rod Va. To so divjaki ki se še preživljajo z neke preproste vrste poljedelstvom, žive pa raztreseno in so silno divji. Nobena kolonijalna oblast jih doslej še ni mogla podvreči svojim zakonom. Celo Angleži jih rajši puste v miru, kakor da bi imeli kaj opravka z njimi. Va hodijo nagi. Med mnogimi posebnostmi njih vere je zlasti značilna tale: Va verujejo, da si za posmrtno življenje usužnjijo človeka, ki mu odsekajo glavo in nato shranijo njegovo lobanjo. Zato prirejajo posebne »love na glave«. Va neopaženo pribiti, odseka žrtvi glavo in jo odnese s seboj. Prepričan je, da mu bo ubiti moral po smrti služiti. Ker pa hoče biti vsakdo kolikor najbolj mogoče oblasten in veljaven, skuša vsak junaški Va čim več ljudem odsekati glavo, da bo imel po smrti dovolj sužnjev.
■	V šanghaju so začeli v več jai>onskih predilnicah stavkati delavci. Japonski listi trdijo, da so te stavke izzvali in organizirali komunisti.
■	Mednarodna delavska konferenca je vče-čaj in danes zasedala v Londonu. Na konferem-i je bilo navzočih okrog 200 delavskih zastopnikov iz najrazličnejših držav, nikogar pa ni bilo iz Rusije, Nemčije in ne iz Italije.
■	Zdravnik ob.*ojen na smrt. Porota v Man-chestru (Anglija) je obsodita na smrt 36Ietnega indijskega zdravnika Buck-Ruxona. Umoril je namreč svojo ženo in služkinjo. Svojo ženo 1 zabelo je spoznal leta 1928., ko je še študiral na vseučilišču v Edinburgu. Pozneje se je z njo poročil, a se je je zopet naveličal, jo odpeljal v hribe in jo s služkinjo vred umoril.
■	Eksplozija na morju. Italijanski parnik »Marchidiana« je na Rdečem morju dohitela silna katastrofa. Na parniku se je namreč pripetila eksplozija, ki je bila tako strahotna, da se je ladja radi poSkodh potopila Pri nesreči je utonilo 8 nwv> po*ftdt.-p p* >uo-> |>a je rešila neka angleška ladja, ki jih je sprejel« na krov.
Radio
od 22. do 29. marca 1936.
Nedelja, 22. marca: 9.40: Versko predavanje (dr. Mihael Opeka); 16.00: Kako naj pospešujemo rejo malih živali (g. Inkret); 17.00: Gospodinjska ura: Moka v kmetijskem gospodinjstvu (gdč. Anica Lazarjeva).
Ponedeljek, 23. marca. 18.00: Zdravniška ura: Obolenje prebavnih organov (g. dr. Bogomir Magajna).
Torek, 24. marca. 18.40: Filozofsko predavanje (g. dr. France Veber).
Sreda, 25. marca. 16.00: O gozdarstvu (g. ing. Tavčar).
Petek, 27. marca. 18.00: ženska ura: O tkaninah (ga. štibernik Dana); 18.40: Delavsko predavanje: Naši vajenci (g. Pernišek).
Sobota, 28. marca. 18.40: O medionizmu (g. prof. Jos. Šimenc); 19.50: Zunanji politični pregled (dr. Alojz Kuhar). -c_--
fpeban/e
dobitkov 2Vi °/o vojne škode,
ki se je vršilo 2. t. m., na katerem so bili izžrebani sledeči dobitki:
(Nadaljevanje in konec)
Ser.	Štev.	Din	Ser.	Štev.	Din
7008	'237	3.000	7474	139	3.000
7149	3	5.000	7475	590	3.000
7173	1G'2	3.000	7541	974	5.000
7*250	195	3.000	7504	663	5.000
7-250	972	■5.000	7.588	654	20.000
7273	881	3.000	7593	464	5.000
7-290	380	50.000	7590	229	3.000
7305	722	3.000	7G59	974	3.000
7312	37	3.000	7678	907	5.000
7335	474	3.000	7707	572	3.000
7373	578	3.000	7747	869	3.000
740'2	330	3.000	7822	475	8.000
7108	786	3.000	7825	946	3.000
7409	228	5.000	7S29	163	3.000
7420	605	3.000	7S35	232	3.000
7441	874	3 000	7840	354	20.000
Ser.	Štev.	Din	Ser.	Štev.	Din
7846	101	3.000	8549	723	100.000
7847	659	20.000	8644	597	5.000
7870	92	20.000	8648	225	5.000
7895	79	50.000	8701	124	3.000
7928	707	5.000	8703	467	3.000
7949	556	3.000	8719	143	5.000
8006	377	3.000	8768	960	3.000
8017	219	5.000	8770	946	20.000
8136	342	5.000	8771	280	3.000
8137	458	3.000	8781	585	3.000
8204	966	5.000	8791	248	5.000
8307	346	5.000	8882	140	3.000
8308	683	3.000	8912	384	3.000
8310	913	5.000	8925	54	3.000
8335	465	3.000	8936	954	5.000
8340	181	100.000	9078	678	3.000
8344	411	5.000	9214	172	3.000
8432	872	50.000	9262	960	3.000
8447	84	3.000	9279	413	5.000
8466	457	5.000	9297	88	3.000
8484	769	3.000	9331	335	3.000
8505	678	3.000	9362	394	3.000
8517	617	5.000	9373.	466	5.000
8524	721	3-000	9379	550	5.000
8528	1.000	3.000	9384	522	5.000
8540	357	50.000			
Sej
mi
22.	marca: v Grahovem, Šmartnem ob Paki.
23.	marca: v Litiji, Polhovem gradcu, Cerknici,
Ptuju.
24.	marca: v Vel. Mraševem pri Krškem, Dol.
Lendavi.
25.	marca: Št. Jurju, Novem mestu.
26.	marca: Horjulu, Lukovici, Dobovi, Turnišču,
Dolah pri Litiji, Tehanjih, Rakičanah.
27.	marca: Sp. Kostrivnici.
28.	marca: Mokronogu, Sv. Gori nad Podsredo,
Gornji Lendavi.
Vrednost denarfa
1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 avstrijski šiling 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona
Din Din Din Din Din Din Din
43-15 17'60 14-27 250— 9-40 2 "89 1-81
Vse vršite	kakor ševro-boks
E«i2*=attKMtt*HBiinBiii iva m in lak v vseh najmodernejših barvah — Velika izbira prvovrstnih podplatov na drobno in debelo — Čevljarske potrebščine vedno v zalogi — Damske torbice, aktovke, nahrbtnike, kovčke in šolske torbice Vam nudi po nainižjih cenah tvrdka
?ranc Eriavec 252"
LJUBLJANA, STARI TRG 18
RSaročajjte »Kmetijsko ftiaiico« !
w* * t* | o
sprejema v tkanje „Krosna" tkalnica v Ljubljani, Zrinjskega 6 Sej lan, da se s tkanino lastnega izdelka oblečešl
Pohištvo |
izdelujem in prodajam na knjižice posojilnic Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, pri kateri je na razpolago tudi moj naslov in ostali podatki
a Današnja ruska žena. V sedanji Rusiji je zaposlenih 8 milijonov žensk v industrijskih obratih. 66 tisoč Rusinj je inženjerk in tehni-čark, 12 tisoč žensk pa v današnji Rusiji deluje na raznih poljih znanosti.
vseh wsi:irgmke, uradne,reklam fpŠI ne',časopise, knjige, ve čl) ar.
licLr hiiv/r in tifrrajii'
-^ijjjl^m 4isk hilre in pečeni!
TISKARNA MERKUR
LTUBUANA,GRlGORČIČEVA5t!23
Vel-25-^fjjdagram Tiskarna IIhrkitr
_> V$e denarne zadeve
terjatve v hranilnih knjižicah vseh denarnih zavodov, vrednostne papirje (vojno škodo) nakup in prodaja
Izvede razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami in z gotovino. Izpostuje in vnovči
vse hranilne knjižice takoj v gotovini in hranilne knjižice na varno vknjižbo na mesečno odplačevanje v gotovini v polnem znesku in jamstvu. Vlagatelji In dolžniki
obrnite se v gornjih zadevah na spodnji naslov. Zanesljive nasvete glede nakupa, prodate in naložbe kapitala Vam daje brezplačno in jamči /.a strogo solidno izvedbo v vseh poslih. AlofziJ Planinšek, banč. poslov, pisarna, Ljubljana, Beethovnova ulica 14 II., telefon 35-10.
Varno natošite s »o; denar pri
HRAI89LHSCI KMEČKIH OBČIH V LJUBLJANI
Miklošičeva cesta 51. 19. V palači Vzajemne zavarovalnice
eielon 21-83 lcL račun 10.545
Hranilne vione na »njitice, slama razpoložljive, sprejema m jih oBrestujs najugcitneie. Večje stalne vloge z odpovedjo po dogovoru. — zavod je popilarno varen, ter
am6i zanj 16 vetiiit kmečkih občin z vsem svotirn premožentem in i vso svojo davčno močjo, ter te stalno pod nadzorstvom liansktga komisar a. Uradne ure za stranke so od 9. do 12. ure dopoldne.
LEP SEMENSKI OVES
i
domač in ruski, nadalje lucer-no in črno deteljo, semensko peso in razna druga semena ima v zalogi
KON0M«. Ljubljana, Kolodvorska 7
OENAR naložite nafbolie in najvarneje pri domačem zavodu
lillll! HRANILNI II POSOJILNI DON
reg. zadr. z neomejeno zavezo
v LJUBLJANI, Tavčarjeva CSodna) ulica itev.1
Telef. it. 28-47. Rač. pošt.hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka
Vloge na knjižice in tekoči račun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. H Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog
denarnih zavodov.
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12 in od 3—5, le ob sobotah in dnevih pred
prazniki od 8—12 V. ure.
Podružnici: KAMH3K - MARIBOR
Stanje vlog: Din 35,000.000 - Mmm: Din 1,300.000'-