
w/

J)

tntOHa Krempl

Ura Ih e Predle

uedele ino fvetke

$

X

♦




-

KRATKE

P R E D G E

na vfe

netlele ino fveiUe

zelega leta.

V k u p f p r a r 1 e n e ino v u n' d a n e
od

FarraeChtra per fr.  Trojiii male Nedle sdol Radgone,

Drug-o leto.

V’  treh rasdelkih.

1  8  3  9 .

Saloshil Franz Ferftl v’ Gradzi.

Johane« Lovreni Greiner,

il

L , ' .. _ ... .

>


Approbation.

Gfegen čLie Drucklegung dicser Predigten in flowe-
nischer Sprache, betitelt: Kratke Predffe u. s.
w., wird in geistlicher Beziehung kein Anstand ge-
nommen.

Von dem F. B. Seckauer Ordinariate zu Grate am
17. Janner 1838.

ROMAN, mp.

J. Prasch,  mp.
Secretar,

' 1  ■:  • ‘ ' '

.ni ij;: >'f>  ; ^i:u r  v:. 1 '.: -J ji) . ’ ¥

.3  ‘a*. £$1 • ,;»>Br.'!({3 •*•>:.■

<•3  •iv,:  ■ t  - c v.;.'  '■ ■■■,.; t;r f- .r • -v

cjrjr S'?/-'0 siis 'a' ..." ■ •'! ;  ■» . !•>.

■ . . . . "■■

" «

t ^v\. ■’'.S;

Sapopadek

Pervi rasddlek.

Predle na nedele.

Od Adventa do Finkofhtih.

.Stran

Na 1, nedelo v' Adventi, — Od Adventa.  3

Na 2. nedelo v’ Adventi. — Ježka tega greha ......  6

Na 3. nedelo v’ Adventi. — Gdo mi fmo .. S

Na 4. nedelo v’ Adventi. — Od prave pokore. H

Na nedelo po Boshizhi. — Od sadershanja mladih ino

ftarih ludi proti endrugem. 1®

Na nedelo po novem leti. — .Starfhi s’ fvojimi otrokmi

imajo fkerb, pa tudi vefelje. 17

Na 1. nedelo po treh Kralih, — Jesuf en isgled tih otrok 21
Na 2. nedelo po treh Kralih. — Od sakonfkega ftana. . 24

Na 3. nedelo po treh Kralih. — Kaj fo gofpodari ino

drushina v’ betegi endrugemi dushni ftoriti......  26

Na 4. nedelo po treh Kralih. — Ladja tega Kriftjanftva

na morji tega preganjanja. 29

Na 5. nedelo po treh Kralih. — Od nevofklivofti ....  32

Na 6. nedelo po treh Kralih, — Od grefhne navade . . 35

Na nedelo Septuagesimae, — Komi imamo nafho delo

gorofrati. 38

Na nedelo Sexagesimae, — Kak befeda boshja fad pernefe 40

Na nedelo Quinquagesimae, — Od Jerusalemfkega krish-

nega pota . . . .. 83

Na 1. nedelo v’ Pofli. — Kak je Jesuf k’ fmerti obfojen 46

Na 2. nedelo v’ Pofti — Kak Jesuf na fe vseroc ti tesh-

ki krish, pod kerira vezhkrat na semlo padne ....  50

Na 3- nedelo v’ Pofti. — Kak Jesuf s’ krishom obloshen

frezha fvojo mater.  53

.Stran

Na 4. nedelo v’ Pofti, — Kak fe Jerusalerafke shene zhres

Jesufa jozhejo. 57

Na 5. nedelo v’ Pofti. — Kaj fe s' Jesufoin na gori Kal-

varie godi. j . 60

Na zvetno , ali 6. nedelo v’ Pofti. — Pafsion .......  63

Na Vusemfko ali Velikonozhno nedelo. — Od nafhega
fkus Vero, Vupanje ino Lubesen od mertvih gor-

ftajanja.   63

Na belo, ali 1. nedelo po Vusmi. — Od nasajpadnenja v’

ftare grebe.   66

Na 2- nedelo po Vusmi. — Od dobrotlivofti Jesufove . . 69
Na 3. nedelo po Vusmi. — Vfe na fveti je le kratko ino

prašno. 73

Na 4. nedelo po k Vusmi, — Od shalofti . ..— 75

Na 5. nedelo po Vusmi. — Od molitve. j  . . . 77

Na 6 nedelo po Vusmi. — Slovojemanje enega vmirajo-

zbega ozheta. 82

Drugi rasdelek.

Prcdgc na nedele.

Od perve do poflednje ncdele po Finkofhtih.

Na Finkofhtno nedelo. — Kaj fkus [v.  Duba poftanemo 87
Na nedelo pre vete Trojize, — Dufba zblovezhka najlep-

fba fpodoba prefvete Trojize. 90

Na 2 nedelo po Finkofhtih. — Od fv. Mefhe. 93

Na 3. nedelo po Finkofhtih. — Keri imajo odpufhenje

grehov savupati, ino keri ne.. 97

Na 4. nedelo po Finkofhtih. — Od shegna boshjega . . 101

Na 5. nedelo po Finkofhtih. — Vu velkem fovrashtvi fo

vfe dobre dela sabitojn.103

Na 6. nedelo po Finkofhtih. — Svelizhani fo, keri fo

lazhni ino shejni pravize .l 1(6

Na 7. nedelo po Finkofhtih. — Od sapelanja .108

Na 8. nedelo po Finkofhtih. — .Siromafluvo je ne k’

fhpoti, lenoft je k’ framoti.. 110

Na 9. nedelo po Finkofhtih. — Od savershenja gnade

boshje.113

Na 10. nedelo po Finkofhtih. — Od fodenja zhres dru¬
ge ludi..117

Na 11. nedelo po Finkofhtih, — Od grehov tega jesika . 119

'Stran

Na 12 nedelo po Finkofhtllu — Kak je tam, gde je lu-

besen blishnjega, ino kak tam, gde nje nega ....  122
Na 13. nedelo po Finkofhtih. — Od dobrot boshjih . . 125

Na 14. nedelo po Finkofhtih. — Od velke fufhe ....  128

Na 15. nedelo po Finkofhtih. — Kres fmert tih nafhih

fe ne fmemo prevezh shaloftiti.131

Na 15. nedelo po Finkofhtih — Kaj nam nedele ino

fvelki imajo biti ..135

Na 17. nedelo po Finkofhtih. — En nemiren zhlovek

najvekfhi fovrashnik sapovedi te lubesni.137

Na 18. nedelo po Finkofhtih. — S’zhem bomo fhli v’to

hisho te vezhnofti ta. 140

Na 19. nedelo po Finkofhtih. — Od oblazhila sa nebef-

ko goftuvanje.143

Na 20. nedelo po Finkofhtih. — ,Smert je blisu. ....  147

Na 21. nedelo po Finkofhtih. — Ne sameri malih pre¬
grel' hkih.  150

Na 22. nedelo po Finkofhtih. — Od perlisavanja ....  153

Na 23. nedelo po Finkofhtih. — Od nafhega od mertvih

gor.tajanja.  154

Na 24. nedelo po Finkofhtih. — Popifanje fodnega dneva 157

Tretji ra s d e 1 ek.

Predge ua Ivetlte.

Na den fpozhctja Div. Marie. — Maria, podignenje 9henf-

kega roda ..163

Na fveti Den, ali na Boshizh. — Novorojen Jesuf, tim

vbogim k’ trofhti, tim premoshnim k’ podvuzhenji . 165

Na den fv. 4 Shtefana. — Od fvetih Manternikov.168

Na novo leto. — Od pretezhenja tega zbala.173

Na tri Krale. — Kerega Herodesha fe povernjeni grefh-

niki imajo ogniti.175

Na ^vezhnizo. — Od Mariinega dnefbnega ofra.178

Na Joshefovo, — ( Sv. Joshef, en Jtoebni sgled v’ shivle-

nji, ino en po ebni perporozhnik na fmeitno vuro . 180
Na den osnanenja Div. Marie — Boshji voli fe moremo

prek dati.183

Na Vusemni pondelek. — Od nespametnih ino grefhnih

g« 7 - hov ..

Na velko Krishovo. — Kak mi snamo enkrat k’ Jesufi

P lili ..

.Stran

Na Finkofhtni podelek. — Od nefrezke tiftik, keri fo

od Duha fvetega sapufkeni.193

Na Telovo, — Kriftuf je v’Altarfkem Zakramenti nasozki 196
Na den ffv. Petra ino Pavla. — Peter ino Pavel fta velka

grefknika, pa tudi velka fpokorjenika.199

Na velke Mefhe den, — Od plazkila sa to dobro ....  203

Na male Mefke den, — Maria, mati milofti . ......  206

Na vfek _Svezov den. — Od prikladnofti sa nebefa . . . 208

P r i d a v e k.

Na vfek i S veiOV  den. ~ Opomin na pokopalifki ....  213
Na den vfek Angelov Varukov. — Kaj nam je nafk An»

gel Varuk na nafko pofledno vuro ..215

Na den zirkvenega skegnanja, — Od boskje v' nafkik

zirkvak nasozknofti.218

Sa novo Mefko. — Od pofktenja, teskkozk ino trofk-

ta v’ mefknem ftani  .220

Pervi rasdelek.

Predge na nedele.

Od Adventa do Finliolhttli.

Krempl, Predge tl.

1

Svejizhan je, ker befedo boslijo poflufha,
ino njo obderslii.

Luk, 11,

SJa 1. nebelo v’ Adventi.
Ocl Adventa.

Kader hote vidlij da fe vfe to godi, tedaj ima¬
te. veditij da j c blisu kraleftvo boshjo . Lak.  21.

Ferzhetek.

Jsvoleni! vifhe flitiri taushent let je to zhlovezhanftvo
sdihavajozlio zhakalo na tega obezhanega Odrefheni-
ka. Moisef je s’ tvojim ludftvom sval: Profim tebe,
o Golpod! pofhli tega, kerega miflifh poflati. (II.
Mois . 4.) Kral David je sval: Ali, obudi mogozhnoft
tvojo, ino pridi refhit naf! (PJalm.  79.) Prerok Jesaiaf
je sval: Ah, da bi ti nebo rasklal, ino prifhel fem-
dol! (Jesai.)  Ino na enkrat fo dopunjene te sdihavne
sbelenja, na enkrat fo oflifhane mile proflmje zhlo-
vezhkega roda, na enkrat pride ti obezhan Mefiaf na
fvdt. O kelko tauslient hval fmo miloftivnemi Bogi
dushni sa toto najvekflio dobroto, kera nam je ftor-
jena 1‘kus zhlovekpoftajanje Jesufa Kriftufa. Ah ne
odlagajmo tedaj to dushno sabvalnoft fkasati temu,
ker je tak nesgovorno dobrotlivi proti nam. Perbli-
shava fe ti zhaf prezhaftitega fpomina rojftva Jesufo-
vega, ino nafha mati zirkev naf na fpomin prejd re-
zbenih fhtiri taushent let fhtiri tjedae pred fvetim
dnevom, najmre fkos zeli Advent, opominja, da bi fe
k’ tem zhaftitem ino hvale punem Jesufovega rojftva
obhajanji vredne perpravli, tak kak nam ona s’ dnefh-
nim Evangeljom na snanje da, da fe k’ tem drugem
Jesufovem prihodi perpravleni dershimo. Od Adven-
t a tedaj dnef hozheni govoriti, ino pokasati, kak fe
imamo k’ fvetem dnevi, ino tudi k’ fodbi perpraviti.

Raspelanje.

Kriftuf nafh Svelizhar, ker je pred vezli kak
ofemnajftftd letmi kak zblcfvek na fvet fe narodil, ho-

1  *

4

zhc v' kratkem pale k’ nam priti, hozhe drugozh fe
naroditi, pa gde ino kak ? Ah on fe hozhe v’ nafhih
ferzah na duhovno visho naroditi. Da pa bi one bile
vredne njega poprijeti, tak moremo s’ pokoroj ino
shivlenja pobolfhanjom nje ozhiftiti. K’ temu je fv.
Advent noterpoftavlen, k’ temu naf opominjajo Evan-
gelji, keri fe sdaj v’ Adventi berejo, na to naf fpo-
menejo te modre mefhne oblazhila, kere fe sdaj vse-
mejo, k’ temu fo sornize vpelane, kere fe sdaj flu-
shijo, k’ temu fo pofti, keri fo sdaj sapovedani, k'
temu je prepoved goftuvanja ino vfeh drugih krizhe-
zhih vefeliz v’ totem zhafi te pokore. Pokoro ali mo¬
remo delati, drugazh Jesuf ne pride v’ nafhe ferza,
kajti v’ eno grefhno dufho, pravi Duh fveti, nebode
notri fhel duh te modrofti, mit’ nebo prebival v’ enem
teli, kero grehi ino hudim shelam flushi. (Modr.  1.)
Doklam vu vafhih ferzah ti divji kral te nemirnofti
gofpoduje, tezhaf nebo notri fhel kral tega mira;
doklam gisdoft., nezhiftoft, ferditoft, krivizhnoft, ne-
mernoft, ino drugi fovrashniki boshji vu vafhih fer¬
zah ftanujejo, tezhaf gnada boshja vunsaperta oftane.
Doklam vi s’ tim hudim fovrashnikom dershite, te¬
zhaf vafhe dufhe nemorejo nevefte Kriftufove biti.

Da bo tedaj Kriftuf vu vafhe ferza fe naftanil,
tak nje od greha morete ozhiftiti, vafhe grefhne na¬
vade ta puftiti, grefhnim prilikam na vfigdar fe od¬
povedati , krivizhno blago nasajpoverniti, to odvseto
pofhtenje vafhemi blishnjemi nasajfpraviti, fovrash-
tv.o gordati i. t. d.; s’ ednoj befedoj, temi hudemi
morete na vfigdar flovo dati.

Ali to fhe ne vfe, kaj treba sa gorvsetje tega
Mefiafa , fhe eno more biti. Takfhne hishe najmre,
gde fo dugo nefnashni ludje noter bili, morejo naj-
prejd od te vekfhe nefnage ozhiftene, potem pa fhe
tudi s' drugim pohishtvam oblepotene biti; tak je rav¬
no s’ vafhoj dufhoj. O kak dugo je morebiti she ti
nezhifti duh v’ njoj prebival, ino njo gerdo napravil?
Vun ga ali morete sagnati s’ toj gaishloj enega ref-
nizhno naprejvsetega pobolfhanja, ozhiftiti morete to
dufho s’ eno pravizhno fpovedjo , oblepotiti njo mo¬
rete s’ novim pohishtvom, s’ delami te pokore, s’ po-
nishnoftjo, s’ poboshnoftjo, s’ kerfhanfkoj lubesnoj,
ino toto te dufhe od grehov ozhifhenje ino nje s' do¬
brimi delami oblepotenje morete fi k’ eni terdni sa-

5

povedi narediti, ne kaj bi vafho fpoved tak farno po
navadi odra j tali, ino vzliafi po fpovedi temi nevred¬
no gorvsetemi Jesufi kasali od val fe podati.

Eno takfhno szhiftega pobolfhanje ino k’ Bogi
povernenje bo fe enim ja preteshko ino fkoro nemo-
gozlmo sdelo, ali jas pitam tebe nezhiftega , jel mo-
refh ti eno tako ferze imeti, ka s’ tvojim djanjom
rezhefh : Rajfhi kak bi jas to na vfigdar mogel ta
puftiti, rajfhi naj Jesuf oftanc tam v’ fvojili jaflizah?
Pitam tebe krivizhnega, jel morefh eno takfhno fer¬
ze imeti, ka v’ djanji rezhefh: Zhe bi jas vfo luzko
blago mogel nasajpoverniti ino vfe nadomeltiti, te naj
Jesuf le oftane tam v' ti Betlehemfki fhtali? Pitani
tebe ferditega, jel morefh eno takfho ferze imeti, ka
v' djanji rezhefh : Zhe bi jas s’ totim mojim najvek-
fhim fovraslmikom fi mogel dober biti, te naj Jesuf
le tam med paftiri bo ? O zhe ravno fe vam sdi, da
tega nebi rezhti mogli, je njih vender ne malo, keri
v’ fvojem djanji pokashejo, da imajo eno takfho ferze.

O ftrafhne, o nefmilne ferza! vi ali nezhete Je-
sufa gorvseti ? O tak oftani odsgor oblakov v’ krili
tvojega Ozheta nebefkega, oftani v’ tvoji najfvellefhi
zhafti, oftani tam, doklam bodo vidli na oblakih tvoj
IV. krish, ino tebe pod blifkanjom ino germlenjom
pridozhega s’ oblaftjo ino zhaftjo enega Gofpoda, kra-
la ino fodnika od milionov Angelov ino ^vetnikov
obdanega. Tedaj naj v' ftrahi ino trepeti fposnajo te¬
ga, kerega fo prejd sa kratke nafladnolti, sa eno ma¬
lo blaga volo savergli; tedaj naj zhujejo is njegovih
vuft te befede: Pojdite ta, vi saversheni, v’ ti vezh-
ni ogen. (Matk.  25.)

I) o k o n z h a n j e.

Ah Kriftjani, Kriftjani! ne zhakajte tega, per-
blishavajte fe raj prejd k’ troni njegove milofti, ino
ga profte sa odpufhenje, ter ne prelomte, kader sdaj
njegovo gnado sadobite , vezli nigdar vafhe oblube.
Gledite, da, doklam fhe fte na ftesi k’ fodbi, fodni¬
ka sa vafhega prijatela dobite, tak fe njega nehote
imeli kaj bali, kajti on bo k’ vam rekel: Pojdite
(cm, vi poshegnani mojega Ozheta ino imejte to kra-
leltvo, kero vam je perpravleno od sazhetka fvela.

6

(Mat/i,  25.) Ah daj nam v’ toto priti, lubesnivi Je-
suf, nafh Svelizhar, nafh _Sodnik ! keremi zhaft ino
hvala bodi na vfe veke. Amen.

Uta 2. nedelo v’ Advent!.

Jezha tega greha.

Johanes v jezhi zhuje dela Rriflufove, Math,  11.

Kaj, Johanes je v’ jezhi? Johanes, she v' mater¬
nem teli Bogi pofebno dopadliv; Johanes, vnzhenik
krala Herodesha; Johanes, kerftnik Jesufa Kriftufa;
Johanes, en pufhavnik; Johanes, ena pelda te ne-
dushnofti, en isgled te fvetofti, en predgar te po¬
kore , on je v’ jezhi ? Kaj more temu srok biti ?
O nizh drugo, kak to, da je krali Herodeshi refni-
zo povedal. Sa tega volo, da je njemi sozhitoma
povedal, ka njemi je ne dopufheno, Tvojega brata
sheno imeti, sa tega volo je noter sapert. Sa refni-
ze vole je ali Johanes v’ jezhi. O naj njemi tota
vosa nebo k’ framoti; ali mi Trno v’ eni jezhi, zhrcs
kero Te nam treba ferzhno slialuvati. V’ kaj sa eni
jezili fmo mi? Na to Tv. Tomash Acjuinaf odgovori,
rekozh: V’ jezhi te gisdofti, v’ jezhi te fkopofti,
v’ jezhi te nezhiftofti, v’ jezhi hudobnega jesika.
Veliko njih je, kere ta grisezha veft kakti sakovane
ino v’ jezho saperte dershi, ino njim nozh ino den
mira ne da. Ah gorje njim, zhe oni v’ jezili tega
greha vmerjejo! kam bo njihov odlozhek na fodbi?
Kam inan, kak v 1  pekel? v’ eno jezho, is kere Te
nigdar vezli nebodo refhiti mogli. O tak glejmo, da
Te is jezhe tega greha refhimo, ino laftno sdaj v’
Adventi, v’ totem zhafi.te pokore. Od tega dnef ho-
zhem k’ vam govoriti, najmre: Od jezhe tega
greha.

Kader fv. mati zirkev sdaj v’ Adventi sove: O
sazhetek, fvetloft luzhi vezhne, pridi, ino rasfveti
v’ temi Tedezhe! tak ona to namefto naf ftori, kajti
mi fmo ti v’ temnizi tega greha fedezhi; mi fmo tifti,

7

keri fmo od nafhe sadnje fpovedi doftikrat prcgrcfhli
v’ gisdofti ino fhtimanji, doftikrat v’ fkopofti ino
krivizi, doftikrat v’ nezhiftofti, najvezhkrat pa s’ hu¬
dobnim jesikom. Ah zhe mi ozhi odpremo, ino po¬
gledamo , kaj fmo yfe krivi, tak naf more ftrah ob¬
leteti , kaj fmo y’ eno takfhno jezho farni fe saperli,
v’ takfhno sheleso farni fc djali, ino zhuti moremo,
kaj nam Prerok Jesaiaf glafno pravi: Odveshi ketne
tvojega vrata, ti vjeta zlu Sionfka. (Jesau  52-) Ah
odveshi, tak jas sdaj sa totim Prerokom k’ vam re-
zhem, odveshi, kerfhanfka dufha, svesilo tvojih gre¬
hov ! neli fi ti k' vezhni flobodnofti rojena, ti ne-
befkega ltraleftva zhi? kaj fi tak dugo v’ ti gerdi
temnizi tih grehov? poftavi fe v’ flobodhoft boshjili
otrok. Ne zhakaj do fmerti, kajti ne vefh , jel bo
ti tedaj dani zhaf sa pokoro, al’ ne. Ne vefh, kaj
Kriftuf pravi: Bodte perpravleni, kajti ^Sin tega

zhloveka bo prifhel v’ eni vuri, kader fe ga nebote
trofhtali ? [Luk.  12-) O kak nepripravno bi tedaj tebi
prifhla vura te fmerti, zhe fe malogda ali nigdar ne
smiflifh na njo. Grefhniki, rezhe I'v. Gregor, da
bi kakhte dugo shiveli, bodo naglo ino nepripravno
vmerli. Toti fhtimani gisdavez fvojo glavo fploh vi-
foko noti, ino ne pogledne nigdar dol na fvoj grob;
tifti Iterden [fkopez fploh krivizhno blago vkupvle-
zhe, ino fe ne smifli nigdar, kak malo njemi treba
na ti kratki ftesi totega shivlenja; tifti blatni ne-
zhiftnik fploh tvojim gerdim shelam nagaja, ino ne
vidi, kak bo na enkrat fvezha njegovega shivlenja
vgafnila. Zhres takfhe naj fmert pride, gda lizhe,
tak njih nebo perpravlenih najfhla, kajti njihove
mifli ne fo na njo, temuzh na njihovo zhaft, na
njihovo bogaftvo, na njihove telovne nafladnofti.

Sa tega volo fo dragi, ja vifhe vfega dragi ti
dnevi, keri fhe nam sdaj dani fo, ka bi fe smiflili
na prasnoft totega golufnega fveta, ka bi fposnali
odurnoft tega greha, ka bi fe smiflili na naf ho vezh-
no plazliilo al’ vezimo kafhtigo, smiflili fe, kak ma¬
lo fmo nafhe dushnofti dopunili. Dragi fo toti dnevi,
kajti v’ totih imamo sgrivati nafhe pregrehe, pover-
niti luzko blago, ino popraviti, kaj je komi na fhko-
do fe vzhinlo, fpraviti ino pomirti fe imamo s’ na-
fhimi fovrashniki, ter terdno naprej fi vseti, odsdaj
dushnofti nafhega ftana svefto fpuniti. Lc tak sna-

8

mo s’ velkim trofhtom zhakati na prihod Mefiafa Je-
sufa Kriftufa. Le tak snamo rezhti:

Ah pridi, pridi, Meliaf, ker fi ti naf s’ tvojim
nebefkim Ozhetom pale pomiril, pridi naf refhit is
jezhe tega greha ; glej, mi fmo perpravleni vfe fto-
riti, kaj je k’ totem nafhem refhenji potrebno: ah
oflifhi naf Odrefhenik nafh, keremi zhaft ino hvala
bodi na vfe veke. Amen.

!la 3. nedelo v’ Adventi.

Gdo mi fmo.

Gdo fi ti ? Jok,  1.

S^a je Johanes v’ tak oftri pokori v* pufhavi shivel,
»no ludi s’ oftrimi predgami k’ pokori perganjal, tak
lo Judje na to mifel prifhli, zhe bi on 'bil ti obe-
zhan Mefiaf. Sa tega volo fo Duhovne ino Levite k’
njemi poflali, ga pitat, gdo bi on bil, jel Kriftuf,
jel Eliaf, ali eden is tih ftarih Prerokov? Ali naj
lo Jerusalemitanzi 's Johanesa hteli svediti eno ali
drugo, mi vejmo, gdo ino kaj je Johanes bil; to
pitanje pa: Gdo fi ti? je eno pitanje, kero ima
vfalifhi od lebe ftoriti, vfakfhi ima fam febe opitati:
Gdo fi ti ? ino fi naj na toto pitanje dobro odgovo¬
ri , tak bo prefhtimal, kaj je ti zhlovek , ino kaj bi
biti mogel. O lubi Kriftjani! nemore nizh hafnovi-
tefhega biti sa naf, kak da mi sofebno sdaj v’ totem
zhafi te pokore farni febe opitamo: Gdo fi ti? To
tudi ravno dnef hzhemo ftoriti, ino hzhemo premif-
liti: 1. Gdo fmo mi od ftrani nafhega tela;
2. g.do od ftrani nafhe dufhe.

1. Gdo ali kaj fmo mi od ftrani nafhe¬
ga tela?  She poboshen Job rezhe: Zhlovek od she-
ne rojen en kratek zhaf shivi, ino ima veliko nadlog.
(Job  14.) On s-haja kak zvet, ino fe pomeshi, pa
prejde kak fenza. Pa refen, kajti zhe fpregledncmo

9

fhtiri dobe tega zhloveka: dctinftvo, mlado ft,
moshevftvo ino ftaroft: o kelke nadloge!

Kaj je detinftvo? Pervi glaf na fvet naro-
jenega deteta je jozh. Tlaka ftvar fi nafkorem po¬
more; zhlovekpa, kader na fvet pride, fe nemore fam
ne oblezhti, neti najefti, on nemre preftopti, dugo
ga morejo na rokah nofiti, prejd kak more fam iti.
Kaj je s’ njim opravila v’ betegi. Zhlovek v' detinftvi
nema fhe rasvuma, nemre fhe guzhati , neti poveda¬
ti , kaj bi rad.

Kaj je mladoft?  Zhlovek v' mladofti ravno
k’ rasumi pride, ali prevsetnize, nemarfhine ino dru¬
ge blodnje naredijo, ka dofti nefpametnega vzhini,
kaj ga potli noter do fmerti grivati sna: o kelko jo-
zha je David ftoril zhres grehe fvoje mladofti!

Kaj je moshevftvo?  V’ moshevftvi je fkoro
drugo ne, kak farna fkerb, famn delo, ino poleg do¬
fti krishov ino nadlog. Enkrat je frezha, drugozh ne-
frezha; enkrat mir, drugozh nepokoj; enkrat obilnoft,
drugokrat menkanje. To fe tak fploh premenjava, ino
ne fhe je fkerbi menje, she je glava fera, she je
ftaroft to.

Kaj je ftaroft?  Ozlu sazhnejo temne biti,
vuha debelo zhujejo, sobi vezh nega, noge fo terde
ino bolezhe, lafje dolodidejo, glava fe naprej nagibati
sazhne, ino ifhe fvoj grob, kerv je she nizh ne vezh
vrozha , pamet she flaba , vfe je na najgi. Ino da je
ftari zhlovek she vnoshliv ino gundrav, tak fe ga she
fkoro vfi navolijo, bi ga neki she rajfhi na ovem,
kak na totem fvcti vidik Sa tega volo tudi nema ni-
kakega pofhtenja, ino je neki tak savershen, da na¬
mer tega ne dobi, kaj vunsgovorjeno ima. S’ ednoj
befcdoj, en ftari zhlovek nemanikakega drugega trofh-
ta, kak zhe s’ modrim Senekom rezhi more: Prejd
kak fem ftar gratal, fem fkerbel, prav shiveti, sdaj
pa, kaj fem oftarnil, fe fkerbim, dobro vmreti.

Tak je zhlovek v’ detinftvi, v’ mladofti, v’ mo¬
shevftvi , v’ ftarofti. Kelkim betegom ino drugim te-
shavam je fhe le zhlovezhko telo rasvun tega pod-
versheno ? Ali na vfe to ne gledezh poglejmo najlep-
fhega, najsdravifhega, najpametnefhega zhloveka, ker
je prezhudenja vreden: kaj je njegovo telo drugo,
kak ena pofodba te nefnashnofti, ena sa zherve per-
praylena fhkrinja? Ino zhe zhlovezhko telo v’ grobi

10

prefhtimavafh, tak vidifh, kak kazhe ino zhervje s’
njim fe goftijo.

Pitaj sato vezhkrat fam febe, kaj fi bil, kader
li na fvet prifhel, kaj fi sdaj, kaj bofh v’ grobi. Pi¬
taj Te, gdo fi ti ? ino vidil bofh, kaj fi od ftrani tvo¬
jega tela.

2. Gdo ali kaj pa fmo mi od ftrani n a-
fhe dufhe?  Dufha je refen fpododa boslija, ali lo¬
ta lepa fpodoba je fkus veliko grehov tak premenje-
na, da bi trebalo pitati: Zhigava je tota fpodoba ?
(Mark.  12.) Ino zhe bi ravno velikih grehov fe var-
vali, ino poboshno sliiveli, tak je nagnjenje k’ hude-
mi v’ nami, ino grefhne poshelenja fo tak mozhne,
ka fe fploh moremo s’ njimi bojuvati. Rasvun tega
nafho ferze fpazha sdaj jesa, sdaj nevofhlivoft, sdaj
fhtimanje. K’ temu fhe pride nesnajozhnoft, ter tem-
noft te pameti, v’ keri zhlovek sa dobro ino hafno-
vito dershi, kaj je hudo ino fhkodlivo, sa hudo pa,
kaj je dobro, kak Prerok Jesaiaf pravi: Mi fmo okoli
blodli, kakti flepi, ino kak da nebi ozhi imeli; fmo
fe fpotikali per fvetlem obpoldnevi, kakti v’ temi,
ino fnib v’ ternnofti kakti mertvi bili. (Jesai.  59.) Lud-
je fo temo bol lubili kak luzh. (Joh,  1.) Vfe, kaj je
na fveti, je poshelenje mefa, poshelenje ozhi, ino gis-
doft shivlenja. (I. Joh.  2.) K’ vfemu fhe sadnizh pri¬
dejo fkufhnjave ino safedanja tega hudega fovrashni-
ka, ker na drugo ne gre, kak na pogublenje na-
fhih dufh: on ifhe, koga bi mogel poshreti. (I, Petr.  5.)

Tak je zhlovek od ftrani fvoje dufhe. O zhe
fe mi tedaj opitamo, 'kaj fmo od ftrani tela, kaj od
ftrani dufhe , tak vidimo , da fe na toto posemelfko
nadloshno shivlenje nemarno kaj sanafhati, ino da
le to pridozho vezimo shivlenje fi imamo sheleti, le
sa nje fe fkerbeti. Iflite, kaj je odsgoraj , rezhe
Ap. Pavel. (Kolo/,  3.) Ja le tam v’ tem vezhnem
sliivlenji nebo nafho telo nikaki nadlogi, neti fmerti
vezh podversheno, neti nafha dufha nikaki hudi na-
ftornofti vezh vunpoftavlcna. K’ totem vezhnem shiv-
lenji pa pridemo le fkus dela prave pokore.

Ah lubi Kriftjani! sdaj fo dnevi te pokore, sdaj
ftormo pokoro, da nebomo s’ telorn ino dufhoj v’
pekel savershcni. O prelubleni Jesuf! ne daj tega,
mi yidimo, kaj sa ene nevolue ftvari fmo mi od

11

ftrani nafhoga tela ino dufhe, ali mi tudi vejmo, da
bofh ti enkrat prifhel, naf od mertvih budit, ino da,
zhe sdaj fkus pokoro farni febe sbudimo, bodo na-^
fhe tela premenjene gorftanile, ino s’ dufhoj, kak s’
tvojoj ozhifhenoj ino obvenzhenoj neveftoj, k’ vezh-
ncm vefelji fe sedinile : ne fkrati nam pomozhi tvoje
gnade na pernefhenje vrednega fada te pokore. Amen.

JSTa 4. nedelo v’ Adventi.

Od prave pokore.

Johanes je predgal kerft te pokore na odpu
JJienje grehov. Luk.  3.

Isvoleni! veliko vaf sdaj v* Adventi k’ fpovedi pride,
ino to, jas miflim, ftorite na vredno perpravlenje k’
tem najvekfhem fvetki prczhaftitega rojftva nafhega
Gofpoda ino Svelizhara Jesufa Kriftufa. Ino vi prav
ftorite, kajti nesahvalni bi vi proti Bogi, ino ne-
fkerbni sa farni febe bili, zhe bi tudi sdaj v’ nefpo-
korjenji oftali, kader nafh Mefiaf k’ nam priti, ino
na eno duhovno visho fe v’ nafhih ferzah naroditi
lizhe. Da fe vi tedaj fkus _Sakrament te pokore k’
* nablisnini fvetkom perpravlate, ino da dnefhni Evan-
gclium od pokore govori, tak bo tudi moja dnef hna
predga od pokore. Hozhem najmre pokasati, kaj
je prava pokora.

Pravo pokoro'ftoriti je : fvoje grehe fposnati, nje
sgrivati, 's njih fe fpovedati ino fe pobolfhati. Na-
fha fv. mati zirkev ali ne sapovej, ka bi mi, tak
kak je v’ pervih kerfhanfkih zhafih bilo , mogli
ozhttno pokoro delati; ona ne sapovej j ka savolo na¬
fhih  velkih pregrefhtvih nebi fmeli per boshji flushbi
biti, temuzh pred zirkvenimi vratmi ftojezhi te no¬
ter idozhe mogli profiti, ka bi sa naf molili; ona
ne sapovej, ka bi duge leta mogli vfaki tjeden neke
dni per farnem kruhi ino vodi fe poftiti i. t. v.: ona
le hozhe , da mi

12

pervizh nafhe grehe fposnamo. Ino, ah lubedu-
fhe! zhe mi premiflimo, kak fmo dosdaj sapovedi
nafhe vere, sapovedi boshje sdershali, kak dushnofti
kerfhanfke , dushnofti nafhega ftana fpunili; zhe pre¬
miflimo , kakfho je nafho sadershanje, nafho shivle-
nje dosdaj bilo, zhe to vfe premiflimo ino k’ ferzi
vsememo: tak refnizhno fposnamo nafhe velke pre¬
grehe , refnizhno moremo s’ kral Davidom rezhti:
Jas fposnam, o Gofpod! hudobnofti moje, ah jas
fem pregrefhil v’ nebo, ino pred tobom. Ino kader
fposnamo shaloften ftan nafhe dufhe, tak moremo
farni zhres fe shaloftni poftati, ino to je, kaj fv. mati
zirkev hozhe, najmre : da

dr n g i zb nafhe grehe sgrivamo. Topa,  zhe na¬
fhe grehe enkrat fposnano, od fam febe pride; kajti
ker fvoje grehe fposna, tifti vidi, kak je njemi greh
le daval preidozho zhafno blago , le kratko terpezhe
nafladnofti, sa to pa je njemi vsel gnado boslijo,
mir te vefti, pravizo do kraleftva nebefkega. O gdo
nebi toshno fe rasjokal kres eno takfhno sgublenje?
gdo nebi shelel, gdo nebi ifkal pomozhi ? Ino glej te,
toto najdemo na fpovedi. O taushentkrat hvala bodi
tebi, Jesuf Kriftuf! ker fi ti tvojoj zirkvi dal oblaft,
grefhnikom grehe odpufhati. Ta zirkev tedaj hozhe,
da mi

tretjizh  ’s nafhih grehov fe pravizhno fpovemo.
Jas rezhem, da fe pravizhno fpovemo, ne farno ’s
enih grehov, ternuzh is vfeli, ne farno ’s laftnih, te-
muzh tudi ’s luzkih , ne farno 's tega, kaj fmo hu¬
dega vzhinli, ternuzh tudi ’s tega, kaj fmo dobrega
ftoriti samudli. Ino zhe fmo po eni takfhni fpovedi
sadobli, kaj fmo tak ferzhno sheleli, najmre: odpu-
fhanje grehov ino gnado bosbjo, jel bomo tedaj na-
saj fhli fe v’ tifto blato kotat, od kerega fmo sdaj
fe ofnashli ? Jel bomo nasaj fe fpuftli v’ tifte sanjke,
s kerih fmo kumaj vun fe ftergali? jel bomo temi
nezhifteini duhi nasaj puftli noter iti v’ to ferze , v’
kerem fe sdaj Jesuf narodi? O gdo bo tak nefpa-
meten, gdo tak nefkerben, gdo fam febi en takfhi
fovrashnik? Ta fv. mati zirkev tedaj hozhe, da mi
fhter  ti  z h fe pobolfhamo, t. j. da povershemo
greh ino grefhno perloshnoft, da popravimo, kaj fmo
komi nafhkodli na pofhtenji ali per blagi ali na kako
koli visho. To je ja to najshmetnefho v’ pokori, ali

13

zhe tega ne ftorimo, tak je nafha pokora ne prava
pokora. Mi ali moremo

1. greh sapuftiti. Ker je fkus to pregrefhil,
ka je hil fhtimani, ka je bil fkop ino terden, ka je
bil nevofhlivi ino neprijatelni, ka je bil ferdit ino
fvadliv, ka je bil len v’ flushbi bosbji ino drugih
dobrih delah; ker je v’ nezhiftofti, v’ pijanofti pre¬
grefhil i. t. d.: tifti more to vfe ta puftiti. Ino da
bo to s’ tem leshi fe fpunlo, tak fe imamo ogibati
vfcga, kaj naf je na greh pelalo; moremo ali

2. grefhnih prilik fe ogibati. Zhe je kerzhma
tebi prilika bila k’ pianofti, k’ fhpili, k’ kletvizi, k'
fviiji, k’ sapravlanji, tak imafh kerzhmo smifli pu-
ftiti. Zhe je eno prijatelftvo tebe na greh napolalo,
tak morefh tifto prijatelftvo gordati. Zhe fi v’ tak-
fhi flushbi, kera je tebi perloshnoft na greh, tak
morefh toto flushbo puftiti, da bi drugazh kakkoli
dobra flushba bila. Zhe bi tebi, rezhe Kriftuf fam,
zhe bi tebi ena rezh tak luba bila, kak laftno tvojo
oko, ali laftno tvoja roka al’ noga, tak njo morefh
smifli puftiti, kajti da bi ravno vfo blago imel ino
vfe nafladnofti vshival, zhe tvojo dufho morefh sa
nje dati, kaj ti te vfe to pomaga? (Matfn  18.) Ke-
remi je ali prava vola fe pobolfhati, tifti bo fe vfe-
ga tega ognil, kaj je srok njegovih pregrefhtvih.
l)a pa fe fkus neke grehe drugim fhkoda naredi,
tak moremo

3. vfako fhkodo, vfako krivizo popraviti. Shko-
da naredti fe pa drugim sna na dufhi ali na teli, na
pofhtenji ali na glefhti. Zhe fi komi pohujfhanje
dal, zhe fi nedushnoft sapelal, tak fi tem na dufhi
nafhkodil telko, da tega vzhifta popravti namer ne-
morefh, popravi pa, kelko ti je najvezh mogozhe.
Zhe li v’ tvoji nagli ino shivinfki jesi koga nefpo-
dobno sbil, tak fi dushen, njega ob fvojem vrazhti
puftiti, ino zhe fi njemi shivlenje perkratil, kak
bofh to popravil ? Zhe fi kaj vkral, kaj po krivizi
vsel, ali kaj po krivizi febi sadershal, to morefh
povernti, da bi ravno fam febi kaj perkratiti mogel.
Zhe fi kotni pofhtenje vsel, tak fi njemi vsel, kaj
njemi nigdar vezh popunoma nasajfpravti nemorefh:
popravi pa, kelko ti je najvezh mogozhe, ino zhe je
ti ogovorjen morebiti ob flushbo prifhel, tak njemi
imafh njegovo fhkodo popraviti.

14

Vtem ali, 1. Kr.! v’tem ftoji prava pokora, ino
ah is tega vidite vfi, da pravo pokoro ftoriti ne je
tak lehko, kak fe vam sdi. Profte sato Boga sa po-
mozh te gnade , profte ga pa tudi pofebno, da ne
padnete v’ takfhe pregrehe, sa kere namer nebi po-
punoma sadovolfhine mogli ftoriti. Sa tega volo k’ do-
konzhanji rezhem:

O prelubleni Jesuf! bodi ti fhe prejd, kak fe v’
nafhih ferzah narodifh, bodi nam k’ pomozhi, da mi
vfe nafhe grehe fposnamo, da nje ferzhno sgrivamo
ino objozliemo , da fe ’s njih prav fpovejmo, sa nje
sadovolfhino ftorimo , ino refnizhno fe pobolfhamo,
da tak poravnamo tvoje pote, da vunfpunimo vfe gra-
be tega menkanja dobrih del, ino dolraskoplemo vfa-
ki breg tega greha, da sravnamo, kaj je plantavo,
ino kaj je gerzhafto, k’ gladkem poti naredimo , da
tak perpravimo pot tebi, o Jesuf! keremi zhaft ino
hvala bodi na vfe veke. Amen.

ATa nedelo po SSoshizhi.

Od sadershanja mladih ino ftarih ludi
proti endrugem.

Ona je bila vdova j okoli fhtirnoofemdefet let
ftara. Luk.  2,

Kaj dnefhni Evangelium perpoveda, je bilo te, ka¬
der je Div. Maria to nebefko dete po sapovedi tega
ozhifhavanja v’ tempelni gorofrala. K’ temu je prifhel
en ftari bogabojezhi mosh, po imeni Simeon. Toti je,
od fv. Duha rasfvezhen, to dete sa Svelizhara tega
fveta fposnal, je njega vsel na fvoje narozhe, ino je
Bogi hvalo dal, kaj je vreden bil, tega Svelizhara fhe
pred fvojo fmertjo viditi. —• Prifhla je k’ temu tudi
ena ftara vdova, kera fe je fploh per zirkvi sdersha-
vala, ino fe poftila ino Boga molila.

Toti dve ftari pofhtuvani perfhoni meni dnef pri¬
liko data , od ftarih ludi govoriti, kajti v’ doftih ta¬
lili fe vpamet vseme, ka fe ftari ino mladi ludje ne-

15

morejo pogajati, da fo ftari mladim, mladi pa ftarim
ne po voli. Vekfhital je srok per obojih. Stari fo
proti tim mladim ne tak, ka bi nje ti mladi fhtimali
ino pofhtuvali, ti mladi pa fo tudi ne tak, ka bi nje
ti ftari radi imeli, ino tak fe nemorejo sbogati. Da
pa je vender v’ doftih talili tak, ka ftari ino mladi
morejo vkup pod enoj ftrchoj prebivati, ino bi ali
najbolfhe bilo, da bi fe lepo pogajali, tak hozhem
dnef: 1. te mlade podvuzhiti, kak fe imajo
proti tim ftarim sadershati; 2. pa tudi tim
ftarim povedati, kak imajo proti tim mla¬
dim biti.

1. Kak fe imajo mladi ludje proti fta¬
rim sadershati?  Zhe fo ftari ludje proti tim mla¬
dim ne prijatelni, ne dobri, tak je temu ne vfigdar
ftaroft srok, temuzh doftikrat sadershanje tih mladih
proti njim. Zhe ti mladi tih ftarih ne pofhtujejo, te¬
muzh nje grajajo ino sametavlejo, tak fe njim ja mo¬
rejo samerti, kajti oni fo fi na fveti dofti vezh fkuf-
li, ino she sato liozhejo pofhtuvani biti. Mladi ludje
fe ali imajo varvati, da ftarih nebodo zhertili ino sa-
nizhavali, ali njih sa njihove ftarofti volo ofmehavali.
Enega ftarega, rezhe Ap. Pavel, enega ftarega nemafh
oftro pofvariti, temuzh profi ga kak enega ozheta.
(L Tim.  5.) Najbol pa fe imate varvati, da tih ftarih
nebote sanizhavali savolo njihove ftarofti ino tega, kaj
je she v’ ftarofti navadno, kajti da vfaki sheli ftar bi¬
ti, tak je ftaroft nikomi ne k’ fhpoti, temuzh k’ po-
fhtenji. 'S ftarofti fi fhpot delati je velka samera per
Bogi. So ne 42 pajbi od medvedov rastergani, ki fo
fe ftaremi Preroki Eliseufi pofmeliavali, rekozh : Pojdi
fem plefhivez, pojdi feni plefhivezh ? (1F. Kral.  2.)

Tega fe ali imajo mladi ludje proti ftarim var¬
vati, imajo pa nje tudi v’ djanji pofhtuvati. ( Staroft
je pofhtuvanja vredna, rezhe modri Salomon. Je tu¬
di lepo, ker fe ftarofti vzhaka, sofebno zhe je febi
ino drugim dofti na hafek bil. Tudi fkus to bote fta-
riin pofhtenje fkasali, zhe bote njih navuke gorvse-
li, mo nje sa dober navuk pitali, kajti da she vezh ne¬
morejo delati, tak bi radi s’ enim dobrim navukom
komi na hafek bili. Je she refen, ka fe ravno vfigdar
nemore njihovega navtika dershati, sakaj ftari ludje

16

le radi vfe po ftarem hzhejo imeti, to novo fe njim
lic dopadne, da bi ravno kelkokoli bolfho bilo. Zhe
ali ravno vzhafi od indod bolfhega navuka snate do¬
biti , kak od vafhih ftarih, tak bote le vekfhital od
njih fe vuzbili.

Sdaj fhe je eno, kaj mladi ludje proti ftarim
imajo sdershati, najmre to, da s’ njimi poterplenje
imajo. ,Staroft ima Tvoje laftne flabofti. Kak fe en¬
krat sbe k’ ftarofti nagible, te je slie duslie bol vnosh-
liv, dushe flabifhi, beteshafti, duslie menje sa delo,
zhlovek je v’ ftarofti drugozh otrok. Sa tega volo
njim morete njihove flabolti prenefti, ino njim na po-
mozh biti, kajti tudi vi bote radi, zhe bodo na vafhe
ftare dni s’ vami poterplenje imeli, ino vam k' po¬
ni o zbi.

Tak fe ali imate vi ti mladi proti tim ftarim sa-
dershati.

2. Kak pa imajo ti ftari proti  tim  mla¬
dim biti?  Vi ti ftari ne fmete na vafho ftaroft vfe
dershati, ino sa tega volo tih mladih sametavati. Zhlo-
vek je ne vfeli sa tega volo bolfhi ino parnetnefhi,
da je ftarfhi. ,Sv. pifmo pravi: Neti dugo shivlenje,
neti fhtevilo tih let ftaroft naredi pofhtuvanja vredno,
temuzh pamet tega zhloveka je namefto ferih lafi.
(Modr.  4.) Snajdejo fe mladi ludje, keri fo dofti bol
saftopni, kak neki ftari, ino tudi febi ino drugim do¬
fti vezh k’ hafki, kak ftari. Ti ftari ali morejo tim
mladim Uidi kaj dati valati.

Tudi morejo ti ftari fvojo vnoshlivoft ino merm-
ranje bol ta puftiti, ino ne tak superni, tak gun-
dravi biti. Tudi to navado, ka vfe zhertijo, morejo
ta puftiti. Zhe ftari vfe grajajo, kajkoli ti mladi po¬
vejo ali vzbinijo, tak imajo le farni febi perpifati,
ka fe njih ti mladi navolijo. Zhe ftari fploh shlabra-
jo ino vfe rasnafhajo , kajkoli gde vidijo ino zhujejo,
ka tedaj drugo ne, kak fovrashtvo naftane, ino fe
prijatelftva rasbijejo, ter zelo med sakonfke fe ne-
pokoj fpravi: keri ftari to ftorijo, tifti fe naj ne
zbudjejo , zhe njih nifhe iiemre terpeti. To je ali
tim ftarim rezhcno, kaj imajo oni vzhiniti,- ino kak
nefmejo biti.

O tak glejte, da bote vi ti mladi fe proti tim
ftarim tak sadershali, ka bodo vaf radi imeli ino vaf

17

prefhtimali; glejte pa tudi vi ti ftari, da bote proti
tim mladim tak, ka bodo vaf pofhtuvali, radi bogali,
ino s' vami vefelje imeli. Vfi morete pod enoj ftre-
hoj prebivati, vfi fte pod enim nebom, vfi otrozi
enega ozheta, vfi imate en pot v’ to deshelo tega
mira: o tak sadershte fe proti endrugemi tak, da
bo mir ino sloshnoft med vami, ino da tak enkrat
k’ vezhnem miri pridete. Amen.

( Staiflu s’ Tvojimi otr okrni imajo fkerb,

Kader pa je Joshef zhul da Arkelauf nameflo
Jvojega ozheta Herodesha v Judofki desheli
kraluje j fe je bal td iti. Math.  2.

Otrozi fo ftarfhim k’ shalofti, pa tudi k’ vefelji.
Per tem pa fkoro vfe pride na to, kak fi ftarfhi
fvoje otroke gorsredijo. Pino dobro , kerfhanfko gor-
srejenje tih otrok fe plazha fkus to, ka fo takfhi
otrozi fvojim ftarfhim pokorni, sahvalni ino k’ ve¬
felji, oni sa nje fkerbijo na njihove ftare dni. Eno
nizhvredno gorsredjenje fe pa kafhtiga fkus to, ka
fo takfhni otrozi nepokorni ino ncsahvalni, ka fvo-
jim ftarfhim fhpot, jeso ino shaloft delajo, na nji¬
hove ftare dni pa nje sapuftijo. Zhe tedaj vafhe
otroke lepo ino dobro gorsredite , tak bote s’ njimi
imeli vefelje , zhe ravno imate s' njimi dofti fkerbi.
Diviza Maria ino Joshef fta s’ fvojim lubim Jesufom
dofti terpela, zhe ravno je on bil vfeh zhlovezhkih
otrok ti najpridnejfhi. On fhe ne bil dugo na fveti,
ino she fta s’ njim mogla dale oditi, ino zhe ravno
je Herodesh nafkorem vmerl, fta fe njegovega fina
Arkelaufa bala, ino fta ne vupala v’ tvojo deshelo
nasaj. Ali zhe ravno fta s’ njim dofti terpela, fta
vender tudi nad njim imela velko vefelje. Ravno od
tega hozhem dnef govoriti, ino pokasati, da ftar-

Krempl, Predgo II.

Sla neflelo po novem leti.

18

fhi s’ Trojimi otrokmi imajo fkerb, pa
tudi refelje.

Joslief ino Maria fta s’ Trojim lubim Jesufom
imela dofti fkerbi. She prejd , kak je na fvet le na-
rodil, fta ti dalni pot v’ Bethlehem mogla ftoriti,
ino Maria je, da indi ne proftora bilo, v’ eni boshni
1‘htali mogla poroditi. Potem fta s’ njim mogla v’
Egiptum oditi. Tudi fhe po Herodeshovi fmerti fta
ne vupala nasaj, temuzh fta v’ eni luzki desbeli mogla
oftati. Ino da fta firomazhka bila, tak je njuj s'
tem shniezhe ftalo. Kaj sa eno shaloft fta onedva
imela , kader njima je v’ Jerusalemi oftal, ino fta ga
nigdi ne najti mogla. Kak fhe le je njuj ferze moglo
boleti, kader fta vidla, kak je Jesuf potli od doftili
bil fovrashen. Ino ah, ta lubesniva mati Maria, kaj
je ona preftala, kader je fvojega lubega Sina vidla
njegovim grosovitnim forrashnikom v’ rokah, kader
je vidla, da je on k’ fmerti obfojen, ino na krislia-
nje vunpelan!

Ali per vfem tem fta Josbef ino Maria imela
v tudi velko vefelje s’ fvojirn lubim Jesufom. She to
je Mario moglo mnzhno rasvefeliti, kaj je njoj An¬
gel obsnanil fhe prejd, kak je Jesufa fpozhela. Kres
to je ona fvojo vefelje per fvoji tetizi Elisabeti zha-
ftito isrekla. Kak je njuj moglo rasvefeliti, kader fo
per rojftvi Jesufovem paftiri perpovedali, kak fo
Angeli nebefki fe perkasali, ino pale, kader fta potli
t Simeon ino Ana tak velike rezili od njega preroku-
vala, ino kader fo od dalnih jutrefhnih krajov modri
ino imenitni moslije prifhli , ino njemi zhaft fkasali,
ter njemi lepe dare pernefli. Kak rada fta onedva
mogla biti, kader njima je fkus enega Angela na
snanjc dano, da fe naj Herodeshovem grosovitnem
naprejvsetji vugneta. Kak je njuj moglo rasvefeliti,
kader fta vidla , kaj je njujni lubi Jesuf gorjemal, kak
v' srafti, tak tudi per pameti ino modrofti, ino kak
je on dopadliv bil Bogi ino ludem. Kak je njujna
shaloft na vefelje fe obernila, kader fta njega v’ tem-
pelni med vuzhenimi fedezhega najfhla, gde fo vfi
fe kres njegovo pamet ino njegovo odgovarjanje zliu-
divali. Kak je njuj  to moglo vefeliti, ka je njima
tak lepo pokoren bil.

19

Kaj sa eno vefelje fhe le je Maria potli mogla
imeti, kader je vidla, kaj je njeni Sin Jesuf na go-
ftuvanji v’ Kani Galilei ftoril; kader fo ludje od
vfeli krajov pri f lili, da bi njega vidli ino zhuli, od
njega vseli navuk, trofht ino pomozh; kader je od
njega fe reklo: Svelizhano je to telo, keroje tebe no-
filo , ino te perla , kere fi ti vshival; kader je fkus
Tvojo modro!! ino nebefko nedusbnoft vfem Tvojim
savitim Tovrasbnikom vuTla savesal; kader je vfo pro-
flo ludftvo s’ njim dershalo , ina tudi vuzheni ino
imenitni ga Tlitimali To.

,She zelo v’ njegovem najshaloftnefhetn ftani, v’
njegovem terplenji ino Tmerti je Marii to moglo k’
troThti biti , ka To vfi pravizlmi fposnali njegovo ne-
duslmoft, ka To ga Jerusalemfke shene tak tosbno
pomiluvale, ka je njo na krishi vifezhi Tvojemi luble-
nemi Jogri Johanesi srozbil, ka fo fe per njegovi
Tmerti takfhni zhudeslii godili: vTe to je njoj v' nje¬
nih najbridkefhih Terza teslravah moglo k’ oblehko-
tenji biti, ino ona Ti je mogla mifliti: Ah bodi
Bogi hvala, kaj Tem jas mati enega takfhega Sina!

Gdo The le more obzhutiti, gdo isrezhti to ve¬
felje, kero je njeno ferze napunilo, kader je svedla,
ka je obladal Tvoje fovrashnike, obladal fmert ino
pekel ?

Tak fta ali Josbef ino Maria s’ Tvojim lubiin
Jesufom dofti terpela , pa tudi velko vefelje s’
njim imela.

Vi lubi ftarfhi! zhe ravno vi s’ vafhimi otrokmi
telko ne terpite, pa fe tudi telkega vefelja ne vzha-
kate , kak Joshef ino Maria : imate vender velko

fkerb s’ vafhimi otrokmi, pa tudi vefelje nad njimi.
\eliko is vaf je firomazhkih, keri kumaj febi s’
teshkim delom telko perpravijo , ka she nekak shi-
vijo. Kader otrozi pridejo, gre vezli flrofhka , vezli
oblazhila gor, delati pa fe menje more, da je s’
otrokmi dofti pofla, sofebno doklam fo mali. Kelko
fhe le je s’ njimi opravti, zhe fo beteshni; Kak nje
na noge poftavite, tak fo dushe bol v’ nevarnofti, od
drugih lagodnih , hudobnih otrok sapelani biti, to te¬
daj imate s' tem vekfho fkerb s’ njimi, zhe nje lizhe-
te lepo gorsrediti, ino v’ tem vafho dushnoft ftoriti.
Kader she bol gorodrafejo, vaf sbalijo s’ fvojo ter-
doglavnoftjo ino neboglivoftjo, sdaj s’ prepiranjom

2  *

20

ino grobianftvom , s tla j s’ sapravlanjom, nafhkode-
njom, s tla j s’ enim nemarnim sadershanjom.

Ali zhe ravno s’ vafhimi otrokmi. imate dofti
fkerbi, ino dofti s’ njimi terpite, imate vender tudi
vefelje nad njimi. Ena shena, rezhe fv. Evangelium,
ena shena, kader rodi, ima shaloft, kajti je njena
vura prifhla ; kader je pa otroka porodila, ne smifli
vezh na to bridkoft savolo vefelja, kaj Te je en zhlo-
vek na fvet narodih (Joh.  16.) Zhe ravno en ozba
sa sheno ino otroke shmetno kruh perpravlati mo¬
re, fe njemi vender dobro sdi, kader njemi njego¬
vi otrozi vefeli proti pertezhejo, ino fo njemi ra¬
di. Zhe ravno imate velko shaloft, kader vam vafhi
otrozi sbeteshajo, tak fe vafha shaloft na vefelje
oberne, kader pa frezhno osdravijo. Zhe ravno vaf
vafhi otrozhi, kader gorodrafejo, vzhafi rasshalijo,
tak njim pale to posabite, zhe vaf sa odpufhenje
profijo , ino fe pobolfhajo. Zhe ravno vaf dofti
kofhtajo, fe vajn vender dobro sdi, zhe vam radi
pomagajo delati ino fo vam k’ pomozhi ino hafki.
Ino zhe fe njih snebite, ino imate velko shaloft sa
nje, fe vender potrofhtate s’ teni, da, zhe fte nje
dobro gorsredli., fo v’ dobrem kraji, ino je morebiti
bolfhe sa nje, kak da bi bili dushe sliiveli.

Tak je ali. Joshefi ino Marii ti lubi Jesuf bil k’
velkem terplenji, pa tudi k’ velkem vefclji, ino tak
vam vafhi otrozi naredijo dofti fkerbi, pa tudi neko
vefelje, zbe nje lepo gorredite. O tak fkerbte , da
hote vafhe otroke po kerfhanfko gorsredli, kajti ni-
bena rezh fe tak ozhitno ne kafhtiga, kak eno nizh-
vredno gersrejenje tih otrok. Takfhi nižhvredni
ftarfhi bodo od fvojih otrok zherteni ino sapufheni,
ino bodo od nadloge vmerli. Ah kak bodo pred Bo¬
gom razhun dali ? Ino ah zhe fhe njihovi otrozi sa
njimi pridejo v’ to vezhno pogublenje, kak bodo oni
preš konza kleli fvoje ftarfhe, keri fo temu srok!
Kak dobro je pa sa takfhe ftarfhe, keri fvoje otro¬
ke po kerfhanfko gorsredijo: oni imajo vefelje s’
njimi she tu, ino bodo tam s' njimi vefeli na vfe
veke. Amen.

21

iVa 1 . nedelo i»o treh Iiralih,

Jesuf en isgled tih otrok.

On je bil njima pokoren . Luk.  2 .

Veliko hudobnofti ino gerdih djanj fe med ludmi
vzhiiii, ali telko je morebiti nibene hudobe ne na
Treti, kak nepokornofti ino nesahvalnofti tih otrok
proti Tvojim TtarThim. Kajti ravno otrok je tifti, ker
Tvojim TtarThim najvezh Tkerbi ino terplenja naredi,
ravno otrok je pa tudi tiTti, ker najmenje preThtima,
kaj njegovi TtarThi sa njega Ttorijo. Ker Ti prav pre-
miTli, kaj TtarThi, solebno matere , s’ Tvojimi otrokmi
terpijo, ino s’ kakTho pripravnoftjo oni vTe Ttorijo,
kaj najvezh morejo, tiftega Terze more saboleti, ka¬
der vidi, kak neboglivi, kak nepokorni, kak nesa-
hvalni To neki otrozi proti Tvojim TtarThim. O to
je Jesuf drugazhi bil. Njega dncT k’ isgledi po-
1't a v i m v Te m otrokom,  malim ino velkim.

Jesuf je Tvojim TtarThim bil pokoren , rezhe Tv.
Evangclium. V’ tem je on vTem otrokom k’ isgledi.
On je tudi Tvojem ofkcrbneiu ali krufhnem ozheti
pomagal zimennanfko delati, sa tega volo To Judje
rekli: Je on ne en zimerman, Mariin fin? (Mark.  G.)
Od njegove mladofti fe ravno malo v’ Evangeljih
najde, je pa slie to sadofti, ka je rezheno: On je
Tvojim TtarThim bil pokoren, ino ka je gorjemal kak
per letih, tak per modrofti ino gnadi per Bogi ino
ludeli. Kajti to pokashe, da je on bil en bogliv ino
pokoren otrok, sakaj nepokorni otrozi fo nefpainetni,
ino nema Bog, ne ludje dopadenja do njih.  Ka je
on Tvojo mater noter do Tvoje fmerti lubil, to vidimo
’s tega, da je The v’ Tvoji teshavni fmertni fili sa njo
fkerbel, ino Tvojega lublenega Jogra Johanesa profil,
naj bi njo k’ Tebi vsel, ino njo trofhlal. (Joh.  19.)

Vi otrozi, mladi ino verflni, mali ino velki,
vfi,  keri Ihe ftarfhe imate, vuzhte fe od Jesufa va-
lhini  TtarThim pokornoft fkasati ino sahvalnoft. Pre-
miflite najprejd, kaj en zhlovek vfe Tvojim TtarThim
sahvaliti ma. Kak neprilizhni ino teshki Trno mi na-

22

fhim materam bili, prejd kak fhe fmo na fvet fe
narodli; kelko fkerbi ino sadenja, kelko ftralia lino
mi njim naredli v’ nafhem detinftvi; kelko nozhi fo
oni sa nafho volo bedeli , kelkokrat le sa nafho
volo rasjokali, kader fmo beteshni, ino toj fmerti
sbe blisu bili! Kader pa fmo she bol gorodrafii,
kak fo oni doftikrat glavo fi terli , kak bi nam
ftrofhek fpravli ino oblezh, ja oni fo nekokrat rekli:
V* fkerbi ino teshavi ftanem gor , y’ fkerbi ino ne-
voli leshem fi dol. Kader fmo ml fhe otrozi bili,
fmo preš fkerbi fe sbudli, mi fmo gorftanili, ino
fmo najfhli oblazhilo, fmo dobili jefti ino vfe, kaj
nam trebalo je. Nafhirn ftarfhim je drugazhi bilo,
oni, kader fo gorftanli, fo imeli she glavo puno
fkerbi, ino fo mogli vfaki den prav oftro delati , fi
nekokrat kruha perftradati, ino drugo fi perkratiti,
ka fo naf nafitili ino oblekli. Yi, keri otroke imate,
farni dobro vejte, kelko fkerbi vam naredijo, ino
kelko s' njimi terpite. Sato pa bodte pokorni vafhim
ftarfhim, zhe fhe nje imale. Skashte njim fe sa-r
hvalni, da bodo vafhi otrozi po vaf fe vuzhili, vam
pokorni biti ino sahvalni.

Ah ferze more enega saboleti, kader vidi, kak
fo finovje ino zberi, ki she farni otroke imajo, proti
fvojim ftarim ozhetom ino materam tak nesahvalni,
tak nepokorni. Od doftih je refen, kaj fv. pifmo pra¬
vi: Sin zlierti ozheta, zhl fe materi proti ftavi. (Mih.
7.) Ali od takfhih otrok tudi fv. pifmo tak pravi: Eno
oko, kero fi ’s ozheta fhpot dela , ino fe materi ob¬
regne, naj vranovje na potoki vunfkluvajo, ino ga naj
mladi orli pojejo. (Pravozhi.  30.) Kajti Bog sapovej
fkus Moisefa, ino Jesuf poterdi te befede: Iver ozhe¬
ta ino mater preklinja, t. j. ker je fvojim ftarfhim
nepokoren ino nesahvalen, tifti ima mertev biti. (II.
Mois.  21-) Takfhim otrokom je ne frezha, ne sliegen
boshji odlozhen. Tudi njihovi otrozi bodo takfhi, ino
bodo fvojim ftarfhim fhpot ino gaishla.

Zhujte pa od druge ftrani, kaj je pokornim ino
sahvalnim otrokom obezhano. Pofhtuj ozheta ino ma¬
ter, da bo ti dobro fhlo, rezhe Ap. Pavel. (Efes.  6.)
Ino modri Sirah pravi: Ozhin shegen otrokom bishe
ftavi: ker fvoje ftarfhe pofhtuje, tifti bo fe tudi nad
fvojimi otrokmi vefelja vzliakal. (Siruh.  3-) Pofh¬
tuj te ino lubite tedaj vafhe ftarfhe fkus pokornoffc

23

m o sahvalnoft, da njim tak to, kaj fo oni vam flo¬
ri li , kclko telko povernete, sakaj vfe njim nigdar
nemorete poverniti. Kaj vam oni rezhejo, to ('torto
preš mermrapja, preš obregnenja , kaj vam koli re¬
zhejo delati ali opravit, to radi ftorte, je ja tudi
vafli hafek. Zhe oni nemorejo delati, tak imate snati,
da fo oni dugo sadofti sa vaf delali, delajte sdaj vi
tudi sa nje, ino ne terjajte plazhila od njih, zhe
vam ga nemorejo dati , kajti vi fte vafho plazliilo she
davno prijeli, kaj fo vaf oni, oblazhli, hranli ino
fholati dali. Ne dershte fe sa pametnefhe , kak fo
oni, sakaj oni fo dushe na fveti, fo vezh vidli, vezh
fi fkufli, tudi bol vejo , kaj je vam k’ vekfliemi
hafki. En oduren otrok je tifti, ker fvojim ftarfhim
proti guzhi, al’ pa na njihove befede namer ne po-
flufha , ternuzh le po fvoji glavi vzhini. En peflepo
boga tiftega, ker ga redi, en zhlovek pa je fvojim
ftarfhim ino najvekfhim dobrotnikom nepokoren!

Je she tudi refen , da fo eni ftarfhi slo fbegavi
ino fvoje glave, ali imejte poterplenji s’ njimi, ino
ne sabte , kaj fo oni s’ vami terpeli. Ne guzhte te¬
daj nigdar per drugih ludeh, kak fo vafiii ftarfhi
soperni. Tih otrok pofhtenje fo njihovi ftarfhi, re-
zhe Iv. pifmo. (Pravniki.  17.) Kaj je vafhim ftarfhim
k Ihpoti, to je tudi vam k’ framoti.

To, glejte, to fo vam navuki , kere fi vi otro-
zi od tega mladega Jesufa vseti imate. O dershte fe
to ti h uavukov, ino ne hodite nepokorni ino nesa-
hvalni proti vafhim ftarfhim, ternuzh pokorni ino
sahvalni, da hote dugo shiveli ino bo vam dobro
fhlo. O lubl eni Jesuf! ker fi ti otroke tak rad imel,
iuo vfem otrokom en tak lepi sgled te pokornofti
dal, hodi ti vfigdar pred njimi, da bodo na te gle-
dezhi sa tohom ftorili, ino tak k’ tebi prifhli v’ to
kraleftvo vezhnega mira. Amen.

24

UTa S. nedelo po treh Kratili.

Od sakonfkega ftana.

Jesuf ino njegovi Jogri fo tudi bili na she-
nitvanje povableni. Joh.  2.

Sakonfki ftan je en lepi, en pofhtuvani ftan. On
je od farnega Boga noterpoftavlen, ino Jesuf je sa-
kon k’ enem fv. Zakramenti podignil; on je tudi,
kak dnefhni Evangelium fvedozhi , fam s’ jfvojimi
Jogri ino s’ fvojo materjo v’ Kani Galilei na shenit-
vanji bil, ino na totem goftuvanji fvoj pervi zliudesh
ftoril. Da pa je sakon od Jesufa farnega tak pofhtu-
van ino tak povikfhan, tak morete s’ Jesufom fe v’
sakon podati, ino s’ Jesulom v’ totem ftani sliiveti.
Ravno sa tega volo je dofti nefrezhnih sakonov , da
je njihova shenitva ne bila is kerfhanfkega nakane-
nja , ino da tudi v’ sakoni ne shivijo po kerfhanfko.
Jas bom ali dnef od sako  n a govoril, ino pokasal:

1. da s’ Jesufom fe imate v’ sakon podati;

2. s’ Jesufom v’ sakoni shiveti.

1. S’ Jesufom fe morete v’ sakon poda¬
ti. Mi fmo otrozi tih t Sv e tih , je ti mladi Tobiaf re¬
kel Sari, kader je njo fi sa sheno jemal: mi fmo
otrozi tih Svetih > mi nefmemo nafhega sakona tak
sazheti, kak Haidi, keri nizh od Boga ne vejo, keri
le ifhejo fvoje nezhifte sbele nafititi. (Tob . 8.) Po¬
tem pa je molil: O Gofpod, Bog nafhih ozhetov !
ti vefh, da fe jas ne shenim sa nafladnofti volo, te-
muzh da bi fe takfhi otrozi sadobli , fkus kere bi
fe tvojo Ime na veke zliaftilo. S’ takfliim nakane-
njom morete tudi vi fe v’ sakonfki ftan podati.

Ne je dobro, ka bi ti zhlovek fam bil, dajmo
njemi eno pomozhnizo , kera bo s’ njim ednaka.
(L Mois.  2-) Tak je Bog rekel, kader je jtega per-
vega zhloveka ftvoril. Vi fe ali imate v’ sakonfki
ftan podati , ka bi endrugemi k' pomozlii bili v’ ofkerb-
lenji hishnega gofpodarftva ino drugih opravil, ter
v’ nadlogah tega shivlenja.

25

Savolo loternie pa vfaki imej fvojo sheno, ino
vfaka imej Tvojega mosha, rezhe Apofhtol Pavel,
r/. Korint.  7.) Vi Te ali imate v' sakonfki Ttan podati,
ka bi Te tak leshi ognili nevarnofti te nezhiftofti,
kajti v’ ledizhnem ftani je velka nevarnoTt Tvojo ne-
dushnoft sgubiti.

Zhe Te s’ totim nakanenjom slienite, tak Te s’
JesuTom v’ sakon podate. Ino ker Te s’ Jesufom miTli
v’ sakon podati, tifti bo tudi gledal eno takThno per-
Thono dobiti, s’ keroj vupa sadovolno ino mirno shi-
veti. On nebo farno na lepoto gledal, ne Tamo na
bogaftvo, temuzh na zhednoft ino pravizhnoft. Modri
Salomon pravi: Dopadenje je fleparija, ino lepota
je dim; ena sliena, kera Boga zhafti, je hvale vred¬
na. ( Pravozhi.  31.) En takfhi bo pital: Jel je ta
perfhona sdrava, jel je verla ino mirna, jel je fkerbna
ino rada dela, .jel kaj saftopi ino vej, jel je dobre¬
ga ino lepega saderslianja, jel je poboslma ino bo-
gabojezha?

Tak ali imate Te s’ Jesufom v’ sakon podati,
imate pa tudi 2- s’ Jesufom  v’ sak  oni  s hi  v e ti,
t. j.: vi imate dushnofti totega ftana svefto dopuniti.
Dushnofti sakonfkega ftana pa fo:

pervizh,  sveftoft. Sv. Ap. Pavel'pravi: Sakon
ima per vfeh v’ zhafti biti, ino sakonfka poftela preš
madesha, kajti kurvere ino sakona prelomnike bo
Bog fodil. (Hebr.  13.) Nezhiftivanje ino sakona pre-
lomenje je ali ftrafhen greh. Sa totih grehov volo
je Boga grivalo, ka je ftvoril zhloveka, ino je tudi
sa tega volo zhlovezhanftvo v’ tem obzhinfkem po¬
topi pokonzhal. Sa totih grehov volo je on ^Sodomo
ino Gomoro s’ ognjom dolvkonzhal. Sa totih grehov
volo je on 24000 Israelitanzov fkus mezh puftil prejti.
Sa totih grehov volo fhe Bog sdaj tak ledizhne kak
sakonfke s’ velikimi nefrezhami ino nadlogami kafhti-
ga, ino gorje njim na ovem fveti , zhe fe perle
ne fpokorijo! Sakonfka sveftoft fe ali more verno
sdershati, kajti toto fte ja per sdavanji endrugem
obezhali, ino Ap. Pavel rezhe: Vi moshje, lubite

vafhe shene, kak je tudi Kriftuf fvojo zirkvo lubil,
ino fant febe sa njo dal. To je ali ena dushnoft vaf
sakonfkih ludi.

Ta druga  je: ferzhna lubesen. Tota lubesen
ftoji v tem, da eden sa ovega ftorita to , kaj je njima

26

na hafek ino k’ sadovolnofti, da vefelje tak kak sha-
loft oba obzhutita , da gofpodarftvo oba pelata, da
oba fkei’bita, oba delata, da endrugemi sanefeta, ino
endrugemi saterpita, sofebnopa, da oba imata pravo
fkerb sa dobro gorsredjenje tih otrok. Pred vfem
tem pa je poboshnoft potrebna, tota more visharza
biti per vfem. t Sv. Ap. Pavel pravi: En neveren
mosh je pofvezhen fkus eno verno sheno, ino ena
neverna shena je pofvezhena fkus enega vernega
mosha. (I. Korint.  7.) Od sakonfke lubesni pa ravno
toti Apofhtol tak pravi: Moshje imajo fvoje shene
lubiti, kak fvoje tela; ker fvojo sheno lubi, tifti fam
febe lubi: sakaj nibeden fhe ne gda fvojo rnefo fo-
vrashil, temuzh on ga redi ino shivi. (Efes.  5-) Tak
imate vi v' sakoni s’ Jesufom shiveti, da naj mre is
lubesni k’ Jesufi vafhe dushnofti svefto dopunite.

Sazhnite tedaj vafh sakon s’ Jesufom, ino s’ Je-
sufom v’ njem shivte. Is dobrega ino fvetega naka-
nenja fe v’ sakon podajte, ne savolo shel tega tela,
ne farno savolo lepote ali bogaftva, najmenje pa is
perfiljenja. Ino kader fte she oshenjeni, sdershte
dushnofti, sakonfko sveftoft ino ferzhno lubcsen, lak
bote vafh sakon s’ Jesufom sazlieli, s’ Jesufom v’
njem shiveli, ino tak tudi vi ino vafhi otrozi enkrat
k’ Jesufi na to nebefko goftuvanje prifhli. Amen.

Ha 3. nedelo po (reli Kralih.

Kaj fo gofpodari ino drushina v’ betegi
endrugemi dushni ftoriti?

Gofpod! moj hlapez doma leshi od boslijega
shlaka vaarjerij ino ima velko teshavo, Matk.  8.

O kak lepo je to, kaj dnef en haidofki ftotnik ftori!
On ima enega beteshnega hlapza, ino kakhitro on
svej, da Jesuf mejni v’ Kafarnaum priti, tak on fam
gre ta, ftopi pred Jesufa, ino njemi hiti praviti:
Gofpod! moj hlapez doma leshi od boshjega shlaka

27

vdarjen, ino ima velko teshavo. Kaj sa eno fkerb
toti liaidofki ftotnik sa Tvojega hlapza ima, to fe vam
vfem more dopafti, ino bi refnizhno lepo bilo, da
bi vi tudi tak ftorili. Kajti sna fe namcrti, ka gofpo-
dar ali gofpodinja , ali kero dershinzhe sbetesha, ino
nebi po kerfhanfko bilo, zhe bi te endrugega sa-
puftli. Jas vaf tedaj dnef hozhem vuzhiti: 1. kaj
gofpodari ino gofpodinje drushini; 2- kaj
dr us hi n a gofpodarom ino gofpo dinjam
imajo v’ betegi ftoriti.

1. Kaj imajo gofpodari ino gofpodinje
drushini v’ betegi ftoriti?  Gofpodari ino
gofpodinje morejo fvojo drushino v’ betegi:

pervizh,  s’ delom prefhonati. Kader fo vafha
drushina beteshni, te vam nemorejo tak delati, kak
inda. Zhlovek ja fvojo shivino prefhoila , kader je
ne sdrava, ne ka zhloveka nebi. Zhe zhlovek, ka¬
der fe ga enkrat beteg prime, fhe teshko delo de¬
lati more, tak fe sna tak pohujfhati, ka njemi potli
nibeno vrazhtvo vezh ne pomaga, ino je s’ njegovim
shivlenjom djano. To fe doftikrat sgodi. Zhe bi vi
tedaj vafho drushino v’ betegi k’ teshkcm deli per-
marjali, ino bi oni na to fmertno sbeteshali, gdo bi
bil srok njihove fmerti, gdo njihov vmoritel? S’ de¬
lom ali vafhe drushine v’ betegi ne filte. Vi pa mo¬
rete tudi :

dru gi zli, k’njihovem osdravlenji perpomagati,
kelko naj vezh morete, kajti, kaj vi shelite , da bi
drugi vam ftorili, to ja morete drugim tudi ftoriti.
To fte vi vafhi drushini fhe bol dushni ftoriti, kak
cnemi drugemi, sakaj drushina fo vafhi, ino fo mo¬
rebiti sa vafho volo sbeteshali. Vi njim ali morete
sa enega vrazhitela gledati, ino bo na vafhi fkerbi
moglo biti, da fe njim poftreshe. Nekerfhanfko, ja
nezhlovezhko bi bilo, zhe bi vafho drushino v’ be¬
tegi savergli ali prozh gonili, kak bi vaf ti dnefhni
liaidofki ftotnik k’ framoti poftavil! Vi morete:

t r e t j i z li, vafho drushino fhe tudi te, kader fe
sazhnejo s betega she fkapati, nekaj prefhonati. Be-
teshnik more, kader osdravlati sazhne, fe fhe vfega tega
sdershati ,  kaj je nabiranji njegove mozhi fhkodlivo.

To imajo gofpodari ino gofpodinje fvoji drushi-
»i v’ betegi ftorili.

28

2. Kaj pa drushina gofpodarom ino
gofpodinjam imajo v’ betegi f tor iti?.. Dru¬
shina morejo:

p er viz h, zhe gofpodar ali gofpodinja sbetesha,
v’ flushbi oftati, ne ka bi te flushbo poyergli, ino
prozh flili. Ravno v' betegi fo vaf najbol potrebni,
ka njim njihovo delo opravite, ino njim poftreshete.
Oni To vam morebiti she dofti dobrega ftorili, tak
fte s’ tem bol dushni, njim v’ betegi k’ pomozhi biti.
Drushina morejo :

d r u g i z h , fvojim gofpodarom ino gofpodinjam vfe
radi ftoriti, kaj njim ftorijo. Radi njim ali ite po
vrazhitela, zhe bi ravno v' nozhi bilo, ino dalezh.
Radi njim pernefte , kaj hzliejo imeti; radi njim po-
ftreshte, zhe bi ravno vzhafi v' nozhi mogli gorftan-
ti. To je Bogi slo dopadlivo , kaj zhlovek fvojemi
blishnjemi rad ino ’s dobre vole ftori. Ne bodite
tedaj gundravi ino vnoshlivi per tem, kaj vafhim
gofpodarom ino gofpodinjam v’ betegi ftorite. Dru¬
shina morejo:

tretjizh,  per vfem sveftibiti, kader fo njihovi
gofpodari ino gofpodinje beteshni. Vi ali morete vfe
lepo ofkerbeti, ino vafho delo tak svefto opravti,
kak da bi sa fe delali ino sa fe fkerbeli. Vi morete
na vfe lepo pafko imeti, da fe gde kakflma fhkoda
ne sgodi. Vi morete tudi na otroke gledati, kader
je mati beteshna, da nebodo gdebodi okol hodili, ali
kajbodi delali. Tak ftorijo svefta drushina. — Kaj fo
pa tifti sa ena drushina, keri, kader njih gofpodari
ali gofpodinje beteshni leshijo, le okoli lanjgajo preš
dela ino preš fkerbi; keri, da njim sdaj nifhe tak
gor ne gleda j prav kradnejo, ali drugazh vfe puftijo
preminti, ka fo njim v’ kratkem vezli k’ fhkodi, kak
fo njim vfo leto k’ hafki bili, kakfha fo takfha dru¬
shina? Gorje njim na den tega razhuna! Takfhi
ne bodte.

Storte tedaj gofpodari ino drushina endrugem
v’ betegi tak, kak fte sdaj zbuli, ino ne sabte, da
je to vafha dushnoft, ino eno delo te milofti, kero
ima velko saflushenje per Bogi, kajti vam pernefe
ftoverftno plazhilo, ino vezhno shivlenje. Amen.

la 4. nedelo po treli Hvalili.

Ladja tega Kriftjanftva na morji tega
preganjanja.

Ena velka nevihta je na morji naftala 3  takj,
da fo valovje ladjo pokrivali. Mat h,  8.

Ah vboga ladja Kriftufova, kak le s’ tobom godi' ?
Nizh je ne bole nemirno kak morje, ino na totem
fi ti! Vihrezhi vetrovje ino s’ prafkoj fhumezha ne¬
vihta je ftrafhno fvadla valove te morfke sharke vo¬
de , tak da ona fe s’ njimi pokriva, ino she Te po-
tuniti hzhe. Ah kaj bi ,bili ti od ftraha trepezhi
Jogri fi v’ toti sdvojezho nevarni minuti sazheli, da
nebi bili Jesufa pri febi imeli? Ali kak fo totega
sbudli, je nevarnoft she prozh, kajti on je sapove-
dal le farno, ino she je vfe tiho, vfe mirno. Ah ta
ladja tega Kriftjanftva kelko je ona preftala v’ tih
pervih zliafih na tem jesnem, fpuntanem morji tih
preganjanjih! Ali prifhli fo dnevi prijatelne tihote'ino
vefelega mira. ,Sv. Peter Krisologuf  je to shi-
vozho popifal v’ eni predgi, is kere jas vekfhital
vsemem , kaj bom dnef govoril od ladje tega
Kriftjanftva na morji tega preganjanja.

Kaj ? to morje , tak fi fveti predgar kres dnefhni
Evangelium govori, to morje, kero je perle fe po¬
ravnalo, fe vmirlo, ino kak terda pezhina Kriftufo-
vim nogam fe k’ eni ftesi napravlo, toto morje fe
vganja, ino fhumezho prafln od nevarnofti fvojega
.Stvarnika? Kak to pride, da Kriftuf, ker dobro vej
sa prihodne rezili, tak na to sdajno posabi, ka fe
nc smifli na ftajajozho nevihto ino naprejftojezho
nevarnoft, temuzh ka on, kader vfi bedijo, fe od
fpanja pufti premagati v’ eni vuri, v’ keri fe njemi
ino tim njegovim ena tak velka nevarnoft preti ?
Lubi brati! ne v’ jafnem ino tihem vremeni, le vu
vihrezhih dnevih fe pokashe snanje brodnara na
morji. Per tihem vremeni sna tudi najboshnefhi
brodnar barko ravnati, vu vihrenji tih vetrov pa fe

30

ifhe saftopen brodnar. Sa tega volo fo Jogri, da fo
vidli, ka je persadenje brodnarov sabftojn , ka morje
proti njim vihrezho fhumi, ka valovje preganjajo
nje, ino pinfka tih vetrov fe proti njim sedinila je,
k’brodnari vfeh rezhi, k’vishari tega fveta, k’ go-
fpodi tih Elementov trepezhi fe v tekli, ino profili, da
bi valove vtalashil, nevarnoft odvernil, ino nje v’
totem sdvojenji odtel. Kak je na to njegova farno
sapoved morje pomirla , pregnala vetre, nevihto po-
tifhala, ino mir naredla, te fo fposnali vfi, keri fo
v’ ladji bili, da je on pozhetnik vfeh rezhi, ino fo
na njega verjeli.

Kader je Kriftuf v’ to ladjo fvoje zirkve bil
ftopil, ka bi po morji tih zhafov fe pelal, je vule-
nje tih Haidov, vertenje tih Judov, vihrenje tih
preganjavzov, burja tega ludftva ino tih hudih duhov
tak perprafhala fem , da je vef fvet bil kak ena hu-
dovurna nevihta. Tih kval o v mozhne vode fo sazlie-
le fe pen’ti, tih oblaftih valovje fo prafko segnali,
tih ovajavzov grosovitnoft fe je Sazhula, tih naro¬
dov smotnja fe je vertela, te nevarnofti pezhine fo
fe perkasale, bezhali fo kerfhanfki brodi, potople-
nje tih odftoplenih je smotnjo naredlo , ino ena ne¬
varnoft, en potop je zeli fvet bil. Te fo perftopli
njegovi Jogri k’temi Gofpodi, fo ga shudli, ino fo
rekli: Gofpod! odtej naf, mi fe vpotimo. Ino Jesuf
je rekel k’njim: Kaj fte bojezhi, vi maloverni? Od
Jogrov sbudjen ali Kriftuf vtifha to morje, t. j. ti
fvet, on je pomiril to semlo, je potolashil krale, je
potifhal oblafti, je poravnal valove, je vdobril na¬
rode, ’s Rimarov je naredil Kriftjane, ino. je k’ ker¬
fhanfki befedi obernil tifte , keri fo bili preganjavzi
kerfhanfkega Imena. Toti tihi mir obdershijo ker¬
fhanfki poglavari, zirkev ga mozhno ohrani, ker-
fhanftvo ga globoko v’ fvojih ferzah obderslii.

Tedaj je on gorftanil, rezlie Evangelium dale,
je sapovedal vetrom ino morji, ino velka tihota je
poftala. Ludje pa fo fe sazhudili ino fo rekli:
Gdo je to , ka fo vetri ino morje njemi pokorno ?
Jogri fo, keri perftopijo k’ Tvojem Gofpodi, keri
ga sbudijo, keri ga v' globoki ponishnofti profijo,
da bi nje obranil ; ludje pa fe imenujejo tifti,
keri fe zhudjejo, kaj fo Elementi Kriftufi tak po¬
korni bili. Refnizhno fo ludje, ino ludje totega fveta,

31

ti fe zliudjejo, kaj je ti fvet, enkrat Kriftufi poko¬
ren , fe tak preobernil 5  keri fe zhudjeio , ka fo ver-
hunzi tih tempelnov kakti shajfni mehiri naspali, keri
vidijo, da je delo tih malikov in o smotnja hudih
duhov preminla — ludje fo, keri fe kres ti globoki,
ino po vfoj semli rasfhirjeni mir tega kerfhanfkega
Imena nemorejo prezhuditi.

Ino refmzhno , moji brati! kader je Kriftuf
vmerl , je v' ti zirkvi fe ena mozhna nevihta sdigni-
la, kader ’pa je Kriftuf od mertvih ftanil, je toj
zirkvi velka tihota dana. — Ah obudmo tudi mi tega
v’ nami fpajozhega Kriftufa, s’ bolezhnoftjo ferza , s'
glafom, te vere , s’kerfhanfkimi fosami, s' globokim
sdihavanjom , s' svanjom tih Apofhtolov ga sbudmo,
ino rezhmo: Gofpod! odtej naf, nji fe vtopinio, Ali
nibena deleslmoft, nibena poboshnoft, nibena bojezh-
noft, neti fram ali grivanje vaf ne s budi k’ ferza
bolezlinofti. Ja od Boga, od Boga sato pride, ka
naf hudi dnevi ftifkavajo, ka naf tak shmetrto ftane,
ka tozha pride, ka fufha vfe potrofhi, ka je telko
hudobnofti, ka je telko betega, ka fmert telko ludi
pokole, ka fe semla trofi: naf pa ne ftrofi, neti fe
ne bojimo, mi ne odftopimo namer od hudega, ne
ka bi ifkali to dobro. ( Skopoft je povfod, gisdoft
vfe hozhe poshreti, krivizhnoft fe dopadne, nad luz-
kim blagom imajo vefelje, nafho laft.no pa gre na
nizh, boshja fhiba pride, ah kak bo s’ nami?.

Lubi brati! tak dokonzha ti fv. Vuzhenik fvojo
predgo, lubi brati! povernmo fe k’ Gofpodi nasaj,
da bo Bog fe k’ nam nasaj povernil; odpovemo fe
temi huderni, da bo to dobro nam v’ tal prif lilo;
flushmo temi lubemi Bogi. Kriftuf, ti Gofpod ino
vishar, nam naj pride na pomozh, keremi zhaft ino
hvala bodi preš konza na vfe vezhne zhafe. Amen.

32

Sla 5.  nedelo po treti Kratili.

Od nevofhlivofti..

To je Jovraslviik naredil. Math.  13.

Kaj en fovrashni zhlovek vfe naredi ? On ludi, keri
fo fi dobri, kres endruga fpravi, on sakonfko lube-
sen rasdere, on ogen podvershe, on fhkodo naredi
na njivah, v' gorizah, na drevji, pershivini, on kri¬
vo prizhuje, krivo toslii, ja en fovrashen zhlovek
fvojemi blishnjemi zelo sa shivlenje gre. Od enega
takfhnega fovrashnega zhloveka v’ dnefhnem Evan-
gelji beremo, ka je ne mogel terpeti, ka bi en drugi
lamo zhifto ino lepo fetvo imel, temuzh je fhel,
ino je, kader fo ludje fpali, kokola ali drazha smel
nafejal. Odkod pride eno takfhno hudobno djanje?
Odkod indot, kak od nevofhlivofti. Ravno sa tega
volo hozhem dnef od nevofhlivofti govoriti, najmre:
1. Odkod nevofhlivoft svira; 2. kaj ’s ne¬
vofhlivofti pride; 3. kak fe nevofhlivoft
da svrazhti.

1. Odkod nevofhlivoft svira?  Nevofhli¬
voft od tega hudega fovrashnika svira, kajti kader
je hudizh vidil, da je sa fvoje gisdofti volo ’s neba
vunvershen, ino je Bog per febi fklenil, namefto
tih savershenih duhov nebo s’ ludmi napunti, je on
ne vezli prehenjal, ludi na greh napelavati, ino nje
tak ob to nebefko svelizlianje fpraviti, kakti je she
nafhe perve ftarfhe, Adama ino Evo, v’ Paradishi
fkufhaval, ino sapelal, ino tak vef zhlovezliki rod
v’ nadlogo fpravil. Sa tega volo tudi fv. Gregor pra¬
vi , da je nevofhlivoft ena hudizhova hudoba; ino
fv. Bernard rezke : da je en nevofhlivi zhlovek en
glid tega hudizha. Sa tega volo, da fo Fariseari ino
Pifmeniki Jesufa sa njegovih zhudeshov ino velkega
per ludftvi valanja volo zhertili, ino njemi nevofhli-
vi bili, je on njim sozhitoma rekel: Vi fte is ozhe-
ta hudizha. (Joh.  8.) .Sodite ali farni per febi, kaj sa
ena hudoba je nevofhlivoft, po tem, odkod ona svira.

33

Gde fc pa nevofhlivofti najvezh najde ? Nevofli-
livoft, kak ti vuzhen Drekfcliuf pravi, Te nc najde
farno v' kralevfkih palazliah , v’ klofhtrih ino fhpita-
lih, temuzh tote velke hudobe je povfod sadofti.

2- Kaj pa 's nevofhlivofti pride?  Sv.
Krisoftomuf pravi: Nevofhlivoft je vfemi hudemi po-
zhctnik ino mati; kajkoli hudega vidifh, to pride is
tote korenike. Is nevofhlivofti pride zhertenje, fo-
vrashtvo , ferd. En nevofhlivi je na druge hud sa-
volo njihovega pofhtenja, savolo njihove hvale, sa-
volo njihovih penes ino blaga : ob vfe to bi on nje
rad fpravil. En nevofhlivi ogovarja ino rasnafha dru¬
ge tak dugo, da is dobrih prijatelov naredi fmertne
fovrashnike, ino vfe, kaj le hudega smifliti je. On
drugim vseme pofhtenje, ino njim nesgovorno dofti
nafhkodi. On fc vefeli, kader fe drugim kakfha ne-
frezha sgodi. On je rad, zhe more druge v’ nefre-
zho fpraviti, naj on ima hafek od tega, ali ne. Tak
hudizh tudi dela; on fe tudi vefeli , zhe kero dufho
more sapelati ino v’ pekel fpraviti. Ti nevofhlivi je
pa shaloften kres drugih frezho : drugih poshegnanje
ino frezha je njemi en mezh v’ njegovo ferze, dru¬
gih vefelje je njemi en tern v’ ferze, drugih blago
je njemi sherjavo voglenje v’ njegovo ferze. Vidite
ali, kaj vfe ’s nevofhlivofti pride. O to je ena ftrafh-
na hudoba.

3- Kak pa fe n ev o f hi i vo f t da svrazhti?
Najmozhnelho vrazhtvo proti neyofhlivofti ali sa ene¬
ga nevoflilivega je lubesen blishnjega. Gde je lube¬
sen blishnjega, tam nega nevofhlivofti, kajti lube¬
sen, kak Ap. Pavel pravi, je ne fvojoshelna, je ne
nevofhliva. (1. Korint * 13-) Ker fvojega blishnega
lubi, tifti njemi je no nevofhliv ne sa njegovo blago,
ne sa njegovo lepoto, ne sa njegovo snanje, (ne sa
njegovo pofhtenje, kajti on premifli, da je to vfe
od Boga, ker fvoje talente rasdeli, kak fe njemi vi¬
di, enemi njih da pet, drugemi dva, tretjemi farno
ednega. Lubesen blishnjega ali nevoflilivega zhlove-
ka svrazlii.

Eno dimgo vrazhtvo sa nevofhlive je tudi to,
da raj premiflijo , ka ti nevofhlivi vekfhital fam padne
v tilto jamo, kero drugemi kople, kakti fe je Ama-
ni sgodlo, ki je fam na tifte gauge obefhen, kere
je Mardoheufi poftavil. To poterdi eno pergodenje

Kreni])!, Pred go It. <5

34

per tern Portugalfkem krali Dionisii. Toti kral je
imel enega shlahtnega mladenzha fvoji sheni sa po-
ftreshnika. Totega mladenzha je kraliza sa njegove¬
ga poboshnega ino lepega sadershanja volo slo fhti-
mala. Sa to pa, kaj je on tak v’ gnadi bil, fo uje¬
mi kralovi flushebniki tak nevofhlivi bili, ka je eden
is totih krali povedal, da kraliza s’ totim mladen-
zhom prevelko snanje ino eno nedoftojno lubesen
do njega ima. Ti radoverni kral je vzhafi per Tebi
fklenil, tega mladenzha na fkrivnem ’s fveta fpra-
viti. Kak je tedaj enkrat na jagi mimo ene vaplen-
ze jesdil , je vapnara vunposval, ino je k’ njemi re¬
kel: Jutri bom jas enega mladenzha k’tebi poflal;
toti bo tebe pital, zhe fi ti she mojo sapoved Fpunil ?
Kak bode tote befede povedal, te ga popadni, ino
ga vzhafi na fred ognja vu vaplenzo vershi, naj sgori
na prah ino pepel; pafko imej, da bofh toto mojo
kralevfko sapoved fpunil. Drugo jutro kral tega ne-
dushnega mladenzha pofhle k’ temi vapnari, ka bi ga
opital, zhe je she kralovo sapoved fpunil? Ti mla-
denzh fe hitro odpravi ino gre. Da pa je po poti
ravno zhul k’ mefhi svoniti, je fhel v’ zirkev, ino
je per dvema mefhama bil. Kral fe nemre vzhakati,
ka bi svedil, jel je ftorjeno, kak je sapovedal, ali
ne. Pofhle on tedaj enega drugega, ino ravno tifte-
ga nevofhlivega satoshnika k’ tem vapnari pitat, zhe
bi on kralovo sapoved bil dopunil? Ti vapnar tote¬
ga kralevfkega flushebnika vzhafi popadne, ino ga
vershe na fred ognja vu vaplenzo, ino on sgori na
prah ino pepel. Preži potem pride tudi ti nedushen
mladenzh k’ tem vapnari, ino ga pita , zhe bi kra¬
lovo sapoved bil dopunil ? On rezhe: Jas fem njo
vzhifta dopunil. Ti mladenzh gre nasaj, ino krali to
povoj- Kral fe nemore prezhuditi, ka ti mladenzh
njemi pride tega pravit, ino ga oftro opita, gde bi
tak dugo bil ? Ti mladenzh njemi povej, ka je
per mefhi bil; kral fposna falingo fvoje radover-
nofti, fposna nedushnoft tega poboshnega mladenzha,
fposna hudobnoft tega nevofhlivega krivotoshnika,
ker ega je Bog v’ tifto jamo vergel, kero je druge-
mi kopal.

Vidite is tega, kak en nevofhlivez le fam febi
najvezh nafhkodi, ino je prava refniza, kaj fv. Gre-

35

gor pravi: da je en nevofhlivez fam Tvoj frajman
ali obefnik.

Tak ali vidimo , odkod ta hudobna nevofhlivoft
svira, kaj ’s nje pride, ino kak fe svrazhti ima.
Ona svira od tega hudega fovrashnika, is nje pride¬
jo farne hudobe, ona fe drugazhi ne da svrazhti, kak
1'kus lubesen. Lubesen ali vfadmo v’ nafhe ferza, ino
nevofhlivoft hode vun mogla. Mi fmo ja, i’ezhe Ap.
Pavel, vfi vkup eno telo, kerega glava je Kriftuf;
tak ali, kak je en glid nafhega tela temi drugemi ne
nevofhliv , tak tudi mi endrugemi ne bodmo nevofh-
livi, temuzh obdershmo , kak naf fv. Augufhtin opo-
mene, eno popunoma lubesen med nami, da bomo
fi saflushli priti k’ tiftemi, ker je farna lubesen, k’
Jesufi Kriftufi, keremi zhaft ino hvala bodi na vfe
vezhne zhafe. Amen.

*a 6. nedelo po treh Kratili.

Od grefhne navade.

Ono poftane eno drevo. Math,  13.

5Eh e fv. Gregor rezhe, da to shenfovo serno pome¬
ni Kriftufa v’ grobi, ker je per fvojem gorftajanji
eno velko drevo poftal, ino fo na njihovih vejah
ptizhi nebefki, t. j.: ti fv. Apofhtoli prebivali, ino
fvoj glaf po vfem fveti rasfhirli; zlie fv. Augufhtin
meni, da to shenfovo serno snamenuje zirkev Kri-
ftufovo, kera je fpervega mala bila, fpotli pa, kak
eno drevo gorsrafla, ter fvoje veje po vfem fveti
rasfhirla, ino fo na njih td poboshne dufhe prebi¬
vale ; zhe fhe pale drugi zirkveni Ozheti rezhejo,
da to shenfovo serno pomeni gnado boshjo i. t. d.:
tak jas rezhem, da totem shenfovem serni je perfpo-
dobna grefhna navada, kajti tudi greh fe is malega
sazhne, potem pa poftane k’ enem drevi te navade,
ino na njegovih vejah prebivajo gerde ftvari te hu-
dobnofti, takti dnef pokasati hozhem. Od grefhne
navade  bom tedaj dnef govoril.

' 3  *

3G -

Zhlovek ima she V Tebi eno velko nagnenje k’
Inulemi, k’ temu pa fhe pridejo sapelanja od dru¬
gih, ter fkufhnjave tega hudega fovrashnika. Zhe fe
tedaj zhlovek enkrat pufti premagati, tak je nevar-
noft, v’ navado opafti, she to, kajti ti hudi fovrash-
nik te she bol mozh ima kres njega. On njemi te¬
daj noter dava, da fi ’s tega, kaj je vzhinil , nebi
tak dofti naredil, ino da ne treba to sa tak velki
greh dershati. On njemi pofhle ludi, kerih befede
ino djanja fo sapelavne ; ludi , keri njemi priliko
dajo, ka pregrefhi drugokrat, tretjokrat, ino podi
telkokrat, ka fi ti hudi fovrashnik is njegovih gre¬
hov zelo ketno naredi, sa kero njega k’ febi perve-
she ali perklene. Sdaj on s’njim dela, kak fe njemi
sdi. On ga oflepi, ka ne vidi fvojega nefrezhnega
ftana; on ga oglufhi, ka ne zhuje, ka njemi nje¬
gova veft pravi; on ga vujfpi, ka fe vezli greha ne
boji, ino sadnizh namer vezli k’ fpovedi ne gre, al’
pa fe ’s tega navadnega greha namer ne fpovej. Tak
’s enega malega serna srafe drevo, ’s enega malega
sazhetka pride navada. Tak poftane navada te piano-
fti, navada nezhiftofti, navada tatbine, navada klet-
vize , navada golufanja, navada ogovarjanja. Is ene¬
ga malega serna srafe eno drevo, ina na njogovih
vejah prebivajo tote gnufne ftvari. Sv. Augufhdn
sa tega volo pravi: Is te presobernjene vole pride
shela ino pripravnoft k’ grefhenji; da fe pa zhlovek
totoj proti ne ftavi, tak ’s tega poftane navada : ino
da fe totoj ne brani , tak is navade poftane potreba
grefhenja. O toshni ftan enega zhloveka, ker tak
dalezh pride!

Zhe pa tega ne verjefh, ti navadni grefhnik!
tak pojdi feni, jas bom ti vfe tvoje grehe povedal,
kaj fi njih sdaj fkus defet let fem ftoril. Neboli te
seshgalo v’ ferzi, neboli te ftrofio po vfem shivoti,
nebofhli trepezbi rekel: Ah nigdar nebi verjel, ka
bi tak globoko bil opal, tak gerdo fe sblatil. Ti
ravno snafh rezili: Jas fem vfako leto bil per fpo¬
vedi. Ali profim te, kaj je bila tvoja fpoved drugo,
kak eno navadno odrajtanje preš prave grivinge, preš
pobolfhanja? O toshen ftan enega, zhloveka, ker v’
grefhno navado padne1

K’ poterdjenji tega hozhemo zkuti, kaj ino kak
fe je v’ prejdnjem ftole*ji v’ nemfhki desheli s’ enim

37

mladim zhlovekom sgodlo. Toti je bil k’ fmerti obfo-
jen, da je fkus fhpil iuo potepno nizhvredno fhpanio
tak dalczh prifhel, ka je luzke ponese vsel, ino sa-
pravi!, ino sadnizh enega Tvojega prijatela vbil, i n o
njetni vfe penese vsel. Toti zhlovek je to sadnjo vezlicr
pred Tvojo fmertjo sa karte profil , ino kader To uje¬
mi nje pernefli, je nje sazhel prebirati, ino je re¬
kel: To To pajbari — loti me fpomcnejo na mojo
tovarfhtvo s’ nizhvrednimi pajdaflii.. To To dekline —
pbdobe liTtili nizhvrednih shenfltih, kere To me v’
Tvoje vkanjlive mrcshe doble, ka Tem na mojo po-
Thtenje, na mojo volt, ino na pravizhnoft posabil.
To To kralovje — podobe tiftih, kerih sapovedi ne
Tem nizh porajtal, le tote krale Tem fhtimal. To To
dvojke — kak Tem jas totim rad bil! kaj To one?
kaj drugo, kak erdezhe ino zherne piknje, kere me
fpomenejo na mojo zhcrno ino kervavo djanje. To
To fedmizhke — jutri ob Tedmih bo Te meni k’ fmerti
svonilo. To To ofmizlike — jutri ob ofmih bom per
moji mertvezhki mefhi. To To devetke — ob deve¬
tih pridejo Thergi po me. To To defetke — ob de-
Tetih bom na gaugali viTel. Ah nefrezhni Thpil!

Ah glejte, kam zhlovek pride, ker v’ grefhno
navado padne! Karte To bile tifto scrno, ’s kerega
je potli sraTlo eno takTho drevo, ka To na njegovih
vejah prebivale te gnufuc ptize tega lumpanja ino
sapravlanja, ptize tega golnfanja ino okradnenja, ptize
tega vlazhenja ino kurvanja , ino sadnizh ta ftraholna
pliza tega vmorjenja. Ah toshen ali ftan enega zhlo-
veka, ker v’ grefhno navado pride! Jel pa je tak-
fhemi le ne pomagati? Shmetno je ’s grefhne na¬
vade vun Te fkopati, ali nemogozlmo je ne. t Skus
gnado boshjo Te vfe Sgodi.

Oberni fe ti, ker H v' grefhno navado sako-
pani, oberni fe najprejd k’ Bogi, ino fposnaj tvoje
pregrel htva. Premil li, kelko gnad , kelko dobrot je
on tebi floril, ti pa Ti nje k’ hudenii oberniT, ino Ti
pregrefhil, ah kelkokrat pregrefhil? O kelko let Ti
she fovrashhik tiftega, ker je tebi najvekfhi dobrot-
mk! Kak dugo The bofh tak? hozhefh takfhi vmreti,
tak(hi iti pred fodnika tvojega? Zhe fi to tak vfe
piemillifh, tak bofh refnizhno fi naprejvsel, tp
grefhno navado ta puftiti, ti bofh k’ fant febi rekel :
l o more enkrat biti. Kader iniafh enkrat eno tak-

38

fho naprejvsetje, te le profi Boga sa pomozh, tla
bofh fkufhnjave leshi premagal, ino Bog bo tebe
okrepil: ti bofh tvojo grefhno navado sazhel odur-
j a vati, sametavati, ja ti bofh njo pod {noge fpravil,
ino kak rad bofh ti potem, kaj fi t en novi zhlovek
poftal, ino fe k’ Bogi povernil.

Tak vidite tedaj, kaj je grefhna navada, ino na
kaj ona zliloveka fpravi. Ah gorje temu, ker fe is
nje vun ne fkople! O prelubleni Jesuf! ne pufti naf
grefhni navadi pod oblaft priti: zhe pa fmo eni ali
drugi grefhni navadi she fe prek dali, ah tak od¬
pri nam ozhi, da bomo vidli, v’ kaj sa enem nefrezh-
nera ftani fmo , ino pomagaj nam is tote jezhe vun
priti; daj nam refnizhno fe pobolfhati, daj nam tak
fe fpokoriti, da bodo od naf rezhene tvoje Evan-
gelfke befede: Vekfho je vefelje v’ nebefah nad

enim grefhnikom, ker fe fpokori, kak nad devetno-
devetdefetimi pravizhnimi, keri pokore ne potrebu¬
jejo. Amen.

Ma nedelo Septuagesnnae.

Komi imamo nafho delo gorofrati?

Kaj Jlojite to zeli deti preš dela ? Math.  20*

Ti hishni gofpodar v’ dnefhnem Evangelji fe krega
nad temi, ki nizh ne delajo; ali o kelko je takfhnih,
ki zeli den prav oftro delajo, pa vender nizh ne
opravijo! To fo najmre tifti, keri fe fkus zelo fvojo
shivlenje sevfem persadenjom fkerbijo ino delajo, pa
ne sa nebcfa, ne sa svelizhanje, temuzh farno sa to
pofvetno , ino sato s' Jogri Kriftufovimi rezhti more¬
jo : Mi fmo vfo nozh delali, pa nizh vlovili. (Luk.  5.)
O moji lubi kmetizliki ino teshazhki ludje! to fe
ravno tudi vaf dotizhe: vi delate zeli den, ja zelo
leto, pa nemate nikakega saflushenja per Bogi, ino
glejte, kak lehko bi vi s’ vafhim delom fi vafh kruh
perpravili, pa tudi nebefa fi saflushili. Samo eno
j« k’temu potrebno, to najmre: da vi vafho teshko

delo Bogi na zhaft delate, ino ravno od tega hozhem
dnef k’ vam govoriti, kader odgovorim na to pita¬
nje: Komi imamo nafho delo gorofrati?

Zhe zhlovek, kakfhno koli delo on v’ fvojem
ftani ima, toto Bogi na zhaft dela, ino nje njemi
gorofra, tak ima od fvojega dela tudi per Bogi sa-
flushenje. Ino ah kak potrebno je to nam! Mi ja
Boga vlaki den rasshalimo , dobrega pa nizh ne fto-
rimo; zhe fhe tedaj namer nafhega dela Bogi gor
ne oframo, kaj sa eno plazhilo bomo te na vezlier
nafhega shivlenja sadobli? To delo, kero mi v na-
fhem duhovnem ftani imamo, je taki lino delo, kero
slie farno od febe ima saflushenje per Bogi 5 nafho
delo je najmre: moliti, mefhuvati , fpovedati i. t. d.
To delo, kero nekeri pofvetni gofpodje imajo, je
tudi od fam febe saflushlivo ; njihovo delo najmre
je: pravizo fposnati , to hudo kafhtigati , vboge
vdove ino sapufhene otrozhizhe v’ obrambo vseti, na
red gledati i. t. v. Ali vafho delo v’ gorizali ino na
njivah, vafho mefhterfko delo, vafho pohishno delo,
zhe ravno je tudi toto eno pofhteno ino potrebno
delo, nema drugazhi per Bogi saflushenja, kak te,
zhe je njemi gorofrano. To je pa refnizhno nizh
ne shmctncga, ka rezhete: O Bog! kaj koli bom
dnef delal, to naj bo tebi na zhaft opravleno, tebi
gorofrano.

I)a bo pa vafho delo fe moglo Bogi na zhaft
ftorili, tak more eno dobro delo biti, kajti eno delo,
kero Bog prepovej, fe nemore k’ njegovi zhafti fto-
riti. Nadale morete, zhe hzhete vafho delo Bogi
gorofrati, v’ ftani te gnade biti, morete ali najprejd
Boga sa odpufhenje grehov profiti, ino to popuno-
ma grivingo obuditi, tedaj sazhnete v’ imeni boshjem
Vafho delo delati, ino zhe per deli sakunete ali dru-
gazh s’ befedami ali tudi s’ djanjom pregrefhite, tak
morete grivingo ponoviti, ino tak vafho delo dale
delati, drugazh od vafhega dela nemate saflushenja
per Bogi. Da hote od vafhega dela per Bogi saflu¬
shenje imeli, tak morete toto vafho delo tudi tak
opraviti, kak *je Bogi dopadlivo ; svefto nje morete
opraviti, ne kakbodi, radovolno, ne vnoshlivo, is
lubesni proti Bogi, ne farno sa plazhila volo, kajti

40

plazlia, kero od Boga sadobite, je vekfha, kak vfa

Tak tedaj imamo mi nafho delo delati, da bo¬
mo fi s’ njim tudi kraleftvo nebefko saflushili. Ne
ftojte tedaj zeli den preš dela; ne delajte vafho
delo farno sa zhafnega dobizhka volo, temuzh Bogi
na zliaft: tak bo vafho delo poshegnano, ino vi sverh
tega sa plazhilo dobite to vezbno shivlenje. Amen.

Kero pa je na dobro semlo paloj fo tifti, keri
to befedo poflufhajo njo s J  pripravnim ino
dobrini ferzom sdershijo ino v J  poterplivofti
fad pernejejo , Luk,  8 .

me  je nizb mozhnefhega, kak je befeda boshja. Skuš
befedo boshjo je milion ino milion ludi k’ veri Kri-
ftuCovi obernjenih, lkus befedo boshjo je milion ino
milion grefhnikov k’Bogi nasaj povernjenih. Ino glej¬
te, toto befedo fhe tudi sdaj predgamo, ino fhe tudi
sdaj sna dofti fada pernefti; pa kak ? Dve rezin fta
potrebni: befedo boshjo najmre morete na fe ober-
niti , ino po njoj fe dershati. Kajti dofti je takfhih,
keri befedo boshjo le na druge obrazhajo: ino toti
nje ne poflufhajo sa fe. Dofti je pa tudi tiftih, keri
befedo boshjo ravno poflufhajo, pa nje k’ ferzi ne
vsemejo : toti fe tedaj tudi po njoj ne dershijo. Kri-
ftuf hozhe, da befedo boshjo per febi obdershite, da
fi njo sapomnite, ino njo dobro premiflite. Ino rav¬
no to vaf tudi jas dnef hozhem vuzhiti, najmre, kak
befeda boshja fad perncfe.  Befeda fad perne-
fe: zhe njo 1. na fe obe met e; 2- fi njo sa¬
pomnite ino njo premiflite.

Da bo befeda boshja fad pernefla, tak njo
morete :

1. na fe obe miti,  Mi predgari is predganze
refnize le vere vfcm nasozhnim povedamo, ali to,

druga plazha.

4i

kaj mi vlom pravimo, to povemo tudi vfakemi pofo-
be. Tote refnize te vere ali more vfaki tak poflufha-
ti, kak da bi Te farno njemi pravile, ino nikoga dru¬
gega dotikale. Kak je ta Evangelfka Samaritanjka
rekla: Toti je meni vfe povedal, kaj fem vzhinila;
(Joh.  4.) tak bi tudi vi mogli rezhti: Dnef fem jas
zhul, kaj, ino kakfhni fem. Tak fo negda Ninive-
tanzi ftorili. Prerok Jonaf njim je na fred plaza sa-
predgal: ,Shtirdefet dni fhe imate, te pa, zhe neho¬
te pokore delali, bo Ninive sred vfe mi fvojimi fta-
novniki pokonzhano! (Jon,  3-) Ino glejte, vfakfhi
vfakfhi is njih je toto popretenje tega Preroka na
fe obernil, ino je per fam febi rekel: Ah jas bom
refnizhno , zhe nebom pokore delal, sred tirni dru¬
gimi vkonzhan. Zhe ravno je Prerok Jonaf vfem po¬
pri’k sapredgal, je njegova prcdga vender bila tak,
kak da bi bil k' vfakemi pofebe govoril, kak da bi
bil tim bogatim rekel: Zhujte, vi bogazi! fbe farno
fluirdefet dni imate, te pa , zhe vafhe prevsetnofti
nehote ta puftili, vafhim nafladnoftim fc ne odpoveda¬
li, krivizhno blago ne nasaj dali, bote vfi prozh. Vi
fodniki ino vifhifhi! farno fhtirdefet dni fhe imate,
te pa, zhe nebote s’ timi vbogimi firotami bol po
pravizi delali, bote vfi prozh. Vi nepotalashni fovrash-
niki! farno fhtirdefet dni fhe imate, te pa, zhe fe
nebote fpravili s’ vafhimi fovrashniki, bote vfi prozh.
Vi nezhifti, vi lotri! farno fluirdefet dni fhe ima¬
te , te pa, zhe nebote sapuftli vafho gnufno sliivle-
nje, ino nebote pokoro delali, bote vfi prozh. Tak
fo Ninivetanzi befede tega Preroka vfaki na febe ober-
nili, ino glejte, kaj sa en lep fad fo one pernefle:
vfo mefto Ninive fe je povernilo, ino vfi fo pokoro
delali. Tak bi tudi befeda boshja pri vaf fad pernef-
la, da bi vfakfhi to, kaj fe vfem poprek povej, na
fam febe obernil, ne pa na druge. Le tote befede,
kcrc vaf farne v’ ferze seshgejo, le tote bodo vaf po-
vernile. Le te bode befeda boshja fad pernefla, zhe
bote njo tak gorvseli, kak fo njo Apofhtoli od Kri-
ftufa gorvseli. On je njim per sadnji vezherji rekel:
Eden is vaf bode moj predajnik; ino vfaki je preži
pital: Jel fem jas tifti? Tak da bi vi, kader predgo
poflufhate, fe opitali: Jel fe ne dotizhe to mene,
kaj je sdaj povedalo? neli fem jas tifti nemarni ozha,
liita pohujfhliva mati, neli jas tifti nepokoren fin,

42

tifta nesahvalna zhi', neli fem jas tifti krivizhen, tifti
fovrashen zhlovek, od kei’ega fe sdaj govori? Ino
Kriftuf bi nekemi, tak kak Judafhi, na fkrivnem po¬
vedal: Ja, ja, ravno ti fi tifti. Da bo tedaj befeda
boshja pri vaf fad pernefla, tak njo morete vfigdar
na fe oberniti. — Morete pa befedo boshjo tudi:

2. fi sapomniti ino njo premifliti.  Ker
to ne ftori, tifti od befede boshje nebode hafka imel.
Sv. Apofhtol Jakob pravi: Snajdejo fe poflufhiteli,
keri fo kak eden, ki fe v’ fhpegel gleda; on v’ fhpeg-
li vef fvoj obras poglejuje, kakhitro pa od fhpegla
prozh gre, je she posabil, kaj je vidil, she ne vej,
kalif hi je. (Jak,  1.) Ravno takfhih poflufhitelov be¬
fede boshje je najvezh. Doklam fe predga, tezbaf vi¬
dijo te oftudne rane fvoje dufhe, kakhitro pa 's zirk-
ve vunpridejo, je she vfe posableno. Takfhi poflu-
f hiteli nemorejo od befede boshje hafka imeti, saka j
oni poflufhajo, pa ne zhujejo. Da bo tedaj befeda
boshja pri vaf fad pernefla, tak morete ftoriti, kak fo
Apofhtola Petra poflufhiteli ftorili. Toti, kak fo nje¬
govo pervo predgo v’ Jerusalemi zhuli, fo ga s’ sgri-
vanim ferzom pitali: Kaj tedaj imamo ftoriti ? (Djanj.
Sl.  37.) Tak fe tudi vi po predgi opitajte: Kaj ali

imam sdaj ftoriti? Dnef fem zhul, kaj en pravi Krift-
jan ima ftoriti, ino kaj ne fme vzhiniti, kak bom fi
sdaj sravnal, da bom en pravi Kriftjan? Ino eno ref-
nizlmo premifhlenje zhres to bo vam k’ velkem liaf-
ki, kajti le na tako visho bo befeda boshja pri vaf
fad pernefla, kakti ga je per telko taushentih per¬
nefla, is kei’ih farno od ednega tu hozhem povedali.
Sv. Bavo, kak v’ mojih Svetnizhzah brati snate, *)
"je bil she od mladofti, ino tudi potli v’ sakoni en
tak vterdjen oftudni grefhnik, da je njega nizh ne
samoglo od njegovih hudobnoftih odverniti, doklam
je ne fkus pofebno povishanje boshjo prifhel k’ fv.
Amanda predgi. Tota fe je ravno vfa njega dotikala,
ino je njemi tak k’ ferzi fhla, da je na to k’ temi
fv. Shkofi fhel, fe ’s zelega fvojega shivlenja fpove-
dal, ferzhno sgrivajozh ino objozhezh vfe fvoje grefh-
ne djanja, ino je potem tak dugo pokoro delal, ka
je sadnizh fveto vmerl. O ti vezhno shlahtni fad, ke-
rega je ena farna predga pernefla, ino ga sato per-

*) ,So iiatiinjene v' Gradzi 1 833*

43

nefla, da je ti pokoren poflufhitel befedo boslijo na
fe obernil, fi njo sapomnil, ino njo premiflil.

O tab poflufhajtc befedo bosbjo vfigdar tak, da
bote to, kaj fe na predgi povej, vfeli na fe obernili,
ino to, kaj zhujete, fi sapomnili ino dobro premiflili,
ter tega fe dershali, tak fe bo nad vami fpunilo, kaj
Kriftuf pravi: Svelizhani fo, keri befedo boshjo po-
flufhajo, ino njo sdershijo. (Luk.  11.) Amen.

Ka nedelo Ctufnquagesimae.

Od Jerusalemfkega krishnega pota.

Mi gremo gor v Jeruzalem , ino vfe bo dopu-
njenOj kaj je od c Sina tegazhloveka fkus Pre¬
roke pijano. Luk . 8.

ljubi Kriftjani! kak Jesuf v' dnefhnem Evangelji fvo-
jim Apofhtolom pravi: Glejte, mi gremo gor v’ Je-
rusalem, ino vfe fe bo dopunilo, kaj fo Preroki od
.Sina tega zbloveka sapifali: On bode Nevernikom
prekdan , saframuvan, gaishlan ino popluvan, potem
pa vmorjen — tak jas dnef k’ vam rezhem: Pojd-
mo sdaj v tem Poftncm zhafi s’ nafhim mifhlenjom
ta v’ Jerusalem, da bomo s’ rastoshnim ferzom vidli,
kaj fe je tam s’ nafhim Odrefhenikom Jesufom Kri-
ftufom godilo : 1. Kak je on tam zelo po nedushno
k’ fmerti obfojen; 2. kak on tam na fe vseme ti tesh-
ki krish, pod kerim vezhkrat na semlo padne; 3. kak
njega v’ totem toshnem terplenji njegova lublena ma¬
ti frezha; 4- kak fe tam te Jerusalemfke zberi zhres
njega jozhejo; 5. kaj fe s’ njim tam na gori Kalvarie
godi, kak ga tam do nagega flezhejo, na krish per-
bijejo, ino ga na krishi puftijo vmreti—s’ednoj be-
fedoj, kak je on tam ti grenko slialoftni, ti nesgo-
vorno teshavni krishni pot sa naf ftoril. To mi ho¬
zhemo toti Poft premifliti. Ja na ti Jerusalemfki krish-
ni pot fe hozhemo podati s’ nafhim mifhlenjom, v’
djanji pa ga v’ zirkvi hozhemo obifkavati. Da pa bo
toto nafho duhovno opravilo nam hafnovito, tak ho-

44

zhemo dnefprejd vicliti ino fe navuzliiti: 1. Kak ; c
Jerusalemfki k ris 1\ ni pot vpela n; 2. kaj
fe pravi, krishni pot obifkavati.

1. Kak je Jerusalemfki krishni pot vpe¬
la n? She od negda fe je reklo, da je Diviza Maria
po Jesufovem v’ neholiojenji vef tifti kraj bodla
obifkavat, gde je on mantro terpel ino vmerl. Tak
fo refnizhno tudi Apofhtoli ino vfi na Jesufa verva-
jozhi Jerusalemitanzi na tifte kraje ne mogli posabi-
ti, gde je on fvoje ftopinje s’ telko kervjo posnam-
lal. Pptem pa, kak je Judoftvo ino Haidoftvo bilo
raspalo , ino Kerfhanftvo fe povikfhalo, potem kak
fo v’ Jerusalemi ino na gori Kalvarie lepe zirkve po-
ftavlene na fpomin nafhega odrefhenja, fo Kriftjani
is vfch krajov te semle na taushent no taushente v'
Jcrusalem fhli, ino fo tam od Pilatufhove hishe na
goro Kalvarie idozhi po tifti ftesi dolpoklekali, po
kori je ti neduslien Sin tega zhloveka sa naf grefh-
nike fvojo predrago ker v tozhil. Ino da fo tam fe
njih ferza tak obudile, ka fo zelo pobolfhani, zelo
potrofhtani, ino kakti s’ kronoj te fvetofti odonod
naša j pridozhi drugim k' najlepfhem isgledi bili, je
njih fe potli povfod fhe dofti vezli vkupsbralo, ino
fo po morji ino puftinah, po gorah ino dolinah fhli
tak dugo, da fo prifhli v’ Jerusalem, ino ta, gde je
to nedushno jagne boshjo fkus prelijanje fvoje ker vi
prozh vse! o grehe tega fveta. Tpti is vfeh narodov
v’ Jerusalemi vkupsbrani Romari fo tedaj v’ prozef-
jah fhli po tem poti, po kerem je ti na fmert obfo-
jen Jesuf ti teshki krish nefel. Da bi pa tota pobosh-
noft v’ lepem redi fe opravlala, fo Mefhniki 14 jShta-
zionov poflaviti, ino na vfakem nekaj od terplenja
Kriftufovega dali namalati. Ti poboshni Romari fo te¬
daj popevajozhi ino molezhi per vfakem Shtazioni
poftali, ino premiflili od Kriftufove mantre to, kaj
je na .Slitazion namalano bilo, ino fo sa pofebne gna-
de profili. Da je ali tota poboshnoft tak velka bila,
tak fo od Rimfkega Papesha odpuftki vundani sa vfe
tifte, keri 'fo v’ Jerusalem fhli krishnega pota obifka¬
vat. Ali kader fo potli ,Serazeni sred veliko deshela-
mi tudi Jerusalem pod fvojo oblaft fpravili, fo toti
fovrashniki tega Kriftjanftva naredli, ka fe je ne vezli
moglo sa krishnega pola volo v’ Jerusalem priti. ,She

45

s’ Tekflio mozhjo fo potlam Turki prifhli, kei-i fo
fhe grosovitnefhi nad Kriftjane bili. Da je po takem
tedaj fkoro nifhe ne vezh mogel Jerusalemfkega krish-
nega pota obifkavat iti, tak Ib po vfeh deshelah krish-
ne pote vpelali, gde na enem breshizhi, ali v’ doma-
zbi farni zirkvi, ino fo odpuftki vundani sa vfe tifte,
lteri tu krishni pot s’ poboshnim , s gr i vari im , ino k’
pobolf banji perpravlenim ferzoin obifhejo. Y’ kcrikoli
zirkvi je tedaj ti Jerusalemfld krishni pot vpelan, ino
od enega Franzifhkanarfkega Mefhnika *) shegnan,
ter s’ odpuftki nadeljen, tifta zirkev je tifla gora Kal-
rarie, na kero je Kriftuf fvoj krish nefel, ino tam
na njem sa naf vmerl. Tak fe tedaj tu doma sado-
bijo tifti odpuftki, kerih fo fpervega le tifti deleshni
poftali, keri fo v’ Jerusalem fhli.

2. Kaj fe pa tedaj pravi, krishni pot
obifkavati?  She is tega, kaj je od Jerusalemfkega
krishnega pota rezheno, fposnamo , da krishni pot
obifkavati fe pravi, od ( Shtaziona do .Shtaziona idozh
peti ali moliti, ter per vfakcm s’ sgrivanim ino pobosh¬
nim ferzom premifliti od terplenja Kriftufovega to,
kaj je na ti ( Shtazion namalano. Toto perferzlino
premifhlaVanje per vfakem t Shtazioni pa ftoji pofcbno
v’ tem, da fe smiflimo ta na Jerusalem, kak tam po
ti ftrafhni ftesi pred tim safleplenim ludftvom gre
s' krishom obloshen ti nedushen Jesuf, kerega od
neba dol zhaftijo vfi Angeli, ino per vfaki na semlo
padozhi kapli njegove kervi nakimlejo potalashenje
Ozheta nafhega. Ta fe imamo srniffiti , pa tudi na
nafhc mnoge grehe, ter na te nesgovovno velike
mantre, kere je sa tega volo naf h najvekfhi dobrot¬
nik mogel preftati. Vfakfbi pofebe fe smifli, da je
tudi on eden is teh, sa kere Kriftuf telko terpi,
ker naf tak miloftivno pogleduje, tak ferzbno lubi,
ino slieli naf odleti. Zhe to vfe prav perferzhno pre¬
minimo, tak fe moremo obuditi, ino s’ fv. Ambro-

siom rezhti: O dober Jesuf! kaj fi ti ftoril ? Mi

fmo fi fmert saflushli, ti pa njo preftanefh; mi fmo
pregrel lili , ti pa sa to pokoro delafh! O kaj sa eno

djanje preš ednakega, kaj sa ena gnada preš saflu-

) 0.» Frannfhliauan na g or ; Katvarie ti bo alt ji grob varujejo, ino fo oni
to o ustnega pota poboslmoft najbol podigniii, tak laftno oni imaio
nadeMitT “ Uc " cdiliu X IV. to obUft, tuli btishui pot «• odpulliu

46

shenja, kaj sa ena lubesen preš mere! Vfe ftvari,
bomo s' fv. Hieronimom rekli , vfe ftvari pomilujejo
vmirajozhega Jesufa: funze fe fkrije, semla fe ftrofi,
pezhine fe raspoknejo, satefilo v’ tempelni fe ras-
zhefne, grobi fe odprejo: ino farno ti, o vbogi zhlo-
vek, ne zhutifh fmilenja, ti, sa kerega farno Kri-
ftuf terpi!

O brati ino feftre! rezbem jas tedaj k’ dokon-
zhanji s’ fv. Augufhtinom: glcdmo na Kriftufa tega
krishanega, da bomo od nafhih grehov svrazheni.
Premifhlavajmo ino obifkavajmo fkus toti fveti Poft
ti fveti krishni pot, premifhlavajmo pa v’ tem tudi
terplenje nafhega Odrefhenika Jesufa Kriftufa, ino
njegovo sa naf ftorjeno bridko fmert, tak bo nafho
saflushenje, kak en poboshen mosh rezhe, vekfho,
kak da bi fe veliko poftili, gaishlali fe, zeli Pfalter
molili, ali bofi v’ to fveto deshelo na boshji pot fhli.
Ah prelubleni Jesuf! daj ti, da fe per premifhlava-
nji ino obifkavanji krishnega pota kerfhanfke dufhe
povernejo , grehi dolsbrifhejo, ino da fe nafho shivle-
nje po tvoji sapovedi oberne, ino da tak poftanemo
deleshni saflushenjih , ja nefkonzhnih saflushenjih
tvoje bridke mantre ino fmerti, ino fkus tote delesh¬
ni kraleftva nebefkega. Amen.

Ha 1. nedelo v’ Pofti.

Rak je Jesuf k’ fmerti obfojen.

Pilatufh je Jesufa njihovi voli prek dal , Luk,  23.

ljubi Kriftjani ! mi fmo dnef tjeden is Evangelja
zhuli, kak je Kriftuf fvojim Apofhtolom pravil, da
bode v’ Jerusalemi s’ fvojoj mantroj ino fmertjoj to
teshko delo tega odrefhenja dopunil. Zhres toto Kri-
ftufovo terplenje ino fmert moremo mi sdaj v’ Pofti
vezhkrat eno perferzhno premifhlenje ftoriti. Sa tega
volo fem vam jas she dnef tjeden povedal, kak je
na fpomin Kriftufove mantre ino fmerti opervizh v
Jerusalemi, potem pa povfod tudi v’ zirkvah krishni

47

pot vpelan, ino fcm vam povedal, kak fe krishni
pot na zhaft terplenji ino fmerti Kriftufovi na nafh
duhovni hafek ima obifkavati. Podajmo fe ali dnef
s' nafhim mifhlenjom ta k’ Pilatufhovi liishi, per
krishnem poti pa k’ tem Shtazioni, ker pokashe Kri-
ftufovo k’ fmerti obfojenje. Premiflimo: 1. kak

njega zelo po nedushno k’ fmerti obfodi-
jo; 2. kak je on totem ob fo jen ji pokoren.

1. Jesuf je zelo po nedushno k’ fmerti
obfojen.  Pilatufh je Jesufa njihovi voli prek dal,
rezhe fv. Evangelium. ( Mark . 15.) O ftrafhen glaf,
o grosne befede! Kaj delafh, kaj miflifh Pilatufh?
ti Kriftufa njegovim fmertnim fovrashnikom prek dafh,
ti k’ fmerti obfodifh tega, ker je ne nibenega greha,
nibene krivize, nizh hudega ftoril? O nepremifhlene
befede! o krivizhno fklenenje! o grosovitna fodba !
Eno malo prejd Pilatufh rezhe, da nibenega sroka
na Jesufi ne najde, on njega pred vfemi sa pravizh-
nega oklizlie, ino ozhitno povej, da je fkus nevofh-
livoft predan — on fam zhuje, da te zhres njega
smifhlene poprizhanja negrejo vkup ; pa ga vender k’
fmerti obfodi, ino to farno sato, da bi tim nefmilnim
Judom njihovo grosovitno volo fpunil, ino da fe bo¬
ji , da nebi per zefari v’ samero , ter zelo ob flush-
bo prifhcl. O nedushen Jesuf! jel fi fi ti to saflusliil,
ka fi tolim prek dan, keri fo dosdaj, ino bodo od-
sdaj najhujfhe s’ tobom delali, keri fo tvoje kervi
shejni, ino tvoje fmerti shelni , keri fo sa tega
volo tvojega Jogra Judafha s’ plazhilom k’ predanji
napelali, tebe krivo satoshli, kres te krivo prizhu-
t ali, tebe tem rasbojniki Barabafi nasajpoftavili,
ino sevfoj prafkoj krizhali: Krishaj ga ? Ja, to-
tim je ti nedushen Jesuf prek dan,  ino od Pilatu-
fha,  deshelfkega oblaftnika, od tega fodnika, ker bi
mogel pravizo sagovoriti, nedushnoft v’ obrambo
vseli, ker je od fvojc laftne shene opomenjen s’ tirni
befedami: Ne imej nizh s’ totim pravizhnim, sakaj
jas fem toto nozh sa njegovo volo v’ fenji dofti pre-
ftala. (Malh.  27.) Toti Pilatufh Jesufa Judom prek
da, naj. delajo s’ njim po fvoji volj, po [fvoji hu-
dobnofti, po fvoji grosni ferditofti.

Ah kaj ta perlisna savitnoft naredi! Perlisavzi
fe pazh hozhejo tim povekfhim dopafti, naj te bo po

48

pravizi ali po krivizi, naj bo greh ali ne greh. Oni
fvojo veft na veter poftavijo , da le nebi fvojega per
njih valanja sgubili, ja da nebi ob gnado prililii, tak
fe ne bojijo niber.e krivize, neti fe ne preftrafhijo,
tudi to nedushno kerv preliti. Ino ali! t-akfhno je
shivlenje doflih ludi na Ive ti — s’ befedoj Kriftufove
djanja hvalijo, njegove befede ino navuke pofhtujejo,
kader pa na to pride, ka bi mogli po njegovem dja-
nji ftoriti, njegove befede ino navuke sdersliati, tak
oni preži s’ Pilatufhom od njega odftopijo, ino ga
sapuftijo , pa to namer ne savolo ene velke samerze,
ne savolo ene velke sgube ali velke nevarnofti •— en
mali dobizhek, eno minutno vefelje , en dim te
zhafti je she sadofti, da od Kriftufovega shivlenja
odftopijo, ino njegove Evangelfke navuke sapuftijo.
Na tak flabih nogah ftoji nafha poboshnoft, nafha
zhednoft ali krepoft! Tak fmo ali vidli, kak Pila-
tufh Jesufa k’ fmerti obfodi. Glejmo pa fhe sdaj

2. kak je on totem obfojenji pokoren.
Jesuf je njihovi voli prek dan , on je k’ fmerti ob-
fojen , ino ah! s’kaklhno krotkoftjo, s’kakfhno po-
nishnoftjo, s' kakfho poterplivoftjo, s’ kakfho po-
kornoftjo on poflufha fvojo k’ fmerti obfojenje! sa-
kaj on vej, da bo fkus to ne farno vola tih Judov,
temuzh sofebno vola njegovega nebefkega Ozheta fe
fpunila. O kaj sa eno pokornoft naf Jesuf to vuzhi,
ker fe tak oftrim, hudobnim ino terdim Vifhifhim
pokoren fkashe! Pervizh je bil pred Anafa, od nje¬
ga pred Kaifasha, od totega pred Pilatufha, od tam
pred Herodesba, od Herodesha nasaj k’Pilatufhi pe-
lan, ino njih fodbi naprejpoftavlen, ino kak ponish-
no pokoren je on vfem bil! pa to ne v’ lehkih, te-
muzh v’ najteshefhih ino najvekfhih rezilih, kader
je njemi flilo sa pofhtenje ino shivlenje. On je bil
pokoren noter do fmerti, do fmerti tega krislia.
(Filipens.  2.)

O kam je pale v’ tem shivlenje nekih Kriftjanov
raslozheno od shivlenja Kriftufovega! Neli je dofti
takfhih, ki fo farno fvojim pofvetnim ladavzom ali
poglavarom, pa tudi totim farno sato pokorni, da fe
kak Pilatufh bojijo ob fluslibo priti ali ob gnado
per njih? Kelko je tiftih, ki sato, da fe sa gofpo-
do rajtajo, neti zirkvi, neti Bogi pokornofti ne fka-
shejo! Ali jel sdershijo sapovedi te zirkve? jel grej o


49

k’ Mefhi ino predgi, jel k’ fpovedi ? jel ker poft
sdershijo? — Kak neki sdershijo sapovedi boshje'?
kak otrozi pofhtujejo fvoje ftarfhe? jel s’ tem, kaj
fo njim fuprotni, ino ne porajtajo njih velenja, ne
navuka ? jel s’tem, kaj nje sanizhujejo ino zhertijo,
kaj nje na njihove ftare dni zelo sapuftijo? — Kak
fe te druge sapovedi boshje sdershavajo? jel s’ tem,
kaj fe telko kletvize, telko nezhiftofti, telko kraje
ino krivize med ludmi vzhini? jel s’ tem, kaj je
telko ogovarjanja ino opravjanja, telko fovrashtva
med nami ? O da bi fe farno smiflili, ka bomo tudi
mi enkrat pred nafhim fodnikom ftali, pa ne pred
enim pofvetnim Pilatufhom , temuzh pred tiftim fodni¬
kom , pred kerim nizh nebode fkrito oftalo — pred
tiftim fodnikom, ker vidi vfe nafhe djanja, zhuje
vfe nafhe bcfede, ino vej sa vfe nafhe mifli -—• pred
tiftim fodnikom, ker nebode nibenega isgovorjanja
gorvsel, ker bo nam pokasal, kak fmo zhres glavo
fe v’ grehe sakopnli, ino bo naf od vfakfhe nafhe
hudobnofti fvetlo previshal ja pred tiftim fodni¬
kom , pred kerim nebode nibenega raslozhka med
gofpodfkim shidanim oblazhilom ino kmetizhkimi
hodnimi halami, ne med kralevf koj frebernoj palzoj
ino teshazhkim shelesnim krampom. O kak radi bi
mi le bili, da bli fe po totem ravnali, ker je poko¬
ren bil noter do fmerti, do fmerti tega krisha. —

Sa tega rolo k’ dokonzhanji rezhem : O prelub-
leni Jesuf! ker fi ti tak poterplivo fe puftil tvojih
fmertnih fovrashnikov Voli prek dati, ino fi tvojem
krivizhnem obfojenji tak pokoren bil: mi profitno
tebe, ne pufti naf dushe tak shiveti , kak fmo dosdaj
shivcli, sakaj tak mi moremo na veke pogubleni biti,
temuzh vishaj naf, da bomo na te gledezhi po tvojih
djanjah ftorili, ino vu vfem fe tvojih befed ino tvo¬
jega navuka dershali, ino tak enkrat pred tobom,
nalitim fodnikom, dobro obftali. Amen.

ftrempl, Predlo II.

4

Ha !*. nedelo v* Polili.

Kak Jesuf na fe vseme ti teshki krish,
pod kerim vezhkrat na semlo padne.

On je vunta fhel j ino je fvoj krish nefel na
goro Kalvarie. Joh,  19.

Jesuf, ti dober paftir, je sa timi sgublenimi ovzhi-
zami telko teshkih ino trudnih potov ftoril , kader
je v’ fvojih sadnih letah od Galilee vun Samario ino
Judeo fprehodil, ino po meftah, tergih ino vefnizab,
na poli ino v’ pufhavah fvoj fv. Evangelium predgal,
ino vfe ludi k’ pokori, k’ gnadi ino k’ svelizhanji
posaval. Ali tak truden, tak teshavni je njega nibe-
den pot ne bil, kak ti krishni pot, kader je najmrc
s’ fvojim teslikim krishom obloshen fkus Jerusalemfko
mefto, ino vunta na goro Kalvarie pelan bil. Da
fmo tedaj dnef tjeden s’ nafhim mifhlenjom tam v’
Jerusalemi per Pilatufhovi hishi, per krishncm poti
pa per tiftem Shtazioni bili, ker pokashe Kriftufovo
k’ fmerti obfojenje ; tak liozhemo tudi dnef s’ nafliim
mifhlenjom ta v Jerusalem, per krishnem poti pa
pred te Shtazione fe podati, keri pokasbejo: kak
Jesuf fvoj krish na fe vseme, pod kerim
vezhkrat na semlo padne.

Jesuf ti sa njega perpravlcn velki ino teshki
krish vseme na fvojo ramo, ino ga vlezhc na gor®
Kalvarie. O premiflimo tu njegovo na teli ino dufl>'
bolezhino! Kaj sa ena neisrezhena shaloft je njega
to prejdno vezher tam na olfki gori pobila! Kaj sa
eno fuvanje ino bitje je on potli v’ nozhi per Anafi
ino Kaifashi mogel preftati! To grosovitno gaishlanj®
ino s’ ternjom kronanje, o kak je toto njega fmertno
oflablo! kak grosno bolezho fe njemi per dolflezhe'
nji tega fhkerlatnega plajfha, ino oblazhenji s’nje'
govim oblazhilom te prejd prijete rane supet do ker-
vavega gortergajo! Ino v’ totih kervavih ranah, v’ to'
tem fmertnem oflablenji on more ti teshki lef tega
krisha na fvojo ranjeno ramo vseti, ino ga vunta

51

nefti na to mefto njegove firterti. K’ povekfhanji
njegove she prejd neisrezheno velke bolezhine The
njega po poti ti nefinilni shodneri sa vojke fem ino
ta mikajo, tak da vel' medel ino trepezlii sdaj s’ kri-
sliom po ti ternovi kroni sbodezho le vdari, sdaj dol-
padnozh le v’ kolna kervavo pobije. — Ali kaj sa
eno bolezliino pa fhe le on obzliuti na dnfhi! On
more fvoj krish nefti v’ Jerusalemi, v’ totem velkem
ino imenitnem mefti; on ga more nefti per fvetlem
dnevi nasozhi vfeh Jerusalemitanzov ino meftnih po¬
tepuhov, nasozhi telko luzkih, keri od vfeh krajov
fem k’ Vusemfkim fvetkom perhajajo; on ga more
nefti kak en najhujfhi rasbojnik, ino greta tudi re-
fen dva rasbojnika krc njega. O kaj je to sa ena
framota sa tega nedushnega Jesufa!

Ino s’ kakfho poterplivoftjo on nefe fvoj krish!
O kak lepo je njega v’ dulii vidil Prerok Jesaiaf,
ker je she davno prejd od njega rekel: On bo kak
eno jagne na klanje pelan, ino kak ena ovza pred
ftergarom nebo fe sglafil, neti fvojih vuft odperl.
(Jesai.  53.) S’ takfhno poterplivoftjo, ja zelo s’ ve-
feljom on nefe fvoj krish, sakaj eno vefelje je sa
njega, da on s' tim krishom ti fvet od vezhne fmerti
odrefhi, ino fvojim Isvolenim nebo odpre, eno ve¬
felje je sa njega, da on s’ tim krishom volo fvojega
nebefkega Ozlieta fpuni; eno vefelje je sa njega, da
on s’ tim krishom fi saflushi noter iti v’ to zliaft,
kera je njemi od njegovega nebefkega Ozlieta per-
pravlena. Jesuf ali, zhe ravno ga ti s’ zclega fveta
grehmi obloshen krish vezhkrat na semlo dolpertifne,
najde oblehkotenje ino trofht v’ tem, ka gleda na
volo Ivojcga nebefkega Ozlieta, na svelizhanje tih
dufh, ino na fvojo zhaftito povikfhanje.

O moji lubi Kriftjani! kak nasozhno nam Jesuf
tu pokashe, da le pot tega krisha je pot k’ nebefam.
Sa tega volo pa on tudi vfakemi pravi: Vsemi tvoj
krish na fe , ino pojdi sa menom, (Matk.  160 j e
ali sadofti, zhe bi mi farno gledali, kak Jesuf fvoj
krish nefe, tudi mi moremo nafh krish na fe vseti,
ino ga sa njim nefti. Kaj fe pa pravi, fvoj krish na
fe vseti, ino sa Jesufom iti?

Svoj krish na fe vseti, ino sa Jesufom iti, fe
pravi: grefhne nagnenja ladati, fvoje dushnofti svefto
fpuniti, vle terplenja ftalno prenefti. — Zhe zhlovek

4  *

52

ilibenega drugega krisha nema, tak fo njemi njegove
grefhne nagnenja ino k’ hudem naverslienja krish
sadofti. Vi fte bili gisdavi ino fhtimani, fkopi ino
krivi zhni, jesni ino fovrashni, nevofhlivi ino fvadlivi,
vi fte nezhifto shiveli, pianofti fe prek dali, vi Ite
ogovarjali, fte luzko rezh vseli i. t. v. Is vfeh to-
tih grehov bote fe sdaj fpovedali — ali vafhe hude
nagnenja, vafhe navade bodo vaf potli supet k vfe-
mu temu napelavale; vi bole pale takfhe perloshno-
fti imeli , vfe to ftoriti : tu te vsemte vafh krish na
fe, mozhni fe nared’te, ino fe ne dajte od vafhih
nagnenjih premagati, ne od perloshnoftih fe sape-
lati. Bo vaf ravno teshko ftalo, vafhe navade na
enkrat ta puftiti, ali ravno v’ tem bote pokasali, da,
kak Jesuf, fvoj krish na fe vsemete , ino sa njim
grete, ravno v’ tem bote pokasali, da, kak on, le
na to gledate, kak bi volo boshjo fpunili, ino vafho
dufho svelizhali. Zhe pa tega ne Borite, tak vam
Jesuf rezhe: Ker fvojega krisha ne nefe , ino ne

gre s’ njim sa menom, tifti je mene ne vreden.
(Matk,  10.) Rasvun tega imate vu vafliem ftani telko
persadenja, truda ino teshkega dela , da taushent
kapliz sharkega puta ’s vafhega liza dol padne; ali
glejte , ravno vafha fekira ino motka , vafh plug ino
brana, vafhe žepe ino kofa je tifti krish, kerega
vam je Bog gornaloshil. Zhe tedaj vafho delo, naj
bo kakkoli teshko, radi ino svefto opravlate, tak v’
tem pokashete, da fte vafh krish na fe vseli, ino
grete sa Jesufom — ravno v’ tem pokashete, da na
Jesufa gledezhi le sa to fkerbite, kak bi volo vafhe¬
ga nebefkega Ozheta fpunili, ino fi saflusliili, enkrat
v’ tifto zhaft noter priti, v’ kero je on po tem poti
tega krisha noter fhel. Zhe vaf sakonfke teshko
ftane, mir ino sloshnoft med Tolmin obdershavati,
zhe vi ftarfhi s’ vafhimi otrokmi dofti terpite, zhe
je vam drushini vafha flushba ena bridka tesha,'pa
le vfe to dobrovolno prenefete, tak ravno v’ tem po¬
kashete, da s’ vafhim krishom oblosheni sa Jesufom
grete, ino na njega gledezhi le sa to fkerbite, kak
bi fe vaf hemi nebefkemi Ozlieti dopali, njegovo volo
fpunili, ino vafho dufho (pravili tiftemi, ker je vef
ranjen ino kervavi ti teshki krish sa njo nefel. —
c She pale rasvun tega pridejo vfe forte fuprotivzhine
ino nefrezhe : sdaj boj, sdaj hude leta, sdaj tozha,

53

sdaj povoden, sdaj ogen, sdaj kakfhna druga nadlo¬
ga. Edne revno firomafhtvo klazhi, druge saver-
shenje pezlie, tretje betegi mantrajo, fhterti pred
Tvojimi fovrashniki nikol nemajo mira. To To farni
krishi, kore sa Jesufom moremo nefti; to To farne
takfhe nadloge, v’ker ih fe moremo boshji voli prek
dati, ino s’ Jesufom rezliti: Ozlia! zhe je mogozhe,
tak naj gre toti kelih tega terplenja od mene, pa ne,
kak jas hzhem, temuzh kak je tvoja vola. (Luk,  22.)

To fe pravi, Tvoj krish na fe vseli, ino sa Je¬
sufom iti.

Satopalek’ dokonzhanji rezliem : Moji lubiKrift-
jani! zhe vaf vafh krish teshi, zhe vaf premaganje vafhih
grefhnih nagnenjih, fpunenje vafhih teshkih dušimo ,
ftin , prenefhenje tih vfe forte nadlog teshko ftane,
tak le na Jesufa poglejte , ino rezhte: O prelubleni
Jesuf! mene rdfen moj ftan tak teshko ftane, da jas
nekokrat v’ grenki shalofti sdihavajozh vrozhe fose
tozhim; ali zhe premiflim, kaj sa en o kelko teshe-
fhi krish fi ti vef sbit ino ranjen sa me nefel, tak
dugo, da fi vzhifto fpunil volo tvojega nebefltega
Ozheta, tak dugo, da fi to vbogo zhlovezhanftvo
odrefhil, ino nam nebefa odperl, tak dugo, da fi
prifhel v’ to zhaft tvojega nebefkega Ozheta — ka¬
der to premiflim, tak rad nefem moj krish, farno to te
profim, ne fkrati meni tvoje pomozhi v’mojih nad¬
logah, drugazh pa naj bo tvoja vola. Amen.

Ufa 3. nedelo v’ Polti.

Kak Jesuf s’ krishom obloshen frezha
fvojo mater.

En mezh bo tebi Jkos ferze f/iel, Luk.  2.

Ksvoleni! mi fmo to sadujokrat s’ nafhim mifhlenjom
tam v Jcrusalemi, per krishnem poti pa pred timi
jShtazioni bili, g de f m o s’ rastoshnim ferzom vidli,
kak je ti k’ fmerti obfojen Jesuf ti teshki krish na
le vsel , ino g a , z ] ie ra vno nefmilno ranjen ino
inertno oflablen, s’ najvekflio poterplivoftjo, ja zelo

54

s’ veleljom nefel. Zhe mi dnef v’ dale premifhlavanji
Jerusalemfkega krishnega pota s’ mifhlenjom ta k’
Jerusalemi, per krishnem poti pa pred ti Shtazion
gremo, ker pokashe: kak Jesuf s’ fvojim teshkim
krishom obloshen frezha fvojo prelubleno mater Di-
vizo Mario ; tak ne vem, jel bi nafh rastoshni po¬
gled obernili na Jesufa, ali na njegovo fveto mater,
sakaj tu je Mario mogla ena takl’ha shaloft pobili,
da je ne eden, temuzh taushent mezhov njoj 1'kos
ferze fhlo, Jesufa je pa moglo eno takfho fmilenje
obiti, da fe nikol isrezhi nemore. O poftavmo fe
ali pred tote dve fmertno slialoftne ferza, ino k’na-
fjiem obudenji premiflimo, kak nefmilno fo one ra¬
njene ; premiflimo najmre dnef: kak Jesuf  s’ kri¬
shom obloshen frezha fyojo mater.

Kaj sa eno shaloft ena mati ima, kera fvojega
fina vidi terpeti, ino kelko vckfha tota shaloft je,
zhe je toti fin ti edini, ter prav priden, to vam
lehko dopovem, sakaj odkod pride, da ena takflia

mati nigdi mira, nigdi trofhta ne najde? odkod pri¬
de , ka drugo ne mifli, drugo ne guzhi, kak od te¬
ga, kak je njeni fin v’ terplenji? odkod pride telko

jozha, telko rastoshenja, telko shaloftnega sdihava-
nja?  odkod pride, ka nemre fpati, ne jefti? odkod
drugazh, kak od tega, da je njeno ferze s’ grenkoft-
jo nafiteno, ino shalofti puno. Zhe pa fe to vam
materam lehko dopovej, tak fe nigdar nemore do¬
povedati, kakfha nesgruntana shaloft je to najfve-
tefho mater fmertno pobila, kader je ona na tem
kervavem krishnem poti pred fvojega t Sina Jesufa
prifhla, ino njega tak nezhlovezhko vdelanega, tak
fmertno oflablenega pod teshoj tega krisha sagleda-
la? Kajti jel je gda kera mati fvojega fina tak mozhno
lubila, kak Maria fvojega Jesufa? Jel je ali tudi
gda kera mati takfhno shaloft zhres fvojega fina ime¬
la, kak Maria zhres Jesufa? Ah kakfhni fi ti, je
ona mogla farna per febi rezhti, ti, ti najlepfhi is
vfeh zhlovezhkih finov ? (Pfalm.  44.) Kakfhne fo
tvoje roke ino noge, kere fem jas s’ takfhno ferzhno
radoftjo gledala, kader fem nje v’ plenize povijala
— tvoje roke, kere fo telko dobrot vuntalale, kak-
fhne fo? — tvoje noge, kere fo sa tim grefhnim zhloJ
vczhanftvom telko ftopin naredle, kakfhne fo? Kak-

55

1'hno je tvoje liže, kero je ne farno mene telkokrat
fladko rasvefelilo, temuzh tudi tvojemi nebefkemi
Ozheti fe tak mozhno dopalo, kader je ono tam na
ti vifoki gori fe sefvetlo kak fnnze ? (Mark  17.)
Kakfhni je tvoj divifhki sliivot, ker je le is mene,
ino ne nigdar imel zlilovezlikega ozheta? Ja, da le
eno malo sapopadnemo, kak velka je njena shaloft
bila, tak nam fv. Lovrenz Juftinian rezhe : Mariino
lerze je poftalo en fvetli fhpegel njegove mantre.
Maria je najinre slie prcjd, sofebno pa sdaj na to¬
tem Tvojega ,Siua krishncm poti ino tam na gori
Kalvarie,- telko terpela, da je vfe to prcftala v’ fvo-
jem ferzi, kaj je koli Jcsuf terpel na fvojem teli.

Ali kak nesgruntano velka je na tem krishnem
poli bila shaloft te matere, kak neisrezheno velko
je bilo tudi fmilenje tega Sina. Ja, da je nigdar ne
en Cin fvojo mater tak lubil, kak Jesuf Mario; ino
tudi nikol ena mati ne mogla fvojemi fini tak luba
biti, kak Maria Jesufi: tak fi snamo mifliti, kak
nesgruntano fe je ona ujemi milila, ino kakfhna
bridkofl je njegovo ferze napunila , kader je njo
pred fe priti vidil, O tota shaloft Jesufova je bila
veklha mantra, kak vfe te dosdajne, en teshefhi
krish, kak tifti, kercga je on nefel, ino pod njim
na semlo padal.

O moji Kriftjani! premiflitc vfe to, premiflite
pa tudi, sofebno vi matere, kakfhni fo vafhi fini,
kak fo oni vdelani , kaj oni terpijo, s’ kaj sa enim
krishom fo oblosheni — premiflite, kak fo oni grosno
ranjeni na fvoji dufhi, kaj sa eno teshavo , kaj sa
bridkoft terpijo na fvojih grefhnih potih ino hodih,
s’ kaj sa enoj teshoj tih grehov fo oni oblosheni ■—•
premiflite, kelkokrat vaf oni tak ranjeni, tak vde¬
lani , tak obtesheni frezhajo: pa fe gda vasshaloftite,
fe gda rasjozhcte zhres nje? Jel gda proti njim re¬
zhe te : Ah moj fin! kakfhni fi ti na tvoji dufhi?

glej, jas fem tebe rodila ino te gorsredila, kelko
lem jas s’ tobom preterpela, kelko fi persadela , pa
vfe sabftojn, kajti ah kak fi ti sblatjen s’ nezhiftoftjo,
kak sagerdjen s’ terdokornoftjo ino nepokornofljo,
kak sobtergan od tvojih grefhnih navadih! Jel ne
vidifh , kelkokrat fe jas zhres te rasjozhem? Jel ne
premillifh, kaj sa ena pezhezha shaloft v’ mojem
lerzi leshi, kaj fi ti takfhi ? Ino ah, vi finovje, zhe

56

to vidite, to zhujete od vafhih mater, jel fe vam
ne milijo? jel fe ne smiflite, kelko fo one sa vaf
ftorile od pervega hipa vafhega shivlenja? — Ino
sa to vaf one sdaj vidijo na tem krishnem poti , pa
ne s’ tim nedushnim Jesufom, temuzh s’ tima dvema
rasbojnikoma; one vaf vidijo iti k’ terplenji, pa ne
k’ zhafncm, temuzh k’ vezhnem. Ah! jel fposnate,
kaj sa eni oftri mezhi te shalofti morejo vafhim ma¬
teram fkos ferze iti ? -—- Ali lubi Kriftjani! mi fmo
vfi finovje ino zheri Divize Marie , kajti ona hozhe
nafha mati biti; mi vfi fmo brati ino feftre Jesufa
Kriftufa, kajti on hozhe naf brat biti — zhe mi
sdaj to Utopimo na ti krishni pot k’ Jesufi, nafhemi
brati, ino pred Mario, nafho mater, ino vidimo , da
sa nafhih grehov volo Jesuf tak nefmilno ranjen, ter
s’ krishom obloshen idozhi more viditi, kaj sa eno
nesgruntano shaloft njegova mati zhres njega ima,
ino da on sa nafhih grehov volo takfho nesgovorno
ftnilenje zhres njo ima — zhe to vidimo , pa fe na-
fhe ferza ne obudijo k’ ednaki shaloft, k’ ednakem
fmilenji: tak naf ftrah ino groša more obleteti pred
timi ftrahovitnimi mantrami, kere nam naprejftojijo,
zhe Jesufa ino Marie nebomo s’ enim pobolfhanini,
fpokorjenim, fpravizhanim shivlenjom, ter s’ enim nji¬
ma dopadlivim lepim sadershanjom rasvefelili. —

Ah! ne odlagajmo tedaj, Jesufa ino Mario jo-
zhezh sa odpufhenje profiti, kaj fmo njuj s’ enim
tak nefpametnim, grefhnim shivlenjom, s’ enim tak
nesahvalnim sadershanjom telkokrat rasshalili. Ah pre-
lubleni Jesuf ino Maria! mi vidimo, k’ grenki sha¬
lofti nafhega ferza vidimo, kam fmo fe napotli, na
keri ftesi fe snajdemo , ino kam po toti pridemo —
to mi vidimo, ino nam je taushentkrat shal, kaj fmo
dosdaj ne nafhih ozhi odperli, ino ne hteli viditi,
da tota ftesa k’ vezhnem pogublenji pela. Ne ene
ftopinje dale, temuzh nasaj fe hozhemo oberniti, ter
na tifti pot fe podati, po kerem pridemo sa tobom,
o Jesuf, nafh brat! sa tobom, o Maria, nafha
mati! Amen.

57

Na 4. nedelo v’ Polii.

Kak fe Jerusalemfke sliene zhres
Jesufa jozhejo.

c Shla je pa sa njim ena mnoshina ludflva > ino
shen j ker e fo zhres njega fe jokale ino sha-
lavale . Luk.  23 .

ljubi Kriftjani! mi fmo fi naprejvseli, v’ totem le-
tofhnem Polti v’ obifkavanji krishnega pota terplenje
ino fmert Kriftufovo premifhlavati, ino fmo dosdaj
vidli, kak je ti nedushen Jesul' k’ fmerti obfojen, ino
kak je on totem pokrivizlmem obfojenji sevfema po¬
koren; mi fmo vidli, kak on nefmilno ranjen Tvoj
krish na fe Tseme, ino zhe ravno je toti tak teshek,
da on pod njim vezhkrat na semlo padne, ga ven-
der sevfoj poterplivoftjoj, ja zelo s’ vefeljom nefe
po tem shaloftnem poti; mi fmo vidli, kak on na
totem poti fvojo mater frezha. Ali zhe ravno fmo
vu vfem telko shaloftnega vidli, ka bi mogli le ka¬
menih ferz biti, zhe fe nam ti tak nefmilno vdelan
Jesuf nebi bil sefmilil, fo vender ne vfi tega k’ ferzi
vseli, ja neki fo ne drugazhifhi , kak je to okorno
Jcrusalemfko ludftvo bilo , kero je vu velki mnoshini
sa Jesufom fhlo, pa farno gledat , kaj bi fe s’ njim
godilo. Samo enim shenam fo fe ferza rastoshle
zhres to, kak lepi fo njegovi navuki bili, kelko
dobrot je on temi revnemi zhlovezhanftvi ftoril, kak
nedushno ino fveto je on shivel — ino na kaj je
sdaj prifhel. Santo tote fo to premiflile, ino je njim
to tak k’ ferzi fhlo, da fo milo jokale ino shaluvale
zhres njega. 4 Stopmo ali dnef tam per Jerusalemi,
per krishnem poti pa pred tim ofmim 4 Shtazionom
med tote shene, kere fe kres Jesufa takfho perferzh-
no fmilenje imele, ino premiflinto pofebno to , kak
je on njim rekel: Ne jozhte fe kres me, te¬
rn uz h kres vaf ino v a f h e otroke.

Jesuf, ker she prejd od telko prelite kervi, fhe
bol pa od te velke shalofli zhres fvojo jozhezho ma-

58

ter oflablen, sdaj Tvoj krish tak teshko nefe, da fe
Judom vidi, ka bode zelo obnemogel. Oni sa tega
voio ,Shirnona tega Zirenejfkega, ker ravno mimo
iti nameni, permorajo, da njemi pomaga krish nefti,
ene sliene ’s Jerusalema pa fe jozhejo ino shalujejo
sa njim. K’ totim fe on nasajoberne, ino rezke k’
njim: Vi zberi Jerusalemfke! ne jozhte fe vi zhres
me, jozhte fe le zhres vaf ino vafhe otroke; sakaj
glejte, prifhli bodo dnevi, kader fe bodo sa frezhne
dershale tifte, kere nemajo otrok. Te bodo rekle:
Vi gore! poderte fe na naf, ino vi bregovi! safipli-
te naf. (Luk.  23-)

O ti lubi Jesuf je ali fhe v’ fvoji fmertni fla-
bofti na Jerusalemitanze fe smiflil, ino je njim s’
totimi befedami telko htel rezhti: O vi Jerusalemi-
tanzi! jas fem refen tak napravlen, ino tak obfojen,
da fe morete ras j okati zhres me ; ali glejte , vam
fhe savolo vafhe terdokornofti bode fe vfe liujfhe
godilo, vi bote savolo prelijanja moje kervi ftraho-
vitno kafhtigani, vafho mefto bo vzhifta vkonzhano,
ino keri nebote v’ totem vkonzhanji prejfhli, bole is
deshele pregnani, ino bote po vfem fveti rastrofbeni,
ino vfem narodom k’ framoti. V’ toti ftrafhni ftifki
bi fi vi shene shelele, da namer nebi otrok imele,
da nebi poleg vafhe revne nadloge fhe to mogle vi-
diti, kak bode fe vafhirn otrokom godilo, sakaj va-
fha nadloga bode tak velka, da bote vfi rekli, naj
bi vaf rajfhi gore safipale.

O moji lubi ludje! tote befede nafhega Iubcs-
nivega Odrefhenika morejo tudi naf v’ fcrze sashga-
ti, sakaj tudi nam on doftikrat pravi: Jozhte fe zhres
vaf ino zhres vafhe grehe , sakaj sa vafhe terdokor¬
nofti volo bote vi ftrafhno, ah nesgovorno ftrahovitno
kafhtigani. Vi s' vafhimi grehi, od kerih nikak vezli
odftopiti nezhete, mojo vfo terplenje ponovite, mojo
nedushno kerv supet prelijete, vam bo fe fhe liujfhe
godilo, kak Judom: njim je njihovo poglavitno mefto
vkonzhano, vi fi pa vafho dufho vkonzhate; oni fo
po fveti pregnani, vi bote v’ ti vezhni ogen fplodje-
ni; oni fo vlom narodom k’framoti, vi bote na veke
odurni nebefkemi Ozheti , oftudni vfem njegovim
Isvolenim, grosni farni febi ino med fobom. O grefh-
nik, o grefhnik ! premifli ti to,

59

Ti, ti krivizhen, ti zhujefh, ti vidifh, kak je
tvoj Jesuf po krivizi na fmert obfojen, pa fi nc sraj-
tafh, da tvoje kri vize fo tega pravizhnega k’ fmerti
obfodle, temuzh le krivizo na krivizo vzhinifh. Ti,
ti nezhifti, ti vidifh, kak je tvoj Jesuf s’ gaislilami
ncfmilno rasmefarjen, pa fe ne smiflifh, da je tvojo
gerdo shivlenje srok, ka je ti najzhiftcfhi s’ kervjo
vcf polit, ino pun shlakov. Ti, ti leni, ti vidifh, kak
fe tvoj Jesuf v’ sazhetki fvojega teshkega dela ker-
vavo puti, vidifh, kak teshko, pa vender rad, on
fvoj krish nefe, pa fe ne smiflifh, da bi tudi ti v’
puti tvojega oblizhja mogel fi tvoj kruh perpravlati,
(I. Mois.  3-) ino tesho tega dneva nofiti, ne, toga
ti nezhefh, ti rajfhi kradnefh, golufafh, ziganifh, ino
tak od tega shivifh, kaj fo druge trudne roke perpra-
vile. (Math.  20.) Ti nepriden ozha, ti malovredna mati!
ti zhujefh, kaj Jesuf tim Jerusalemfkim shenam pravi,
pa fe ne smiflifh, v’ kaj sa enih pregrehah ti tvoje
otroke puftifh gorrafti. Ti fovrashen preganjavez, ti
jesni preklinjavez, ti vidifh, da sa tvojo volo ti nc-
dushen ino lubcsnivi Jesuf takfhe fmertne fovrashni-
ke ima, da sa tvojo volo njega Judje preklinjajo, pa
ne prehenjafh od tvojega fovrashtva, od tvoje nefpo-
dobne jese.— Okelkokrat vam vfem totim Jesuf glaf-
no pravi: Jozhte fe zhres vaf ino vafhe grehe ! pa
nizh nezhete zhuti. Tak ali le hozhete, da fe njego¬
ve ftrafhne popretenja nad vami dopunijo? O vboge
vafhe dufhe, kam vi nje shenete, kam nje fpravlate?
Pa fe nehote fmilili zhres nje?

Jerusalem, Jerusalem! poverni fe k’ Gofpodi tvo-
jemi Bogi, krizhi ta fv. zirkev sdaj k’ nam. Povernte
fe, vi ozheti ino matere k’ Gofpodi vafhemi Bogi, bol
svefto odsdaj fpunte vafhe dushnofti, vfo fkerb fi
vsemte, da bodo vafhi otrozi drugazhifhi.—Povern-
te fe , ti nezhifti, k’ Gofpodi vafhemi Bogi, ta pu-
ftite vafho gerdo navado, povershte te perlosbnofti,
kere fo vam she telkokrat k’ opadjenji bile, ino ftor-
te telko vezh del te pokore, kelko vezh fte v’ tem
bdi fmertno sagrefhli. —Povernte fe k’ Gofpodi var
fliemi Bogi, vi jesni, vi fovrashni! poglejte na tega
tak poterplivega ino ponishnega Jesufa, ino fi od nje¬
ga vsemte isgled. — Povernte fo k’ Gofpodi vafhemi
Bogi, vi fkopi, vi nefmilezhni, vi krivizhni! ino bodte
darovitni, dobrotlivi, pravizlmi, fmilezhni; snajte, da

60

to fmilenje, kero nad vafhim blishnjim imate, fkashe-
te vafhemi tak nefmilno vdelanemi Jesufi. S' ednoj
befedoj, k’ ferzi vsenfmo befede Kriftufove: Jozlite
fe zhres vaf ino vafhe otroke, ter befede nafhe ma¬
tere zirkve: Po v erni fe k’Gofpodi tvojemiBogi— sgri-
vajmo ino objozhmo nafhe grehe, ino pobolfhajmo
nafho sliivlenje.

Ja, o lubesnivi Jesuf! ker ti naf nevredne grefh-
nike tak lubifh, da ti v’ tvojem najvekfhem ino naj-
bridkefhem terplenji, v’ tvoji fmertni flabofti kakti
na fam fe, ino na tvoje nesgruntane bolezhine po-
sabifh, ino fe k’ nam obernefh, govorezh: Jozhte fe
kres vaf, ino kres vafhe grehe; poglej v’ nafho ferze,
ono je puno grenke shalofti, puno grivanja savolo gre¬
hov , je tudi nafho refnizhno terdno naprejvsetje, le
k’ tebi, ino nigdar vezli k’ nafhim grehom nasaj fe
poverniti. Ah daj nam lubesnivi Jesuf! to gnado, da
bomo toto nafho naprejvsetje fpunili, ino fkus eno
poboshno, pravizhno ino zhifto shivlenje tebi sahval-
ni fe fkasali sa tvojo terplenje. Ah daj, da tvoja mant-
ra ino fmert nebo na nami sgublena, temuzh nam k’
vezhnem shivlenji. Amen.

Ha 5. nedelo v’ Polti.

Kaj fe s’ Jesufom na gori Kalvarie godi.

Potem kak fo prijhli na ti. kraj ker Je ime¬
nuje Kalvarie. Luk.  23.

Ssvoleni! Zhe je Jesuf, nafh Svelizhar, na eni gori
te ofem svelizhanja vuzhil, na eni gori fe premenil,
ter beli poftal kak fneg, ino fvetel kak funze: tak
je on tudi fvojo terplenje na eni gori sazhel, na eni
gori dokonzhal. Mi fmo dosdaj s’ nafhim mifhlenjom
sa Jesufom po tem krishnem poti fhli, dnef mi s’ njim
pridemo na goro Kalvarie, na tifto sa naf poshegna-
no ino frezhno goro, na tifto shlahtno ino imenitno
mefto, na kerem je nam sraflo svelizhanje, kader je
na njem ti kervavi ofer nafhega odrefhenja fkus fmert

61

Kriftufovo dopernefhen bil. Na gori Kalvarie tedaj,
kero je Kriftuf sa svojo sadno terplenje fi svolil, ho-
zhemo dnel' viditi, kaj fe s’ njim tam godi.

Zhe ravno je gora Kalvarie tifta isvolena gora>
kero mi zhaftito hvalti ino lubesnivo kufhniti more¬
mo , je nam vender dnef na njoj en toshni rasgled,
kajti tam fe nad tim neduslmim, lublenim , najfvete-
fhim Jesufom do verha fpuni vfa nefmilnoft.

Kak on zelo oflablen s’ tim teshkim krishom
pride na goro Kalvarie, tak ti najneframnefhi shod-
neri tega najframeshlivefhega divifhlcega fina Marie
do nagega flezhejo. O Angelfki ^Serafmi! gde fte?
sakaj ne pridete, ino ne raspreftrete vafhih peroti,
ka bi pokrili tega, ker naf oblezhe v’to najdragfho ob-
lazhilo te gnade? Ah Jesuf lam hozhe do nagega flezhen
bili, da bi ti, o grefhnik! ker ti she telko let v’ tvo¬
ji grefhni navadi njegove kervave rane ponavlafh,
dolflekel tega ftarega zbloveka, sred njegovimi grefh-
nimi djanjami. O grefhnik! zhe ti vidifh, kak tvoj
najframeshlivefhi Odrefhenik vfo fvojo oblazhilo is
febe dol vnefti pufti, jel morefh fhe dushe zhakati,
ka bi tudi ti ’s febe dol ftergal to she perfufheno
oblazhilo tvojih grefhnih navad ? Premifii, kelkokrat
fi ti to Jesufi oblubil, kader fi ti s’ njegovo kervjo
tvojo dufho ozhiftil, ino zhe ravno fi vfakokrat njo
pale sablatil, je on vender fhe dosdaj s’ lobom po-
terplenje imel, ino ti je fhe sverh tega veliko dobrot
ftoril, da bi ti, prejd kak vmerjefh, toto oblazhilo,
kero je le sa te vezhne temnize, dol flekel, ter ti-
fto oblekel, kero je sa to nebefko goftuvanje. (Math.
22.) Zhe pa te tudi to ne obudi, ino ne gene, tak
pojdi, ino gledi, kaj fe dale s’ Jesufom godi.

Ti nefmilni Judje sdaj Jesufa vershejo na krish,
popadnejo sa hamre ino zveke, perbijejo tifte fvete
roke, kere fo telko dobrot vundelile, ino tifte noge,
kere fo neftrudjeno sa grefhniki fhle, s’ takfho fil-
noftjo na krish, da bi njegova ftrafhna bolezhina mog¬
la vfakemi fkos kofti iti, ino bi ta terda pezhina Kal-
varlke gore fe mogla omehzhiti. Sdaj tak na krish
perbitega oni njega s’ krishom gorsdignejo, ino ga
v’ to she kredi fkopano jamo vfadijo. Ah kaj sa ena
nesgruntana bolezhina je tu temi lubesnivemi Jesufi
po vfem sliivoti, po vfeh shilah mogla fekati. 4 Sy.

02

Lovrenz Juftinian pravi: Tebe, o Jesuf! jas v’ tak
velki bolezhini nemorem gledati, tebe od krisha oflo-
boditi bi moja fmert bila; meni je sato od vfeh kra-
jov teshava: jas ne vem, kaj bi fi Svolil drugo, kak
ravno s’ tobom krishan biti. Daj fi ali, o grefhnik!
od totega fv. Vuzhenika dopovedati, da, kak naf Ap.
Pavel vuzlii, moremo, zhe hozhemo Jesufovi biti, na¬
lito mefo sred njegovimi hudobnoftmi ino poshele-
njami krishati. (Galat.  5.) Na krish ali perbij tvoje kri-
vizhne roke, da nebodo vezli po luzkem blagi lega¬
le ; na krish perbij tvoje noge, da nebodo nedushno-
fti sapelavat hodile. — Zhe pa tudi tega nezliefh, zhe
vfe to ne samore tvojega ferza vmehzhiti, tak ftopi
ta pod ti krish, na kerem tvoj Odrefhenik vili, ino
pofluhni, kaj on fhe v’ fvoji sadni ino najvekfhi te-
shavi k’ fvojem nebefkem Ozheti govori.

Ozha, odpufti njim! fo njegove befede. Glej,
takfho lubesen tebi tvoj Odrefhenik fkashe, da on
na krislii vifezh fhe fvojo sadno mozh vkupvseme,
ino fvojega nebefkega Ozheta profi, da bi on tebi
vfe odpuftil. Ah tu, rezhe fv. Bonaventura, tu fe fka¬
she ena takfha lubesen, kera bi nafhe ferza mogla se-
shgati. Ja seshgati bi tvoje ferze mogla Jesufova lube¬
sen, kera je tak velka, da ona fkos eno zelo vezh-
noft nemore sadofti zhaftita ino h Valena biti, sakaj
toti Jesuf, ker je is lubesni proti tebi nebo sapuftil,
zhlovek poftal, ino telko sa te ftoril, fhe vmirajozhi
profi sa te, ker fi ti njegov fovrashnik, ino profi sa¬
to, da fe njemi milifb, ino da fe ti nebi sgodlo, kak
fi saflushifh. On ali sa vfo fvojo teshavno persade-
nje, sa vfo fvojo ftrafhno terplenje drugega plazlii-
la ne sheli, kak to, da bi njegovim fovrashnikom vfe
odpufheno bilo , ino sa toto on profi s’ vuftmi, sa
toto on profi s’ fvojo refbno kervjo, sa toto on pro-
'fi s’ telkimi jesikmi, kelko ima odpertih kervavih
ran — ja, on nemore prej d vmreti , doklam nebofh
fposnal njegove nefkonzhne lubesni. O fposnaj ali to¬
to , ino rezhi s’ fv. Lovrenzom Juftinianom: O dober,
o fmilen, o Iladki Jesuf Kriftuf! jas nizh drugo ne
profim v’ mojem shivlenji, kak to, da bom vfigdar
popunoma s’ tobom krishan.

Ja , to mi shelimo, ino fkus to hzhemo na sna-
nje dati, da fposnamo to nesgruntano lubesen Jesufa

63

Kriftufa, ker je sa nafho rolo po nedushno k’ fmerti
obfojen , ker na fe v seme ti teshki krish , ino pod
njim rezlikrat na semlo padne, ker v’ totem rastosh-
nem terplenji frojo preslialoftno mater frezha, ker
fe tim Jerusalemfkim shenam tak sefmili, da fe zhres
njega jozhejo, ker je na goro Kalrarie pridozhi do
nagega flezhen, na krish perbit, ino s’ krishom gor-
poftavlen, ino ker na krishi — sa naf — rmerje.
Amen.

la zvetuo nedelo.

Se namefto predge Pafsion ali terplenje Kriftu-
fovo naprejbere.

la ¥u§em(lto ali Veltkonozhno nedelo.

Od naf h ega fkus Vero, Vupanje ino Lu-
besen od mertvih gorltajanja.

Vi ifhete Jesufa Nazarenskega, tega
nega; on je gorfianil j ino je ne
Mark . 16,

krisha-
vezh to,

JLubi Kriftjani! fkos zeli Poft fte zhnli predgati od
terplenja, ino sadnizh od fmerti nafhega Gofpoda Je¬
sufa Kriftufa. Ali dnef, o refeli glaf! dnef fe nam
povej: On je gorftanil. O kak je to s’ njim vfe fe
prcmenlo. Pred tremi dnevi fhe je on bil tifti, ke-
rega fo sanizhavali ino odurjarali ti Tifbifhi, tifti,
kerega je k’ framoti imelo to ludftvo, tifti, kerega
fo zelo ti najsadnji lilapzi ali shodneri odurno safra-
muvali — ino glejte, toti k’ fhpoti poftavlen, toti
tak obframoten ino savershen Jesuf v’ boshji lepoti
1110 z bafti dnef is groba vun gre — ino njegovo prejd
popluvano ino kervavo liže fe sdaj fveti kak funze,
njegov prejd tak nefmilno rasmefarjen shivot je sdaj
lepi hi, kak vfe lepote; njegova prejd shaloftna mati
je neisrezheno rasvefeljena ; njegovi sdvojezhi ino
rasbeshani Jogri, njegovi shaloftni prijateli fo po-

04

trofhtani, fo vefeli, kajti Jesuf je od mertvih fta-
nil; njegovi fovrashniki pa fo k’ framoti poftavleni,
kajti Jesuf je , kak je naprejpovedal, na tretji den
od mertvih gorftanil. Ino glejte, toto zhaftito od
mertvih gorftajanje Kriftufovo naf shivozho opomene
na: Vero, Vupanje ino L u besen, fkus
kero tudi mi od mertvih ino k’ vezhnem
shivlenji gorftanemo.  Aleluja tebi, o Jesuf!
ker fi ti zhaftito od mertvih gorftanil.

Vera  je ta perva krepoft, fkus kero mi od
mertvih ino k’ vezhnem shivlenji gorftanemo. Vera
je zefta k’ Bogi , ino tota zefta je Jesuf Kriftuf
fam. (Mark.  16.) Ker ver je, ino Kerft prime, tifti
ho svelizhan; ker pa ne verje, tifti bopogublen. (Mark.
16.) Jas femftesa, refniza, ino shivienje ; ker na me ver¬
je, tifti bode na veke shivel. (Juh*  14.) Tak govori
Kriftuf fam. Verjeti ali moremo na Kriftufa, ker je
’s nebef prifhcl na semlo femdol, ker je ludi boshje
refnize vuzhil, ino tote navuke fvoji zirkvi puftil —
verjeti moremo , da je on rekel Boga moliti v’ duhi
ino refnizi, ino da vfe v’ sapovedih boshjih sapo-
padjene dushnofti proti Bogi, proti blishnjemi ino
proti famemi febi imamo sveflo sdershati; (Jo/i»  4.)
verjeti moremo, da sa nafhe dobre dela enkrat vezh-
no plazhilo sadobimo; verjeti moremo nafhi katolfh-
ki zirkvi, kera s’ fvojimi molitvami ino shegni nam
vfigdar na poniozh pride — kera naf vuzhi, da je
Bog Ozha naf ftvoril, Bog Sin naf odrefhil, Bog
fv. Duh naf pofvetil — kera naf fkus fv. Zakramen¬
te k’ enem poboshnem shivlenji obudi, ino nafhe sa
pregrefhtvih volo shaloftne ferza potrofhta. Toti
zirkvi, kere pozhetnik je Kriftuf fam, moremo mi
verjeti, sakaj ona nam je visharza k’vezhnem shivlenji.

Zkus vero podvuzheni fe moremo le sa edno
potrebno, le sa edno ftalno fkerbeti, najmre: sa do-
padenje boshjo, ino sa vezimo svelizhanje. Sa toto
fe moremo siie v’ nafhi mladofti fkerbeti, sakaj bol-
fhega nizh nega, vfo blago ino premoshenje tega
fveta je proti temu le prah ino fenza. Dopadenje
boshjo je tifta erbia, tifto blago, kerega nam nifhe
vseti nemore, ne v’ frezhi, ne v’ nefrezhi, ne v’
mladofti, ne v’ftarofti , ne v’ fovrashtvi, ne v’ pre¬
ganjanji , ne v’ shivlenji, ne na fmertno vuro. Zhe

65

imamo dopadenje boshjo, tak nam je vezhno sveli-
zhanje obezliano od Jesufa, nafhcga Odrefhenika.
Aleluja tebi, o Jesuf! ker fi ti zhaftito od mertvih
gorftanil.

To pa, kaj je Jesuf obezhal, je gvifhno ; tak
ali imamo savupati na Težimo svelizhanje ino na vfe,
kaj nam je od Jestifa obezliano.

V upanj  e je tedaj ta druga krepoft, fkus kero
mi od mertvih ino k’ vezhnem shivlenji gorftanemo.
Sakaj da je Jesuf v’ fvojem gorftajanji fkus fvojo
boshjo rnozh fmert ino greh premagal, tak mi, zhe
fmo fkus Yero per Bogi dobro gorvseti, ,fe fmerti
nizh nemarno bati. Tudi mi bomo njo premagali,
zhe greli premagamo; greh pa premagamo, zhe ga
farni dolsateremo, ino ga premagamo fkus Zakra¬
ment te pokore, v’ kerem odpufhcnje grehov sado-
bmio. Kriftuf nam je ali fpravil odpufhcnje grehov
na semli, ino tak mi imamo fkus njega to savupa-
nje, da po fmerti sadobimo to na veke vefelo shiv-
lenje v’ nebefah. Aleluja tebi, o Jesuf! ker fi ti
zhaftito od mertvih gorftanil. — Naj fe nam tedaj
fmert s’ fvojoj lutoj kofoj groši, nje fc le telo boji,
dufha fe nje nema kaj vftrafhti, sakaj mi fe bomo
tam supet vidli, mi bomo tam drugozh vkupprifhli.
Zhe tedaj ravno fmert velko shaloft naredi, kader
moshevi vseme sheno, sheni mosha, naj fe smiflijo
na Jesufa, ker njim fkus fvojo gorftajanje pernefe
to savupanje, da, zhe fo v' fvojem sakoni lepo ino
mirno shiveli, nafkorem tam pridejo vkup, gde vezli
lozhenja nebo. Zhe ravno fmert nekim ftarfhim jozh
ino shaloft naredi, kader njim njihovega najpridne-
fhega otroka vseme, naj fe smiflijo na Jesufa, ker
njim fkus fvojo gorftajanje pernefe to savupanje,
da, zhe fo Tvojega otroka lepo vuzhili, ino ga k’
dobrem ravnali, bodo ga tam v’ tem vezlmem vefelji
najfhli. Zhe ravno fe neki otrozi mozhno shaloftijo
ino fosijo zhres fmert fvojih lubih ftarfhih, naj fe
smiflijo na Jesufa, ker njim fkus fvojo gorftajanje
pernefe to savupanje, da, zhe fo fvoje ft.arfhe lepo
bogali, nje pofhtuvali ino lubili, bodo nje tam per
nebefkem Ozlieti najfhli.

Da pa nam Kriftuf fkus fvojo gorftajanje toto
savupanje pernefe, gdo nebi fc v’ ferzi obudil tudi

Krempl, Predle II. T-j

66

na lubesen, gdo nebi fe obudil, Boga zhres vfe lu-
biti, ino blishnjega kak farnega febe?

Lubesen  je ali ta tretja krepoft, fkus kero
mi od mertvih ino k’ vczlmem shivlenji gorftanemo.
Lubesen je ta perva ino najvekfha sapoved tega
Kerfhaiiftva, ino gdo more rezhti: Jas verjem ino
savu.pam na Boga, zhe Vere ino Vupanja fkus Lu¬
besen ne po ter di ? Boga mi lubimo, zhe njegove sa-
povedi sdersbimo, fe hndega varjemo, ino dobro
vzbinimo. Blishnjega mi lubimo , zhe jese ali fcrdi-
tofti ne dershimo, zhe fmo ne prevsetni ali fhtimani,
zhe nikoga ne sanizhujemo, ino zhe tudi nafhim
fovrashnikom odpuftimo. — O lubi Kriftjani ! zhe
mi nemarno fvaje med fobom, zhe cndrugega ne go-
Iufamo ali vkanjujemo, zhe endrugemi krivizc ne
delamo, zhe fmo endrugemi ne nevofhlivi, zhe en-
drugega ne ogovarjamo, endrugemi ne delamo fhko-
de, temuzh endrugemi pomagamo ino dobro ftori-
mo , tak imamo lubesen blishnjega , ino mi fe bomo
enkrat vfi tam vkupsnajfhli v 1  tem vezhnem vefelji.
To nam je obezhano od Jesufa. Aleluja tebi, o Jc-
suf! ker fi ti zhaftito od mertvih gorftanil.

Ah gor k’ nebefam ali podignimo nafhe ozlii;
tam je Jcsuf, nafh  Svelizhar! tam je dobro, td mi
pridemo fkus  Vero, Vupanje ino Lubesen, ta mi
pridemo fkus Jesufa. Aleluja tebi, o Jesuf! ker fi
ti zhaftito od mertvih gorftanil. Amen.

Ha Lelo ali 1. nedelo po V ijsuti.

Od nasajpadnenja v’ ftare grehe.

Mir vam bodi , Luk.  20,

»Jesuf , kak dnefhni Evangclium poprizha , fvoje
Apofhtole previsha, da je refnizhno od mertvih gor¬
ftanil , ino nje posdravi s’ timi befedami: Mir vam
bodi! Kaj je pa to sa en mir, kerega Jesuf fvojim
Apofhtolom sheli ? To je mir te vefti, mir tega fer-
za , kerega sadobimo, kader fmo fe s’ Bogom fpra-

67

vili, ino 'nam nafha veft nizh vezh naprejsnafhati
nema. To je mir, kerega je Jesuf fkus Tvojo fmert
ino gorftajanje Tvojim Apofhtolom ino nam vfem
Tpravil. To je ti mir, kerega je Bog nam dal, ka¬
der Tmo per eni pravizhni Tpovedi Tkus t Sakrament
te pokore odpufhanje tih grehov sadobli, ino s’ Tv.
refhnim Telom Te nahranili. Ali ah kak neTrezhni
bi bili, zhe bi supet sagrefhli, ino pale fovrashniki
boshji poftali! Pa je vender njih ne malo, keri Te
po Vusmi drugozh podajo v' Tvoje Tiare grebe, ino
tak gnado boshjo ta vershejo. O neTrezhni takflmi
Kriftjani! Od njih dnef hozhem govoriti, ino poka-
sati: 1. Kak Te takfhi greThniki nevredni
Ttorijo, vezh odpuThenje sa do biti; 2- v’
kakfho nevarnoTt sa tega volo Tvojo s v e-
lizhanje poTtavijo.

1. GreThniki, keri Te v’ Tvoje Ttare
grehe nasajpovernejo, Te nevredni Ttori¬
jo, vezh odpuThenje s a dobi  ti;  sakaj nasaj-
povernenje v’ Ttare grehe je ena nesahvalnoTt, ne-
sveTtoft ino sametavanjc. Je nesahvalnoTt proti Bogi,
ino s’ tem vekTha nCsahvalnoTt, zhe njim je doTti
grehov odpuftil. Ali je ne nesahvalno, kader zlilo-
vek na te prijete dobrote posabi, ino to dobro s’
hudim povrazha? Je ne naj vekTha nesahvalnoTt, zhe
zhlovek ravno s’ toj prijetoj dobrotoj Tvojega dobrot¬
nika rasshali? Ravno to pa Ttorite, zhe Te vu vafhe
Ttare grehe nasajpovernete, kajti tak vi vam Tkasano
miloTt boshjo k’ hudem obernete, najmre k’ tem, ka
njega s’ telko vekThoj prevsetnoTtjoj rasshalite. — Na-
sajpovernenje v’ Ttare grehe je ena nesveTtoTt ali ne-
vernoft proti Bogi ino JesuTi KriTtuTi. Sakaj ker Te
v’ Tvoje Ttare grehe nasajpoverne, prelomi to na Tpo¬
vedi Ttorjeno oblubo, preterga to saveso, kero je
per obrejuvanji ali vshivanji Tv. reThnega Tela s’ Je-
sufom napravil; on Te odpovej, njega lubiti, ino lubi
Tvoje grehe; on njega povershe, ino Ttopi k’ njego¬
vim Tovrashnikom. — Nasajpovernenje v’ Ttare grehe
je sametavanjc dobrot boshjih. Sakaj ker to velko
dobroto tega odpuThenja tak malo preThtima, da to
sadobleno gnado boshjo tak hitro prozh vershe, tiTti
ja te prekobilne fhaze boshjih dobrot sametavle ino
sanizhuje, ino Te temi hudemi Tovrashniki v’ roke

68

da. Toti ga pa sdaj nebode tak vzhafi 's rok puftil:
on bode, kak Kriftuf pravi, fhe drugih fedem dofla
hujAiih duhov s’ fobom vsel, ino bode vekfho mozh
imel, kak gda prejd, ino zhe ga premaga, tak fe
sred Tvojimi tovarfhi v’ njem naftani, ino ah gorje
eni takfhi dufhi! o toshni ' vi , keri enkrat na to
pridete! sakaj Bog fe dushe dale od vaf prozh poda,
on vam ali nebode vezh tak k' pobolfhanji pomagal,
sato da njegovo pomozh savershete. Ino tak bote
vfo volo k’ enem pravem pobolfhanji sgubli, da vi¬
dite , ka je vaf ho vfo naprejjemanje sabftojn; vaf
bode fram drugozh k’ fpovedi iti, da bi pale s’ tifti-
mi grehi mogli naprejpriti, kere fte she telkokrat
ta puftiti obezhal; ino tak bote dushe globlej fe v’
grehe sakopali. Ne ftoriteli fe tak farni nevredni,
vezh od Boga odpufhenje sadobiti? Ino kaj fhe vezh?

2. V’ kakfho nevarnoft fvojo svelizha-
nje poftavijo tifti, keri fe v’ fvoje ftare
grehe nasajpovernej  o!  Da fe Bog dushe dale
od njih prozh poda, tak bode nje k’ sadnjemi zelo
sapuftil; per komu te hozhejo fvojo svelizhanje ifka-
ti ? Oni fo fmertno sagrefhli, ino fo Boga rassha-
lili; zhe pa fe po fpovedi pale v’ fvoje grebe poda¬
jo , tak fo njemi odurni, oftudni. Ino ah kelkokrat
fo she neki is vaf tak ftorili! V’ Adventi fo bili per
fpovedi, potli fo supet pregrefhli , ob Vusmi fo bili
per fpovedi, fo potli she pale sagrefhli, ino tak she
duge leta delajo; o gde bodo po takfhem fvojo sve¬
lizhanje najfhli ? Jel fte gda zhuli, ka bli ti Sveli-
zhani tak shiveli, kak eni is vaf shivijo? O premif-
lite, da je toti greh, kerega fte sdaj vnovlem ftori¬
li , morebiti vafh ti fledni, kerega fhe vam Bog od-
pufti, potem pa bode vaf sapuftil , zhe bote fhe vezh
pregrefhli, ja vi bote preš fpovedi, preš sgrivanja,
preš fpokorjenja vmerli.

Kaj ali imate, 1. Kr., kaj imate ftoriti, da fe
ene takfhne ftrafhne nefrezhe ognete? K’ temu mo¬
rete eno mozhno obrambo imeti; tota obramba pa
fo dobre dela. t Sv. Ap. Peter pravi: Pomojajte fe,
da fkus dobre dela vafho posvanje ino isbranje po-
terdite; sakaj zhe bote to ftorili, tak nigdar nebote
grefhili. (ll.Petr.  1.) Dobrih del ali ftorte, kaj njih
najvezh morete, tak nebote vu vafhe grehe nasaj
opali, ino zhe fe to sgodi, tak fe nebode is prevset-

69

noftl sgodilo, temuzh is flabofti, per tem pa bode
vaf Jesuf fam branil, ker fkus fv. Johanesa vfakemi
takfhcmi rezhe: Jas te hozhem pred fkufhnjavoj
obvarvati, da fi poleg tvoje male mozhi mojo befedo
dershal, ino fi ne mojega Imena satajil. (Rascd.  3-)
Vezh bote tedaj dobrega ftorili, bol bote fe Bogi
dopali, bol bo vaf on sa lubo imel. Zhe bote radi
Boga molili, radi fe poftili, radi vbogeime daruvali,
grefhnih prilik fe svefto ogibali, tak bote per njem
v’ gnado prifhli, ino on bo vaf pred tim hudim fo-
vrashnikom branil, ino bo vam pomagal, vfe hude
fkufhnjave premagati. Le ftorte, na kaj vaf on po
gofto opominja fkus predgare, fkus vaiho veft ino
v’ drugih perloshnoftih, ino ga profte sa pomozh.

Tak tedaj vidite, kaj sa ena ftrafhna rezh je,
v’ fvoje ftare grehe nasaj opafti, pa tudi vidite, da
nam Bog fhe tudi v’ toti ftrahotni nevarnofti poma¬
gati hzhe, zhe le mi liozhemo takfhih nevarnih pri¬
lik fe ogibati, ino zhe njega v’ totih nevarnoftih sa
pomozli profimo. O lubesnivi Jesuf! ti fi tifti, od
kerega mi sadobimo mozh v’ nafhi flabofti; ti fi tifti,
preš kerega mi ne samoremo nizh — o kelkokrat
fmo mi she v’ nafhe ftare grehe opali, da fmo ne
tebe sa pomozh profili. Ah bodi nam odsdaj , to te
ponishno profimo, bodi nam obramba proti vfem
grefhnim fkufhnjavam, sdaj ino na nafho fmertno
vuro. Amen.

Sla 3. nedelo po Pustni.

Od dobrotlivofti Jesufove.

Jas Jem en dober paftir « Jok,  10.

Cne ga dobrega paftira fe nafh lubi Jesuf imenuje,
lno  ®b kaj sa en dober, kaj sa en lubleni paftir je
on bil vfe fvoje shive dni! V’ ti fpodobi enega do-
>icga paftira ali on liozhe pred nami biti, da bi mi
'°1 fposnali, kak dobrotlivi, kak poterplivi, kak fmi-
ez “ ea , kak lubesnivi je on proti nam, ino da bi

70

mi od njega fe vuzhili tudi tak biti, kak jc on.
Temi dobrotliyemi ino lubesniveini Jesufi na hvalo
tedaj dnel’ hozhem govoriti, ino vaf hozhem v’ nje¬
govo lubesnivo ferze pelati, da bi vidli, kak nesgo-
vorno lepo fe njegova dobrotlivoft p o k a-
she: 1. fkus njegovo poterplivoft; 2. fkus
njegovo fmilezhnolt; 3. fkus njegovo
f k e r b.

1. Jesuf fvojo dobrotlivoft pokaš h e
fkus fvojo poterplivoft.  On je, kaj je na fveti
bil, imel farno preganjanje, protigovorjenje, zhcrte-
nje ino sanizhavanje — ne fo njemi hteli verjeti, ne
fo ga hteli sa Mefiafa fposnati; ali on je nad tem
fe ne rasjesil, ne ene hude befede rekel, on je vfo
to s’ mirnim ferzom terpel, fkerbezh le sa nji¬
hov hafek ino njihovo svelizlianje. Kaj je on farno
s’ fvojimi Apofhtoli mogel poterplenja imeti , s’ to-
timi nevuzhenimi ino zelo proftimi ludmi ? Ali on
njih je vender ne sanizhaval ali savergel, temuzh je
s' njimi shivel kak eden is njih, ino je bil vfigdar
pripraven, njim poftrezhi, ino njim vfe dobro fto-
riti. Oni ga permarjajo, ka bi puftil ogen dol kapati
kres to neverno mefto ( Samaria, gde fo njemi
meftne vrata dolsaperli. O lubi moji Jogri! rezhe
on, tak fhe vi ne posnate nove Poftave, k’ keri
fte posvani ? Tega ne , neti blifka , ne nikakc-
ga ognja od neba. Vi fhe ne posnate vafhega mojftra.
Njegovo ferze bi fe zhres to prevezh moglo slialofti-
ti, zhe bi on komi takfho nefrezho vzhinil. Vafh
mojftcr sna terpeti, muzhati, odpuftiti; ali ferd imeti
nad kom , tega ne. Vfe terpeti, pa nikomi terplenja
napraviti, to je to pofebno snamenjevafhega mojftra.

Kaj sa eno poterplivoft on pokashe na konzi
fvojega shivlenja? On terpi preganjanje, njega krivo
obrezhejo, njega k’ najvekfhi framoti poftavijo, pa
fe s’ nizh drugim ne sagovori, kak s’ poterplenjoni.
Oni ga svesanega pelajo od enega obframotenja do
drugega , od edne fodnize do druge, povfod njemi
velko krivizo vzhinijo , on pa oftane miren ino kro¬
tek. Judje fvojim njemi hudosadevanjom ne naredijo
konza, on pa fvojem poterplenji ne. Sadnjc befede,
kerc on fhe na krishi vifezh tnore poflufhati, fo
olhpotanje ino preklinjanje: 4 Stopi dol, njemi pra-

n

vijo, ftopi 'dol 's krisba, ti polivalez, ker ti en
sidani ternpcl dolpodcrcfh , ino ga v’ treh dneh
drugozh gorpoftavifh. On pa profi sa nje, re-
kozh: Ozha ! ne razhuni njim tega sa greh. O kaj
je to sa en dober paftir! kak poterplivo je njego¬
vo ferze!

Ali gda bomo mi fe od njega navuzhli tudi tak
poterplenje imeti s’ drugimi? mi, ki fe tak vzhafi
lvadimo, zhe nam gdo le eno malo, kaj rezhe, ali le
eno malo kaj prekrivi? O kak bi sa naf bilo, zhe
bi nam Bog tudi tak vzhafi sameril?

2. Jesuf fvojo dobrotlivoft pokaš h c
fkus fvojo fmilezhnoft.  O on nemore nadloge
drugih viditi, ka njemi nebi vzhafi k' ferzi fhla, ino
ka nebi fkerbel, kak bi pomagal. Vfe inefta, vfi kra¬
ji, kodi je on hodil, prizhujejo od tega. Toj Naimf-
koj vdovi on da njega fina sliivcga nasaj fhc prejd,
kak ga ona sa to profi. Jozh te shaloftne matere je
njemi sadofti, ino on fe finili kres njo. Na Jerusa-
lem fe on farno ogledne, ino she fe rasjozhe, da vi-
d i, kaj sa ena nefrezha totemi terdokornemi mefti
naprcjftojn Meni fe to ludftvo mili, rezhe on od tih
ludi, ki fo sa njim v’ pufhavo fhli, ino she ne imeli
kaj jefti; ino glej, on nje nafiti. O eno takfhno fmi
lezhno ferze je en nebefki dar.

Jel fmo tudi mi tak fmilezhni ? ah toshno! kak
neki, ki fvojega blishnjega vidi v’ jozhi ino nadlogi,
pa je merslega ferza poleg —- ah gorje teni, keri bi
snali pomagati, pa nezhejo! Kak bo fe pa fhe le k’
ferzi Kriftufovem pcrfpodohlalo ferze enega takfhcga
zhloveka, ker fvojemi blishnjemi nefrezho vofhi, ali
njemi nefrezho fani rad naredi? O ne gledmo namer
na takfhnc ferza, gledmo rajfhi fhe dushe ferze na¬
litega dobrega paftira, ino mi bomo vidli, kak

3- Jesuf fvojo dobrotlivoft pokashe
fkus fvojo fkerb sa svelizhnnje dufh.  Sa
dufh svelizhanja volo je on na fvet prifhel; sa dufh
svelizhanja volo je on telko hodov ino trudnih potov
boril, i n o povfod ludi vuzhil, opominjal, ino na po¬
koro obudjaval; on je v’ fvojih poboshnih molitvah
dufhe fvojemi nebefkemi Ozheti perporazhal. Vfe ,
kaj je floril ino terpcl, je sa dufh svelizhanje lloril
ino tcrpel.

72

O 1. Kr.! jel moremo tudi mi sa dufhno svcli-
zhanje nafhega blishnjega kaj ftoriti? Ja, to mi sna-
mo — sakonfki ino ledizhni, ftarfhi ino otrozi, na-
prejpoftavleni ino podloshniki, vfi snajo fkerb sa dufh-
no svelizhanje v’ nami obuditi: Eno dobro opomi¬
njanje, eno pametno pofvarenje, eno lepo podvuzhe-
nje, en dober rat, ena perferzhna molitva, vfe to
sna nafhemi blishnjemi k’ svelizhanji pomagati. Ino
ah kaj sa eno nesgruntano velko dobroto mi s’ tem
nafhemi blishnjemi ftorimo! Da bi zefar ali kral uje¬
mi vfe fvoje fbaze, ja da bi njemi krono ino deshe-
lo dal, tak njemi nebi ene takfhe dobrote ftoril, kak
njo njemi mi ftorimo.

O tak fmo tedaj sdaj vidli to dobro , to Iubes-
nivo ferze nafhega dobrega paflira; vidli fmo , kak
Jesuf fvojo dobrotlivoft pokashe fkus fvojo poterpli-
voft, fkus fvojo fmilezhnoft, fkus fvojo fkerb sa dufh
svelizhanje. O kaj sa eni lubesnivi ludje bi mi bili,
da bi tudi mi eno takfho ferze imeli; kaj sa eno vc-
felo shivlenje bi to na fveti bilo, da bi mi glaf tega
dobrega paftira poflufhali, ino njegove pokorne ov-
zhize bili; da nebi med nami bilo ogovarjanja, fo-
vrashtva , pohujfhanja , kriviz , preganjanja •—- da bi
od naf odifhlo fhtimanje ino gisdoft, nefmilezhnoft
ino fkopoft, nevofhlivoft ino napezhnoft, ferditoft ino
nepokoj, da bi namefto vfega tega med nami bil lepi
mir ino sloshnoft, pripravnoft k’ pomaganji, odperto-
ferzhnoft ino pravizhnoft v’ befedi ino djanji, ferzh-
no prijatelftvo ino prava kerfhanfka lubesen. O lu¬
besnivi Jesuf. gdo nebi dnef le v’ tvojo ferze tak sa-
lubil, da bo odsdaj le tebe fi sa fvoj isgled vsel? O
refnizhno, fkus nikoga drugega, kak le fkus te mi
pridemo k’ ti zhredi tvojih Isbranih, ah daj nam sa¬
lo eno takfho ferze, kak. je tvojo, eno ferze, kero
bo tak poterplivo, tak fmilezhno, tak fkerbno sa vezh-
no svelizhanje. Amen.

la 3. nedelo po Vasmi.

Vfe na fveti je le kratko ino prašno.

73

Kres eno maloj tak me she nehote vidli, J oh,  16 .

Si. Kr.! gde mi imamo enega tak dobrega prijatela,
kak je Jcsuf fvojim Jogrom bil? pa naf vender velka
shaloft obide, kader naf h prijatel, naf h dobrotnik od
naf odhaja ali vmerje. Kaj sa ena shaloft fhe le je
te lube Jogre mogla obiti, kader je Kriftuf per sad-
nji vezherji njim pravil: Kres eno malo, tak me she
nehote vidli? Ino refen je on she na drugi den bil
fvojim fovrashnikom prekdan, gaishlan, obframuvan,
ino na krish perbit, ino njegovi Jogri fo od farne
shalofti ne vedli, kaj fo bili, fo fe pa vender trofh-
tali s’ tem, da njim je Jcsuf oblubil, da bodo njega
kres en mali zhaf pale vidli. Enega prijatela mi ima¬
mo, od kerega fe najmenje hzhemo lozhiti, ino rav¬
no toti je en vkanjlivi prijatel, to je ti fvet s’ fvojim
blagom. Od totega fe po pravizi more rezhti: Kres

eno malo, tak me she nebote vezh vidli; ali nigdar
fe od njega nemore rezhti: Kres eno malo, ino vi
me bote pale vidli; sakaj vfe na fveti je le krat¬
ko ino prašno,  kakti fe dnef previshati hzhemo.

Prava refniza je, kaj modri Sirah pravi: Vfe
fem vidil, kaj fe pod funzom godi, ino glej, vfe je
ena prasnozha. (Sirah.  1.) Sakaj kaj je vfe to, na
kaj fe zhlovek sanafha, ino na kaj fvoj trofht ino sa-
vupanje ima? Kaj je to, zhc je zhlovek lep, bogat,
pofhtuvan, zhe je sdrav, ino ima vfe, kaj njegovo
ferze poshell ? Vfe to je po befedah fv. pifma le pras¬
nozha , le en dim, le en flab. Previshaj fe od tega,
o grefhnik, o grefhniza! na fmertni pofteli. Te, ka¬
der fe bo perblishavala vura tega shaloftnega lozhe-
nja,  te,  kader bofh v’ teshavi ino bolezhini na po¬
lteh leshal, ino bofh v’ to nefkonzhno vezhnoft ta
pogledal, te, kader bo ti zhelo she rofnato, liže ble¬
do, ozhi temne, jesik svesan., roke mersle, noge ter-
de, vcft bojezha, dufha terpezha, te, kader bo fmert

74

s’ shivlenjom fe bojuvala, zhafnoft ino vezhnoft fi v’
roke begale, te, kader bolh najbol pomozhi potre¬
ben, bo fe vfe od tebe prozh obernilo, ino te puft-
lo preš trofhta, preš pomozhi. Od ozhi bo odibhla
fvetloba, od liza lepota, od rok mozh, od vfeh gli-
dov shivozhnoft; te bo tebe fhtimanega sapuftila v la
zhaft, tebe gisdavega vfa nakinzbnoft, tebe nezhifte-
ga yfa nafladnoft, tebe, ker tvojo telo tak dobro shi-
rifh, vfa vola do jeftvine ino pitvine, tebe vefelega
vfe vefelize, tebe frezhnega vfa frezha; te bodo fe
prozh obernili od tebe tvoji otrozi, tvoja shena, tvo¬
ja drushina, tvoji prijateli ino snanzi. Vfe to bo fe
od tebe prozh obernilo, ino ah kaj fhe vezh? Zhe
fi, o grefhnik! ne fe fpokoril, tak bo tudi od tebe
prozh fe obernil tvoj Angel Varuh, Maria, mati bosh-
ja, Jesuf, ozha te milofti, Bog, tvoj Stvarnik, Bog
Duh fveti. Tak lozhi ta bridka fmert, rezhe fv. pif-
mo. Ja, na fmertno vuro bo te fvet, ino vfe pofvet-
no sapuftlo, ino bo od tebe prozh fe podalo, vfi bo¬
do te sapuftli, ino bodo tvojo truplo v’ grob zhcr-
vom sa hrano, tvojo dufho pa vezhnem pogublenji
prekpuftli. Tam bofh ti s’ bridkoftjo fposnal, kak je
vfe prejfhlo: vfe, sa kaj fi telko fi persadel, vfe, sa
kaj fi v’ telke nevarnofti fe podal, vfe, na kaj fi tak
fe sanaf hal. Ah! te bofh fposnal, da ti fvet sevfem
tim fvojim pravi: Kres eno malo, ino she me neho¬
te vidli, ino nigdar, nigdar me nehote vezh vidli.

Ah, 1. Kr., kak naf tote refnize pelajo k’ bojezh-
nofti, kak naf one poftrafhti morejo! Ali koga fe
imamo bati? Modri Sirah rezhe: t Strah boshji pre-
shene greli. (Sirah.  1.) En hafnoviti ftrah boshji bo
naf ali v’ redi obdershal, ta mifel, da vfe na fveti je
le kratko, ta mifel, da je fmert blisu, ta mifel, da
fodba je oftra, ino vezhnoft nefkonzhna, ta mifel,
da pekel je pun terplenja, nebefa pa punc vefelja,
tota mifel bo naf od greha vkrajdcrshala, ino k’ dob¬
rem ravnala: Smifli fe, fo befede fv. pifma, smifli
fe vu vfeh tvojih delah na tvoje pofledne, ino nigdar
nebofh pregrefhil. (Sirah.  7.)

Obermno tedaj befede Kriftufove na nafh hafek
inofposnajmo, da ti fvet sevfem fvojim blagom nam pra¬
vi : Kres eno malo, ino she me nehote vezh vidli; obern-
mo tote befede na nafh hafek, ino rezhmo: Ah, troj-

75

noedini Bog! ker fhe ti sdaj miloftirno gledafh na
naf, ne pulti nam v' to pofvetuo tak fe sakopati, ka
bi, kader ti fvet ino vfe pofvetno naf sapufti, tudi ti
od naf fe obernil, ino naf v’ to vezhno pogublenje
puftil opafti, temuzh obudi ino perganjaj naf, da bo¬
mo s e vfo mozhjo sa dobre dela ino nebefke safltt-
shenja fe fkerbeli, ter totih plazhilo na veke tam
vshivali. Amen.

la 4. nedelo po Vnsmi.

Od shalo fti.

J Da feni vam to povedal s  je vafho ferze s J  slia-
loftjo napunjeno. Joh.  16,

UJafh Gofpod Jesuf Kriftuf je preš sroka ne fe sha-
lofti prek puftil, on je fhe per shaloftnih pergode-
njah vzhafi miren ino dobre vole bil. Ali kader je
pravi srok te shalofti pred njim bil, je on ne fe po-
tajil, temuzh je s’ sdihavanjom, s’toshenjom ino s’
jozhom pokasal, kak shaloftno je njegovo ferze, je
pavender tudi vnajvekfhi shalofti ne bil nepoterpliv,
ne zagliv ali sdvojezh, temuzh potrofhtan ino pun
savupanja na fvojega nebefkega Ozheta. To vidimo
tudi is dnefhnega Evangelja, v’ kerem je popifano,
kak je on fvojim Jogrom od fvoje fmerti pravil. To
meni da perloshnoft, dnef od shalofti  govoriti.
Hozhem najmre dnef navuk dati: 1. tiftim, keri

fo premalo shaloftni; 2- tiftim, keri fo
prevezh shaloftni; 3- tiftim, keri fo preš
sroka shaloftni.

1. Edni fo premalo shaloftni.  Da bi
Kriftufovi Jogri bili tak zelo preš shalofti poflufhali,
kader njim je od fvoje fmerti pravil, tak bi bili po-
kasali, da fo takfhi, kakfhih ( je fhe sdaj sadofti.
_So najmre takfhi, keri fkos sa farnim pofvetnim ve-
feljom ino dobrim shivlenjom grejo, ino fe tak vfa-
koj shalofti ognili hzhejo. Takfhni fi, naj pride,
kaj hzhe, is vfega nizh ne naredijo, njih tudi ne-

76

vola ino nefrezha njihovega blishnjega nizh nc gene.
Oni v’ fvoji frezhi menijo, da fe nizh shaloftnega
nemajo bati. Vfem takfhim fv. Ap. Jakob pravi:
Vafh fmeh fe ima na jozh, ino vefelje na shaloft
preverniti. (Jak.  4.) Sa tega volo je Kriftuf fvojih
Jogrov ne pokregal sato, kaj fo shaloftni bili, sakaj
en zhlovek , ker je tak merslega ino neobzhutlivega
ferza, ka ga nizh na shaloft ne gene, namer nema
zhlovezhkega ferza. Kriftuf je fvoje Jogre le sato
pofvaril, da fo prevezh shaloftni bili.

2. Edni fo najmre prevezh shaloftni!
Je ravno ne sameriti, zhe fe ftarfhi ali sakonfki
zhres tifte shaloftijo, kerih fo fe snebli, ino keri fo
njim tak lubleni bili — je ne sameriti, zhe fe bo-
leni mozhno shaluje, da ga vfe boli — je ne same¬
riti, zhe fe zhres nafho ali blishnjega nefrezho sha-
lujemo — je ne sameriti, zhe naf zhres krivize nam
ftorjene mozhno notri pezhe: vfe to je ne sameriti.
Ali zhe je nafha shaloft tak velka, da nam je na teli
ino dufhi fhkodliva; zhe je tak velka, da od farne
shalofti nemoremo dushnoftih nafhega itana fpuniti,
ne Boga moliti, ne per boshji flushbi biti, kak bi
mogli: te je nafha shaloft zhres red. Takfhim, keri
fo prevezh shaloftni, je Trofhtar Duh fveti potre¬
ben. Toti nam je ravno vfem potreben, pa vender
pofebno tem, keri fo od prevelke shalofti pobiti.
Toti Trofhtar Duh fv. bo nam dal fposnati, da nam
je shaloft tudi hafnovita, ino naf k’ pobolfhanji pela,
zhe je ne prevelka, sakaj tota nemre hafnovita biti.
Keri fo ali prevezh shaloftni, tifti naj k’ molitvi fe
vtezhejo, da bo njim Bog dal fposnati , ka je per-
pravlen, nafhe terplenja pomenfhati ino perkratiti.
To imajo ftoriti ti, keri fo prevezh shaloftni.

3. Edni pa fo preš sroka shaloftni.  Jc-
sufovi Jogri fo bili kres to najbol shaloftni, da fo
fhtimali, Jesuf bode eno posemelfko kraleftvo gor-
naredil, ino v’ totem nje sa te vifhifhe oblaftnike
poftavil, sdaj pa fo na enkrat vidli, da njim nebode
tak prifhlo. Oni fo fe ali shaloftili kres eno rezh,
kere je Jesuf namer ne na mifli imel. Takfhnih
ludi je mozhno dofti, ki fe shaloftijo, pa preš pra¬
vega sroka. Doftilu’at je njihovo fhtimanje, njihova
fkopoft, njihovo nevofhlivoft ti pervi srok. Da ne
gre po njihovi fvojoglavnofti, tak fe jesijo ino fe

77

ahaloftijo. Doftikrat fo njihove terplenja dugo ne
tak velke, kak fe njim selijo. Doftikrat fe keri jo-
zhejo kres rezin, kere ne fo jozha vredne. Keri fo
ali preš sroka shaloftni, tifti fe naj previshajo, kak
je doftikrat ne vredno, kaj fe shaloftijo, ino naj ne
oftanejo s' Tvojimi miflami farno per tem zhafnem ino
pofvetnem. To imajo ftoriti, keri fe preš sroka sha¬
loftijo. Naj to prefhtimajo, ino oni bodo doftikrat
mirni, kaj fe sdaj nepotrebno kefhejo.

Tak tedaj vidimo, da je ne prav, zhe fmo tak,
da naf nizh ne rasshalofti, ne prav, zhe fe prevezh
shaloftimo, ne prav, zhe fe preš sroka shaloftimo.
Profmo tedaj Trofhtara Duha fv., da bo on vfigdar
vishal naf ho ferze. O Trofhtar Duh fveti! mi ponish-
no profitno tebe, ne pufti naf preš obzhutenja luzke
nadloge, ne pufti naf preš poshaluvanja tiafhih gre¬
hov. O Trofhtar Duh fveti! oblehkoti naf v’ prevel-
koj shalofti, ino vsemi prozh od nafhega ferza ti
teshki kamen, ker nam vžhafi na njem leshi; daj nam
shaluvati kres naflie grehe, pa ne sdvojiti. O Trofh-
tar Duh fveti! ne pufti nam is fvojoglavnofti fe slia-
loftiti, daj nam v’ nafhern shivlenji le zhres to fe sha-
loftiti, kaj je shalofti vredno, po tem sliivlenji pa v*
to vezhno vefelje priti. Amen.

Na 5. nedelo po Vusmi.
Od molitve.

Proftej ino vi bote sadobli. Joh.  l(j.

O kak potrofhtajozhe fo befede Kriftufove v’ dnefh-
nem Evangelji! Profte, ino vi bote sadobli. Kak pri-
jatclni, kak fkerben sa naf fe on v’ tem fkashe! Ras-
tun tega, kaj naf on telkokrat kferzhno k’ molitvi
opominja, ino nam fam v’ molitvi s’ najlepfhim sgle-
dom naprejgre, ino naf fam vuzhi, kak imamo Boga
moliti, rasvun tega nam on fhe oblubi, da, zhe le
profitno, tak sadobimo, ino sa kajkoli bomo profili,
10 nam  b° dalo. Zhe tedaj profite, pa ne sadobt-

78

te, rezhe fr. Jakob, tak sato ne sadobite, da nizh-
vredno profite. Nafha molitva je ne takfhna, kak
bi mogla biti, sa tega volo nizh ali malo opravimo
s’ njoj. Med drugimi fv. zirkvenimi Ozhetmi je naj-
bolfv. Kri s o ftomufv’  fvojih predgahobilno odmo¬
li tve govoril. Is ene njegove predge vsemem jas dnef
mojo predgo, ino pokashem s’ njegovimi befedami,
kak prefhtimana je prava molitva, ino kaj
ona sam or e.

Molitva, tak govori fv. Krisoftomuf, molitva je
to pervo vfeh premoshenj, sakaj ona pela k’ frezh-
nofti ino k’ vezhnem svelizhanji. — Kaj fe najvek-
fhega od molitve povedati more, je to , da vfakfhi,
ker moli, s’ Bogom govori. Keri fposnajo, kaj to je,
s’ Bogom govoriti, tifti pokashejo, da imamo per mo¬
litvi na nafho zhlovezhko ftvarjenoft posabiti, ino v’
fveti pohlebnofti, to nasozhno namer ne vidcozlii, veli¬
ko bol podigniti fe k’ korom tih Angelov, ter sred
njimi ravno tifte flushbe boshje dopernefti. Drugazh
fo vfe nafhe laftnofti od njihovih dalezh raslozhene:
je njihova ftvarjenoft, njih shivlenje, njihova modroft,
njihova saftopnoft, ino vfe to drugo je zelo pofebno;
opravlenje te molitve farno je, kaj Angeli ino ludje
ednako vkup imajo. Molitva je, kera tebe s’ Angelmi
sdrushi, ino bo tiftega, ker fvojo shivlenje v’ njoj
dopernefe, nafkorem deleshnega ftorla njihovega kra-
leftva, njihovega shivlenja, njihove vifokofti, zhafti,
modrofti, saftopnofti. Sa tega volo vupam rezhti, da
je molitva podloga vfe krepofti ino pravizhnofti, ino
da ena dufha, kera je zelo profta od molitve, nemre
do nizhefa priti , kaj k’ pravi poboshnofti pela.

Kak eno mefto, kero je ne s’ sidom mozhno no-
tersagrajeno, ino zhe ga nifhe ne brani, fovrashnik
lehko vseme, ravno tak bo ena dufha, kera je ne s’
sidom te molitve notersagrajena, od hudizha lehko
premagana, ino s’ vfakim grehom napunjena. Zhe pa
ti hudi eno dufho s’ molitvoj notersagrajeno vidi, tak
ne vupa blishe ftopiti od ftraha te velke mozhi, kero
molitva da, sakaj ona dufho bol hrani, kak hrana te¬
lo. Keri perferzhno molijo, tifti is pohlebnofti proti
Bogi, s’ kerim fo ravno govorili, preži odkashejo vfa-
kem fkufhavanji tega hudega. Oni fi dobro k’ ferzi
vseme j o, kaj sa ena velka framota bi sa nje bila,

79

ravno sdaj s’ Bogom govoriti, ino ga sa modroft ino
fvetoft profiti, te pa preži k’ hudizhi hitriti, fvojo
dufho framotnim lnfhtom prek dati ino hudizhi pu-
ftiti noter iti v’ tifto ferze, kero je Bog ravno sdaj
obifkal, tim hudim duhom fe prek puftiti, ka v’ fvo¬
jo oblaft vsemejo tifto dufho, kero je gnada fv. Du¬
ha s’ lubesno ino saftopnoftjo ravno sdaj oblepotila.
— Sdaj ti fv. Vuzhenik od ene Evangelfke perglihe
govori, potem pa nadale rezhe:

Gdo ne vidi, kak je luzh tega funza, mefza, ino
svesd, kak je sdravi luft, vfe forte hrana, bogaftvo,
shivlenje, ino taushent takfhih rezhi vfem ludem, tak
tim dobrim, kak tim hudobnim dano, ino vfe to fkus
boshjo velko lubesen nam podeljeno? Da pa je Bog
proti tem, keri ne profijo, vfaki den tak dobrotlivi
ino miloftivi, kaj fhe le morejo tifti sadobiti, keri
vfo fvojo shivlenje v' profhnjah dopernefejo? Sa te¬
ga volo hozhemo sdaj od tega govoriti, fkus kelko
pravizhnih moshi fe mefta, narodi, ino vfa semla ob-
dershi. Ino da je tu od molitve guzh, tak je Pavel
najpervega fpomina vreden, Pavel, ker je v’ Boga zha-
ftitji nedofitliv bil, on, ti obzhinfki ozlia, ino pervi
vfeh flushebnikov Kriftufovih.

On ali je ftrashnik vfega fveta, on fkus fvojo
neprehenjano molitvo obderslii vfe narode, kader nam
pravi: Sa tega volo jas moje kolna perpogiblem pro¬
ti Ozheti Gofpoda nafhega Jesufa Kriftufa, ker je ti
pravi ozha vfega, kaj je na nebi ino na semli, da vam
on po prekobilnofti fvoje zhafti da, fkus njegovega
Duha na tem snoternjem zhloveki fe okrepiti, da bo
fkus vero Kriftuf vu vafhih ferzah prebival. (Efes.
3.) Glej ali, kaj sa eno mozh molitva ima! Ludi ona
ftori k’ tcmpelnom boslijim, ino kak fo kralevfke hi-
she is slata , najbolfhih kamnov, sofebno is mramora
narejene, tak tempelni Kriftufovi is molitve — ,,da bo
Kriftuf vu vafhih ferzah prebival.“ Kak morem mo¬
litvo bol hvalti, kak fkus to, da rezliem, da fe ’s nje
tempelni Kriftufovi napravijo?

Kerega nebefki proftori nemorejo obfezhi, toti
prebiva v’ eni dufhi, kera v’ molitvi shivi. ■—'Istega
fposnamo mozli te molitve. Sakaj kader je Pavel ze¬
li fvet kak en ptizh obletal, v’ jezili fedel, fe s’ fhi¬
bami biti, s’ ketnami vesati puftil, v’ fmertnih nevar-
poftih shivel, hude duhe isganjal, ludi od mertvih

80

sbudil, ino bolene vuedravil, je on is vfeh rezhi ni-
beni ne savupal, kak molitvi — s' njoj je on vterdil
semlo, ino je, potem kak je zhudesbe bil delal, ter
mertve v' shivlenje nasajsesvr.l, k’ molitvi fe vtekel,
sakaj prefhtimanefha , kak ta mozh, mertvim shivle-
nje nasajdati, ino druge takfhne rezhi ftoriti, pre¬
fhtimanefha je molitya.

Tak je tudi Peter, ti veliki mosh, ker zhaftitli-
vefhe fe fveti, kak nebo, is jezhe odifhel, on je odi¬
fhel is laftne velke mozhi k’ obzhinfki frezlii vfeh
ludi. Kader je zirkva sa njega molila, fo fe preži
vrata te jezhe odperle. Sakaj ne sabftojn je Lukash
sapifal: Preš henjanja fe je od zirkve sa Petra k’ Bo¬
gi molilo, temuzh da bi mi fposnali, (D/anj. Ap,  12-)
kakfho mozh molitva v’ nebefah ima, ki je Petra ino
Pavla is nevarnoft potegnila, njuj, ftebre te zirkve,
ta perva tih Apofhtolov, ta prejdnja v' nebefah, ti
sid te semle, ino to obzhinfko hrambo na vodi ino
na semli.

Kak je Moisef v’ boji Israel obdershal? Je ne
oroslije ino vojfko enemi Jogri prekdal, on fam pa
mnoshini tih fovrashnikov- molitve naproti poftavil ?
On naf vuzhi, da molitva tih pravizhnih ima vekfho
mozh, kak oroshje, konjeniki, pefhzi, ino vfa vojf-
ka. Žela vojfka is dofti taushent vojfhakov fvojo sa-
vupanje na molitvo tega Preroka poftavla. Skuš mo-
litvo Moisefovo fo Judje premagali; kader pa je od
molitve henjal, fo oni premagani. (II, Mois.  17.) Tu¬
di mi bomo, zhe v’ molitvi oftanemo, lehko hudizha
premagali: zhe pa fmo leni, tak bomo tega hudega
k’ nam vabli. Tudi Moisef je to prevsetuvajozlio lud-
ftvo farno fkus molitvo obdershal, ino je fkus tifto imel
boshje rasodenja, ter veliko drugega velikoimenitnega.
Molitva je njegovo shivlenje perfpodobno naredla k’
shivlenji nebefkih ftanovnikov.

Molitva ognji vseme mozh, ona leve vkroti. Eno
fe je pokasalo per Danieli, to drugo per tih treh
mladenzhih. Is tega, jas menim, je nam vfem saftop-
no, da, kerkoli v’ nevarnoft pride, bo fkus molitvo
od vfega hudega obvarvan, molitva je perva podlosh-
nja ali fundament k’ naf hi frezhnofti, je pomozh k’
Vezhnem svelizhanji, je ti nepredertliv sid te zirkve,
en neporufhliv obrambni grad k’ poftrafhenji tih hu¬
dih fovrashnikov, k’ obvarvanji naf poboshnih. Molitva

81

je rodila tega fv. pcvza .Samuela, saka! da je natura
loj materi dete sarekla, je njena moiitva rolo pomen-
kanje poprarla. Takfhi fad je prifhel od molitve,
takfhega Preroka je ona rodila. —

Daniel je mozhno mnoge ino velke fovrashnike
od febe nasajdershal, ne sgrabezh sa oroshje, ne po-
rinozh kopja, ne potegnozh mezba , temuzh farno s’
obramboj te molitve. — S’ totoj je Ezehiaf mnoshi-
no Persianzov pregnal. Oni fo s’ loj sa premaganje
fpravoj pred vrata prifhli, on pa je side poterdii s’
molitvoj, ino boj je bil dokonzban farno fkus molitvo,
preš oroshja, preš trobente, preš vojfkc, preš prafke,
preš prelijanja kervi: — moiitva farna je bila sadofti
sa poftrafbenje tih fovraslmikov.

Moiitva je tudi Ninivetanze obdershala. Ona je
to v’ nebefah genjeno jeso vzhafi nasajdershala , ino
je to hudobno sadershanje hitro popravla. Takfho
filno mozh ima moiitva, da, zhe ravno fo Ninivetan-
zi vfo fvojo shivlenje v’ slozheftozhi ino framoti do-
]>ernefli, je preži vfe fe preobernilo, kak hitro je
duh te molitve kres to mefto bil prifhel. Praviza,
mernoft, prijatelftvo, edinoft, fkerb sa te vboge, ino
vfe to dobro- je s’ njim pale noter prifhlo. Kak per
prihodi ene kralize v' eno mefto velko hogaftvo no¬
ter gre, tak tudi per naftanenji te molitve v’ eno
dufho vfaka krepoft. Moiitva je dufhi to, kaj je fun-
dament hrami.

Poloshmo, tak fv. Krisoftomuf dokonzha toto od
molitve predgo, poloshmo tedaj molitvo kak koreniko
ino fundament v’ to dufho, ino vfe one druge kre-
pofti, mernoft, dobrotlivoft, pravizo, fkerb sa vboge
na njo poftavmo; poftavmo nanjo vfe poflave Kriftu-
fove, fkus lcerega ino s’ kerim zhaft bodi ino oblaft
Ozheti ino Duhi fvetemi na vfe veke. Amen.

Krempl, Preilgu II,

6

82

Ufa 6. nedelo po Vusini.

t Slov6jemanje enega vmirajozhega ozliela.

Da fe vi na to fpomnite j kci Jem vam jas po¬
vedal. Joh.  15.

»Jesuf je, kak sdaj she ene nedele fem is Evangelja zhu-
jemo, pred fvojo fmertjo od Tvojih Jogrov Ilovo jemal,
ino je njim navuke dal, kaj imajo ftoriti, ino kak fe po-
trofhtati, kader njega nebodo vezli imeli. K’sadnjemi je
njim rekel: To fem pa jas k’vam govoril, da, kader bo
ta vura prifhla, fe na to fpomnite, kaj fem vam jas
pravil. Med vfem, kaj njim je on koli gda pravil, fo
fe oni j=" r ifhno najvezlikrat na to fpomnili, kaj njim
je te povedal, kader je tak flovo od njih jemal. Ino
tak fe tudi vfaki fin, vfaka zhi najvezhkrat na to
fpomene, kaj fo njim njihov ozha ali mati na fmert-
ni pofteli pravli. O dofti je nepridnih otrok, dofti
malovrednih finov ino zheri. Nebili dobro, ino more¬
biti prav hafnovito bilo, da bi jas dnef namefto ene¬
ga vmirajozhega ozheta od njegovih otrok flovo je¬
mal? Ja, to dnef hozhem ftoriti, naj bi fe ti neprid-
ni otrozi fpomnili na to. t Sl o vo j e m a n j e enega
vmir a j ozhega ozheta  je ali moja dnefhna predga.

Jas fi Vobrasain enega ozheta, ker vidi, da je
njegova sadna vura she blisu. Totega ozheta fini ino
zheri fo nepridni otrozi. Totim vfem on rezhe k’ fvo-
ji fmertni pofteli ftopti, ino pofluhniti, kaj njim ima
povedati. Kader fo oni vfi to, ino tudi mati v’ hishx»
te on tak sazhne govoriti: Moji otrozi! vi vidite, ino
jas vidim, da mojo shivlenje proti konzi gre, vi me
nehote dugo vezh imeli. Jas fem k’ finerti perprav-
len, fe nje tudi ne bojim, kajti fem med mojimi dru-

83

gimi terplenjami tudi toto vfeli Bogi gorofral, kero
lem savolo vafhe nepridnofti doftikrat imel; ali to me¬
ne koli, ino bo me do moje sadne dufhke bolelo,
kaj fte vi poleg vfega mojega ino maternega persa-
denja tak nepridni oftali •— o glejte, da fe vam ne-
bodo ozlii l'he le te odperle, kader jas moje satifnem.
Jas odidem od vaf, vafha mati fhe, kak dugo bo bosh-
ja vola, pri vaf oftane. Vi fte mene ne bogali, ne pofh-
tuvali, tudi matere ne; vi fte mene doftikrat, vaf ho
mater pa fhe vezlikrat, mozhno rasshalili; k’ moji Vel¬
ki slialofti fem vaf jas doftikrat zhul kleti ino endru-
gega zunjavati, Boga moliti pa ne fte lvteli, kaj dob¬
rega fe vuzhiti ne fte hteli, fhe v’ zirkvi fte fe tak
sadershali, ka fem toshbe sa vami mogel zhuti; vi fte
fe fkrili, ino fte fe podali v’ piane tovarfhtva, v' dru¬
ge grefhne fhpanie, fte fhkodo delali meni, pa dru¬
gim, vfi moji navuki ino opominjanja, vfo materno
pokreganje je fkoro sabftojn bilo. O kak teshka bo
meni farno sa tega volo moja pofledna vura! To ima¬
te vafho mater, tota bode odsdaj vfe na fkerbi mog¬
la imeti, moje pomozhi bode fe sdaj snebila, bode ali
vafho potrebuvala, o tak bodite odsdaj — drugazhi-
fhi, popravte konzhi sdaj nad vafho materjo to, kaj
nad menom vezli popravti nemorete. •—Radi njo bo-
gajte, fkashte njoj pofhtenje, ino premiflite, da fi ona
vekfho pofhtenje safluslii, kak njoj ga gda fkasati
morete ; bodite pridni, dobri, verli, lepega sadershanja,
radi pomagajte vafhi materi per vfem, kelko najvezh
morete. Ne sapuftite nje, zhe fe ftarofti vzhaka. Tak
ftorte, moji lubi otrozi! jas fem vam to povedal, da
bi fe vi na vfe to fpomnili, kaj fem vam jas pravil.
To ftorte, sakaj to je mojo sadno shelenje, ino da
vidim, ka fo vafhe ferza do jozha genjene, tak feg-
nite mi v’ roko, ino mi oblubte, da bote tak ftorili:
tak mi vi polehkotite mojo pofledno vuro — po moji
fmerti pa molte sa me.

To fem sdaj jas namefto enega vmirajozhega
ozheta k’ vam govoril, ino da vidim, ka fo tudi vafhe
ferza ob ud j ene, o tak ftorte sdaj tu to oblubo :

6  *

84

O prelubleni Jesuf! ker fi ti, kak otrozi morejo
biti, ne farno vuzhil, temuzh tudi bil, ah kak je nam
shal, kaj fmo mi fkus nafho nepridnoft ne farno na-
fhe ftarfhe, temuzh tudi tebe telkokrat rasshalili, mi
terdno oblubimo, odsdaj pridni ino tak biti, kak bo¬
mo fe nafhim ftarfhim ino tebi dopali, ah poterdi fkus
tvojo gnado nafho naprejvsetje, ino nam daj,  da bi
fe enkrat s’ nafhimi lubimi ftarfhimi per tebi snaj-
fhli, gde nigdar vezh lozhenja nebo. Amen.


Drugi rasdelek.

Predge na nedele«

Od perve do poflednje nedele po

Fiiikoflitih'

! ■ - ,

‘.' • •

*i V'.'i ti- 'A

I

87

la Finkofhtno nedelo.

Kaj fkus fv. Duha poftanemo.

Trofhtar pa Duh Jveti bo vaf vfe vuzhil. Joh.  14.

Isvoleni! jas fem moje podvuzhenja slie vezhkrat is
predgih kerega fv. zirkvenega Vuzhenika vsel. Tudi
dnef to ftorim, kader sa fv. Kr is of tomufom  lio-
zhem predgati od fv. Duha, ino od dnefhnega fvetka.
Ti fv. ozha tak sazhne :

Velki dari fo, moji Lubleni! kere je Bog v’ Tvo¬
ji vifoki dobrotlivofti nam na dnefhni den podelil: lo
dari, kerih nibeden zhlovezhki jesik sgovoriti nemo-
re. Vefeli sato bodmo, ino hvalmo nafhega obzhin-
fkega Gofpoda! kajti dnefhni den nam en Tvetek da,
ker naf vfe vkupperpela. Kak letni tali fe eden s’
drugim vkupdershi, tak tudi v’ toj zirkvi en fvetek
pride sa drugim. Najprejd fmo fvetili fvetek tega
krisha, tega terplenja, tega gorftajanja, potem v’
nebo hojenje nafhega Gofpoda Jesufa Kriftufa. Dnef
fmo prifhli do vcrha vfeh dobrot, dnef fmo prilhli
v’ ti grad vfeh fvctkov, dnef fmo prifhli do fada obe-
zbanja tega Gofpoda, ker pravi: Kader bom jas ta

fhel, tak vam enega drugega Trofhtara hozhem po-
flati. (Jok.  16.) Ino: Jas vaf nezliem kak sapufhene
otrozhizhe puftiti. (Joh.  14.) Glejte to nesgovorno
dobroto ino lubesen! Sdaj ti fv. Predgar govori od
tega, kaj mi fkus f v. Dulia poftanemo,  ino to
je sapopadek njegove ino moje dnefhne predge.

Pred nekimi dnevi je Gofpod Jesuf v’ nebo odi-
fbel, fi je fel na ti kralevfki tron, fi je fel drugozh
na defnizo fvojega Ozheta. Dnef naf on daruje s po-
flan j oni fv. Duha, ino nam fkus njega is neba polb-
le dobrote preš fhtevila. Ne podeli fe li nam od fv.
Doba vfe, kaj k’ nafhem svelizhanji flifhi'? ,Skus nje¬
ga fmo mi od fushanftva odteti, ino k’ flobodnofti
posvani; fkus njega mi poftanemo otrozi boshji, ino
fino odsgoraj femdol kakti novoftvorjeni; fkus njega
mi prozb denemo to sbinetno tesho tega greha, od
kerega je to hudo k’ tem Gofpodi gorla fhlo; fkus

*

88

njega imamo ftave tih Mefhnikov; fkus njega imamo
rede tih Vuzhenikov. Is totega sviralifha tezhejo ra-
sodenja ino ti svelizlianfki dari tega vusdravlanja; is
nje tezhe vfe to drugo, kaj zirkvo boshjo lepoti. Sa
tega rolo krizhi IV. Pavel s’ temi befedami: Vfe to
dela le eden, ino ravno tifti Duh, ker vfakemi deli,
kak on hozhe. (J. Kor,  12.)

Skuš fv. Duha mi sadobimo odpufhenje tih gre¬
hov; fkus njega ini doloperemo vfo nefnashnoft tega
greha ; fkus njegove dare vfi tifti, keri k’ njemi hi-
trijo, is ludih poftanejo Angeli. Oni ravno fvoje ftvar«
jenofti ne premenijo, ali, kaj je dofti zhudeshnefho,
oni obdershijo fvojo zhlovezhko naturo, pa fe ven-
der kak Angeli fkashejo. Tak velka je mozh fv. Du¬
ha! Ravno kak ti posemelfki ogen mehko jiiovzo na
terde pofodbe oberne, tak tudi ogen fv. Duha, zhe
v’ eno Iporedoma dufho padne, njo naredi dofti ler-
defho, kak je sheleso, ako bi ravno prejd bila meh-
kefha, kak je jilovza. On tega , ker je prejd od ne-
Ihashnofti greha kakhte omadeshan bil, preži naredi
fvetlefhega ino bol lefhezhega, kak je funze. Ino to
je, kaj naf je fveti Apofhtol Pavel vuzhil, kader je
rekel: Ne motite fe! Ne kurveri, ne malikuvavzi,
ne lotri, ne ti rahlivi, ne nezhiftniki fvojega fpola,
ne tatje, ne pograblivi, ne preklinjavzi, neti odiravzi
bodo kraleftvo bos h j o pofedli. (I, Kor  6.)

Potem kak je (ti IV. Apofhtol) vfe forte te hu-
dobnofti naprejsefhtel, ino pokasal, da ti, keri fe to-
tih grehov krivi zhinijo, fe fkus nje kraleftva bosh-
jega snebijo, tak on hitro perrezhe : Ino takfhi fte

vi nekeri bili, ali vi fte oprani, vi fte pofvezheni,
vi fte fpravizhani. (/. Kor.  6.) Pa kak, na kako vi-
sho ? Govori, sakaj sa to fe bara. Vi fte fpravizhani
v’ imeni Gofpoda nafhega Jesufa Kriftufa, ino fkus
Duha nafhega Boga. (I. Kor  6.) To vidifh, ti, moj
lubleni! mozh fv. Duha. Ti vidifh, da Duh fveti vfo
hudobnoft prozh vseme, ino zelo tifte, keri fo prejd
fkus fvoje grehe globoko opali, na enkrat pale k’
naj vek Ihi zhafti podigne.

S daj ti fv. Ozha govori od Apofhtolov , kak fo
oni fkus Duha fvetega, ker je v’ fpodobi tih jesikov
fe perkasal, sadobli dar tih jesikov, kere fo govorili
v lih deshelah, kam fo fv. Evangelja fhli predgat;
kak lo od totega ftv Duha sadobli to nepremaglivo

89

fegurnoft k’ fpunenji tega, kaj je Gofpod Jesuf njim
rekel, govorezh: Pojdite, ino vuzhte vfe narode —
kak fo sadobli dar tih zhudeshov, to mozh najmre,
mertve k’ shivlenji sbuditi, gobave ozhiftiti, hude du-
he isganjati, bolene vusdraviti.-—Potem pa ti fv. pred-
gar nadale tak govori:

Tote ino druge takfhne dare mi imamo dnefh-
nemi dnevi sahvalti. Sa tega volo val' glafno opome-
nem k’ sahvali sa te prijete dare. Mi hozhemo toti
fvetek fvetiti s’ tem, da nafhi duflii oblezhemo to pre¬
lepo oblazhilo te krepofti, da na tako visho tak gna-
do fv. Duha sadobimo, kak tudi njegovega fada de-
lcshni poftanemo. Kaj pa je fad tega Duha? To ho¬
zhemo od fv. Pavla zhuti: ,Sad tega Duha je lube-

sen, vefelje, mir. (Ga/at . 5-)

Lubesen je korenika, svirovzhina ino mati vfeh
darov; ona poshenc kak en koren taushent vej te kre¬
pelu, ona fe raslije kak ena svrelzliina v' neprefhtet-
live tekozhe vode, ino obine kak ena svefta mati ti-
fte, keri fe k’ njoj vtezhejo. Da je sa to fv. Pavel
dobro vedil, tak je on njo imenuval fad tega Duha.
Na eni drugi ftrani njo on tak mozhno povikfha, da
njo imenuje dopunenje te poftave. Lubesen je fpu-
nenje poftave. (Rim.  13-) Gofpod vfeh rezhi kak eno
sadofti snamenje ino verno fposnanje sa fvoje Jogre
ne da drugo nizh naprej, kak lubesen, kader rezhe :
Na tem bo vfakfhi fposnal, da fte vi moji Jogri, zhe
endrugega lubite. (Joh.  130 Sato vaf profim, k' njoj
vfi pcrbeshmo, nje fe dershmo, ino s’ njoj obhajajmo
toti fvetek! Sakaj gde je lubesen, tam prozh pobeg¬
nejo vfe flabofti te dufhe; gde je lubesen, tam fo
liho vfe nemirne ino rasdrashene fhegavofti tega fer-
za. Lubesen, tak je rezheno, lubesen ne ftori napezh-
livo, ona fe ne napihuje, ona je ne zhaftishelna. (I.
Korint.  13.) Lubesen blishnjemi ne pernefe flikode.
Gde lubesen kraluje, tam nega Kaina ino bratovega
vmarjavza viditi.

Saterdi svrelzhino te nevofhlivofli, ino vfufhil fi
potok vfeh hudobnoftih. Prozh vreshi koreniko, ino
prozh fi vsel fad. To jas rezhem, da fem fi bol v’
fkerbi sa te nevofhlive, kak sa te obnevofhlene. Sa¬
kaj ovi fo, keri farni febe najhujfhe knfhligajo, ino
farni lebi najvekfho fhkodo naredijo. Tim obnevofh-

90

lenim da nevofhlivoft priliko k’ plazhili ino kroni,
zhe njo mirno hzhejo prenel'ti.

Sa tega volo prozh denmo vfe omadeshane obla-
zhila te dufhe, sofebno pa hozhemo oblazhilo te ne-
vofhlivofti od Tebe verzhi, da tak tu kak tam eno
vekfho savupanje sadobimo, ino ti dnefhni IVetek s’
tem s’ vekfhim vefeljom obhajati samorerno, Zhe mi
taushent krepoftili imamo, ako naf nevofhlivoft, tota
najodurnefha gerdoba, prefpodabla, tak nam vfe nizh
ne pomagajo. Da bi le od nje profti bili!

Sato, tak ti fv. Ozha fvojo predgo dokonzha,
sato vaf opomenem, dolsaprite po vfeh krajih hudizlii
priftop , da fhe obilnefhi dar fv. Duha primete, da
trieftiverftni, fheftdefetverftni, ino ftoverftni fad per-
nefete, ino vredni poftanete, puni savupanja krali
tega neba proti hitriti, kader bo prifhel, nesgovornih
darov med tifte rasdelivat, keri fo fvojo shivlenje
krepoftno ino poboshno dopernefli v’ Jesufi Kriftufi,
nafhem Gofpodi, keremi zhaft bodi ino oblaft sdaj
ino vfigdar na vfe veke. Amen,

Ria nedelo prefvete Trojize.

Dufha zhlovezhka najlepfha fpodoba
prefvete Trojize,

Kerfhavajte nje v imeni Ozhetciino r Siii(ij ino
fo. Daha. Matk . 28.

Me je dneva v’ leti, ker bi bil tak vifokega, tak zfia-
ftitega fpomina, kak je dnelhni, sakaj zhe ravno naf
fveti don ali Boshizh vefelo fpomene na to vfemi
fveti frezhno rojftvo nafhega Gofpoda Jesufa Kriftu-
fa ; zhe ravno naf Vusem ali Velikanozh vefelo fpo¬
mene na to vfemi fveti zhaftito gorftajanje nafhega
Svelizhara; zhe ravno naf Finkofhini IVetek zhaftito
fpomene na .to vfemi fveti potrebno poflanje fv. Du¬
ha: tak naf toti ino drugi fvetki le na to drugo ino
tretjo boshjo perfhono fpomenejo , dnef pa kak na
dcn prefvete Trojize mi glavo ino kolna naklonimo

91

trojnoedinemi Bogi, ino s’ vfemi Angeli ino Arhan-
gcli, s’ vfemi Kerubimi ino Serafini, s’ vfemi svole-
nimi Svetimi v’ pohlebni ponishnofti rezhemo: Zliaft
bodi Bogi Ozheti, ino Sini, ino fv. Duhi! O kak
tedaj hozhemo toti najvekfhi, najzhaftitefhi fvetek po
vrednofti fvetiti? Skuš to najbol, da premiflimo, da
prefhtimamo, ka mi farni fpodobo prefvete Trojize v’
febi nofimo. O ftormo tedaj k’ zhaftitji dnefhnega
fvetka ino na zhaft prefveti Trojizi sdaj prav kferzh-
no to premifhlenje: Duflia zhlovezhka je naj-
lepfha fpodoba prefvete Trojize.

Ker ne prefhtima, kaj je njegova dufha, tifti naj
premifli, da njegova dufha je tifta, kero je 1. Bog
Ozha na fam fvojo fpodobo ftvoril, 2- Bog ^ins^am
fvojo kervjo odrefhil, 3- Bog Duh fveti s’ fam fvo-
joj gnadoj pofvetil.

1. Oberni tvoje ozhi po tem ftvorjenem fveti,
ino prefhtimavaj v’ njem nebo ino semlo, ino vfe, kaj
je na nebi, kaj je na semli, o kelko taushent ino tau-
shent je ftvorjenih rezhi, kere ti vidifh, kelko tau¬
shent fhe drugih, sa kere ne vefh! Sa koga je vfe-
gamogozhni Bog vfe to ftvoril ? Sa koga drugega,
kak sa zhloveka? O kaj ali more ti zhlovek vreden
biti! Ja, ti zhlovek fe she od ftrani fvojega tela sna per-
fpodobiti zelemi fveti. Tak najmre, kak nebo vkup-
sbira to, s’ zhem mozhi ino fufhi semlo , tak nafho
zhelo vkupsbira ino rasdeluje mifhlenja; kak funze
s’ fvojoj toplotoj vfe oshivi ino okrepi, tak nafho
ferze vfein glidom okreplenje da; kak velke vode is
morja vun pertezhejo, ino fe nasaj v’ morje slijejo,
tak fe kerv od ferza po vfeh shilah raslije, pale fe
k’ ferzi odbije nasaj. S’ ednoj befedoj, nafho telo je
perfpodobno ftvorjenem fveti. Ino kaj je nafho kerh-
ko telo proti tem, kaj v’ njem prebiva, ino njemi
shivlenje da?

Nadehnil je njega s’ duhom tega shivlenja, re-
zhe fv. pifmo. Bog Ozha je temi zhloveki, kerega je
is semle fpodobil, s’ fvojoj dufhkoj oshivil, na fvojo
fpodobo je ftoril njegovo dufho. Od nevmerjozhnega,
rezhe fv. Augufhtin, od nevmerjozhnega, duhovnega,
vezhncga shivlenja je dufha prijela fvojo nevmerjozh-
noft, duhovnoft, ino vezhnoft. Bog Ozha, nafh Stvar¬
nik, je ali toj dufhi vfe od fvojega dal, kaj je njoj

92

dal. Ah moli ino hvali tedaj, o zhlovek! dnef Boga
Ozheta, ker je tvojo dufho na fvojo fpodobo ftvoril,
premifli pa tudi, da je on toto dufho tebi na fkram-
bo dal ino na obvarvanje, ne pa, ka bi ti toto fpo¬
dobo boshjo v’ blati tega greha vkotal.

2. Zhe pa vifoke prefhtimanofti tvoje dufhe ne

fposnafh is nje ftvorjenja, tak premifli, da je njo Bog
Sin s’ fant fvojo kervjo odrefhil. Glej, on je’s neba
femdol prifhel na semlo, ino ah kelko let je on sc-
vfem trudom ino persadenjom to sgubleno dufho ifkal,
kelko kervi je sa njo prelil, kakfhe terplenja preftal!
O moj Kriftjan! pitaj Jesufa, kelko je tvoja dufha
vredna, ino on bi ti odgovoril: Ona je telko vred¬

na, kelko fem jas sa njo dal; jas fem pa vfe sa njo
dal, kaj fem imel: dal fem mojo zhaft ino vifokoft,
ino fem poftal eno malo dete; dal fem mojo nedush-
noft, ino fem po krivizi fe puftil k’ fmerti obfoditi ;
dal fem mojo fvetoft, ino fem fe sa grefhpika, sa
rasbojnika puftil imeti; dal fem mojo modroft, ino
fem puftil sa enega norega fe imeti; dal fem mojo
shivlenje, ino fem na krish fe puftil perbiti — ino
fhe mertev na krishi fem mojo ftran fi puftil prebo-
fti, da bi ta sadnja kapla kervi sa njo ftekla. Vfe to
fem dal sa tvojo dufho, ah glej, kelko je ona vred¬
na! ali glej, kakfho bofh ti meni njo fodni den na-
prejfpravil. Ah moli ino hvali tedaj, o zhlovek! dnef
Boga Sina, ker je tvojo dufho s’ fam fvojo kervjo
odrefhil, ino nigdar nje sa ti odurni greh ta ne daj.

3. Premifli fhe sverh tega, da je tvojo dufho
Bog Duh fveti fhe tudi s’ fvojoj gnadoj pofvetil. To¬
te gnade Duha fvetega, s' kerimi on nafho dufho
oblepoti, fo, kader nam on pamet rasfveti, kader
naf k’ dobrem nagible, ino nam k’ svelizhanji poma¬
ga ; sofebno pa, kader nam fkus fv. Zakramente po-
iebne gnade podeli ino dodeli, kader naf najmre na
fy. Kerfti ftori erbe kraleftva nebefkega ; kader naf
v' fv. Firmi vu veri poterdi; kader nam v’ Sakra¬
lne n ti te Pokore po sadoblenem odpufhenji tih gre¬
hov supet podeli gnado boshjo, ino toto per vrednem
prijetji fv. refhnega Tela v’ nami povekfha: kader
v’ Zakramenti mefhnega shegna tim duhovnim podeli
eno sverhnaturalfko oblaft na vredno ino valano
opravlanje najfvetefhega ofra fv. IVIefhe, na odvesa-
nje od grehov, ino na nahranenje tih Pravovernih s’

93

tim Angelfkim kruhom ; kader sakonfkim v’ Zakra¬
menti tega Sakona da to gnado, froje otroke v’ ker-
fkanfki veri, ino v’ ftrahi boshjem gorsrediti; kader
naf na fmertno vuro krepi fkus Sakrament pofled-
nega Olja. —• O glej, s’ kaj sa enimi gnadami je tvo¬
ja dufha oblepotena! Ah moli ino hvali tedaj, o zhlo-
vek! dnef Boga Duha fvetega, ker je tvojo dufho s'
fam fvojoj gnadoj pofvetil, ino gledi, ah gledi, da
njoj ne vsemefh tih lepih venzov, s’ kerimi je njo
Duh fveti oblepotil.

O tak na zhaft prefveti Trojizi prefhtimajmo
ino k’ ferzi vsem’mo dnef, kaj je nafha dufha, kero
je Bog Ozha na fam fvojo fpodobo ftvoril, kero je
Bog Sin fam s’ fvojoj kervjoj odrefhil, kero je Bog
Duh fveti fam s’ fvojoj gnadoj pofvetil. Nafha dufha
je ali to najprefhtimanefho od vfega, kaj je Bog ftvo¬
ril, ona je najlepfha fpodoba prefvete Trojize. O ne
posabino tedaj, da le farno edno dufho imamo, ino
da je tota vezli vredna, kak vfi fhazi, vfo blago, vfa
zhaft tega fveta; sa toto ali fkerbmo sevfoj mozhjoj,
da nebo nikomi drugemi flifhala, kak Bogi Ozheti,
Bogi Sini, Bogi fvetemi Duhi. Amen.

Ha 3. nedelo po Finkofhfili.

Ocl fv. Mefhe.

En zhlovek je eno velko vežherjo napravil j ino
je njih veliko povabil. Luk.  14.

Ta vezherja, od kere dnefhni Evangelium govori,
snamenuje to Kerfhanftvo, na kero fo vfi posvani bi¬
li; ona pomeni to vezhno svclizhanje, na kero Bog
vfe ludi povabi; ona pa snamenuje tudi to velko ve-
zherjo, kero je nafh Svelizhar Jesuf Kriftuf kratko
pred fvojoj mantroj ino fmertjoj napravil, ino kera
fe vfaki den na misah tih Altarov ponavla, kader fe
fv. Mefha flushi. K’ toti vezherji fv. Mefhe fte vi vfi
povaldeni, pofebno pa po nedelah ino fvetkih ne fa¬
rno povableni, t.cmuzh fkus sapoved te zirkve permo-

94

rani fem priti. Ali zhe ravno je Jesuf Kriftuf toti Tv.
ofer sa hrano nafhe dufhe, ino sa vezhni ofer ker-
fhanfkokatolfhke zirkve noterpoftavil, ino naf vfe po-
vabil, k’ toti njegovi velki vezherji priti, je njih ven-
der ne' malo, keri, tak kak ti povableni v’ dnefhnem
Evangelji, fe odpov ejo, ino namefto tega rajfhi grej o
po kupzhii, ali sa fvojoj shivinoj, ali zelo grefhnih
prilik ifkat. Ino zhe ravno vi kmetizhki ludje fhe
vekfhital k’ mefhi pridete, tak je vender nekih sa-
dershanje tu takfhno, kak da nebi snali, gde fte. Po
fvetkih ino nedelali od Mefhe vun oftati, ali per Me¬
fhi nedoftojno fe sadershati je ne mala rezh, to je
velka nesahvalnoft, velka pregreha. Jas bom savolo
tega dnef od fv. Mefhe  govoril, ino vam pokasal,
da je ofer fv. Mefhe najprefhtimanefho opravilo vfeh
duhovnih opravil; kajti 1. fv. Mefha fe farnem i
Bogi gorofra,  2. v’ njo  j fe  Bog  fam  gor  o fr  a.

1. ‘Sv. Mefha fe famemi Bogi gorofra.
Ofer fv. Mefhe od Jesufa Kriftufa no ter p oftavlen je
eno opravilo tega molitvanja, eno opravilo te edinofti
nafhe zirkve, en ofer zelega Kriftjanftva. K' totem
mefhncm ofri vi imate pofebno po nedelah ino fvet¬
kih priti, ino fe tu fkasati kak prizhe, kak flusheb-
niki, kak ofer.

Kak prizhe morete vi vafho na Jesufa vero tu
ozhitno ino v’ djanji pokasati, pred njim najmre fe
ponishati, ino njega kak pravega Boga moliti. Ali
neki Kriftjani per fv. Mefhi ozhitno pokashejo , da
na Kriftufa ne verjcjo, temuzh njega le sanizhavajo,
kader fe farno okol oglejujejo, ’s drugih fe pofmeha-
vajo, ali zelo fhpot delajo. Neki fe per podigavanji
namer ne naklonijo vfegamogozhnemi Bogi, ker na
befede tega Mefhnika is neba dol pride, ino keremi
fe vklonijo vfi Angeli ino Arhangeli, vfi Kerubimi
ino ‘Serafini, vfi Isvoleni boshji. Tak toti hudobni
prizhujejo od fvoje na Kriftufa vere. Ali Bog njim
fkus Preroka Jeremiafa pravi: Vi fte ftali v’ toti hi-
shi, gde fe na mojo Ime sesavajo, jel je te k’ eni ja¬
mi tih rasbojnikov napravlena? (Jercm.  7.) Jas, jas
fem vidil vafho nepofhtenoft.

Kak flushebniki morete yi s’ Mefhnikom vkup
ti fv. mefhni ofer dopernefti, sakaj Mefhnik fv. Me-
fho ne flushi sa fam fe, on pomeni vfo nasozhno

95

ludftvo. On ne rezhe: Jas ofram, jas profim, temuzh
on rezhe: Mi oframo, mi profimo. Vafha mifel ino
molitva more ali s’ molitvoj tega Mefhnika sedinjena
biti. Ali tifti, keri per Iv. Mefhi fvoje milhlenja in*
di imajo, ino namer Boga ne molijo, ali te, kader je
Mefha, kod indot hodijo, tifti ne rezhejo s’ Mefhni-
kom: Mi fetebi, o Bog ! sahvalimo, tebi goroframo, te¬
be profimo, temuzh oni ofravajo fvoji nemarofti, ras-
trofhnofti, nafladnofti. O nesgovorna nedoftojnoft!
pasite vi, keri tak ftorite, da Kriftuf s’ toj ftrafhnoj
ftreloj vezhnega pogublenja ne pride nad vaf, sakaj
Bog je fkus Preroka Jesaiafa she davno rekel, ka fi
je naprejvsel, savolo obframotenja tega fvetka fvojo je-
so zhres Israel vunfpuftiti, ino nje pokonzhati. (Jesai.  1.)

Kak ofer morete vi farni febe Bogi gorofrati,
sakaj da je Kriftuf glava, vfi pravoverni Kriftjani pa
fo ovo telo, ino da fe Kriftuf fvojemi nebefkemi Ozhe-
ti gorofra, tak fe tudi mi vfi moremo gorofrati. Ali
zhe vi fkos vu vafhih grefhnih navadah oftanete, kak
fe morete tak sblatjeni s’ Jesufom nebefkem Ozheti
gorofrati ? O kaj fte vi tak sa en ofer ? Vi ne fte
ofer milofti boshje, temuzh, kak fv. Krisoftomuf pra¬
vi, en ofer tega saverslienja, en ofer jese boshje ino
njegove fodbe.

Ofer fv. Mefhe je ali najprefhtimanefho opravi¬
lo vfeh nafhih duhovnih opravil, sato da fe loti ofer
fameni Bogi gorofra.

2. V’ fv. Mefhi pa fe tudi Bog fam gor¬
ofra.  _Sv. Mefha je en ofer dopadenja boshjega,
en ofer tega ponishanja, en ofer najvekfhe pomozhi.

Sv. mefhni ofer je ponavlanje tiftega ofra, kere-
ga je Jesuf Kriftuf na gori Kalvarie sa odrefhenjc
tega fveta dopernefel. Da je Jesuf Kriftuf fkus fvoj
ofer na krishi. volo fvojega nebefkega Ozheta zelo
dopunil, o kak dopadliv more Bogi ofer fv. Mefhe
biti, ker je ravno tifti ofer, kak na gori Kalvarie.
Ker fe ali tu ne smifli na terplenje ino fmert Kri-
ftufovo, ker fe tu s’ fvojim nedoftojnim saderslianjom
terplenji ino fmerti Kriftufovi fhpotari, kak fo Jud¬
je Itorili: o tiftemi je terplenje ino fmert Kriftufo-
va ne k’ svelizhanji, temuzh k’ vezhnem pogublenji.

Sv. Mefha je en ofer tega ponishanja, sakaj Je¬
suf Kriftuf fe fhe fploh v’ fv. Mefhi pred fvojim ne-
befkim Ozhetom ponisha savolo nafhih grehov, ino fe

96

ujemi v’ roke tla. O kelko bol bi fhe le grefhniki
fe mogli pred Bogom ponishati, ino k’ zirkvi prido-
zhi s’ tim Evangelfkim publikanom rezhi: O Bog,

bodi fmilen meni grefhniki! ino fe njemi s' duflioj
ino s’ telom v’ roke dati. Zhe pa gisdavi ino fhtima-
ni fem pridete, o kaj sa en del bote imeli od tega
ofra, v’ kerem fe Kriftuf nafh Gofpod tak ponisha ?

t Sv. Melha ja en ofer najvekfhe pomozbi. V’ fv.
Mefhi fe Kriftuf sa naf fvojem nebefkem Ozheti gor-
ofra, ka bi naf s’ njim pomiril. Poglejte, rezhe fv.
Johanes Jerusalemfki, poglejte, kaj fe sa vaf per fv.
Mefhi ftori. Sa vaf ftoji Altar to, sa vaf fe to jagne
gorofra. Vi fte ti grefhniki, kerim Bog fkus toti ofer
fvojo gnado podeli. O s’ kakfhno sahvalnoftjo, s’ kak-
fhnim sgrivanjoin, s’ kakfhnoj lubesnoj bi ali mogli
per fv. Mefhi fe snajti. Jel pa tudi tak. ftorite ? O
toshno ! per kelko fto Mefhah fte morebiti she bili,
gde fte vfeh totih dobrot farni fe nevredni ftorili, kaj¬
ti fte le Boga shalit fem prifhli.

O fposnajte toto vafho pregreho, ino fe pobol-
fhajte, pofvezhujte hisho boshjo, ino njegov ofer.

Gdakoli tedaj k’ Mefhi pridete, premiflite prejd,
kak v’ zirkev noter ftopite, kam grete, per Mefhi pa
premiflite, kaj je to sa eno duhovno opravilo, kaj sa
en ofer, v’ kerem fe Bog fam ino famemi Bogi gor¬
ofra , v’ kerem mi telko gnad, telko pomozhi sado-
birno. Premifhlavajte per fv. Mefhi terplenje ino fmert
Kriftufovo s’ obudjenim ferzom, da tak vredni pofta-
nete, fkus fv. mefhni ofer to pomozh k’ vezhnem
svelizhanji sadobiti. Amen.

97

JHa 3. nedelo po Ffnkorhtih.

Reri imajo odpufhenje grehov savupati,
ino keri ne.

Jas vam povemravno tak bode zhres enega
grefhnika_, ker feJpokori, vekfho vefelje v J  ne-
befah, kak zhres devetnodevetdejet pravizh-
nihj keri pokore ne potrebujejo. Luk.  15 .

D voje Torte To grefhniki, ino To eni tak kak drugi
podvuzhenja potrebni. Eni grefhniki To prevezh bo-
jezhi. Toti, zhe ravno Tvoje grebe mozlmo sgrivajo,
ino fe pobolfhajo, The le dvojijo , jel bo njim Bog
odpuftil ali ne, ino tak To Ti fploh v’ ftrahi. Takfhim
fe more povedati, da Te naj smiflijo na lubega Boga,
ker pokoro delajozhim grefhnikom rad odpufti. Ene
druge Torte grefhniki To tifti, keri fe nizh ne pobol¬
fhajo, keri v’ fvojih grefhnih navadah oftanejo , ino
fhtevilo fvojih grehov od dne do dne povekfhajo, pa
le savupanje imajo , da bode njim Bog vfe odpuftil,
ino nje v’ nebefa vsel. Takfhnim fe more povedati,
da je Bog pravizhen, ino da, ker fe ne fpokori, ino
ne pobolfha, nebode odpufhenja sadobil. — Tote be-
fede she kashejo, od zhefa dnef hozhem govoriti, od
tega najmre : keri imajo odpufhenje grehov
savupati, ino keri ne. 1. Keri pokoro de¬
lajo, ti f tim Bog rad odpufti; 2. keri pa fe
nezhejo fpokoriti, tifti nema j o odpufhe¬
nja s a v' u p a t i.

1. Keri pokoro delajo, tiftim Bog rad
odpufti.  Bog je lama lubesen ino dobrota, ino tak
kak en ozha fvojemi otroki odpufti, zhe fvojo pre-
grefhko fposna, fe sgriva ino pobolfha, tak fhe bol
je Bog temi grefhniki fmilen, ino njemi rad odpufti,
zhe fvoje grehe is ferza sgriva, ino fe refnizhno po¬
bolfha. To fe poprizha is vezhih peld, is ozliitnih
befed, is vezhih perglih fv. pifma.

Krempl, Pretlge II.

7

98

Poprizha fe lo is rezkih peld fv. pifma. Judo-
fko ludftvo je doftikrat pregrefhlo. Ono je doftikrat
na dobrote boslije posablo, njegove sapovedi saverglo,
je zelo od njega odftoplo , ino krive boge molilo.

Ali Bog je njim odpuftil, kader fo fvojo pregrefhtvo
fposnali, ino fe poboll hali. Kral David je mozlino
pregrcfhil; ali da je on na Preroka Natana oponie-
nenje fvojo krivizo fposnal, ino fvoje grehe s’ veli¬
kim jozliom sgrival, je njemi ravno tifti Prerok oh-
snanil, rekozh: Gofpod Bog je tvoj greh od tebe prožil
v sel. Kaj je Ninivetanzom savolo njihovih odurnih
grehov popreljeno bilo ! Ali da fo Gofpoda Boga sa
Imilenje profili, ino oblubli fe pobolfhati, je Gofpod
Bog fe kres nje fmilil, ino njim je njihove grehe od¬
puftil. Tote pelde pokashejo, da Bog rad odpufti ti-
ftini, keri pokoro delajo. To pa pokashejo tudi

Ozhitne befcde fv. pifma. — Bog fkus Preroka
Ezeliiela pravi: Povej njim, tak refnizhno kak shivfm,
jas nezliem, da bi grefhnik vmerl, temuzh da bi fe
povernil, ino bi shivel. (Ezeh . 33.) Skuš Preroka (
Miheafa on rczhe: Zhe fe grefhnik fpokori, ino fe
poverne od vfeh fvojih grehov, kaj njih je vzhinil;
tak na njegove mnoge hudobnofti namer nebom vezh
smiflil. (Mih.  7.) Kral David nam povej: jSmilcn

ino miloftivni je Gofpod, poterplivi ino predobrotlivi.
(Pjaltn.  102-) On nam ne flori po nafhih grehih, ino
nam ne poverne po nafhih hudobnoftih. Kak fe en
ozha zhrcs fvoje otroke frnili, tak fe Gofpod Bog
fmili zhres tifie, keri njega zhaftijo. Kaj pa nam Ap*
Peter povej ? Bog poterplivo s' nami ftori, sato da
nezhe, ka bi ker pogublen bil, temuzh da bi fe ivb
k’ pokori povernili. (II. Petr.)  — Tudi tote ozhitne
befede fv. pifma naf ali previshajo, da Bog grefhni-
ka, ker fe pobolfha, ne savershe, temuzh njemi od¬
pufti, ino ga s’ vefeljom gorvseme. — To fhe sad-
nizh poterdijo

pcrglihe fv. pifma: pergliha od sgublene ovzlu-
ze, od sgublenega dnai’ja, od sgublenega fina. Ti do- ,
ber paftir, rezhe Jesuf, gre sa toj sgublenoj ovzh*'
zoj, ino preš henjanja po vfoj pufhavi sa njoj krizhi:
Vftavi fe, oberni fe nasaj, jas te hozhem gorvseti. l n °
kader njo najde, fi njo na ramo naloshi. ino njo s ve¬
feljom nete v’ ovzharnizo k’ zhredi nasaj. F.na shena,
rezhe Jesuf nadale, kera je fvoj dnar sgubila, fprei'

99

fhe vfe po vfem hrami, ino zhe ga per vunsmetanji
najde, je tak vcfela, da fvoje fofede ino prijatelze
vkupposove, ka bi fevfe s’ njoj vefelile. Ino en ozha,
keremi je en fin prozh odifhel, ino vfo fvojo erbio
po fveti sapravil, gre temi nasajpridozhemi fini pro¬
ti, ga od vefelja obine ino kufhne, fe od vefelja ras-
jozhe, ino rezhe: O kak frezhen fem jas! toti moj
fin je bil niertev, ino on je supet shiv; on je bil
sgublen, ino on je najden. Bavno tak, rezhe Jesuf
k’ sadnjemi, kak fe paftir kres to najdeno ovzhizo,
ta shena kres ti liajden dnar rasvefeli, tak fe rasve-
fcli vfo nebo kres enega grefhnika, ker fe fpokori.
Ino ravno s’ takfhim vefeljom, kak ti ozha fvojega
nasaj domo pridozhega fina gorvseme, tudi Bog grefh¬
nika gorvseme, ker je ujemi prejd prozh odifhel,
sdaj pa k’ fvojim dushnoftim nasaj pride.

O ne sdvojte tedaj, ino ne bod’te zaglivi, vi, ke-
ri fe ’s vafhih grehov refnizhno sgrivate, ino fe po-
bolfhate. Le gorpovsdignite vafhe glave, ino s’ vefel¬
jom id'te po ti ftesi te krepofti; bedite ino molte, Bog
je ja farna lubesen, farna dobrota.

Ali sdaj fe morem pa tudi k’ tim prevsetnim
grefhnikom obernti, ino totim morem rezhti, da

2- Keri fe ne fpokori j o, tifti ne majo
odpufhenja savupati.  Zhe bote vi kakkoli fe
fpovedavali, kakkoli Boga molili, kakkoli sheleli, da
nebi bili pregrefhli — zhe bote ravno drugazh do-
ftikrat kaj dobrega ftorili: doklam navadnih grehov
ne povershete, ino ne ftorite, kaj vaf vera ino pa¬
met vuzlii, tak fte v’ grebi, vafho ferze nernore mir¬
no biti, ino vi nemorete k’ svclizhanji priti. Sv. pif-
mo nam nasozhi pravi, da preš pokore j preš pobol-
Ihanja nega odpufhenja grehov. To fe najde v’ fta-
rem, fe najde v’ novem Teftamenti.

V’ ftarem Teftamenti Bog fkus Preroka Jesaiafa
rezhe: Jas hozhem, kader vafhe roke k’ meni gor-

podignete, moje ozlii od vaf prozh oberniti, ino tudi
vafhih veliko molitvih nezhem of lifhati, sato da fo
vafhe roke s’ kervjo omadeshane. (Jesai,  1.) Vmijle
fe prejd, ta puftite vafhe hude inifli ino nakanenja,
henjajte hudo ftoriti, vuzhte fe dobro ftoriti, pravi-
zo guzhte, pomagajte tem, keri fo v* ftifki, sa te sa-
pufhene otrozbizhe fe gorvsemte, brante vdovo: te
prid te, ino klizhte k’ meni; ino da bi ravno vafhi

7 *

100

grehi erdezhi bili, kak fhkerlat, tak bodo beli pofta-
ii kak fneg. Prerok Joel pravi: Raszhefnite vafhe

ferza, ne vafhe oblazhila, ino povernte fe k’ Gofpo-
di vafhemi Bogi. (Joel.  2.) Ino Prerok Jeremiaf re-
zhe: To pravi Gofpod Bog: Storte prav, ino miflite
na to, kaj je dobro, te hozhem pri vaf biti. (Jerem.  7.)

V’ novem Teftamenti Johanes KeiTtnik predga
odpufhenje grehov, pa rezhe: Delajte pokoro. Jesuf
pravi, da je zhres enega grefhnika, ker pokoro de¬
la, vekfho vefelje v’ nebefah, kak zhres devetnode-
vetdefet pravizhnih; — ali on rezhe: Zhres enega

grefhnika, ker pokoro dela. Apofhtoli govorijo od
ozhiftenja ferza, ino rezhejo, da more tega ftarega
zhloveka dolflezhi, ino enega novega oblezhti po fpo-
dobi Kriftufovi; da more ferze fe preoberniti, ino
shivlenje fveto biti: preš tega nibeden ne dobi odpu-
fhenja grehov. Oni le rezhejo: Delajte pokoro, ino
preobernte fe, da bodo vafhi grehi dolsbrifani. (Djanj.

sip.  3.)

Da fe ali preš pokore nemore odpufhenje gre¬
hov sadobiti, tak sapuftite enkrat vafhe pregrehe, da
fi nebote vfako vezher mogli na vuho rezhti: Jas

fem moje ftare grehe dnef pale ftoril. Sabftojn je
drugazh vaf ho savupanje, ka bi fe vam vafhi grehi
odpuftili. Sv. pifmo pravi: Ti pa, ker fi terdokoren,
ino nefpokorjenega ferza, fi na kup fpravlafh kafhti-
go na den tega plazhila ino rasodenja pravizhne fod-
be boshje, (Rim.  2-) ker bode vfakemi po njegovih
delali povernil: tiftim, keri v’ ftanovitnem ftorjenji
dobrih djanjih zhaft ino hvalo, ter nepreminozhnoft
ifhejo, to vezhno shivlenje; tiftim pa, keri fo fvadli-
vi, ino fo refnizi ne pokorni, krivizi pa verjejo, jeso
ino ferd: nadloga ino bridkoft pride zhres vfakega
zhloveka, ker hudo ftori.

Opitajte tedaj farni febe, kakfhno je vafho fer¬
ze, kakfhno vafho shivlenje. Zhe najdete, da to hu¬
do sdaj zhertite, da ne fte vezh jesi, gisdi, fkopofti,
nezhiftofti, krivizam, ino drugim grehom podversheni;
zhe morete rezhti, da fte refen ne vezh tak kak prejd,
hudobni, temuzh vu vfem bolfhi: o tak imate snati,
da vam je Bog vfe odpuftil, ino da fte njegovi prija-
teli. Ako pa najdete, da fhe greh fploh zhres vaf ob-
laft ima; zhe najdete, da fhe fte fploh lashlivi, fvad-

101

livi, krivizhni, preklinjavzi, ogovarjavzi, lotri i. t. d.;
zhe najdete, da fhe fe nizh ne fte pobolfhali: o tak
vaf ftrah more obiti, sakaj vi fte v’ enem ftani, v’
kerem farni febi rezhti morete: Ah kaj meni naprej-
ftoji, zhe mojega hudobnega shivlenja nebom pobol-
fhal, kaj drugo, kak vezhno pogublenje. Amen.

Sa 4. nedelo po Finliolhtili.

Od shegna boshjega.

r Simon njemi odgovori: Moiftcr > mi fino vfo
nozh delalij pa nizh vlovli. Luk.  5«

Od dela dncfhni Evangelium govori, tak ali od tega,
kaj fe vam delavnim ludem najleshi dopovej , sakaj
delo je vafhe glave fkerb ino mifel, delo je vafhega
flana vfakdenji pofel. Ali per vafhem deli je tudi va¬
fhega ferza shelenje, da bi fi s’ njim kak najvezh
f-hafniti mogli; sabftojn, kak Simon Peter, nibeden
nebi rad delal. Vzhafi fe vam tudi vafh trud ino vro-
zhi pot dobro plazha, kader vam semla k’ vafhem
ferzhnem vefelji vfega obilno pernefe , ino vam per
vafhem gofpodarftvi vfe po frezhi gre ; ali vzhafi je
vafho vfo delo sabftojn, vfo vafho gofpodarftvo razh-
jega hoda, tak da morete rezhti, da fte, ne farno eno
nozh ali en den, temuzh vfo leto sabftojn delali. Kak
to pride? To pride po tem, da nega shegna boshje¬
ga. Sakaj preš shegna boshjega mi ne samoremo nizh.
Na to pa fe mnogi ne smiflijo. Jas sa tega volo dnef
hozhem od shegna boshjega  govoriti, ino poka-
sati: 1. da preš shegna boshjega jevefnafh
trud ino persadenje sabftojn, 2- da fe ali
moremo shegna boshjega vredni ftoriti.

1. Preš shegna boshjega je vef nafh
trud ino persadenje sabftojn.  Zhe vi kakhte
saran ftanete, ino s’ plugom na njivo, ali s’ motikoj
v ’ gorize grete, ino vafho drugo delo s’ trudom ino
potom delate, preš shegna boshjega nizh ne opravi¬
te. 4 Sv. pifmo pravi: Zhe Gofpod (Bog) hrama ne

102

1’tavi, tak delavzi sabftojn tlclajo, ino zhe on mefta
ne obvaruje, tak ftrashnik sabftojn ftrashe dershi.
( Pfalm ♦ 126.) Da pa mi preš shegna boshjega nizh ne
samoremo, od tega fe lebko previshamo, gledezhi na
to, kaj mi samoremo, ino kaj ne samoremo.

Mi vfi fi shelimo ftalno sdravje, ti potreben shi-
vesh, dobre prijatele, ter pofhtenje per ludeh. Kaj
mi per tem farni samoremo? Sa dravje snamo to sder-
shati, kaj nam je k’ sdravji; to fmo tudi dushni. K’
sdravji nam je, zbe fmo fnashni, per jeftvini ino pitvini
merni, zhe radi delamo, zbe fe zhiftofti ino krepofti der-
shimo ; kajti nefnashnoft, nemernoft ali poshretnoft,
lenoft, nezhiftoft, jesa, ino druge takfhe fhege fo
sdravji nafhkodne. Ali zhe fe ravno vfega tega der-
sbimo, kaj nam je k’ sdravji, jel mi moremo tudi luft
od fhkodlivih flabov ino fopotov fzhiftiti ? jel more¬
mo pomor ino druge nevarne bolesni prozh savernti?
Sa nafh shivesh mi snamo nafhe njive, gorize, nafhe
grunte obdelavati, ali to delo, kero fmo fe navuzhli,
delati; ali jel mi moremo nafhi fetvi, nafhein terfi
ino drugi srafti tudi rofo, desha, funzhne toplote da¬
ti ? jel moremo mras, tozho ino hudo vremen prozh
savernti? Da dobre prijatele, ino pofhtenje per lu¬
deh dobimo, snamo dobroferzhni, prijatelni proti dru¬
gim biti, ino tak ftoriti, da fe ludem dopadnemo; ali
jel moremo komi filo naredti, ka bi nam prijatel bi¬
ti, naf fhtimati ino lubiti mogel ? jel moremo hudob¬
nim ludem jesike savesati, ka nam nebi pofhtenja je¬
mali? O od vfega tega mi nizh nemoremo.

Vfe to je le Bogi v’ rokah, le njemi, ker je Go-
fpod tega fveta, keremi fo elementi pokorni ino vfe,
kaj je ftvorjeno, ker shivlenje ino fmert v’ fvoji obla-
fti ima, ker vfe po fvoji modrofti visha ino ravna.
Preš njegovega nebefkega shegna mi ne samoremo
nizh, sabftojn je nafha fkerb, sabftojn nafh trud ino
persadenje. Da pa nam je ali shegen boshji povfod
potreben, tak

2. Moremo fe shegna boshjega vredni
ftoriti.  Kak pa bomo to ? O ker fposna, da preš
Boga nizh ne samore , tifti nebode na Boga posabil,
temuzh bo vfigdar na fkerbi imel, kak bi fe njemi
dopadnil, varvajozh fe tega, kaj je njemi nedopadli-
vo: on nebo nibenega dela sazhel, neti s’ nibenim
gorhenjal, ka fe nebi na Boga smiflil; on bode rad

103

Boga molil, bode lepo fvetke fvetil, ino v' zirkvi s'
pravo poboshnoftjo Boga zhaftil, ter njega v’ ponish-
nofti sa njegov shegen profil, ino per deli nebode
nierinral, ne klel.

En zlilovek, ker premifli, da preš shegna bosh-
jega nizh ne samore, fe nebode nigdar sgisdil ali pre-
vsel, v’ ponishnofti bode s’ Apofhtolom rekel: Kaj jas
imam, kaj nebi bil sadobil; zhe pa fem sadobil, kaj
bom fe tedaj fhtimal? To, kaj imam, je od Boga.

En zlilovek, ker je previshan, da preš sliegna
boshjega nizh ne samore , bo tudi Boga sahvalil sa
vfc, kaj ima, sa jeftvino ino pitvino, samozh ino sdrav-
je, sa pamet ino saftopnoft, sa vfako rezh.

Ino zhe mi tak ftorinio, te bomo shegna bosh¬
jega vredni.

O ne sabmo tedaj nigdar, da nam je shegen
boshji per vfakem deli ino pofli potreben; fkerbmo
fe pa tudi, da fe ga vredni ftorinio. O prelubleni Je-
suf! ker fi ti delo Ap. Petra tak poshegnal, da je
vfc fe sazhudili moglo, ah poshegnaj tudi nafho delo,
ino nam daj to gnado, da bomo tak shiveli, ka bomo
tvojega nebefkega shegna vredni. Amen.

Ka 5. nedelo po Finkoflitih.

Vu volk e m fovrashtvi fo vfc dobre dela

r >Spravi fe s J  bratom tvojim, te pridi, ino per
nefi tvoj dar. Matk.  5 .

Judje fo fvoje ofre sa najvekfho ino najprefhtima-
nefho fluslibo boshjo dershali, ja oni fo menli, da
zhe le prav dofti ofrajo, tak fo she prav poboshni
ludje, ako bi ravno drugazh njihovo shivlenje ino sa-
dershanje kakkoli hudobno bilo. Najbol fo pa Judje
pregreho tega fovrashtva ino nepotalashnofli na febi
mo pri febi imeli, ino fo miflili, da to nizh ne dene,
zhe fvoj ferd nad fvojim neprijatelom vunfpuftijo, ino
njemi hudo vzhinijo , zhe le palc kaj ofrujejo, te je

104

Bog shc potalashen. Neki Kriftjani ravno tak miflijo,
da je to ne tak slo greli, zhe fvojeini fovrashniki hu¬
do vzhinijo, ino ferd na njega imajo; oni miflijo, da,
zhe fe le 's tega fpovejo, te je she vfe dobro. Ali
kaj pa Jesuf od tega Judom pravi? Zhe ti tvoj ofer
pernefefh, ali k’ boshji flushbi pridefh, tak fe naj-
prejd smifli, zhe fi ne s’ kom fi V fovrashtvi; ako
je to, kak pufti tvoj ofer, ino pojdi najprejd fe s’
tvojim fovrashnikom fpravlat, potem pridi, ino Bogi
tvoj ofer pernefi, le te bo tvoj ofer ali tvoja molit-
va Bogi povolna. Is tega fe vuzhimo, da vu velkem
fovrashtvi  fo  vi'e dobre dela sabftojn,
kakti dnef pokasati liozhem.

Neki zhlovek, kader k’ enemi ali drugemi pri¬
de, ino pri njem kaj ifhe, ali ga sa kaj profi, fe sna
tak ponishati, tak pohleben napraviti, da ovi refen
more mifliti, ka je toti zhlovek odpertoferzhen ino
pravizhen, zhe ravno je njegovo ferze hudobno. Ali
per Bogi je to drugazhi; on vidi, kakfho je nafho
ferze, on vej sa nafhe mifli ino nakanenja. On hozhe,
da mi odpertoferzhno k’ njemi molimo, on sofebno
hozhe, da mi nafhe molitve ino druge dobre dela s’
potalashnim ferzom opravlamo. Sato Jesuf pravi, da
rajfhi ne treba ofra pernefti, kak pa v’ fovrashtvi
ofruvati, sakaj neti flushba boshja, ne molitva, ne poft,
ne vbogeime daruvanje, neti nibeno drugo dobro de¬
lo je Bogi dopadlivo, kaj fe vu velkem fovrashtvi flo¬
ri. Ali, kak hozhefh, da bo Bog tebe oflifhal, kader
ga sa odpufhenje grehov profifh, da ti tiftemi, ker je
proti tebi kaj sakrivel, nezhefh odpuftiti, ali tiftemi,
kerega fi ti rasshalil, nezhefh sadovolfhine ftoriti?
Jel ne vejfh, kaj Kriftuf pravi: Zhe vi ludem njiho¬
vih pregrefhkih ne odpuftite, tak vam tudi moj Ozha
nebefki nebode odpuftil ? (Math,  6.) Ne vejfh, kak
naf on vuzhi Boga moliti: Odpufti nam nafhe duge,
kak mi odpuftimo nafhim dushnikom? Doklam ali
nepotalashno fovrashtvo v’ tvojem ferzi imafh, tezhaf
s’ tvojoj molitvoj nizh ne opravifh, ino fo ti tudi te
druge dobre dela sabftojn.

Ah kak shaloftno je to, kak bo sa te, zhe v’
tem vmerjefh? Ti ja vejfh, da tudi tvoja fpoved
nizh ne vala. Zhe tedaj hozhefh odpufhenje tvojih
grehov od Boga sadobiti, zhe hozhefh, da bodo
tvoje dobre dela per Bogi prijetne, ino tak saflu-

105

shenja tebi sa vezhnoft, tak morefh vfem tiftim od¬
puftiti , keri fo tebe rasshalili, pa tudi sevfemi tifti-
mi fe pogoditi, kerim fi ti kaj hudega vzhinil, ali
kakfhno krivizo ftoril, drugazh ti vezhna kafhtiga
• naprej ftoji.

Je she refen, da je vzhafi slo teshko, fvojemi
fovrashniki tak zelo odpuftiti, ker nam je vfo nafho
pofhtenje vsel, ker naf je fkus krive toshbe v’ fhpot
ino framoto fpravil, ino nam velko fhkodo naredil,
ker naf je ob to nafhe fpravil, ker je tak hudoben,
da nigdar mira pred njim nemarno. Ali zhe fe nam
to teshko sdi, tak premiflimo farno, jel je teshej,
nafhemi fovrashniki odpuftiti, ali teshej, vfe nafhe
dushnofti preš saflushenja, vfe dobre dela sabftojn
ftoriti, ino fhe potem vezhne mantre sa to terpeti ?
Je she refen, da je teshko, pred tiftim, keremi fmo
krivizo ftorili, fvojo krivizo fposnati, ino ga sa od-
pufhenje profiti. Ali kaj je leshi, s’ totim fe pogo¬
diti , ali fploh v’ nemiri te vefti shiveti, preš sa-
flushenj vmreti, ino na veke pogublen biti ?

O tak ,ne odlagajmo, nafhim fovrashnikom is
' ferza odpuftiti, ino pogoditi fe s’ tiftimi, kerim fmo
mi krivizo vzhinli, sakaj she juter, ja fhe dnef sna-
mo is totega fveta posvani, ino pred fodnika boshje-
ga poftavleni biti; kaj bomo te imeli naprejpokasati,
zhe nafha molitva ino nafhe dobre dela savolo na-
fhega velkega ino nepotalashnega fcvrashtva nebodo
valane ? O gorje nam , kak bo nam te!

O prelubleni Jesuf! ne daj tega, mi fposnamo,
da je dofti leshi, fvojim fovrashnikom odpuftiti, ino
s’ temi fe pogoditi, kere fmo mi rasshalili, kak v’
nepotalashnem fovrashtvi nemirno shiveti, ino ne-
frezhno vmreti; dofti bolfhe , v’ takfhnem ftani biti,
v’ kerem fo nafhe dobre dela nam k’ saflushenji,
kak vfe dobre dela sabftojn ftoriti, pa fhe potli na
veke terpeti. Ah pomagaj ti nam s’ tvojoj gnadoj,
da bodo nafhe terdokorne ferza fe omehzhile, ino
mi ftorimo, kaj je nam k’ vezhnem shivlenji. Amen.

106

la O. nedelo po Finkolhtili.

Svelizhani fo, keri fo lazhni ino shejni
pravize.

Meni fe to ludflvo v J  ferze fniili, kajti fo she
tri dni per menij ino nemajo kaj jejli. Mark , 8 .

Ti Judje, ki fo, kak dnefhni Evangelium pravi, tak
dalezh sa Jesufom fhli, fo njegovih nebefhkih na-
vukov tak slielni bili, da fo namer na Tvojo telovno
lazhnoft Te prejd ne smiflili, kak kader je on Tara
she rekel: Meni fe to ludftvo v’ ferze fmili, kajti

fo she tri dni per meni, ino nemajo kaj jefti, ino
zhe nje tak na tefhe domo puftim, bodo od glada
obnemogli. Jesuf je tedaj fkerbel, da fo ti ludje fe
nafitili telovne hrane, kero je njim na zhudeshno
visho fpravil, ino je fkerbel, da je nje tudi nafitil
na dufhi s’ fvojimi lepimi navuki, kere je ravno
fkus tifti zhudesh poterdil. Totim lubim ludem je
tedaj rezheno bilo, kaj Kriftuf pravi: Svelizhani fo,
keri fo lazhni ino shejni pravize, sakaj oni bodo na-
fiteni. (Math.  5.) Tudi nam vfegamogozhni Bog da
telovno hrano, pa tudi hrano sa dufho v’ obilnem
predganji tega Evangelja. Da je pa dofta takfhih,
keri nemajo shele do Evangelfkih navukov, tak ho-
zhem dnef zhres te befede predgati: Svelizhani
fo, keri fo lazhni ino shejni pravize.

Kaj to hzhe rezhti: Keri fo lazhni ino shejni
pravize? Pravize lazhen ino shejen biti, fe pravi:
velko shelenje do pravize imeti, t. j. do kerfhanfke
pravize. Kerfhanfka praviza pa je: Hudega fe var-
vati, ino dobro ftoriti. Ker ali ima velko shelo do
kerfhanfke pravize, tifti bo vfako perloshnoft na to
obernil, da bo greha fe ognil, ino dobro ftoril-
Zhe tedaj sdaj zhuje en lepi navuk, tak je she per-
pravlen, ga tudi sdershati; zhe vidi, kak je en drugi
v’ fvojih krishih ino nadlogah poterplivi ino potrofh-
tan, tak je she perpravlen, tudi fvoje terplenja rad
prenefti; zhe vidi, kak en drugi ogovarjanja ino

107

rasnafhanja ne terpi, tak je she pri njem tudi Tkle-
njeno, ne ogovarjati ali rasnafhati; zhe vidi, kak
en drugi ni kol nelratnno ne guzhi , nikol ne perfe-
she, nikol ne lashe, tak je she tudi njegovo terdno
naprejvsetje, nizh taklhega govoriti; zhe vidi, kak
tam en mosh ino shena tak lepo v’ edinofti, pobosh-
nofti ino v’ lepem miri shivita, preš kreganja, preš
Tvaje, preš zhertenja, tak je to ujemi en isgled,
tudi v’ Tvojem sakoni tak shiveti. Ino do befede
boshje, do navukov Evangelfkih en takThi ima dushe
vekTho shelenje, vezh njih zhuje, vezh njih zhuti
sheli, da bi tak dushe bol k’ popunomnofti prifhel.
V To shivlenje enega poboshnega Kriftjana je ali Tama
"sliela do pravize, shela do tega, kaj je njemi k’
vczhnem svelizhanji. Ne tak , kak To shele tega
grefhnika. GreThnik ima shelo do grefhnih djanj;
kakhitro pa Tvoje shele naliti, Te njemi she mersi,
Te njemi she gerdi, kaj je vzhinil. En poboshen
Krili jan Te nigdar ne navoli, Tploh vezh hrane sa
Tvojo dulho ilkati. Poboshnoft je nedofitliva, rezhe
Tv. KrisoTtomuT.

Is tega sdaj lehko Tami fposnate, jel Tte is tiTtih,
keri To lazhni ino shejni pravize , ali Tte ne is tiTtih.
Sakaj zhe le po navadi ino kakti perliljeni grete
Tem v’ hisho boshjo, gde Te Tv. Evangelium predga,
gde Te naj TveteThi oler Tv. MeThe nebelkemi Ozheti
sa naf gorolruje, gde Te Tv. Zakramenti nam delijo
k’ nalhem dulhnem svelizhanji, zhe vam je malo sa
prcdgo ino kerThanTki navuk, ne velko sa MeTho,
neti sa druge pomozhi te gnade, zhe vam je nizh
ne na Tkerbi, kak bi vafhe grelhne navade v’ beTedi
ino djanji dushe bol ta puThali, ino dushe bol s’
kerfhanTkimi krepoltmi ali zhednoftmi Te olkerbe-
li, tak Tto no lazhni ino shejni pravize, temuzh vlega
tega Titi, lazhni ino shejni pa le tega, kaj vaTJiim
telovnim shelam nagaja. Od taklhih pa je ne rezhe-
no, ka bi svelizhani bili, temuzh pred takfhnimi
mudnimi bodo vrata nebelhke dolsaperte, ino ti ne-
bolki shenih bo odsnotraj rekel: Jas val ne posnam.
(Mattu  25.)

O lak shivozho Ti k’ Terzi vsem’mo te belede :
Svelizhani (o, kcri To lazhni ino shejni pravize, sa¬
kaj oni bodo naliteni. Dushe bol ta pulhajmo grefh-

108

ne navade, ino fe varmo hudega, do tega dobrega
pa imejmo dushe vekfho shelo; eno shelo, kera ne¬
bo prejd nafitena, kak kader bo njo Jesuf nafitil v’
nebefah s’ enim popunoma vefeljom, s’ eno popuno-
ma zhaftjo, s’ vezhnim shivlenjom. Amen.

IVa 7. nedelo po Finkoflitili.

Od sapelanja.

Varte fe krivih prerokov. Math.  7»

I&rivi preroki, kerih fe, kak Kriftuf rezhe, var-
vati imamo, Ib sapelavzi, fo tifti hudobniki, keri fo
sazhetek ino srok vfega hudega; fo tifti, keri ne-
dushnoft, bogabojezhnoft, poboshnoft ino kerfhanfko
pravizhnoft dolfpravlajo; fo tifti, keri febi ino telko
drugim k’ vezhnem pogublenji pomagajo. Sapelavzi
fo en pomor , sakaj oni tak kak pomor, na hitrem
žele rodbine, žele fofezhke na dufhi fpomoriti snajo;
oni fo te kraftave ovze, kere zelo zhredo nakugajo;
oni fo ti od hudizha vunpoflani nefmilni vmarjavzi,
keri telko od Kriftufa odkuplenih dufh grosovitno
vkonzhajo. O ftrahota takfhnih ludi ! Ino da je
takfhnih ne malo, tak bom dnef od sapelanja
govoril, ino pokasal: 1. kaj sa ena velka hu¬
doba je sapelanje; 2. kaj sa ena kafhtiga
sapelavza zhaka.

Kaj je sapelanje? Sapelanje je: kader en zlilo-
vek druge fkus fvoje pregrefhne djanja , fkus po-
hujfhlive navuke, fkus nafladne navablenja od ftese
nebefke odverne, ino na fteso tega pogublenja pela.
She is tega vidite:

1. kaj sa ena velka hudoba je sapela-
n j e. Sakaj kaj delafh, kaj vzhinifh ti sapelavez ?
Kaj ti je Bog ftoril, kaj ti je vzhinila ta perfhona?
Jel morefh kaj hujfhega vzhiniti, kak to, kaj Bogi
eno dufho prozh vsemefh? eno dufho, kero je on
na fam fvojo fpodobo ftvoril, ino kero je on fkus
prelijanje fant fvoje kervi odrefhil — eno dufho,

109

kero je on želih trinotridefet let sevfem persadenjom
ifkal, toto ti njemi prozh vsemefh, pa sakaj ? kaj
ti je vzhinila, ka nje njemi ne puftifh? O nefmilen,
o grosovitni zhlovek ! kak ftrafhno hudobno je tvojo
djanje, ker ti eno dufho, kera je sa vezhno nebefko
vefelje ftvorjena , sa vezhno pogublenje obfnovafh?
Si ti ne hujf hi, kak en rasbojnik, en tolvaj, ker
zhloveki, kaj per febi ima., al’ pa tudi shivlenje
vseme, pa le shivlenje tela, ne pa dufhe ? ti fi
vmarjavez dufhe, o ftrahotna ftvar! ino to ti vzhi-
nifh, kader drugim krive ino fv. Evangelji fuprotivne
navuke davafh, kader nje od poboshnofti, od boga-
bojezhnofti, s’ ednoj befedoj, od sdershanja sapove-
di boshje odvrazhafh, ino nje s’ befedoj ino djanjom
na nepoboshnoft, na krivizhnoft, na lashlivoft, na
nezhiftoft, na fovrashtvo, na krivizhne toshbe, s’
ednoj befedoj, na krivizhne ino grefhne djanja sa-
pelafh. O sapelavez, sapelavez ! kam miflif h ? Jel
vejfh, kak bo sa te ? Jel vejfh :

2. kaj sa ena kafhtiga sapelavze  z h a-
ka?  O na to fe namerne smiflifh, ti fhe le rezliefh:
O to je nizh ne, fo ja drugi tudi tak, ki vender ne¬
kaj saftopijo; ja ti fhe fe k'temu fmejefh, kaj ftorifh.
Ah premifli farno, kaj ino gdo fi ti? Ti fi, naj bofh
tedaj prijatel ali dobrotnik , naj bofh ozha ali mati,
brat ali feftra, fi pazh en 4 Satan. Je ena ftrafhna be-
feda; ali glej, dufhe Bogi prozh vseti, ino nje v’ pe¬
kel poflati, je delo tega Luzifera ino njegovih flu-
shebnikov, sagovarjanje ino sakrivanje tvojih befed
ino djanjih je guzh tifte kazhe, kera je she v’ Para-
dishi fvoj merfki sazhetek naredla, ja sapelavzi dofti
vezh fhkode med ludmi naredijo, kak ti hudi fovrash-
nik fam. On kerokrat more tak oditi, ka nizh ne
opravi; pride pa en sapelavez v’ ovzhinjem oblazhili,
v’ fpodobi enega prijatela, odeshene bogabojezhnoft,
ofmehava kerfhanfko sadershanje te perfhone, ino
tak njoj prozh vseme njeno oroshje, njeno brambo,
njo premaga, ino njo temi hudemi fovrashniki v’ ro¬
ke fpravi, ki fe njemi je prejd dugo branila. Refnizh-
no, da bi ti hudi fovrashnik tak v’ jVoji fpodobi k’
vam pril hel, ino vaf na preklinjanje, na fovrashtvo,
na tatbino, na krivizo, na nezhiftoft, ino na druge
pregrehe napelaval, nebi ga bogali, nebi ga namer

110

poflufhali; ali on sapelavze k' vam pofhle, ino toti
vaf premagajo.

Ali gorje njim! Da ta po nedushno prelita kerv
Kriftufova sa kafhtigo krizhi, da ta sapelana dufha
sa kafhtigo krizhi, ino da je Bog tak mozhno ras-
ferdjen : kaj njim naprejftoji, kaj drugo, kak vezhna
kafhtiga s’ tim ftrafhnim peklenfkim ognjom? sakaj
Kriftuf fam pravi, da sa takfhega, fkus kerega po-
hujfhanje pride, bi bolfhe bilo, da bi njemi eh mlinf-
ki kamen na fhinjak obefhen, ino on v’ globozhini
tega morja vtoplen bil. (Math.  18.)

Tak vidite, kaj je sapelanje sa ena velka hudo¬
ba, ino vidite, kaj sa ena kafhtiga sapelavze zhaka.
O varte fe tedaj, da nebote nikoga ne s' beiedoj, ne
s’ djanjom sapelali, ino zlie fte to ftorili, tak s’ dob¬
rimi navuki ino s’ enim fpokorjenim lepim sliivlenjom
papravte to, kaj fte sakrivli, vfo fkerb fi vsemte,
da te dufhize, kere fte od Gofpoda prozh odvernili,
njemi nasaj fpravite, sakaj drugazh vam je ne mogo-
zhe, vezhne kafhtige fe ogniti. Amen.

Ufa 8. nedelo po Flnkoflitlli.

( Siromaflitvo je ne k* fhpoti, lenoft je
k’ framoti.

Kopati nemorenij vbogeime profiti me je fratn.

Luk.  16 .

Kaj bom sdaj sazhel? fi guzhi ti krivizben gofpo-
dar v’ dnefhnem Evangelji. Ali toti razliun je she
preposni, penesi fo she prozh, njegovo nizhvredno
gofpodarftvo, ino njegove krivize fo na fvetlem, nje¬
govo pofhtenje ino per gofpodi valanje je saigrano.
Prejd da bi bil fe pital: Kaj bom sdaj ? te najmre,
kader fhe je gofpodove penese vkup imel, te da bi
bil k’ fam febi rekel: Kak bom s’ totimi penesi kaj
obernil, ka bi sa gofpoda vekfhi hafek bil, ino jas
do fmerti pri njeni moj kruh imel ? Ne te, kader je
she vfe to prozh, te fi she guzhi: Kopati nemorera,

lit

kruha fi profit iti me je fram. Ali ravno per tem te
pitam: Sakaj te je fram? fi ne fi lam kriv? To bi
te moglo fram biti, ka fi tak hudo gofpodaril. Kaj
fi firomak kruha profit gre, je ne nikaki fhpot; to
je framota, zhe rezhe, da nemore ali nezhe kopati
ali delati. Ino glejte, ravno od tega dnef hozhem go¬
voriti, hozhcm najmre pokasati, da firomafhtvo
ne je k’ fhpoti, le lenoft je k’ framoti.

Med te mnoge nadloge nafhega poscmelfkega
shivlenja flifhi tudi firomafhtvo, ali tifti toshni ftan,
kader zhlovek nizh nema. Da je firomafhtvo ne ni-
kakfhi fhpot, to je Jesuf fam pokasal, sakaj on fe
je v’ firomafhtvi narodil, je v’ firomafhtvi shivel, ino
v’ firomafhtvi vmerl. Mi tudi vejmo, ino fv. Ambro-
siuf poterdi, da fe nibeden bogat na fvet ne narodi,
temuzh firomak, preš oblezha, hrane ino pitvine po¬
treben. Mi vejmo, kak hitro nefrezha tudi bogatega
v’ firomafhtvo poftaviti sna. Belisariuf, en mozhen
vaj vod, fkus mnoge premaganja vojfke pride vu vel-
ko zhaft, ali na enkrat je tak firomak, ka fi more
kruha profit iti. lluftiziana, ena is najbogatefhih ino
najprefhtimanefhih Rimariz po fmerti Tvojega mosha
tak na nizh pride, ka namefto Tvojih slatili ino fre-
bernih oblazliil s’ boshnimi kmetizhkimi halami more
sa dobro vseti. Elisabet kraliza po fmerti fvojega mo¬
sha ob vfo fvojo premoshenje pride, je fhe sverh te¬
ga od fvojega doma pregnana, ino nje namer ne fme-
jo v’ one fhpitale gorvseti, kere je ona farna dala
poftaviti, ino nje sevfem ofkerbela, ja ona tak na firo¬
mafhtvo pride, da more v’ eni fhtali prebivati, ino
od fprofhenega kruha shiveti.

Tak fo toti v’ firomafhtvo prifhli, ino tak fe
taushent drugim sgodi. Ali tak kak fo toti fvojo firo¬
mafhtvo poterplivo prenefli, ino njih sa firomafhtva
volo ne fram bilo , tak je firomafhtvo tudi drugemi
nikomi ne k’ fhpoti. Ja, ker fvojo firomafhtvo poter¬
plivo prenefe, naj potrofhtan bo, sakaj njemi je Bog
vezimo blago perpravil, ino bo enkrat, kak ti vbogi
Lazaruf, v' kraleftvo nebefko gorvset, ti terdni ino
krivizhni bogazi pa, keri, kak ti Evangelfki boga-
tufh, tu na semli fvoje ncbefa imajo, bodo tam sred
njim takfhni firomaki, da njim v’ njihovem ftrafhnem
terplenji namer nifhe ncbode ene kaple vode dal. To

112

je pa ne rezheno od takfhih firomazhkih, keri kres
firomafhtvo mermrajo, ali keri fo liromazhki, da ne-
zhejo delati, ino ifhejo s’ lashmi, s’ golufanjom, s’
ziganioj, s’ kradnenjom fi pomagati. To je zhloveki
k’ zhafni ino vezhni framoti.

Sakaj kak je ptiza sa letanje, tak je zlilovek sa
delo rojen, rezhe poterplivi Job. (Job.  5-) Ino Bog
je ja she Adami gornaloshil delati, fhe prejd, kak
je bil sagrefhil, zhe ravno ne tak teshko, kak je
potli delati mogel. Bog je sa tega volo funze ftvo-
ril, da zhloveki she vjutro rano pravi: .Stani, ino

pojdi na delo; ono njemi per njegovem deli fveti,
ino ono farno hitro idozho ga vuzhi, da per deli
nebi fmel muden ino len biti; ono sahajozho njemi
pravi, sdaj od dela gorhenjati. Ona shlahtna shena,
od kere modri Salomon govori, je delala, zhe ravno
je vifokega shlahtnega ftana bila. (Pravozhi.  31.)
.Salomon je bil v’ obilnofti bogaftva, pa je tudi de¬
lal , ravno ne s’ rokami, pa s’ glavoj. (Modr.  9.) Ap.
Pavel, ker je nozh ino den v’ predganji Evangelja
bil sapopadjen, rezhe: Mi delamo s’ nafhimi rokami.
(1 • Korint.  4.) Sa tega volo fv. pifmo pravi: Ne sa-
vershi dela, tudi ne kmeftva, kero je Najvifhifh
ftvoril. (Predg.  7.)

Ako bi pa ker rekel: Sakaj bi fe takfhni s’
delom mantral, ker ima vfega sadofti ? tak fe njemi
na to more odgovoriti: Bog je ravno ne sapovedal,
ka bi vfakfhi mogel orati, kopati, mlatiti, je pa
vender sapovedal, da vfakfhi ima to delo delati, kero
v’ fvojem ftani gornalosheno ima , da bi drugazh
ravno kakhte bogat bil. Zefar Teodosiuf je veliko
fhazov dobil is morja, is semle slato ino frebro, od
podloshnikov velike dazhe, je ali bil bogatefhi, kak
je naf ker; je pa vender sapovedal, da od vfega
tega fe nizh sa njegov ftrofhek ino shivesh ne fine
vseti, on fi fvoj ftrofhek hozhe s’ fvojimi rokami
perpraviti. Da fem tudi jas is semle ftvorjen, kak
drugi, tak tudi jas morem delati, kak drugi.

Pa zhe le nafho pamet opitamo , tak nam povej,
da nam je Bog ne sato dal mozhi ino rok, ka bi
farno jeli, pili, ter fpali ino nizh delali. Takfhni
vmanjuhi, takfhni preš dela potepuhi, rezhe fv. To-
mash de "Vilanova, namer nebli fmeli na fvet priti,
sakaj kaj oni na fveti delajo? .So pazh, kak en fuhi

113

fluor, ker je sa drugo ne, kak dolga pofekati, ino
v' ogen verzhi.

Namer Haidi fo takfhnih nemarnih ne mogli ter-
peti. Ker je sa Katove dni htel Rimfki purgar biti,
je prejd mogel fvoje roke ta pokasati: zhe fo bile
od dela terde ino oftre, tak je bil sa purgara gor-
vset; keri pa fo lepe mehke roke imeli, tifte fo
hitro odpravili. Nibeden je ne fmel od hishe iti, ka
nebi bil fckire, ali klaftra, ali klepazha, ali kako
drugo snamenje fvojega dela s’ fobom nefel, drugazh
fo pajbi sa njim idozhi blato po njem metali. Ate-
nianzi fo takfhe vmanjuhe tak kafhtigali, kak tate,
sakaj oni fo rekli, da fe takfhi nemorejo hraniti,
zhe nebi krali ali golufali. Shaloftno je, ka neki
ftarfhi is fvojih otrok farni takfhe vmanjuhe naredijo,
da njih nizh ne navuzhijo, teinuzh nje tak preš dela
puftijo gorrafti, ka njih potli nifhe nezhe na delo,
ne v' flushbo imeti. Kaj bo tedaj ’s takfhih ? Pote¬
puhi, pa tatje. To je fhpot ino framota, ne firo-
mafhtvo.

Ako fte tedaj v firomafhtvi she gorsrafli, ali
po nelrezhi v’ firomafhtvo prifhli, tak fi ne miflite,
ka bi vam to k’ fhpoti bilo; le lenoft vam je k’
zhafni ino vezhni framoti. Lenoft je svrelzhina vfe-
ga hudega, je odurna pred Bogom ino ludmi. Ker
rad dela, tiftega Bog nebo sapuftil, pa ne ludje;
vmanjuha pa more vfe zhertiti, da je drugo ne, kak
ena superna napota na fveti. Sa tega volo naj mojo
dnefhno predgo dokonzhajo befede Ap. Pavla, ker
rezhe : Ker nezhe delati, tudi nefme jefti. (II, Te-
Jal.  3.) Amen.

Ha 9. nedelo po FinkoHitlli.

Ocl saverslienja gnade hostije.

O da bi ti fposnal fhe na toti tvoj denj kaj
je tebi lt miri, Luk.  19 .

Ah nafh prelubleni Jesuf fe dnef zhres Jerusalcm
1’asjozhe ! Jesuf, od kerega beremo, kak je she v’

Krempl, Predgo II. ^

114

Tvojem detinTtvi y’ luzko deshelo bil pregnan, ker je
potli per predganji Tvojega Tv. Evangelja telko sa-
metavanja, telko fhpota, telko preganjanja preftal,
ker je sadnizh na fmert obfojen Tam Tvoj tesliki
krish na goro Kalvarie nefel, ino na njega perbit
pod najftrafhneThim terplenjom Tvojo shivlenje gor-
dal: — ali mi nigdi ne najdemo sapiTano, ka bi fe
on gda bil rasjokal; Tamo dneT, kader Jerusalem sa-
gledne, njemi to tak k’ Terzi gre, da Te rasjozhe.
Ah! kaj more to biti ? O glej , on vidi, kaj sa ene
TtraThne kaThtige temi terdokornemi mefti naprej-
Ttojijo, sato, da ono nikak nezhe Tposnati, ka bi
sdaj The Te snalo tega ogniti, ino da vidi, kak ono
tak Tlepo v’ ogen gre. Tak Ttori Jerusalem ; jel ti,
o KriTtjan ! drugazh TtoriTh ? Bom te ravno dneT pre-
vishal, kak tudi ti s’guadoj boshjoj delaTh. Od sa-
vershenja gnade  b osli j e bom govoril.

O Kriftjan ! kelkokrat bi Te JesuT she bil mogel
zhres te rasjokati, da je naprejvidil, kaj tebi na-
prejTtoji sato, da ti njegove gnade vTe savershefh,
ino zhaTa tvojega obifkanja nezheTh na tvoj hafek
vseti. O kelkokrat je on she tebi morbiti rekel:
O da bi ti Tposnal, kaj je tebi k’ svelizhanji, The
konzhi sdaj v' totih dnevih, keri The To ti dani na
Tpokorjenje ino pobolThanje tvojo; ali ti nezheTh.
Glej pa, zhe je to ta sadna gnada od Boga, po ke-
roj nibedne vezh ne dobiTh, temuzh pridejo tvoji
Tovrashniki, ino te vkonzhajo, tak kak To s’ Jeru-
salemom napravli. HozheTh snati, kak Te je Jeru-
salemi godilo ?

VeTh , kak je Bog Jerusalem tri žele leta obiTka-
Val, poflajozhi njim lVIefiafha, ker je nje s’ Tvojimi
nebeTkemi navuki, s’ Tvojim najlepThega sadershanja
isgledom, s’ mnogimi zhudcsbi opominjal na pover-
nenje, ali vTe je bilo sabTtojn. IvriTtuT vmerje na
krishi, ino Bog pulti zhudovitne snamenja Te goditi
na nebi ino seinli; on fhtima, da bo otemnenje Tun-
za nje odimelo, odpiranje grobov nje peftraThlo,
semle potreT nje TtroTil, raspoknenje pezhin njih ka¬
mene Terza rasklalo: ali da je vfe sabTtojn, tak fe
on prozh od njih oberne, pa The le pozhaka želih
petnotrideTet let po KriTtuTovi fmerti, ino da tudi

115

toto pozhakanje nizli ne vala, tak pride kafhtiga
davno she nagroshena.

Jerusalemitanzi fe farni med fobom grosovitno
sazhnejo bojuvati; Tituf to mefto saleshe, ino ga
nafkorem she en velki tal pod fvojo oblaftjo ima.
Potem naftane pomor, ino takfhi glad, da eden dru-
gemi jeftvino od vuft prozli jemlejo ; takfhi glad,
da travo jejo, ino fe sa njo tergajo; takfhi glad, da
ena sbena fvojo laftno dete fi fpezhe, ino ga poje.
V’ defetih tjednih farno fkus ene vrata petnajft tau-
shent, ofem fto ino ofemdefet mertvih trupel vun-
smezhejo. O ftrahota, o ftrafhna kafhtiga! Sadnizh
Rimari vusbgejo fhe ti nesgruntano lepi teinpel, ino
fpomorijo vfe , kaj njim v’roke pride , mefto poshge-
jo vfo, farno tri turne zefar pufti ftati k’ snamenji,
da bi fe na vfigdar vidlo, kak velki je Jerusalem
bil. Tak je Jerusalem vkonzhan. Ino kaj je fkus
pomor, glad, ogen ino mezh ne prejfhlo, je po
vfem fveti moglo rasoditi.

To je Kriftuf vfe naprej vidil, sato pa fo ga
fose polile ; ali jel je , o Kriftjan ! s’ tobom druga-
zhi ? Ti fi flep ino gluh, nezhefh viditi, ne zhuti,
kaj je tebi k’ svelizhanji. Pride sato kafhtiga , kader
bo fe fpunilo, kaj fv. pifmo pravi: Yi bote fe na
Boga sesavali, pa vaf nebo pofluhnil; bote saran fta-
nili, pa ga nebote najfhli. (Pravozhi.  1.) Vefh od
ki'ala Antioha? kak je njega Bog vezhkrat opomi¬
njal, pa sabftojn, te je pa prifhla ferditoft boshja
zhres njega. (II, Makab.  9.) On oblubi, vfe popra¬
viti, kaj je koli sakrivel, on hozhe po fveti iti, ino
od vfegamogozhnega pravega Boga vuzhiti; ali kaj
njemi Bog is neba odgovori? Da nebode nibene gna-
de, ne milofti vezh sadobil, kajti je pravizhen fod
boshji prifhel zhres njega. Vefh od Judafha ? On
je dneva te gnade ne fposnal, kader njemi je Kriftuf
rekel: Moj prijatel! sakaj fi prifhel? jel ti .Sina
tega zhloveka s’ enim kufhzom prodafh ? Da bi on
bil toto gnado fposnal, kak Peter, MatheufhZa-
heufh, Magdalena , ino vezh drugih, bi bil tudi mi-
loft sadobil; tak je pa samudil, ino sabftojn je bilo
njegovo potlanjo sgrivanje.

Jel fhtimafh, da bo Bog s’ tobom drugazhi fto-
ril ? Ti imafh gnado obezhano , ali ti jutranjega dneva

nemafh obezhanega. Kak tedaj morefh rezhti : Jas

*

116

fem fhe mladi , fem sdrav, bom she po febi prefhti-
mal, gda bo na to prifhlo, ka bi fe s’ Bogom mo¬
gel fpraviti ? Kak morefh to rezhti ? nebili snala
tota gnada ta sadnja biti, po keri nibene vezh ne
sadobifh ? ino gorje tebi, zhe v’ fmertnem grehi
vmei’jefh! Neli je tudi v’ Jerusalemi bilo taushent
ino taushent mladih, sdravih ? Jel je pa gdo na to
gledal? Ah gorje tedaj onim grefhnikom , keri tak
preš fkerbi v’ Tvojih grehih shivijo, ino fe Boga
nizh ne bojijo! Boga, ker, kak Prerok rezhe, zhlo-
veka s’ dufhkoj Tvojih vuft fkonzha; ker, kak Da¬
vid pravi, farno s’ ednini ozlinim mignenjoni vfo sem-
lo ftrofi, (Pfalm  103-) ino v’ kerega rokah je germla-
viza ino trefkaviza, vfi valovje tega morja, vfe ne¬
vihte , vfa semla s’ fvojimi ftrafhnimi votlinami —
totega Boga, ker, kader telo vmori, tudi oblaft ima,
dufho v’ peklenfki ogen verzhi — totega Boga, ker
bode prifhel fodit shivih ino mertvih — totega Boga fe
nizh ne bojijo? Ah gorje njim! (Luk.  12.) Ap. Pa¬
vel od njih rezhe: Da miflijo, ka fo v’ najbolfhem
miri, ino flobodni, tak bo pogublcnje naglo zhres
nje prifhlo. (I. Tej.  5.)

Tak tedaj vidite, kaj nam naprejftoji, zhe gna-
do boshjo savershemo. Ah tak ne ftormo tega, sa-
kaj Jesuf nam fploh pravi: Glej, o grefhnik! mene
v' mojih mantrah, glej me v’ mojem gorftajanji! sa
te je mene kervavi put polil , ah naj tudi tebe po¬
lijejo vrozhe ferzhnega sgrivanja fose; sa te fem jas
tak nefmilno gaishlan bil, ah ne gaishlaj mene supet
s’ tvojimi grehi; sa te fem jas s’ tim teshkim kri-
shom obloshen fe Jerusalemfkim shenam v’ ferze fmi-
lil, jel fe tebi nizh ne milim? sa te fem jas na kri-
shi vinerl, ah vmeri tudi ti tvojim grehom; jas fem
od mertvih gorftanil, ftani tudi gor is groba tvojih
grehov, ino pojdi v’ mojo vezhno zhaft. Amen.

117

Na lO. nedelo po Ffnkofhtili.

Od fodenja zhres druge ludi.

Jas feni ne tak kak drugi ladje, Luk,  18 »

5Ehe ravno fo Fariseari bili zhafnega blaga poshel-
ni, (Luk.  16.) zhe ravno fo pravizo vnemar pufhali,
('Matk . 23.) ino per njih ne bilo preš sakona pre-
lomnikov: (Jok.  8-) vender is totih eden dnef pride
v’ tempel, ino naprejftopezhi sazhne tak govoriti:
O Bog, jas fe tebi sahvalim, kaj fem ne tak kak fo
di-ugi ludje, ne blagaposhelen, ne krivizhen, ne sa¬
kona prelomnik , al' pa tak, kak toti zolnar. O kaj
l‘o to sa ene befede? jel tak more govoriti, kader
molit pride? Neli fo to befede enega takfhega, ker
je le prifhel febe hvalit, Tvojega blishnjega pa sa-
nizhavat? Pa je vender ne farno toti Farisear tak
govoril, takfhih fhe je sdaj sadofti, ki le na farni
febe dofti dershijo, na druge pa nizh, keri fvojega
blishnjega grajajo, fodijo ino okfojujejo, ka te farni
febe bol povikfhajo. To je ena velka pregreha, sa-
kaj: 1. Nifhe nema pravize, drugih foditi
ino obfojuvati; 2- nifhe nema s roka, fc
kres druge  p o vik  fh  a vati.

1. Nifhe nema pravize, dragih foditi
ino obfojuvati.  ( Sv. Ap. Pavel pravi: Sato ne-
mafh nibenega sgovora, o zhlovek, gdoltoli fi, ker
1'odifh; sakaj v’ kom ti enega drugega fodifh, v’tem
fe fam obfodifh, kajti ti ravno to delafh, kaj fodifh.
(Rim.  2.) Sakaj mi vejmo, da boshja fodba po ref-
nizi zhres tifte gre, keri takfhne rezili delajo, Ino
IV. Ap. Jakob pravi: Bratje! ne opravlajte eden dru¬
gega. (Jak.  4.) Ker brata opravla, ali fvojega brata
fodi, tifti opravla poflavo, ino fodi poftavo. Zhe
pa poftavo fodifh, tak ne fi dopunjavez, temuzh
fodnik te poftave. Eden je sapovednik ino fodnik,
ker samore pogubiti ino odteti. Gdo fi pa ti, ker
blishnjega fodifh ? — Gdo po totih befedah tih Apofh-
tolov ima pravizo foditi? gdo drugi, kak Bog fam?

118

Kaj pa Jesuf pravi? Nc fodite, lak nebote fojeni,
ne pogublujtc,, tak tudi vi nebote pogubleni. (Luk.  6.)
Zhe ali hozheteda  nebote farni fojeni ino poguble¬
ni , tak nefmete vafhega blishnjega foditi ino obfoju-
vati. Zhe pa le to ftorite, tak vam Kriftuf nadale
rezhe: S’ kakoj meroj fte vi vunmerli, s’ takoj fe
vam bo nasajmerlo ,  t. j. kak vi s’ drugimi ludmi fto¬
rite , tak bo Bog s’ vami ftoril. Zhe bo tedaj ti
nebefki fodnik vlako vafho djanje ino popufhenje,
vfako vafho befedo ino ftopinjo vzhifta vfe preifkal,
tak bode vam le tak nasajmeril, kak fte vi vunme-
rili, sakaj tudi vi fte vu vafhem fodenji ne nibenega
djanja ino popufhenja, ne ene befede ino ftopinje ’s
ozlii puftili. Ako bo vaf preš fmilenja fodil, tak bo
vam le nasajmeril, kak fte vi vunmerili, kajti tudi
vi fte s’ vafhim blishnjim ne nikakega fmilenja imeli,
vi fte ga fodli ino obfodli , ki fte farni ne prav vedli,
kaj fte fodli. Sabftojn bote fe te sgovarjali, rekozh:
Jas fem tak od drugih zhul praviti, pa lem tudi fam
nekaj fe previshal. To bo vfe sabftojn, kajti nifhe
nema pravize, fvojega blishnjega foditi ali obfojuvati.
Ino da ker to Ttori, fe le kres druge povikfhati
hzhe, tak fe moremo fhe previshati, da

2. Nifhe nema sroka, fe kres druge po-
vikfhavati.  Dofti je takfhih, kak je ti dnefhni
Farisear bil, ki fhtimajo, da fo kam jakfhi ino bol-
fhi, kak drugi, pa fo ne. Oni na febi ne vidijo
nikakfhih blodnjih ino pregrefhkih, pa njih imajo
sadofti. Sa kelko jakfhega ino bolfhega zhlovek fam
febe dershi, telko menje druge fhtima. Glejmo lamo
na dnefhnega Fariseara, kak on tega zolnara sani-
zhuje! Ali nibeden zhlovek je ne telko vreden od
drugih , ka bi on pravizo imel, koga sanizhavati,
sakaj vfakfhi ima fvojih pomenkanjih ino pregrefh¬
kih sadofti. Naj le vfakfhi fvojo veft dobro opita,
ino fvojo shivlenje prav preifhe , bode she naj-
fhel , jel je vezh vreden, kak drugi, ali ne. Ako
bi ravno s’ dnefhnim Farisearom snal rezhti : Jas
fem ne krivizhen, ne sakona prelomnik, tak naj le
pogleda, zhe nema drugih pregrefhkih na febi, kere
fo od totih ne velko menihe. Zhe rezhe, da je ne
tak kak fo drugi veliki grefhniki, tak ga pitam, sa¬
kaj ravno na takfhe gleda; sakaj ne gleda na druge
ponishne ino poboslme perfhone, ter poleg na fam

119

febe gledezh sakaj ne pita: Sakaj pa fem jas ne tak
ponishen, tak poboshen ? Sakaj pa fem tak fhtimani,
tak foyrashen v’ mojem fodenji, tak bodezhi v’ mojih
befedah, tak leni v’ dobrih delah, tak odluden ino
neprijatelni ? — Ja pun hudobnofti ino pregrefhkih
je svekfhinom tifti, ker druge tak rad fodi; nevofh-
livoft, zhertenje, fhtimanje ga pela nato, ka posde-
ro v’ luzkem oki vidi, bervna pa v’ fvojem ne. Ni-
fhe ali nema sroka, zhres druge fe povikfbavati.

Ne bod’te ali fodniki vafhega blishnjega, da,
kak fmo sdaj previshani, nifhe nima pravize t  dru¬
gih foditi ino obfojuvati, nifhe nema sroka, zhres
druge fe povikfhavati. Zhe pa le hozbete foditi, tak
farni febe fodite, ino tota fodba naj bo prav oftra.
O prelubleni Jesuf! ker fi ti, zbe ravno naf enkrat
vfe fodil bofh, tako fmilenje imel do grefhnikov, ino
njih ne fi obfojuval: vishaj, mi profimo tebe, tudi
nafhe mifli ino befede, da neboma nafhega blish¬
njega, temuzh farni febe fodli, ino tam na tvoji fod-
bi dobro obftali. Amen,

*a 11. nedelo po Finkofjitilt.

Od grehov tega jesika.

Ino on je prav govoril. Mark . 7.

O kaj sa ena zhudovitna mozh je v’ tem, ker dnef
enemi gluhemi ino mutaftemi da supet zliuti ino prav
govoriti! ena mozh, kera je ednaka s’ mozhjo tilte-
ga, ker je naf tak ftvoril, da rasvun tega, kaj ima¬
mo obzhutenje ino pogled, tudi zhujemo ino govo¬
rimo. Ali ah kak malo fe ludje smiflijo na to ne-
sgovorno velko dobroto, kero nam je Bog v tem
fkasal, ka zliujemo ino govorimo. Malo to ludje
fposnajo, sakaj, kader bi befedo boshjo, kader bi
refnize te vere poflufhati mogli, fo gluhi, ino kader
bi Boga zhaftiti, Boga moliti mogli, fo mutafti; od
druge ftrani pa, kader njih le gdo kaj rasjesi, ali
kader fe od blishnjega fhpotlivo ino ogovorno guzlu,

120

kader gdo kaj klafarfkega rezhe: o te fo odpcrte
njihove vuha, ino prav sgovoren njihov jesik. O kel-
ko greha fe s’ jesikora vzhini! kelko dufh bo sa
farno totih grehov volo v’ pekli! Proti toti hudobni
navadi hozhem dnef govoriti, najmre: Od grehov
tega jesik  a.

Kader je Jesuf temi mutaftemi htel jesik odve-
sati, je k’ njemi rekel: Efata, odpri fe; ino glej,
ti mutafti je preži dobil sgovor, ino je prav govoril.
Tudi vam fe je pri fv. kerfti reklo: Efata, odpri

fe; ali jel tudi vi prav govorite? O shaloftno, ka
fe ravno s’jesikom, ker je she na fv. kerfti k' hvali
bosliji odložilen, najvezh greha vzhini! Sakaj kaj fe
vfe pregrefhnega guzhi ? ali keri fo grehi tega je-
sika? Grehi tega jesika fo: 1. Neframnoft ali kla-
farfki guzhi; 2. ogovarjanje ino rasnafhanje; 3. fhpo-
tanje ino kletvize; 4- krivizhni guzhi.

1. Grehi tega jesika fo ali neframni ino kla-
farfki guzhi. t Sv. Ap. Pavel pravi: Kurvaria pa, ino
vfa gnufnoft fe med vami namer naj ne imenuje.
(Efes . 5.) Ali kelko fe tega sguzhi, kelko tak ger-
dega ino neframnega , kaj fe zhloveki nigdar ne fpo-
dobi! Kaj pa takfhi guzhi pokashejo? Kriftuf re¬
zhe: Od zhefa je ferze puno, od tega vufta govo¬
rijo. (Luk.  6-) Da je ali vafho ferze puno neframnih
shel, tak fo tudi vafjii guzhi tak neframni ino gerdi;
pa fe ne smiflite, kakfho pohujfhanje s’ tim drugim,
pofebno mladim ludem date. Sv.  Ap. Jakob pravi:
Kak en mladi ogen velko bofto vushge, tak je jesik
en ogen. (Jak.  3.) Kak ogen fe vafhe neframne kla-
larfke befede primejo mladih ferz, ino vidli hote na
fodbi boshji, kaj fo vafhi guzhi naredli.

2. Grehi tega jesika fo ogovarjanja ino rasna-
fhanja. O kelko fe tega vzhini! Kelko endrugemi v’
ozhi fponofite, ino doftikrat takfhne rezhi, kere na¬
mer ne fo refen; kelko endrugega per drugih rasna-
fhate, kelko takfhega od drugih sguzhite, kaj je vfe
smifhleno, ino ali pravo ogovarjanje! Ali tu vam fv.
Pavel rezhe: Ogovarjavez je Bogi superni, (Rim.  1.)
p&le v’ drugem tali fv. pifmo rezhe: Ogovarjavez je
ena odurnoft med ludmi. (Pravozhi.  24.) Pa tudi nem-
re drugazhi biti, sakaj da, kak pale fv. pifmo pravi,
je dobro ime ali pofhtenje bolfho, (Pravozhi.  22.) kak

121

velko bogaftvo, ogovarjavez pa zhloveki pofhtenje,
ino tak vfe vseme, kaj najdragfhega ima; kak nebi en
takfhi Bogi ino ludem superni ino oduren bil ?

3. Grehi tega jesika lo fhpotanje ino kletvize.
Ah kelko pa fhe le fe tega vzhini! Kak tu prekli¬
nja mosh sheno, shena mosha, brat brata, feftra fe-
ftro, fofed fofeda, ftarfhi otroke; kak tam kune orazh,
forar, paftir shivino, kak foldat na marfhi, kak pod-
loshnik gofpodfko, kak gofpodinja ogen, gofpodar
drushino , o ftrahota! kaj fe farno kletvize vzhini.
Ali ftrafhne fo ravno sato tudi befede fv. pifma zhres
to. Kriftuf pravi, da ker fvojemi blishnjemi to befe-
do norz ’s jese povej, je peklenfkega ognja vreden;
(Malh.  5.) ino Ap. Pavel rezhe, da preklinjavzi ne-
bodo v’ kraleftvi boshjem. (I. Korint.  6.)

4. Grehi tega jesika fo krivizhni guzhi. O kel¬
ko fe pale totih naredi! Tu fe krivo prizhuje na vel¬
ko fhkodo blislmjega, tam fe krivo toslii, tu krivo
podušili. Ah grehi, grehi tega jesika, kelko je vaf!
Ne sahman, ka Ap. Jakob telko od jesika povej. On
rezhe: Jesik je en sapopadek vfe krivize. Jesik fe
med nafhimi glidi snajde, ker zelo telo ognufi, ino
zeli tek nafhega shivlenja sashge, zhe fe enkrat od
peklenfkega ognja nashge. Sakaj vfaka fhega tih sve-
rin, ino ptiz, ino kazh, ino druge shivadi fe vkroti,
ino je bila vkrotena od zhlovezhke nature; (Jak.  3-)
jesika pa nemore nibeden zlilovek vkrotiti: on je ena
nemirna hudoba, pun fmertnega gifta. Skuš njega mi
Boga ino Ozheta hvalimo, ino fkus njega mi ludi ku-
nemo, ki fo po boshji fpodobi ftvorjetii. Is enih vuft
pride hvala, ino kletviza.

t So oftre befede, ali one fo refnizhne, sakaj ne¬
ga tak hudobne navade na fveti, kak je navada ene¬
ga hudobnega jesika. Kak pa bode fe tedaj temu po¬
magati moglo? O teshko, ali da je per Bogi nibena
rezh ne nemogozhna, tak fe tudi toti navadi, keri
njo imate, pozhafih snate odvaditi. (Luk,  1.) Najprejd
morete Boga profiti, da vam, kak je kral David pro¬
fil, ftrasho poftavi pred vafhe vufta, ino dveri okoli
vafhih vuftniz (PJalm . 140.) —ter, da, kader po va-
fhi navadi kere takfhe befede sguzhite, fe preži ’s
njih sgrivate, ino vafho naprejvsetje, ne vezh tak gu-
zhati, terdno ponovite. Basvun tega morete takfhnih
perloshnoftih, kelko morete, fe ogibati, sofebno pa

122

nefmete nigdar posabiti, da je Bog povfod nasozhi,
ino ali vfe zhuje, kaj govorite, ino da bo zlilovek
zelo od vfakfhe nepotrebne befede enkrat mogel ra-
zhun dati.

O da bi tedaj vfi fposnali, kelko greha fe farno
s’ jesikom vzbini, ino kak teshko bo takfhim v’ nebefa
priti, bi refnizhno fi vfe persadeli, da bi, kak ti dnefh-
ni mutafti, prav govorili. Ja, o prelubleni Jesuf!
ne dopufti, ka bi nafh jesik gda pregrefhno govoril,
ino mi s’ nafhimi guzhi pohujfhanje dav ali, ali na-
fhemi blishnjemi na njegovem pofhtenji ali drugazh
nafhkodili; daj nam to gnado, da bomo tvojo lube-
sen, dobroto, ino zhaft Iposnajozhi vfigdar tak govo¬
rili, kak fi ti govoril, ino tak vredni poftali, enkrat
tebe tam s’ Ozhetom ino fv. Duhom na veke hvalti
ino zhaftiti. Amen.

la 1*. nedelo po Flnltofhiifi.

Rak je tam, gde je lubesen blishnjega,
ino kak tam, gde nje nega.

,i Stori tak> ino ti bojh na veke shivel. Luk.  10.

SCak imam ftoriti, da vezimo shivlenje sadobim?
Tak je en Yuzlienik te Poftave Jesufa pital, ino tak
imamo mi farni febe pitati: Kaj imam ftoriti, da bom
vezhno shivlenje sadobil? Ino tak kak je ti Pifmavu-
zheni fi na fvojo pitanje mogel fam odgovor dati,
tak mi farni febi lehko odgovorimo. Lubiti moremo
najmre Gofpoda Boga is zelega ferza, is žele nafhe
mozhi, nafhega blishnjega pa kak farnega febe. Sa-
kaj tota sapoved je she v’ ftarem Teftamenti Judof-
kem ludftvi dana, v’ novem Teftamenti pa sa najpcr-
vo ino najprefhtimanefho sapoved poftavlena, ino je
rezheno, da, ker toto sdershi, bode na veke shivel,
pa tudi rezheno, da, ker tote ne sdershi, ne je is Bo¬
ga. (I, Joh . 3.) Od tega vaf dnef previshati hozhem,
kader pokashem: Kak je tam, gde je lubesen
blishnjega, ino kak tam, gde nje nega?

123

O (rezilen tifti kraj, gde je lubcsen blishnjega!
sakaj tam je en pravi Paradish. Tam deshelfki po¬
glavar ne ftrafhi farno s’ fvojo oblaftjo, temuzh fe
fkashe kak en lubleni ozha, ker sa fvoje podloshni-
ke kakti sa fvoje otroke fkerbi, njim pravizo fposna,
ino nje ino to njihovo v’ fvojo obrambo vseme; tam
gofpodfka s’ podloshniki ftorijo , kak je po pravizi,
njim pomagajo, kader fe njim kakfha kriviza vzhini;
oni nje ino njihove pravize branijo, fo njim dobri
ino vfigdar odpertoferzlmi proti njim, ino le te oftri,
zhe le deshelfkega poglavara poftav ne dershijo. Tam
fo ludje med fobom fi dobri, v’ miri ino sloshnofti,
tam je eden tega drugega prijatel, dobrotnik ino po-
mozhnik, tam je vfakemi to njegovo per mirem, ino
sna vfakfhi fvoj pripravek vshivati, tam fe eden dru-
gemi lehko saflopijo , ino je vfaka hisha eno prebi-
valifhe te sadovolnofti ino ferzhne radofti. O lube-
sen blishnjega, kaj sa ena dobrota fi ti!

Ali kak je tam, gde lubesni blishnjega nega?
Ah toshno! tam je desbelfki poglavar le en nefmilni
grosovitnik, ker fvoje podloshnike preš fmilenja mant-
ra ino shmizhe, ker ne pofluhne na njih profhnje,
ne na njihov jozh, temuzh njim le fvoj mezh kasbe.
Tam gofpodfka nemajo s’ podloshniki nikakega fmi¬
lenja, oni le gledajo, da to fvoje ’s njih ftergajo, naj
njim te kaj prek oftane ali ne; tam gofpodfka, zhe
ne vidijo fvojega dobizhka, ne branijo pravize, ne
premoshenja, ne perfhone, sabftojn fe njim vhogi pod-
loshnik jozhezli pertoshi, grobianftvo, popretenje s‘
kajhoj sna imeti: naj fe njemi kakhte hudo godi, to
njihovega terdega ferza nizh ne gene. Gde nega lu¬
besni blishnjega, tam fo ludje eden zhres drugega:
per sakonfkih je drugo ne, kak fvaja, kletviza, bitje;
med ftarfhimi ino otrokmi farna vjediza ino nemirov-
noft; med fofedi drugo ne, kak vezhno fovrashtvo,
sdaj savolo kakega obrezhenja, sdaj savolo kakega
ofhkodenja, sdaj savolo kake krivize, pale savolo der-
shine, savolo otrok , savolo kakih toshbih ino veliko
takfhih rezhi. Gde nega lubesni blishnjega , tam
le vfakfhi na fvoj hafek ino dobizhek gleda; ti fi-
romazhki, ti nefrezhen nigdi ne najde pomozhi,
ne dobrotnika. Gde nega lubesni blishnjega, tam
je nevofhlivoft, kraja, golufanje, bitje ino rane-
nje, tam fi je nifhe 6’ tim fvojim ne floboden. S'

124

ednoj befedoj, gde lubesni blishnjega nega, tam je
lam nemir, lama nesloshnoft, farno shalenje, farno ne-
prijatelftvo, farna nesadovolnoft. Ah kaj je to sa eno
shivlenje! Ena predfpodoba od tega, kak je v’pekli.

O moji lubi Kriftjani! jas vem, da je tudi med
vami v’ nekih talih en takfhni pekel. Dajte fi ali do¬
povedati , kaj je en zhlovek preš lubesni blishnjega.
En takfhi je namer ne en Kriftjan, sakaj on ne vse-
me gor, kaj Kriftuf ino njegovi Apofhtoli vuzlujo.
Kriftuf pravi: Na tem bode vfakfhi fposnal, da fte
moji Jogri, zlie endrugega lubite. (Jeh.  13.) On pra¬
vi, da flcus lubesen blishnjega poftanemo otrozi Ozhe-
ta nebefkega; (Math.  5.) — da, kaj mi enemi nefrezh-
nemi dobrega ftorimo, to ujemi ftorimo. (Math.  25.)
On pravi, da, zhe lubesen blishnjega imamo, pridemo
k’ vezhnem shivlenji. Kaj govorijo Kriftufovi Apofh¬
toli ? ( Sv. -Ap. Pavel rezbe: Sdaj pa oftanejo vera,
vupanje, lubesen, tote tri: ta vekfha pa med njimi
je lubesen. (J. Korint.  13.) ,Sv. Johanes pravi :
Iver lubi, tifti posna Boga; ker ne lubi, tifti Boga ne
posna. (I. Joh.  3.) Pa tudi refen, sakaj tudi Never¬
niki, ki od pravega Boga nizh ne vejo, fkashejo en-
drugemi dela te lubesni; tudi ti divji ludje, kak dal-
ni popotniki od njih povejo, fo proti nadloshnim fmi-
lezhni; ja zelo neme ftvari ena drugo branijo. Kaj
je tedaj en zhlovek preš lubesni blishnjega? Jel je
Kriftjan? ( She fkoro bi fe od Nevernikov ino tih Div¬
jih leshi reklo, ka od Boga kaj vejo, kak od enega
takega Kriftjana.

Ne saprimo ali nafho ferze pred lubesno blish¬
njega, kajti fmo sdaj vidli, kak je tam, gde je lube¬
sen blishnjega, ino kak tam, gde nje nega. Zhafno
ino vezhno frezhni fmo, zhe imamo lubesen blish¬
njega; zhafno ino vezhno nefrezhni pa, zhe nje ne¬
marno. O dragi nafh Jesuf! ker fi ti vfe, kaj fi koli
ftoril, le is lubesni proti temi grefhnemi zhlovezhanftvi
ftoril, ino ah kelko fi ti ftoril! daj nam eno takfho
ferze, kak je tvojo, da bomo po tvojem isgledi nafhega
blishnjega nefrezho ino nadlogo tak obzhutli, kak na¬
fho laftno, ino tak njemi to ftorili, kaj farni slielimo,
da bi fe nam ftorilo, ino tak vredni poftali, enkrat
v’ nebefah plazhilo sa nafhe dela te lubesni sadobiti.
Amen.

la 13. nedelo po Finkofhtili.

Od dobrot boshjih.

125

Eden pa is njih, da je vidil, ka je vusdravlen,
Je je nasajpovern.il, ino je na vej glaf Boga
zhajlil; on je k" njegovim nogam (folpadnil,
ino je njega sahvalil. Luk.  17.

5Khe ravno naf she obzhutnoft ferza k’ sahvalnofti
perganja, je vender veliko ino veliko nesahvalnih lu-
di na iveti. Med defetimi, kak dnefhni Evangelium
pokashe, je farno eden fe snajfhel, ker je sahvalen
bil. Toti moshje fo imeli ti bolezhi ino grešni beteg,
kerega mi imenujemo gobavega; ti lubesnivi Jesuf
fe je kres nje fmilil, ino je nje tote nadloge re-
fhil. Kaj blo leshi bilo, kak nasaj fe poverniti, ino
fvojemi dobrotniki fe sahvalti sa to velko dobro¬
to tega osdravlenja? pa fo namer tega ne ftorili, ra-
svun enega, ker je en Samaritan bil. Takfhe nesa-
hvalnofti je dofti. Kaj morejo ftarfhi sa fvoje otroke
ftoriti? kaj fhkolniki, kaj vuzheniki tega Evangelja,
kaj naprejpoftavleni ? Kaj vekfhital imajo sa to ? Dru¬
go ne, kak nehsavalo.

Tudi proti Bogi fo ludje nesabvalni. Bog je en
sapopadek vfega dobrega, per vfaki ftopinji naf fre-
zha njegova dobrotlivoft. Kaj pa ludje ftorijo sa nje¬
gove dobrote? Oni posabijo na njega, ino njegove
sapovedi vnemar puftijo. O Kriftjani! zbe fmo tudi
mi takfhi, tak vseinmo fi dnef tega Evangelfkega
^Samaritana sa en isgled , tega Samaritana rezhem,
ker fe je tak lepo sahvalil sa to prijeto dobroto. Pre-
miflimo ali dnef: 1. kaj sa ene dobrote nam je
Bogftoril; 2. kaj mi nje mi sa to ftoriti
imamo?

1. Kaj sa ene dobrote nam je Bogfto¬
ril?  Gdo nam je shivlenje dal? Bog je vam shivlenje,
dufhko, ino bitje dal, je ta Makabearfka mati fvojim
finom rekla. (II. Makab.  7.) Gdo je nafho telo tak
fpodobil? O Bog! jas tebe sahvalim, je David rekel,
kaj fem tak zhudeshno ftvorjen. Gdo je naf vfe nafhe

shive dni obvarVal ? Bog je f voj im Angelom sapove-
dal, da tebe na fvojih rokah nofijo, da ti gde nebi
s’ tvojoj nogoj v’ en kamen vdaril, rezhe pale David.
(Pfalrn,  90-) Gdo naf s’ hranoj ino s’ oblezhom ofker-
bi? Ti puftifh travo rafti sa shivino, ino fetvo na ha-
fek tih ludi, fo pale Davidove befede. (Pfalm.  64.)

O kaj sa ene dobrote nam je ali Bog she na
nafhem teli ftoril, kaj sa ene pa fhe le na nafhi du-
fhi! Gdo je nafhi dufhi dal pamet ino volo ? Gdo je na¬
redil, ka fe mi telko snamo navuzhiti? Gdo je naredil,
ka tudi nebefke refnize fposnamo, ino fe s’ njimi po-
trofhtamo v’nefrezhi ino nadlogi? Gdo je naredil, ka
mi to dobro od tega hudega vemo raslozhti, ino ka po-
snamo, da le to dobro bi mogli ftoriti, ne pa to hudo ?
Gdo nam je dal eno veft, kera nam grisezho fponafha,
kader fmo pregrefhli, ino naf rasvefeli, kader fmo
dobro ftorili ? Gdo je naredil, da fe v’ kerfhanfki
veri snajdemo ? O to je vfe od Boga, to fo vfe
njegove dobrote.

Ker totih dobrot ne fposna, tifti naj le premifli,
kak bi njemi te bilo, zhe tega vfega nebi imel. —
Zhe ne prefhtimafh, kaj je tvojo shivlenje vredno,
tak le gledi, kak fe en nevarno beteshen sa Tvojo
shivlenje boji. Zhe ne prefhtimafh, kaj je tvojo
sdravje vredno, pojdi k’ beteshnim, ino poflufhaj
njihovo sdihavanje , javkanje, jokanje. Zhe ne prefhti¬
mafh premoshnofti tvoje, poglej na te firomazhke,
ino premifli, kak bi ti bilo, zhe bi tudi en takfhni
firomak bil. Zhe ne prefhtimafh, kaj sa ene podvu-
zhenja ti sadobifh, le gledi na takfhne, keri preš
vfega podvuzhenja tak divji gorrafejo. Zhe ne prefhti¬
mafh, kaj fo tebi tvoji svefti prijateli k’ hafki, le fe
smifli , kak bi ti bilo, zhe bi ti toti vfi hitro
fpomerli.

Ker pa fhe tudi is tega nebi fposnal velikofti
dobrot boshjih, tifti naj premifli, gda je tote dobro¬
te od Boga sadobil. Doftikrat ravno te , kader njih
je najmenje vreden bil. Bog naf je per shivlenji ino
sdrave obdershal, kader fmo dofti takega ftorili, kaj
je shivlenji ino sdravji fhkodlivo. Bog nam je dal
hrano ino pitje, kader fmo s’totimi darmi ne po redi
djali. Bog nam je dal perloshnoft, fe kaj navuzhiti
te, kader fmo s' nafhim malim snanjom she pre-
Ysetno fe fhtimali. Bog nam je puftil te svelizhe-

127

zhe Evangelfke navuke osnanjuvati, kader fo pred-
gari od nekih is naf bili ofmehavani, ja zelo sani-
zhuvani. Bog nam je dal zhaf, pokoro delati, ka¬
der fmo k’ tim ftarim grehom fhe nove perloshli.
Ah kelkokrat nam je Bog dobrote ftoril, kader fmo
njih najmenje vredni bili!

Da pa nam je Bog telko dobrega ftoril, ino
fhe doftikrat ravno te, kader fmo fi nizh ne sa-
flushli:

2. Kaj imamo njemi sa toftoriti?  Sa
tote velike dobrote mi Bogi imamo najprejd sahvalti.
Da fmo she enemi zliloveki, ker nam kaj dobrega
ftoi’i, dushni sa to sahvalti, kam bol fhe fmo dushni
Bogi sahvalti, ker nam je telko dobrot ftoril. Sahvalno
fe tedaj doftikrat smiflimo na vfe dobrote boshje,
ino vshivajmo njegove dare tak, kak je prav.

To drugo, kaj mi Bogi sa njegove dobrote ima¬
mo ftoriti, je, da njegove sapovedi sdershimo. Si¬
kaj poverniti mi njemi njegovih dobrot nigdar nemo-
remo ; on tudi tega ne potrebuje; on le hozhe, da mi
njegovo volo fpunimo, toto pa fpunimo, zhe njegove
sapovedi {sdershimo. Nesahvalni tedaj fmo, zhe fe jesi,
nevofhlivofti, pianofti, nezhiftofti ino drugim takfhim
hudobnoftim prek puftimo. Sahvalni fe le fkashemo,
zhe fmo svefti v’ nafhih dushnoftih , zhe nafhemi
hlishnjemi dobro ftorimo, ino nafhe grefhne shele
v’ ftrahi dcrshimo.

To tretjo, kaj mi Bogi sa njegove dobrote ima¬
mo ftoriti, je, da imamo savupanje na njegovo sa naf
fkerblenje. Sakaj zhefe na nafho vfo shivlenje smifli¬
mo, ino vidimo , kak je Bog nam dal hrano ino pit¬
je, oblazhilo ino ftan, podvuzhenje v’ ti pravi veri;
zhe premiflimo, kak je on naf v’ nevarnoftih branil,
kak je on tudi kratke terplenja k’ nafhem hafki ober-
nil — zhe to premiflimo, tak vejmo, da bode tudi
dale naprej sa naf ozhinfko fkerbel. Ne sdvojmo, ne
toshmo fe tedaj, zhe nam vzhafi kaj smenka, zhe eno
hudo leto pride : Bog je nafh ozha, on je nafh ofkerb-
nik, on bo nam pale dal, kak nam je prejd dal. Bog
nibenega ne sapufti, ker njega zhafti. (PJalm,  9.)

To fem vam ali od dobrot boshjih dnef htel re-
zhi. Ah fposnajmo tedaj ino prefhtimajmo, kelko dob¬
rega nam Bog ftori, ino sahvalmo fe njemi sa njegove

128

dobrote; bočimo pokorni njegovim sapovedim, ino
imejmo to savupanje, da naf tudi naprej nebode sa-
puftil. O Bog! o lubesnivi Ozba nebefki! mi fposna-
mo tvojo lubesen, tvojo dobroto: ah taushentkrat nam
je shal, kaj fmo dosdaj tak nesahvalni proti tebi bi¬
li, ino tebe , nafhega najvekfhega dobrotnika, sverh
tega fhe telkokrat rasshalili; mi te jozhezh profimo
sa odpufhenje, ino na kolna dolpadnozh sahvalimo fe
tebi sa vfe dobrote, s' tim terdnim naprejvsetjom, da
bo nafha najperva fkerb, odsdaj tvojo volo vu vfem
fpuniti, ah daj nam k’ temu tvojo gnado, keremi zhaft
ino hvala bodi na veke. Amen.

Ha 14. nedelo po Finliollillh.

Od velke fufhe.

One ne skrijejo. Matk.  (j.

Od ptiz nebefkih dnefhni Evangelium pravi, da one
ne fejajo, paneshnjejo; mi pa moremo fejati, zhe bo-
zhemo sheti, pa fhe fe doftikrat pergodi, da nafhe
njiva obfejamo, pa nemarno kaj sheti: nerodovitoft
semle, mras, tozha, fufha nam vseme vfe, ino mi mo¬
remo s’ toshnim ferzom ino glafom pitati: Kaj bo¬

mo jeli, ali kaj bomo pili, ali s’ zhim fe bomo oblazh-
li? Tak nam letof gre *). Stari ludje rezhejo, da
ne pomnijo tak velke fufhe, kak je letof, ino gdo
vej , kak dugo fhe bo terpela. Sa kaj njo imamo
fposnati ? Sa kaj drugo, kak sa kafhtigo boshjo ?
Stormo tedaj dnef eno poboshno premifhlenje zhres
to. Kaj je ti Zesarejfki Vifhifhfhkof fv Basiliuf
enkrat ob zhafi ene velke fufhe predgal, tifto ho-
zhem jas dnef od letofhne velke fufhe  k’vam
govoriti.

Glejte, moji brati! je fv. Basiliuf k’ fvojim Ze-
sareanzom rekel, glejte, moji brati! nebo je saper-
to, golo je, ino preš megel, shaloft nam dela nje¬
gova jafnoft, toshnoft njegova zhiftozha , po keri

*) T. j. v* leti 133«.

129

fmo prejd takfho shelenje imeli, te, kader je ono
od oblakov prevlezheno temno naf obfenzlialo, ino
nam vselo luzh tega funza. Semla pa, vun ino vun
fprefufhena, je neprijatelna viditi, je puftna ino ne-
rodovita sa obfejanje, na raspoknje Te raszefala je,
ino funzhni traki globoko fegnejo v’ njo. Obilne,
fploh tekozhe svrelzhine naf sapuftle fo, velki po¬
toki perfufhli fe, najmenfhi otrozi lehko grejo kres
nje. Doftim is naf menka she voda , ino ftradanje
nam je she blisu. Kak novi Israelitanzi ifhemo mi
enega novega Moisefa s’ njegovo j zhudeshnoj fbiboj,
da bi pale s’ enim vdarzom po pezbini temi sliejne-
mi ludftvi v’ potrebi pomagal, ter naredil, da bi is
zhudesbnih oblakov isbrana Mana femdol kapala sa
hrano tih ludi. Jas fem vidil pola, ino veliko fos
fem mogel pretozhiti kres njih nerodovitoft. Jas fem
fe milo rastoshil, da je ne fe desh kres naf raslih
Eno femen fe pofufhlo je, prejd kak fe je fklilo,
v’ brasdi je oftalo, kam je plug ga pokopal; drugo
je vunprifhlo, ali kumaj fe je viditi puftlo, je od
vrozhine she toshno potrofheno, tak da prav pride¬
jo Evangelja befede: ,,Dofti delavzov, pa malo shet-
ve.“ (Lak*  10.) Profti ludje per fvojih njivah ftojijo,
gorsdigajo, kak v' shaloft pogrosheni, fvoje roke,
ino fe jozhejo kres fvojo sabftojn delo, toshno gle-
dezhi na fvoje male otroke ino njih matere prijim-
lejo oni te fuhe betva, ino fi sdihavajo kak ozheti,
keri fe fvojih finov v’ zvetozhi mladofti snebijo. Tu¬
di nam bodo rezhene befede tega Preroka: ,,Jas fem
vam desh tri mefze pred shetvoj sadershal, jas fem
puftil desh iti kres eno mefto, kres drugo pa ne
fem puftil desha iti. Kres en kraj fem puftil desh
iti, ino ti drugi, gde je ne desha bilo, fe je pofu-
fhil. Prifhle fo dve ali tri mefta vkup, ka bi vodo
pili, fo nje pa ne sadofti mogli najti, ino to sato,
da fte ne fe k’ meni povernili, rezke Gofpod.“

(Amos . 4.)

Is tega, moji lubi! fe vuzhmo, da nam Bog sa-
volo nafhega odftoplenja ino nafhe nemarnofti toto
nadlogo pofhle; on ne ifhe naf vkonzhati, temuzh
naf pobolfhati na tako visho, kak ozheti fvoje nepo¬
korne fine. — Glejte ali, kak je fkus mnosbino na-
fhih grehov zelo letina fe premenila, ino zelo dru-
gazhifha poftala. Sima je ne imela te navadne mo-
Krempl, Predgo II, Q

130

krote s* fuhotoj, lnega ino mokrote ne fmo vidli.
Sprotuletje je le en tal IVoje laftnofti rasvilo, najmre
vrozhino, pa nizh mokrote. Ena zhres red vrozhi-
na fe je kakti k’ nafhem vkonzhanji saperfegnila.
Kaj je ali sa en srok tote neporednofti ino smotnje,
odkod je toto prevershenje tih rezin ino te letine?
To premiflimo —. jel’ nega nikoga , ker vfe ravna?
Je ti modri Moifter, Bog, na fvojo delo posabil? Je
morebiti ob fvojo mozh prifhel ? Ali fhe morebiti
ima tifto mozh, pa nje ne pokashe: je morebiti 1'vojo
dobrotlivoft ino fkerblivoft na odurjavanje tega zhlo-
vezhanftva preobernil? Tega nibeden saftopen nebo-
de mogel rezhi; je le en drugi srok na fvetlem, sa-
kaj fmo ne tak kak perle ofkerbleni. —

Sdaj ti fv. Predgar naprejpernefe sroke, sakaj
je Bog taklho kafhtigo poflal. En srok je najmre:
da ti bogati nemajo nikakega fmilenja zhres te firo-
mazhke; ti drugi srok je: da nifhe objokan ino sgri-
van ne profi sa rodoviti desh; tretji srok je: da le
nifhe ne vseme sa sapufhene otrozhizhe ino sapu-
fhene vdove; fhterti srok je: da nifhe ne poverne,
kaj je po krivizi dobil ali vscl. S’ ednoj befedoj,
srok tote nadloge je: da fe ne (pokorijo ’s fvojih
grehov, da ne fkashejo lubesni boshje, ne lubesni
blishnjega, ino zhe tote nebo, tak bo farno boshji
dobrotlivofti perpifati, zhe on nebi naredil , ka bi
tota fufha vfo semlo vushgala, ali ka bi ogen od
neba dol kapal, tak kak je on she negda grehe tega
zhlovezhanftva kafhtigal.

Tak je fv .Basiliuf v’ Zesarei od enega fufhne-
ga leta govoril, ino tak morem jas od letofhne fufhe
govoriti. Sakaj jel ker med vami pomni, ka bla vfo
leto takfha fufha bila, kak je letof? Je ne žela sima
bila preš finega ino desha? Je ne vfo fprotuletje le
fuho ino dushe bol vrozho bilo ? Ne sdLhavamoli she
vezh mefzov fem sa desh, pa sabftojn? Je ne vro-
zhina sdaj po leti she tak gorvsela, da je semla glo¬
boko — globoko she fuha; da ftudenzi she fkoro
nigdi nemajo vode, ino fe na meftah od dalezh more
fem perpelati; da fo trate tak seshgane, ka shivina
ne najde ne ene travize vezh, ino she fe drevje
fufhi ? Ah sabftojn fe nam dnef rezlie, na roshe po¬
gledati ; nega njih nigdi , she davno fo vfehnilc vfe !
Neli je sabftojn vfe, kaj ftc pofejali ali pofadli ?

131

Neli je vafho milo toshenje, ka vafho lubo s hi vi n o
morete prozh dati, da nema kaj jefti, ino kak fhe
bo sa vaf? Na Jesufa imamo ravno savupanje, da bo
nafho troho kruha poshegnal; ali kak bo, zhe on
tega nebo htel ftoriti savolo nefmilezhnofti nafhe,
savolo nefpokorjenja nafhega , savolo krivizhnofti
nafhe, savolo gerdobnofti nafhe, savolo menkanja lu-
besni boshje ino lubesni blishnjega, savolo menkanja
ferzhne, ftalne molitve?

O prelubleni Jesuf! ne sapufti naf v’ toti fuhi
pufhavi, oflifhi nafhe ponishne profhnje, kere od-
sdaj sgrivano ino po gofto, ferzhno ino savuplivo k'
tebi hzhemo poflati sa dober, rodoviti desh; ah daj,
miloftivni O zb a nebefki! toj fuhoj semli mokrote, da
bomo mi, tvoji otrozi, sadobli shivlenje is nje; ne
fkrati nam, o lubi Ozha! vfakdenjega kruha, ah
daj nam pa tudi to gnado, da bomo odsdaj po navu-
ki tvojega ,Sina Jesufa Kriftufa najbol ifkali tvojo
kraleftvo ino njega pravizo, tak imamo savupanje,
da bofh nam vfe to drugo pervergel. Amen.

lia 15 .  nedelo po Finkoflitih.

Kres fmert tih nafhih fe ne fmemo pre-
vezli shaloftiti.

Jesuf je rekel k’ njoj: Ne jozhife, Luk,  7.

Ah shaloftna mati, ah toshna vdova !, farno enega
fina |fi imela, pa fhe toti je mertev. — Na mefto
kaj bi on fhe dugo po tvoji fmerti na pokopalifhe
bil prifhel, grefh ti jozhezha ino v’ ferzi vfa bole-
zha sa njim na to mefto, gde bodo pred tvojimi mo¬
krimi pzhmi njega pokopali. Gdo nebi tvoje grenke
slialofti obzhutil ? Ali ne farno tota mati fe je sne-
bila fvojega fina; takfhih mater je delti, kere fo
fvoje otroke toj nefmilenoj fmerti mogle prekpuftili,
ino fhe fe sdaj tak shalujejo sa nje, da, kamkoli
poglednejo, tam fe ponovijo rane njihovega bolezhe-
ga ferza: kajti nigdi nega njihovih lubih otrok, ino

132

fe od njih more rezhi, kaj Evangelium od te jozlie-
zhe Rahel pravi: Rahel fe je jokala sa fvoje otroke,
ino fe ne dala potalashiti, kajti njih nega vezh. Ali
lubi Kriftjani ! jas ne menim vafhe she tak sa¬
dofti velke shalofti fhe povekfhati, temuzh jas s’ Kri-
ftufom k’ vam rezhem: Ne jozhte fe! ino zhe ravno
nemorem vafhih otrok od mertvih sbuditi, kaj je Je-
suf ftoril, tak vaf hozhem dnef potrofhtati, ino vaf
podvuzhiti: da fe ne fmete kres fmert tih va¬
fhih prevezh shaloftiti.  V’ toti moji dnef lini
predgibom pale svekfhima sa fv. Basiliom  govoril.

Ne objozhmo, tak govori ti fv. predgar Basi-
liuf, ne objozhmo odhajanja is totega shivlenja, naj-
menje pa odhajanje fvetih moshi; temuzh (objozhmo)
bol rojftvo, prihod v’ toto shivlenje. Sakaj prihod
na toti fvet je nefnashen, ino pun supernofti — od¬
hajanje pa , ino oflobodjenje odtot je lepo ino drago,
ne ravno sa vfe ludi, temuzh le sa tifte, keri fo tu
fveto ino pravizhno sliiveli. Zhaftita je fmert, ne
zhaftito je rojftvo tega zliloveka: sakaj feja fe, re-
zhe Ap. Pavel, feja fe vnezhafti, gorftanilo fe bo v’
zhaftitlivofti; feja fe v’ ftrohlivofti, gorftanilo fe bo
v’ neftrohlivofti. (L Korint.  15.)

Derslii ali rojftvo ino fmert proti endrugem, ino
henjaj tedaj objokati tiftega, ker je totega te framo-
te shivlenja fe refhil. — Ali fmert enega lublenega
fina mozhno tvojo ferze teshi. Ino gdo ima eno tak
kameno ferze, ka bi toto nefrezho preš rastoshenja
mogel prenefti, ali ka bi njegovo ferze le malo ga
sabolelo? Erb ene lepe hishe, pomozh te hishne
drushbe, savupanje ozheta, otrok poboshnih ftarfhih,
gorsrejen s’ taushent shelenjom, toti gre ta na fred
zvetozhnofti fvoje dobe, prozhftergan is krila fvojih
roditelov! Nebili to rastopiti moglo terdoft enega
diamantkamna ? Ali refnizhno, zhe bi mi zhres per-
godenja tega shivlenja toshti fe ino jokati hteli, tak
vfo shivlenje nebi sadofti bilo; ako bi vfi ludje vkup
s’ nami fe jokali, tak nebi samogli naf od jozha ino
shaluvanja odverniti, ino da bi vfe tekozhe vode fose
poltale, nebi sadofti bile, nevolivanje tih ludi obfe-
zhi. Sa tega volo te opomenem, da ne dopuftifh,
ka bi tvoja dufha od *te ferzbne bolezhine premaga¬
na bila, dobro previshan, da, zhe ravno srokov ne

133

vemo, po kerih Bog vfe rezili visha, fi vender do¬
povedati mormo, da vfe, naj fe kakkoli teshko vidi,
od enega modrega ino lubesnivega vishara nam po-
flano je. Sakaj on vej, kak vfakemi to hafnovito
vtala , ino sakaj temi sbivlenji neednaki konez poftavi.

Sato fe nam priftoji, da vu vfem molimo nje¬
govo dobrotlivoft ino lubesen proti ludem, ino da
nigdar ne poftanemo mersezhi, fpomnezhi fe na one
vifoke ino glafovite befede mozhnega Joba, ker, ka¬
der je fvojih defet otrok per eni miši fkus vkuppo-
rufhenje v’ eni minuti pofipati ino pokopati vidil, je
k’ nafhem podvuzhenji rekel: Gofpod je nje dal,
Gofpod je nje vsel ; kak fe je Gofpodi dopalo,
tak fe je sgodlo. (Job.  1.) Po totem lepem sgledi
hozhemo tudi mi ftoriti (ino rezhti): Mi fmo ne fe
nafhega otroka snebli, temuzh mi fmo ga nasajdali
tiftemi, ker ga je nam dal. Njegovo shivlenje je ne
vgafnilo, ono je le na eno bolfhe fe obernilo. Ne
fkrije semla tega lubega, temuzh nebo je njega gor-
vselo. Le en mali zbal' fhe nam je dani, te pa bomo
s’ njim pale vkup.

Velka je ta teshavna bolezhina, to rad verjem;
ali tudi eno velko plazhilo je od Gofpoda perfkra-
njeno tem, keri njo mirno prenefejo. Kader fi ti
kak mati (tvojega fina) porodila, to dete vidla , ino
Bogi hvalo dala, fi ja tudi vedla, da fi ti ta vmer-
telna tudi le enega vmertelnega rodila. Kaj jc ali to
pofebnega, zhe je ti vmertelni vmerl? Ogleduvaj fe
po vfem fveti, na kercm prebivafh, ino snaj, da vfe,
kaj vidifh, je vmertelno, ino vfe prejde. Gledi gor
k’ nebi, tudi ono bo enkrat vkuppalo; poglej funze,
tudi ono nebo na veke terpelo ; svesde vfe, shivadi
tak na semli, kak vu vodi, vfa lepota te semle, zelo
semla, vfe je preidozho , ino vfe bo preminilo. —

Nifhe je ne tak velik, ka bi fmert ga safhona-
ti mogla. Lep ali ino velik, ino prezhudenja vre¬
den , ino hiter fkus fvojo telovno mozh je bil tudi
lifti rnosh. Ne menihe fo bile tudi krepofti njegove
dufhe, tak da je teshko njemi gdo naprej bil, ino
vender je le bil en zhlovek, ino je vmerl, kak Adam,
Noe , Abraham , Moisef ino kak drugih veliko , keri
ravno tifto ftvorjenoft imajo. — Ne je drugazhi fe
s’ njim sgodlo , kak kaj bo enkrat, fe sgodilo nebi,
funzi ino semli. Tak pomenfhaj ali tvojo ferza bo-

134

lezhnoft. — Mifli, da tifti, keri fo v’ shivlcnji med
foborii fe svesali, ino potem fkus fmert fe raslozhli,
fo perfpodobni popotnim, keri po eni ftesi vkup
grejo, ino fkus perferzhne sguzhavanja fe endruge-
mi slo pervadili fo. Kader je tota perdrushena ftesa
na konzi, fe vfakfhi po eni raslozheni zefti oberne.

Je snamenje enega lepega ino poboshnega ferza,
zhe ono to raslozhenje od enega s’ njim svesanega
ne defshi sa preteshko , temuzh tiftemi sa to saveso
sahvali, ker je fpervega toto naredil. Ti fi, doklam
fi mosha, ali enega otroka imela, darovniki vfega
tega hvale ne vedla , temuzh fi ga fkos fhc sa dru¬
go profla, kaj fe ti je sdelo, da fhe ti menka.
Zhe fi imela farno mosha, tak fi fe toshla, ka ne-
mafh otrok , kak bi nje fi shelela; zhe fi pa tudi
otroke imela, tak fi sa bogaftvo profila. Vari fe
ali, da nebofh šgublenji tvojih lublenih farna srok
fkus to, ka tega, kaj imafh sdaj, ne prefhtimafh,
ino fi to shelifh, kaj je prozh. Sakaj zhe mi Boga
sa te sdaj sadoblene dobrote ne sahvalimo, tak je
potrebno , da fe nam prozh vsemejo , ka fe vuzhimo
fkus to, nje fposnati. ■—■ Doklam mi te povolnofti
vshivamo, ne vemo temi dai’Ovniki nikake hvale sa
nje; kader fe pa njih snebimo, te mi hvalimo ino
prehvalimo, kaj je prozh.

Odhenjati ali hozhemo od te shalofti zhres to,
kaj vezh nega , ino hozhemo sahvalo fe vuzhiti sa
to sdajho. _Sami febi hozhemo obftati, da fmo v'
teshkih prebitkih enega modrefhega vrazhitela po¬
trebni, ker naf fkus male ftifke gorredi. Rezhti
hozhemo: Dobro je, o Gofpod! ka fi ti mene po-
nishal. (Pjalm.  118.) Rezhti hozhemo: Ne fo v’ ra-
zhun vseti terplenja totega zhafa proti ti zhafti, kera
enkrat nad nami ima rasodeta biti. — O da bi toto,
ozbifheni od vfeh flaboftih tega mefa, mogli sado-
biti fkus gnado ino dobrotlivoft nafhega Gofpoda Je-
sufa Kriftufa, keremi je zhaft ino oblaft sdaj ino
vfigdar na vfe *ekc. Amen.

135

Ufa 10, nedelo po Finkofhlili.

Kaj nam nedele ino fvetki imajo biti.

Je dopufheno j ob fobatnem dnevi vusdravlati ?
Luk.  14 .

J*ifmaVuzheni ino Fariseari fo menli , da ob fve-
tefhnem dnevi namer ne fine del te milofli ftoriti,
kakti beteshnih vrazhti, rasvun [inertne nevarnofti.
Jesuf je nje sa tega volo pital: Je dopufheno, ob fo-
botnem dnevi vusdravlati ? ino je njim preži v’ djanji
pokasal, da je to dopufheno. On je nasozhi pred
njimi enega vodenizbnega vusdravil, ino ga od febc
puftil. On je nje od tega fhe bol previshati htel,
ino je nje pital: Kaj vi ftorite, zhe vam na fobolni
den en junez ali ofel v’ ftudenez padne? Jel ga ne
potegnete vun? Zhe fe ali na fobotni den enemi shi-
vinzheti fme pomagati, kaj pa, ka fe enemi zhlove-
ki nebi pomagati fmelo?

Namefto fobote mi Kriftjani nedelo fvelimo, ino
poleg ncdel imamo tudi nekere druge fvetke. Ali
kak fo Pifmeniki ino Fariseari od fobotnega dneva
ne to pravo prefhtimali, tak tudi eni Kriftjani me¬
nijo , da je sbe sadofti, zhe fo po nedelah ino fvet-
kih le per lVLefhi. Da bi tedaj vfi snali, sakaj fo
nedele ino fvetki noterpoftavleni, tak bo mojo dnefh-
no k’ vam govorenje toto podvuzhenje: Kaj nam

nedele ino fvetki imajo biti.

Zbe zhlovek le eno malo premifli, sakaj ga je
Bog ftvoril, tak more fposnati, da je ne lamo sa
toto poscmelfko shivlenje ftvorjen, sakaj ta semla
njemi nemore ne v' blagi ino bogaftvi, ne v zhafti
ino oblafti, ne v’ nafladnofti ino vefelji dati tilte po-
punoma povolnofti, kero on sverh vfega tega po-
sheli, naj mre eno ftalno popunoma dobro vezhno
shivlenje. Zhlovek ali fam per febi prefhtima, da
je ne lamo sato to, ka bi to semlo obdelaval, ino
od nje fada vshival, ter te kratke ino prasne vefelja
lotega fveta sa plazho fvojega truda vsel. Tudi na-
fha vera nam pravi, da tu nemarno flalnegh prebitka,

136

temuzh da fe sa eno drugo shivlenje imamo per-
pravti. Ona nam pravi, da fmo otrozi boshji, ino
sato gledati mormo, da bomo popunomni ino fveti,
tak kak je Bog popunomen ino fveti. Ona nam pra¬
vi , da je v’ boshjem velkem kraleftvi veliko prebi-
valifh, ino da je fmert tega tela sazhetek enega no¬
vega bolfhega shivlenja v’ enem dofti bolfhem kraji.
Ona nam pravi, da te zbifte dufhe Boga gledale bo¬
do , ino da ti pravizhni bodo noter fhli v’ to vezh-
no shivlenje. — Na vfe to more zhlovek vezhkrat
fpomenjen biti, da li to premifli.

Ravno k' temu, glejte, fo nedele ino fvetki no-
terpoftavleni. Zhe tedaj fkostjeden vafho delo oprav-
late, tak po nedelah ino fvetkih imate od dela fi
pozhinti, na tihem kres vafho shivlenje premifhlava-
ti, Boga moliti, per fv. Mefhi biti, predgo poflu-
fhati, ino tudi, zhe je drugazh mogozhe, kerfhanfki
navuk; s’ ednoj befedoj, po nedelah ino fvetkihiima-
te pofehno sa vafho dufho fkerbeti. To nam imajo
nedele ino fvetki biti, najmre dnevi perferzhnega
premifhlenja kres nafho sdajno ino to perhodno shiv¬
lenja , dnevi te molitve, dnevi podvuzhenja v’ nafhih
dushnoftih ino nafhega sadershanja, dnevi pofebnega
zhaftitja boshjega fkus flushbo boshjo, dnevi ferzh-
nega sgrivanja nafhih grehov, ino terdnega naprej-
vsetja tega pobolfhanja.

Ali ah kak eni Kriftjani fvetke ino nedele do-
pernefejo! Ne je malo tiftih, kerim fo nedele ino
fvetki dnevi tega rasvusdanja, dnevi te ziganie ino
krivizhnofti, dnevi te lenofti v’ dobrih delah, dnevi
tega pianzhivanja ino fvaje, dnevi tega flipila ino
sapravlanja, dnevi pregrefhnegapajdafhtva, dnevi ogo¬
varjanja ino obrezhenja, ah dnevi vfe hudobnofti!
Ne zhuda sato, ka nam Bog fvoj shegen fkrati, ka
pufti vfe forte nadloge kres naf priti; on je ja she
davno fkus Preroka Jesaifa nam puftil povedati, da
takfhih fvetkov nezhe imeti, ino da na tako visho
nafhe molitve nebode pofluhnil (JesaiJ  1.) Ne zhuda,
ka njih telko v’ nefpokorjenji oftane, da totega dne¬
va, kerega bi najbol k’ temu mogli oberniti, ne
dershijo sa den flushbe boshje, temuzh sa den te
pregrehe.

137

Ali naj bo s' totimi malimi befedami sadofti re-
zheno vfem, kak bi nedele ino fvetke mogli fvetiti,
ino kak nje neki dopernefejo, ino jas le s’ shaloft-
nim ferzom, s’ grenkim sdihavanjom, ja s’ mokrimi
ozhmi morem rezbti: Ah ti den tega Gofpoda, kak
fe ti dopernefefh! To je ti prijetni zhaf, to fo dnevi
tega svelizhanja, rezhe Ap. Pavel; (I. Korint.  6.) ino
mi moremo rezhti: To je ti odurni zhaf, to fo dne¬
vi tega pregrefhtva! O prelubleni Jesuf! kak more
tvoja lubesniva poterplivoft tak velka biti, da ti fhe '
sdaj tvoje ozhi k’nam obernjene imafh? O to ti fto-
rifh savolo tiftih Isvolenih, keri tvoj den fveto do¬
pernefejo; ah daj, ponishno te profim, tudi tim dru¬
gim fposnati, da fo nedele ino fvetki ne dnevi pre-
grčfhtva, temuzh dnevi premifhlenja zhres nafho
shivlenje, dnevi molitve, dnevi podvuzhenja, dnevi
sgrivanja grehov, dnevi tega pobolfhanja, dnevi ali,
keri naf naravnajo na pot k’ vezhnem shivlenji.
Amen.

IVa 1 7 .  nedelo po Flukoriitlh.

En nemiren zhlovek najvekfhi fovrashnik
sapovedi te iubeseii*

Lubi blishnj ega tvojega kak farnegafebe, Math.22,

Vfaki zhlovek je na boshjo fpodobo ftvorjen, vfi
fmo fi med fobom brati ino feftre, sakaj mi vfi ima¬
mo enega Ozheta, ker naf je ftvoril, ker naf per
shivlenji obdershi ino naf hrani, ker naf je vfe k’
vezhnem svelizhanji posval. Sa tega volo nam Kri-
ftuf v' dnefhnem Evangelji pravi, da je vfaki zhlo¬
vek nafh blishnji, ino da imamo nafhega blishnjega
lubiti kak farnega febe. On lubesen boshjo ino lu-
besen blishnjega poftavi sa najpervo ino najvekfho
sapoved, sakaj zhe fmo mi totemi nafhemi ozheti
pokorni, ter kak brati ino feftre med fobom endru-
gemi dobri, tak fmo fpunli vfe sapovedi, ino bomo
nadloge ino teshave nafhega posemelfkega shivlenja
lehko prcnefli. Takfha kerfhanfka lubesen bi tudi

138

snala mccl nami Liti, da nebi eni ludje Lili fovrash-
niki tote najvekfhe sapo vedi. To fo tifti nemirni
fpazhlivi, keri imajo fvojo najvekfho opravilo s’ tem,
ka druge rasedinijo, rasdrushijo, ino v’ njihove ferza
natorijo ognja tega fovrashtva. Takfhni nemirni ludje
fo ena odurnoft na fveti, ena gerda smotnja med
ludmi. Od totih dnef hozhem k’ vam govoriti, ino
pokasati: da je en nemiren zhlovek najvek-
fhi fovrashnik sapovedi te lubesni.

Enemi dobremi ozheti je na fkerbi, pa tudi k'
vefelji, zhe ga njegovi otrozi lepo bogajo, ino fo
med fobom mirni, endrugemi dobri ino prijatelni.
Bog je naf vfeh ozha: on hozhe, da mi po njegovi
voli ftorimo, ino med fobom fe endrugemi dobrotli-
vi, poterplivi, prijatelni, fmilczhni, s’ ednoj befedoj,
tak fkashemo , da fmo v’ potrebah ino nadlogah en¬
drugemi k’ pomozhi ino polehkotenji.

Toto volo nafhega nebefkega Ozlieta nam je
Jesuf obilno saftopti dal. Lubi Boga, rezhe on v’
dnefhnem Evangelji , lubi Boga is zelega tvojega
ferza, is žele tvoje dufhe ino sevfe tvoje mozhi.
Tota je ta perva ino najvekfha sapoved. Ta druga
je pa totoj ednaka: Lubi tvojega blishnjega, kak fa¬
rnega febe. Toto volo nafhega nebefkega Ozheta fo
fposnati dali Angeli nebefki she per rojftvi nafhega
Gofpoda Jesufa Kriftufa, kader fo popevali: Zhaft
bodi Bogi na vifhini, ino mir na semli ludem dob-
rovolnim. (Luk.  1.) Ino na kaj fo fhli Jesufovi vfi
navuki, kaj fo pokasale njegove vfe dela? Neli lu-
besen boslijo, lubesen blishnjega? Neli je on kratko
pred fvojo fmertjo fhe fvojim Jogrom rekel: Eno
novo sapoved vam dam, da endrugega dubite; po
tem bode vfakfhi fposnal, da fte vi moji Jogri, zhe
lubesen med fobom imate. (Joh.  13.)

Bog ali hozhe, da mi njega tudi fkus to zha-
ftimo , ka fmo med fobom v’ mirovnofti, sloshnofli
ino dobri pogodbi, ino je njemi ali nizh ne super-
nefho, kak en nemiren, en neprijatelni, en fovra-
shen zhlovek ; sakaj en takfhi zhlovek je temu proti,
kaj Bog hozhe, kak tudi temu, kaj je njegovemi
blishnjemi k’ hafki ino trofhti, k’ frezhi ino vefelji.
Ino ah kelko fe tega sgodi! kelko shalofti, kelko
jese ino kletvize, kelko krivize, kelko nadloge na-

139

redi en fam nemiren zhlovek! Enemi takfhemi je
nizh ne povoli, kaj gdo sa obzhinfko dobro hozhe
ftoriti, vpelati, fpravti, narediti. On fi glavo tere,
kak bi to preprezhati ali saftaviti mogel. En takflii
nemiroven zhlovek fe med vfe ftane vtizhe, ino njih
frezhnoft podkaple. Zhe je gde ena dobra shenitva
nafnovana, tak on she gleda, kak bi to mogel ras-
dreti. Zhe keri imajo pridno ino svefto drushino, tak
on gleda, ka hlapza ali deklo odrata, ali nje per
gofpodari ali gofpodinji samashe. Zhe gdo ima na¬
prej, kaj dobro kupiti aliodati, tak on gleda, ka
vfe to prevershe. Zhe fo tu ino tam sakonfki fi
dobri, ino v’ lepem miri, tak on gleda, da smotnjo,
fpako, rasdrushenje med nje fpravi. Zhe eni ino
drugi ftarfhi imajo pridne otroke, kere vfaki.pohva¬
li, tak on povfod graja ftarfhe ino njih otroke. Zhe
z huje ino vidi, kak fo ludje s' Tvojimi naprejpoftav-
lenimi sadovolni, tak gleda, da podloshnike proti na-
prejpoftavlenim, ino naprejpoftavlene proti podlosh-
nim podhujfti. On dela krivizo per mejah, per er-
biah, per plazhilah, ino gde le more.

O kaj je to sa en zhlovek ? Je to ne en fo-
vrashnik farnega febe ? Ali kaj enemi takfhemi na-
prejftoji ? Jesuf rezhe, da bo vfe to dobro, kaj mi
drugim ftorimo, tak gorvsel, kak da bi fe to- njemi
ftorilo , pa tudi vfe to hudo, kaj mi drugim vzhini-
mo, tak gorvsel ino kafhtigal, kak da bi fe bilo nje¬
mi famemi vzhinilo, ino da bo na fodni den po tem
naf fodil, kak fmo nafhemi blishnjemi lubesen ali
fovrashtvo fkasali. (Math.  25.) K’ temu fhe Ap. Pa¬
vel rezhe, da , keri fovrashtvo, sdrashbe , nevofhli-
Voft, jeso, kreganje, klubivanje, nesloshnoft delajo,
nebodo kraleftva boshjega dofegli. (Gulat.  5-) Ja vfo
fv. pifmo nam Boga pokashe kak Boga te lubesni ino
mira; kak bi fe tedaj njemi en takfhi mogel dopa-
fti, ker fam nemir, farno fovrashtvo dela ? Le ti mi¬
rovni bodo fe otrozi boshji imenuvali, rezhe fv.
Evangelium, ne pa ti nemirovni, ti nevofhlivi, ti
neprijatelni, ti fvadlivi, ti golufni, ti krivizhni, ti
fovrashni, ki telko hudega med ludi fpravijo, ki ne
marajo sa boshjo sapoved, neti ne poflufhajo na to,
kaj njim njihova veft pravi. (Math.  5.)

140

O fposnaj sato, ti nemiroven zhlovek, kaj l'i
ti; fposnaj, tla fi ti naj vek f hi fovrashnik sapovedi te
lubesni, tak ali fovrashnik boshji, fovrashnik tvojega
blishnjega, fovrashnik farnega febe; fposnaj to, ino
rezhi famemi febi, jel flifhifh v’ ti na veke vefeli
kraj tih mirovnih, ali v’ to vezhno jezho tih nemi-
rovnih ino fovrashnih. Sposnajte to vli, ino rezhte
s’ menom: O prelubleni Jesuf! ker fi ti na fvet pri-
fhel, da bi eno vero vpelal, v’ keri bi vfi ladje kak
brati ino feftre fe lubili, pelaj naf k’ fposnanji tvo¬
je najvekfhe sapovedi, ino obudi nafhe ferza k’ nje
obdershanji; ne daj nibencmi is naf nemirovnofti,
fovrashtva ino krivize delati, temuzh daj nam v’ mi¬
ri shiveti tu, potem pa nam k’ tebi priti v’ ti vezh-
ni mir. Amen.

Ka 18 . nedelo po Flnkoffitili.

S’ zhem bomo fhli v’ to hisho te vezh-
nofti ta?

r Stani gor j vsemi tvojo pofieloj ino pojdi v J
tvojo hisho . Mat h, § t

liubi Kriftjani! zeli tjeden ftc v’ pofvetni fkerbi
dopernefli, ino fe morebiti malo na to vezhno smifli-
li; dnef tu v’ toti hishi boshji pridemo vkup, da bi
fe tudi na to smiflili, kak bo kaj sa nafho dufho.
Ino glejte, dnefhni Evangelium nam ene befede po¬
vej, kere nam shgezho morejo k’ ferzi iti. t Stani
gor, vsemi tvojo poftelo, ino pojdi v’ tvojo hisho,
je Jesuf rekel temi od boshjega shlaka vdarjenemi;
— ino glejte, lak bo kres krazhe ali dushe fe is
naf vfakemi reklo: ( Stani gor, vsemi tvojo breme,
ino pojdi v’ to hisho te vezhnofti ta. Ah gorje nam,
zhe bomo te le breme tih grehov nalosheno imeli,
ino s’ totim mogli ta iti! Potrofhtani ino vefeli pa
snamo biti, zhe she sdaj eno breme dobrih del na-
vesano imamo , ino zhe nam je Jesuf, kak temi
dnefhnemi bolniki, tesho tih grehov odvsel. Naprav-

141

mo ali dnef to premifhlenje: S' z h cm bomo fhli
v’ to hisho te vezhnofti ta?

Dvojna je vezhnoft sa naf: ena na veke ne-
frezhna ino shaloftna, ali ena na veke frezhna ino
preš konza vefela vezhnort. V’ eno ali drugo mi
pridemo vfi, sakaj fv. pifmo pravi: Zhlovek bo fhel
v’ hisho fvoje vezhnofti ta. (Predg.  22.) Ja v’ to hi¬
sho te vezhnofti gremo mi vfi, ali ne vfi s’ ednakim
bremenom, temuzh edni s’ teshoj tih grehov, drugi
s’ bremenom dobrih del. Gorje tebi, ker ti v’ ne-
zhiftofti shivifh, ali fhe zelo sakon preloinifh, gorje,
ah gorje, zhe bo fe tebi morbiti nafkorem she reklo :
Stani, vsemi tvojo poftelo, ino pojdi v’ tvojo hisho!
— premifli, kakfhna je tvoja poftela , premifli, v’
kero hisho te vezhnofti bofh prifhel. Gorje tebi,
ker fi ti eno velko breme krivizhnega, luzkega bla¬
ga nabirafh, gorje, ah gorje tebi, zhe bo v’ kratkem
ti rezheno: ( Stani, vsemi tvojo breme, ino pojdi v’to hi¬
sho tvoje vezhnofti ta! — Ah kakfhno je tvojo breme,
kakfhna tvoja vezhna hisha ? Gorje tebi, terdokoren
grefhnik, ker fi ti fi she eno ftrafhno velko breme
vfe forte grehov naloshil, ino fhe toto od dne do
dne vekfho delafh, gorje, ah gorje tebi, zhe bo ti
nafkorem, ali morebiti fhe dnef, fe reklo: ( Stani,
vsemi tvojo breme, ino pojdi v’ to hisho tvoje vezh¬
nofti ta! — Kakfho je tvojo breme ? O nesgruntano
teshko! Ino kakfha je tvoja vezhna hisha? Puna
fmrada, puna kletvize, ino vrifhezhega krizha, puna
nepogafhlivega ognja. V’ toto hisho ti grefh noter,
pa nigdar vezh vun. To prcmiflite dnef vfi, keri
vejte, da imate eno velko breme tih grehov nalo-
sheno, ino refnizhno , vi bote drugazhi sazheli
shiveti.

Obernem pa mojo govorenje k’,vam, keri imate
eno breme dobrih del perpravleno sa vafhe vezh¬
nofti hisho. Potrofhtani snate biti ino veleli, kajti
vi fte vfigdar s’ fv. Augufhtinom rekli: Sa tega vo-
lo fmo Kriftjani, da bi fe vfigdar na to perhodno
vezhnoft fpomenli. Ja, vi fte per vfem, kaj fte fi
vu vafho breme fpravli, na mifli imeli: To bo meni
tam v’ ti hishi te vezhnofti potrebno. Kader fte te¬
daj Boga molili, fte od molitve miflili to, kaj fv.

142

Krisoftomuf od nje pravi, da najmre molitva je, kera
naf s’ Angelmi sdrushi, ino bo tiftega, ker Tvojo
shivlenje v' njoj dopernefe, nafkorem deleshnega ftor-
la njihovega kraleftva, njihovega shivlenja, njihove
vifokofti, zhafti, modrofti, saTtopnoTti. Kader fte
te teshke dushnofti vafhega ftana ipunili, fte Ti mif-
lili, da Te s’ tem Bogi dopadnete. Kader fte vu va-
fhili zhafnih terplenjah neko foso pretozhli, pa ven- '
der ne sdvojili, ne mermrali, tak fte tote vafhe
terplenja Bogi gorofrajozhi fe smiflili, da pridete en¬
krat v'  tifti dober kraj, gde bo Bog vam vfe fose
od vafhih ozhi dolobriial, ino gde nebo nibene sha-
Iofti vezh, ne javkanja, ne nibene teshave. (Basod,  21.)
Kader fte greha fe sdershali, ino te prejd ftorjenc
hudobnofti sgrivano objokali, tak fte vedli, da le
tak pridete v’ to hisho vezhne frezhnofti, zhe vam Je-
suf rezhe: Savupaj fe, moj fin, tebi fo tvoji grehi od-
pufheni. (Matk.  9.) Kader fte blishnjemi dela te mi-
1 oTti ftorili, tak fte vedli, da Jesuf tote tak gorvse-
me, kak da bi fe njemi famerni ftorile. (Math . 25.)
Ja 'vi fte lazhnim dali jefti, nagim oblezh, vi fte
nefrezhnim pomagali , enega is nadlog, drugega is
nevarnofti refhli, vi fte enega sapufhenega otrozhi-
zha sa Tvojega gorvseli, ino ga lepo gorsredli, ki bi
drugazh fe bil po fveti okoli klatil, ino en hudoben
zhlovek, morebiti na veke nefrezhen poftal. Vi fte
sbaloftne trofhtali, ino o bod’te tudi vi potrofhtani,
sakaj vfe to fte vi famemi Jesufi ftorili. Vi imate
eno lepo breme farnih dobrih del nabrano, vefeliti
fe imate te vure, kader bo fe vam reklo: € Stani,
vsemi tvojo breme, ino pojdi v’ to hisho te vezh-
nofti ta.

To fo tedaj te befede, kere fem vam dnef po¬
vedati htel, da bi fposnali, kak potrebno je, od po-
fvetnih fkerbi vezhkrat prozh fe oberniti, ter pre-
mifliti, kak bo sa dufho, s’ zhem bomo fhli v’ to
hisho te vezhnofti ta? Jel s’ bremenom tih grehov,
ali s’ bremenom dobrih del ino lepih saflushenj ? kajti
zelo blisu sna biti ta vura, gda bo fe nam reklo:
Stani gor, vsemi tvojo poftelo, ino pojdi v’ to hi¬
sho te vezhnofti ta. O prelubleni Jesuf! obudi naf,
da k’ ferzi vsememo, kaj je to, s’ teshoj tih gre¬
hov iti v’ hisho te vezhnofti ta, ino nam daj, da bo

143

nam tota tesha dolvseta, ino da bomo s’ enim lepim
bremenom dobrih del vefelo ta fbli, gde ti ftanujel'h,
ino bofh ftanuval s’ Ozhetom ino IV. Duhom na vfe
veke. Amen.

Na 10. nedelo po Finkolhtili.

Oti oblazhila sa nebefko golhivanje.

V je je perpravleno , pridte na gofiuvanje.
Matk.  22 .

j%[a to nebefko goftuvanjc fmo povableni: o vefeli
glaf! Ti nebefki shenih Jesuf Kriftuf nam rezhe:
Vfe je perpravlcno, pridte na goftuvanjc. On nam
rezhe dohljati tesho tega posemelfkega nemira, ino
trudnega dela, od ferza vseti nam hozhe ti teshki
kamen tclke shalofti ino bridkega jozha v’ toti do¬
lini tih fds , ino nam rezhe priti na eno goftuvanje,
na kerem je vfe perpravleno, kajkoli nafho ferze
more posheleti, perpravleno telko dobrega ino ve-
felega, da fe nibeden tega nigdar ne navoli: o ve¬
feli glaf! On nam rezhe priti na eno goftuvanje,
na kerem fe vkupsnajdemo s’ tiftimi, na kerih fmert
nemormo posabti: o najvefelefhi glaf! Na toto go¬
ftuvanje naf Jesuf povabi; ali enoje, fvalevfko oble-
zheni moremo ta priti, drugazh bomo vunverslieni
v’ te vunefhne temnize, gde bo nam fhe dofti huje
fhlo, kak na tem fvčti. Kakfhno tedaj more toto
oblazhilo biti ? To fhe morebiti neki is vaf namer
prav ! ne vejo. Ravno sa tega volo bom dnef o d
oblazhila sa nebefko goftuvanje  govoril,
ino bom fe per tem vekfhital dershal ene predge
f v. E f r e m S i r u f a.

Potem kak ti fv. predgar Efrem Siruf fvojim
poflufhitelom pred ozhi poftavi, da je nafho na sem-
li shivlenje le eno bojuvanje, ino ta senda ne drugo,
kak eno bojno torifhe, potem on rezhe : Na fe te¬
daj deni boshjo oroshje , na fe deni krepofti te du-
lhe, ino kader fi toto oroshje na fe djal,  imej fkerb,

144

da ga ne cienefh od febe, temuzh da s’ njim obdan
vfigdar pridefh na to bojno torifhe.

Vari fe vina kak gifta, da nebofh od pianofti
premagan tudi tvojih krepoftih fe snebil. Jel ne po-
snafh Tinfke mozhi? — Noe, en pravizhen, fveti
ino popunoma mosh v’ onem zhafi , ker je fam
febi vkonzhanje naredil, je vreden bil, savolo nje¬
gove poboshnofti perporozhen ino hvalen biti, da je
Bog k’ njemi rekel: Tebe fem jas sa pravizhnega
fposnal v’ totem pogublenim rodi. (I, Mois . 7-) Toti
pravizhen pa, ker jev'  obzhinfkem potopi vfe vode
ladal, je potli od eno malo vina premagan. Nefkonzh-
ne vode fo ga ne premagati mogle; ena troha vina
pa je flekla to fpajozho truplo tiftega pravizhnega
mosha, ker je potli ozha ino pozhetnik vfeh naro¬
dov poftal. Bavno tak je tudi mozh tega vina pra-
vizhnemi Loti v’ fpanji vsela krepoft tega sder-
shanja. —

Da je ali mozh tega vina fvete, velike ino pra-
vizbne moshi premagala, kam bol bo tebe, ’kl fi
flab ino nevolen, fpravla pod fe, zhe fe pianofti
prek dafh? Vfigdar fe mladoft (vina varvati more,
sakaj od njega bo to duhovno oko oflepleno, ta fle-
pota bo dushe vekfha, ti ogen hudih poshelenj du-
she bol vushgan, mozhi te dufhe bol rahe, mifel na
tvezimo shivlenje bo vunsbrifana, ino tedaj dufha,
nevidjeno premagana, preš nasajdershanja grefhi,
prozb fplafhena bo od nje gnada nebefka. — Sakaj
doklam je nafho telo en zhifti ino fveti tempel, te-
zhaf vifokoft boshja v’ njem prebiva; kader pa je
ono pogubleno ino obnefnasheno, tak ti fveti Go-
fpod sapufti tifti tempel, ino namefto te neisrezhene
luzhi nebefke fe v’ njem naftani tema tega nezhifte-
ga duha, ino hude ino odurne poshelenja v’ njega
noter grej o , k ere fo toj vbogoj dufhi doftikrat srok,
ka ona nefpametnofti vzhini, ino v’ befedi grefhi. —
Gdo nebi od jozha obnemagal, kader to zhuje , ino
v’ fvojem ferzi sapasi, ka je fvetoft boshja toti fvoj
tempel savergla, ino ka namefto nje hude poshelenja
ino framotne navade prebivajo v’ njem?

Sa tega volo opomenem vaf,  ino vaf profint)
moji lubleni brati! glejte, da bote ftorili sa onimi (Sve¬
timi ino Pupunomnomi, kak tudi sa nafhimi ozhet-
mi, keri fo v’ nedushnem sadershanji ino najlepfhem

145

shivlenji bili fveti ino fploh zliifti tempelni tega naj-
zhiftefhega Gofpoda —• njihovega isgleda fe dershte
Imejte shelenje do pofta te dufhe, najmre do zhifto-
fti ino divifhtva, imejte shelo do molitve — sakaj
molitve tiftih, keri refnizhno shelenje imajo do Bo¬
ga, ino njega lubijo, tote molitve grejo gor k’ nebi,
Angeli ino Arhangeli njim s’ vefeljom pridejo proti,
nje vsemejo gor, ino nje pernefejo do trona fvete
zhafti bosbje. Ino Angeli ino Arhangeli fe vefelijo
ino rasvefelijo najbol te, kader najzhiftefhe molitve
tih Svetih pred Boga pernefejo. Skerbmo fe sato,
moji brati! da bomo nafledniki shivlenja tih fvetih
ozhetov. Hodi, lubi brat! po njihovem poti, ino
shivi, kak fo oni shiveli. Navadi fe krepofti tega
sdershanja v’ pameti, v’ dufhi ino teli, kak oni.
Bodi sdershezh ino meren v’ oblezhi, v’ jeftvini ino
pitvini; sdershezh bodi v’ guzhi, v' pogledi, v’ mifli,
v’ fhali, da fe kak popunoma vojfhak fkashefh vu
vfem. —• —

Kaj nam, dragi moji brati! ti fvet pomagati
more, ka fe fkus njegove fkerbi ino grimanje tak
vesati damo ? ali kaj sa en drugi dobizhek nam per-
nefe ena prevelka fkerb sa oblazhilo, ali eno pre¬
lepo oblezhenje te gisde, kaj sa en drugi dobizhek,
kak nevgafhlivi ogen ? ali kaj drugo perdobimo v’
tela poftreshbi fkus eno fkerbno isbrano napunjeno
miso, kaj druga, kak vezhne kafhtige?

Ne pianoft ali, kak fo tote dosdajne befede te¬
ga fv. zirkvenega ozheta pokasale, ne pianoft je ob¬
lazhilo sa nebefko goftuvanje, temuzh tresnoft; ne
nezhiftoft, temuzh zhiftoft; ne lenoft, temuzh ftalna
molitva ; ne mnogi ino pregrefhni guzhi, temuzh pa-
metnoft v’ befedi ino mifli; ne gisda, temuzh pro-
ftoft ino ponishnoft; ne pofvetno blago ino dobro
shivlenje, temuzh lepo fveto sadersbanje. To je ob¬
lazhilo sa to nebefko goftuvanje , ino ker je s’ to-
tim oblezhen, od tiftega ti fv. predgar rezhe nadale :

Glej, lubleni! she naf sovejo vrata tega Para-
disha, ino she doftikrat fo naf opomenle, ino fo
rekle: Prejd, kak fe saprem , naj vfakfhi is vaf
hitro fem beshi, ino kader noter ftopi, oftane na
vfe veke s’ Kriftufom tim Gofpodctm. Glej, Jerusa-
lem, naf ha mati, filno k’ nam sove, rekozh: Prid’te,
lubleni linovje moji! prid'te k’ meni. V’ meni fe naj

Krempl, Pvedgc II.

146

vafho fhtevilo povekfha, ino v’ hishi tega nevmer-
telnega sheniha fe naj vafhe mnoshine s’ timi fveti-
mi Angeli svikfhujejo. Yidla bi vaf rada v’ zhafti,
v’ lepoti ino vifokofti, vidla vaf y’ radofti ino ve-
felji. Lubite me, moji dragi finovje! tak kak tudi
jas lubhn vaf. Ne perklepajte fe na laftinftvo te
semle , ino ne bodte sa nje bojezho fi v’ fkerbi.
Glejte , she je vafh shenih perpravlen, naprejftopti
ino priti na oblakih nebefkih, ino vu vifokofti fvo-
jega zhaftitega Ozheta. Tedaj bo vfakega is vaf po-
febe po imeni syal, ino ga k’ tiftem opravili poftavil,
kero je on po fvojih delah vreden dobiti. Sakaj
kres vafho ferza gorezhnoft ino vafho bedenje fo
vefeli Angeli ino Arhangeli, ino vfe nebefke oblafti,
tak kak kres vafho 'nefkerbnoft ino lenoft fe fovrasli-
nik s’ fvojimi tovarfhmi vefeli. Hitite sato, moji
finovje! hitite, da bomo fe tu vkup od vekoma do
vekoma vefelili.

Jas dolpadnem, molim te, ino te profim, Je-
suf Kriftuf, ( Siri shivega Boga! daj meni, ino vfem,
keri lubijo tebe, da poftanemo vredni, tvojo kra-
leftvo nebefko viditi, ino nje sevfemi tvojimi Sveti¬
mi pofefti.--— Pufti mojo dufho priti k’ Para-

dishkega vefelja pozhinki. Ti fi ono sablodjeno ov-
zhizo ifkal, ino najdeno ti njo nefefh na plezhah;
potegni mojo najnevrednefho dufho s’ tvojimi roka¬
mi k' febi, ino pernefi njo tvojem zhaftitem ino ne-
vmertelnem Ozheti pred Angeli ino Arhangeli, Ke¬
rubinu ino ( Serafini, da bom v’ Paradishkem vefelji
fe vefelezh sevfemi ,Svetimi rekel: Zhaft nevmertel-
nemi Ozheti, zhaft nevmertelnemi Sini, zhaft ne-
vmertelnemi fvetemi Duhi od vekoma do vekoma.
Amen.

la 20. nedelo po FinkolMih.

t Smert je blisu.

147

On je sazhel vmirati, Joh,  4.

On je sazhel vmirati. Ah ena rosha, kera je sdaj fe
rasvila, she poveniti hzhe; ena luzh, kera je sdaj
fe sashgala, she vgafniti hzhe ; frifhke ino fvetle
ozhi na enkrat otemniti hzhejo; mlada ino frifhka
kerv vfedati hzhe; en zhlovek, ker je kumaj le fhe
shiveti sazhel, she vmirati sazhnc, she hozhe odtod,
ino v’ to hisho te vezhnofti ta? O kak blisu nam
je fmert! — Naj fe branimo toj mifli na fmert, kak-
koli fe hzhemo; naj fe ogiblemo vfega, kaj naf koli
fpomene na fmert; naj ifhemo vshivati dobrote ino
nafladnofti totega fveta , kak da bi na vfigdar tu
imeli oftati, vfe je sabftojn: kaj je Bog k’ Moisefi
rekel, to tudi nam vfakemi rezhe: Glej, dnevi tvoje
fmerti fo blisu! (II. Mois . 31.) Ker tega ne verje,
tifti fe dnef naj s’ menom od tega previsha, kader bo
vidil, kak naf to: 1. naf h a vera vnzhi; 2. kak
nam to nafha pamet ino svednoft pokashe.

Da fmert nam je blisu, to naf:

1. Nafha vera vuzhi.  Bog, ker nam fkus
Ap. Pavla povej, da je zhloveki poftavleno, enkrat
vmreti , (Hebr.  9.) nam tudi fkus modrega Siraha
pravi: ^pomeni fe, da fmert ne odlaga. (Sirah.  14.)
Ino o kelkokrat fv. pifmo od tega govori! Zhe be¬
remo v’ Jesaiaf Preroki, tak fe nam rezhe: Vfo mefo
je trava. (Jesai.  40.) Zhe fhtejemo v’ krala Davida
Pfalmih, tak fe nam povej: Jas fem fhel mimo, ino
glej, she b’lo ga ne. (PJalm-  36.) Zhe ifhemo v’ po-
terplivega Joba knigah, tak najdemo tote befede:
Tega zhloveka dnevi fo kratki. (Job.  14-) Ino zhe
fv. pifmo nafho shivlenje perfpodabla sdaj k’ eni
fenzi, kera, kak na naf fe fpufti, she nam fpred
ozhi premine, sdaj k’ enim f labi, ker fe gorsdigne,
ino she ga nigdi vezh ne, sdaj k’ eni rosili, kera,
kak je raszvela, she ozvetati sazhne, i. t. d. : — kaj

10  *

148

to drugo pomeni, kak da je kratko naflio shirle-
nje, ino da fmert nam je blisu? Ter zhe v’ Evan-
geljih sapifano jet Bod’te perpravleni — (Luk.  12 )
pale: Bedite tedaj, sakaj vi ne vejte dneva, ne v ure
— (Math.  25.) pale: Ti nefpameten! fhe toto nozli
bodo tvojo dufho vseli od tebe: — (Luk.  12-) kaj
tote befede rezhejo drugo , kak da k’ fmerti imamo
perpravleni biti, sakaj ona je blisu?

Ah kak moremo tedaj tak biti preš fkerbi sa
rezhnoft? Kak moremo v’ nafhih hudobah ino grefh-
nih navadah tak mirni oftati, kak da bi vmreti ne
imeli? Kak moremo tak v’ pofvetno sakopani biti,
ino farno nagajati shelam nafhega tela ? Ah to le
preozhitno pokashe, da ne pofluhnemo tega, kaj naf
vera vuzhi, ino kral David ima prav, kader on re-
zhe: Per njih nega mifli na fmert. (PJalrn.  72.) Je to
ne tak, kak je ob zhafi gmain potopa bilo? She je
blisu bil ftrafhen naliv vfe potopezhe vode. Noe na-
prejobsnani toto boshjo kafhtigo, she barko fkoro
narejeno ima, vfe forte shivadi she pertezhejo fein,
ka bi v’ to barko fhle noter, to rasferdjeno nebo
she nertavadno dofti desha vliva femdol. Ali ti ne-
fpametni fhe isdaj ne odprejo ozhi, ka bi vidli fvojo
nevarnoft. Oni fo jeli, rezhe fv. Evangelift Matheufh,
oni fo jeli v’ tih dnevih pred gmain potopom, oni
fo pili, fo fe shenili, ino shenitvi prekdali, do tifte-
ga dne, kader je Noe v’ barko fhel noter: ino fhe
ne fo fposnali, doklam je prifhel gmain potop ino
prozh vsel njih vfe. (ftlath.  24.) Neli je ravno tak
per enih Kriftjanih? Ta vera njim pravi, da blisu
je vura te fmerti, oni pa nezhejo fvojih ozhi odpre¬
ti , tezhaf fmert pride, ino ah kakfhna je njim tota
neprevidjena vura ? Ah tak bodmo bedezhi, ino fkus
vero previshani, da fmert nam je blisu. Previshajmo
fe pa od tega tudi fkus to : kaj nam

2. naf h a pamet ino svednoft pokashe.
Jel ne vidimo, kak vfe, kaj je na fveti, kak nafta-
ne, she fvojemi konzi gre proti? Trava, kak je ra¬
fti sazhela, she fe njoj ferp al’ kofa preti; z\etje
na drevji, kak difhezho je ono, ino kak lepo viditi,
ali kumaj fe perkasalo je, she fe ofiple; fad tega
drevja, fad tega terfa , kumaj je dobil fvojo (podo¬
bo, she sgniliti sazhne, ino prejd, kak fe sesori,
padne she dol; liftje na drevnih armadah, kak (e

149

ono na fprotuletje mlado perkashe, ino kak ono ras-
vefeli nafhe ozhi: ali kumaj telko, kaj nekokrat fe
prefpimo, she fe te lepe selene hofte shut/jo, ino
na enkrat rfo drevje preš liftja, kak gole kolti, pred
nami ftoji; kak ferzhno prijetne fo peline tih pti-
zhov v’ fpomladi, ali kumaj nje fmo sazhuli, she
Ikoro vtihnejo vfe. Kaj pomeni vfe to? Kaj drugo, kak
to , da na fveti vfe le kratko terpi ? — Glej , tam
ena mlada vdova bridko le jozlie, sakaj fe jozhe?
Njenega mladega mosha 's rok njoj ga je ftergala
fmert. Tak je vzhinila s’ totim ozhetom , s’ toto ma ¬
terjo, s’ totim otrokom. x4h kak blisu je finerl !
Glej, voda v' debelih nalivih fe biftro kota femdol,
semlo fpod hrama prozh vnele, hisha fprafhi, ah
toshno, keri fo noter bili, she mertvi fo vfi! Glej,
tam je osharil fe ogen , she hisha gori, she plamen
kak morfki valovje vije fe k’ vifhki, ino ah toshno!
mati lizhe vujti , popadite fpajozho deteze fvojo, sa-
dufhi njo flab tega dima, ino ona sred otrokom sgori.
Ah kak blisu je fmert! — Podajmo fhe fe s’ na-
fhim mifhlenjomna bojno torifhe: tam ftoji taushent
ino taushent mladih vojfhakov zherftvih kak jedro;
ali kumaj ta bojna prafka seftane, she mertvih tru¬
pel vfe puno okoli leslu’ : ah toshen rasgled! —

Smifliino fe na pomor, ino glejmo, kak v’ totem
ftari ino mladi, deza ino ftarfhi v’ eni vuri fo sdravi
ino zherftvi, v’ drugi she farni merlizhi: o toshen
rasgled! — Ne sabrno na semle potref, kak on v'
eni minuti hishe ino vefi, terge ino mefta porufhi,
ino njih ftanovnike ob enem vmori, ob enem po-
kople! — Kaj fe na morji sgodi ? Barka s’ ftotinami
ludih sazhne plavati vunta po toj nepregledno fhiro-
koj vodenoj ravnizi, ino ah glej , na enkrat seftane
pofhurn, seftane viher, ta ftrafhna mnoshina vode fe
valati sazhne , vali rantijo fe kvifhki, zmerki barko
vlezhejo k’ febi, ino kumaj fhe telico , kaj ti toshni
brodnar dufhko poprime , she fe sred barkoj potuni.
— Ah gdo is vfega tega ne vidi, kak je shivlenje
ino fmert le na eno nit od endruga ? Naj fmo na
boji, ali doma, naj fmo na morji ali na poli , naj
fmo na deli ali na mirnem pozhinki, fmert gre povlo-
dik kre naf.

Da je pa s’ nami to tak, o ker pameten zhlo-
vek bo fhe odlagal , razhun fvoje dufhe nared ti

150

fkus eno sgrivano fpoved, kres fvojo premoshenje
nared’ti razhun 1'kus en pravizhen teftament? Ker
nebo vzhafi ino vzhafi sazhel, dobrih ino IVetih del
fi fpravlati, da nebi, od fmerti prenaglen, zelo vbo-
gi v’ to vezhnoft fhel ta ? Gdo nebode modro per
1'ebi premiflil, ino rekel fam febi: Glej, fmert je

to, ti fhe fi v’ tiftem fovrashtvi! Glej, fmert je to,
ti fhe fi v’ tiftih krivizah! Glej, fmert je to , ti fhe
fi v’ tvojih grefhnih navadah! Glej, fmert je to,
ti fhe fi v’ tiftem grefhnem tovarfhtvi! Ah, kaj
miflifh , kaj delafh ?

Previshani tedaj bodmo fkus nafho vero ali be-
fede fv. pifma, previshani fkus naflio pamet ino sved-
noft, da je blisu vura te fmerti, ino daje nafh naj-
pervi, najpotrebnefhi, najhafnovitefhi pofel le toti,
le smifliti , da fmert nizh ne odlaga. — Ah lubleni
nafh Jesuf! kam fmo gledali mi, ka fmo nafhe leta
tak puftli pretezhti ? Ah, mi pred tobom padnemo
dol, v’ tvojih rokah je nafho shivlenje, tebi le ima¬
mo sahvalti, da ne fmo, kak drugi, naglo fpomcrli
— ah daj nam to gnado , te dni, keri nam fhe od-
lozheni fo, tak dopernefti, kak da bi bil vfakfhi ti
sadnji nafhega shivlenja. Amen.

Ka 31. nedelo po Flnkolhtlh.

Ne sameri malih pregrefhkih.

Nebili fe tudi ti mogel fmiliti zhres tvojega
vkupflushebnika j tak kak Jem Je jas zhres
te frnilil  ? Math,  18.

5iubi Kriftjani! eden is tih lepih ino nebefkih na-
vukov nafhega Gofpoda Jesufa Kriftufa je toti: Kaj
ti hozhefh , da drugi tebi ftorijo, to tudi njim fto-
ri; kaj pa ti nezhefh , da bi drugi tebi ftorili, tega
tudi njim ne ftori. To vfakfhi dobro vej, kaj njemi
dobro ali hudo dene; ali na to fe malokeri smifli,
kak kaj drugem! dobro ali hudo dene. Tak fe v
dnefhnem Evangelji najde, kak je temi velkemi dush-

151

niki dobro djalo, kaj njemi je njegov gofpod vef
dug dolpuftil; ali on je ne fe na to smiflil, kak bi
bil fe tudi njegov mali dushnik rasvefelil, da bi bil
s’ njim ednako ftoril. Totega je on, kak ga je pred
fe dobil, le davil, ino s’ jezhoj permarjal, da more
plazhati, kaj je dushen. O kaj sa en lepi navuk
nam je v’ tem od Jesufa dani! Nam nafh Ozha ne-
befki telko velkih pregrefhkih odpufti, da ga po-
profimo sa to ; mi pa nafhemi blishnjemi vfe same-
rimo, ino vfako malo pregrefhko sa velko gorvse-
memo. Zhe tedaj hozhemo, da bo Bog nam nafhe
velke pregrehe odpuftil, tak moremo tudi nafhemi
blishnjemi njegove male pregrefhke odpuftiti, ino
njih namer ne samerti, ali tak sa velko gorvseti.
Od tega dnef hozhem govoriti, kader rezhem: N e
sam eri malih pregrefhkih.

Kader rezhem: Ne sameri malih pregrefhkih,

tak ne govorim od tiftih velkih kriviz, kerih eni
drugim telko vzhinijo na njihovem premoshenji ino
pravizah, ter na njihovem pofhtenji, kajti sa totih
volo ima vfakfhi pravizo fe gofpodfki pertoshti, ino
sa sadovolfhino profiti; jas le govorim od malih ino
vfakdenjih pregrefhkih, ino rezhem, da totih nefme-
mo tak sa velko gorvseti, sakaj per tem moremo
premifliti, kak bi nam djalo, zho ]»i nam drugi tudi
vfako prenaglenje v' befedi ali v’ djanji tak vzhafi
samerli, ino sa velko gorvseli. Rasvun tega more¬
mo tudi premifliti, kak bi sa naf bilo, zhe nam
tudi Bog nizh nebi odpuftil. O kelkokrat ino kak
mozhno mi njega rasshalimo! Mi fmo njemi pazh
vezh kak defet taushent zentov dushni; jel pa bo
nam toti velki dug dolpuftil, zhe mi nafhemi blish¬
njemi tak vfe vzhafi samerimo , ino njemi nemorrao
posahti ? Ne rezheli Kriftuf fam: Zhe vi drugim lu-
dem njihovih pregrefhkih ne odpuftite, tak tudi vam
moj Ozha nebefki nehode odpuftil ? Ino v’ dnefhnem
Evangelji on rezhe: Ravno tak bode moj Ozha ne¬
befki vam ftoril, zhe is ferza ne odpuftite vfakfhi
fvojemi brati.

Sakaj pa te eni ludje tak vfe vzhafi samerijo?
Sato, da ne fposnajo farni fvojih pregrefhkih. Ti re-
zhefh: Toti je lashlivo ino tak od me guzhal, ka
mi je pofhtenje vsel, tega jas nemorem tak puftiti.

152

Je she refen , tla ti nemre dobro djati, zhe te drugi
grajajo, ogovarjajo, ino ti pofhtenje jemlejo, ali pre-
mifli farno , jel ti nigdar nizh od drugih takega ne
rezhefh , kaj je ne prav ? O le fe ne sgovarjaj; te-
muzh po pravlzi fam febe prefhtimaj, ino ti bofh
vidil, da ti od drugih dofti vezh takega sguzhifh, ino
njim dofti vezh takega ftorifh, kaj ti samerti snajo.

Ja na to bofh mi morhiti rekel: Zhe jas ravno
vzhafi kaj takega rezhem, pa jas ne menim tak. Vi-
difh, to je per enem drugem tudi ravno tak. Zhlo-
vek doftikrat is prenaglenja ino nepremifhleno kaj
govori ali ftori, kaj njemi je vzhafi shal, ino bi rad
bil, zhe njemi drugi nebi samerli. Oberni to na fe,
ino ne sameri tak vfe.

Ti bofh ja fhe tudi na to rekel: Jas fe morem
gordershati, drugazh bi mi drugi snali rezhi, ka fem
ne pameten, kaj fe tak puftim sa nizh imeti. Ne
poflufhaj ti tiftih , temuzh pofluhni , kaj ti Ker-
Ihanftvo rezhe: Ne povrazhaj hudega s’ hudim, ne
kletvize s' kletvizoj, ne ferdi fe. (Math.  5.) Vfa-
ki, ker fvojega brata fovrashi, je en vmarjavez.
(1. Joh.  3.) Ne daj fe, da bi te to hudo premagalo,
temuzh premagaj to hudo s’ dobrim. (Rim,  12-) Tak
govori Kriftuf ino njegovi Apofhtoli.

Sadnizh fhe premifli, da, zhe tak vfe rad sa-
merifh, ino fe rad ferdifh, te nebo nifhe rad imel:
to bo ti doftikrat k’ velki fhkodi; neka pomozh, ne¬
ka dobrota, kero bi ti drugazh od drugih imel, bo
vunoftala.

O fposnajmo tedaj, kak velki dushniki fmo mi
per Bogi, ino kak mali je Itoti dug, kaj ga drugi
pri naf imajo, zhe vzhafi kaj govorijo ali ftorijo,
kaj nam je ne po voli. fposnajmo, da nam naf h
Ozha nebefki nebo odpuftil, zhe mi nafhemi blish-
njemi ne odpuftimo: ino ah, kak bo te sa naf? Ne-
bomoli mi v’ one temnize versheni, gde bomo na
vezhno mantrani ? Ne samerjavajmo ali nafhemi
hlishnjemi malih pregrefhkih, ne ferdmo fe na nje¬
ga, temuzh bodmo dobri ino mirovni, bodmo milo-
ftivni, sakaj svelizhani fo ti miloftivni ino mirovni,
oni bodo miloft sadobli, ino fe bodo otrozi boshji
imenuvali. Amen.

Ka 38. nedelo po FInkoflitlli.

Od perlisavanja.

153

Moifler ! mi vemo j da fi ti refnizhen j ino pot
boshji v" refnizi vuzhifhj ino ne marafh sa
nikoga , sakaj ti ne gledajh na perfhono tih
ludi. Math.  22 .

!§adofti je fhe tudi sdaj takfhnih, kakfhni fe Fari-
seari v' dnerhnem Erangelji pokashejo , takfhnih najm-
re, kei’i pridejo s’ fladkimi befedami, ino fe perlisa-
vajo, njihova mifel pa je ne dobra, ne pravizhna.
Takfhi perlisavzi fe drugim, pofebno Vifhifhim, hzhe-
jo s' tem permasati, ka od fvojega blishnjega fploh
kaj vejo povedati, ino ga sato sdaj grajajo, sdaj
hvalijo, kak fe njim bol vidi , ka bi tim Vifhifhim
nagodli ino fvojo fovrashno naprejvsetje vunfpelali,
ali k’ fvojem krivizhnem dobizhki prifhli. Takfhi
ludje snajo drugim k’ velki fhkodi biti, ino fo eni
hudobni ludje. Jas bom dnef, da mi ravno Evan-
gelium priliko da, od perlisavanja  govoril, ino
pokasal : 1. kaj fo perlisavzi s a eni ludje;
2. kelko takfhni fhkode naredijo.

1. Kaj fo perfisavzi s a eni ludje?  Per¬
lisavzi fo tifti, keri fe drugim, pofebno Vifhifhim,
ifhejo dopafti na fvoj dobizhek, ali na luzko fhkodo.
Da je enemi takfhnemi drugo ne na mifli, kak to,
kak bi fe Vifhifhim mogel dopafti, ali fvojo fovrash¬
no ali krivizhno nakanenje vunfpelati, tak ne gleda
na pravizo, ne na refnizo, neti na to, kaj je dru-
gemi k’ fhkodi. To je ali en zhlovek, na kerega
fe nifhe nemore sanefti, sakaj on le ifhe dobizhek
sa fe. Zhe fe en takfhi sa nafhega prijatela vunda,
tak ifhe kaj is naf svediti, ali kaj od naf dobiti. En
takfhi je namer proti fvojim ftarfhim, proti bratom
ino feftram, proti fvoji laftni sheni ino otrokom ne
odpertoferzhen, sakaj on le ifhe fvoj hafek. En
takfhi je tudi ne malogda sapelavez te mladofti, en
vmoritel te nedushnofti. O kaj sa eni odurni ludje

154

fo ali perlisavzi! Pa njih je vender sadofti najti po-
vfodik, da je tudi povfod sadofti takfhih, keri perli-
savanje lubijo. Obojni fe najdejo per zefarih ino
kralih tak kak per najnishifhih flushebnikih; obojni
fe najdejo per foldazhkem kak per kmetizhkem ftani;
obojni fe najdejo per gofpodfkem kak per hlapzhjem
ftani. Ali

2. o kelko takfhni f h kode naredijo!
Perlisavzi fo lashlivi, njihove befede fo golufne, fo
krive befede, oni grajajo, kaj bi h v alti, ino hvalijo,
kaj bi grajati mogli, ino zhe fe tedaj ti Vifhifhi na
njihove befede dershijo , tak ti pofhten pride ob
fvojo pofhtenje , naftanejo krive toshbe, ino nekemi
to vekfho fhkodo naredi, kak da bi bil pogorel.
Neki poglavar! fo farno sa tega volo ne dobri ladav-
zi, da takfhe perlisavze poflufhajo; neka gofpodfka
fo na fvoje podloshnike lagodni farno sa tega volo,
da fe od takfhih perlisavzov puftijo hujftiti. Neka
shenfka bi frezhnefha bila, da nebi takfhim perli-
savzom bila verjela. Eva nebi bila ti prepovedani
fad pokufla , da fe nebi bila od kazhe puftila sapela-
ti, kera je perlisno njoj pravila: Le jejta od totega
fada, fej nebota vmerla, vidva bota le poftala kak
bogovje.

Naj bo ali s’ totimi kratkimi befedami sadofti
povedano od tih odurnih perlisavzov. Varte fe njih,
ino ne pofluhnite na njihove golufne befede; odprav-
te nje, kak je Kriftuf takfhe odpravil, kader njim
je na njihove pohvalne maftne befede rekel: Vi fkash-
livzi, kaj vi mene fkufhavate ? Dajte zefari, kaj ze-
fara gre, pa Bogi, kaj je boslijo. Amen.

Sa 83. nedelo po Flnkolhtih.

Od nafhega od mertvih gorftajanja.

Ino on je noter Jhel ino je njo sa roko pri¬
jel j ino ta dekliza je gorjlanila. Matk.  9*

Semla, semla, semla ! zhuj boshjo befedo. (Jerem.  22-)
Tak naf Prerok Jeremiaf nagovarja. Sakaj pa on te-

155

ga zlilo veka trikrat semlo imenuje? Dvakrat, vejmo,
da fe semla imenujemo, sakaj is semle fmo ftvorjeni,
iuo v’ semli pale Iperhnimo, ino Bog lam je she te¬
mi pervemi zlilo veki rekel: Ti fi prah, ino na prah
fe supet obernefh. (I. Mois.  3-) Ali ka lino trikrat
semla, to je fhe tim vuzhenim ne prav saftopno. Sv.
Pavlin rezhe, da naf Prerok Jeremiaf trikrat semlo
imenuje sato, da fmo semla v’ nafhem rojftvi, semla
v’ nafhem shivlenji, semla v’ nafhi fmerti. O semla,
semla, semla! poflufhaj ali boshjo befedo. Kaj pa
nam pravi boshja befeda? O ravno sdaj fmo zhuli,
ka je enega Tifhifhega zhi vmerla v’ fvoji zvetozhi
mladofti. Kaj je ali ti zhlovek na fveti? Kaj drugo,
kak semla je bil, semla je, semla bo. Ali kader zhu-
jemo, kaj Jesuf s' toj mertvoj deklizoj ftori, tak to
potrofhta nafhe shaloftne ferza. S ds e tega Vifliifhe-
ga fo samogle, da je Jesuf noter fhel k’ toj deklizh-
ki, ino njo je od mertvih sbudil. Zhe fmo ali ravno
semla v’ nafhem rojftvi, semla v’ nafhem shivlenji,
semla v’ nafhi fmerti, tak nebomo semla oftali; tudi
naf bo Jesuf od mertvih sbudil, ino ravno od tega
hozhemdnefk’ vam govoriti, naj mre: od nafhega
od mertvih gorftajanja.

Zhe ravno po nafhi flabi pameti nemoremo sgrun-
tati, kak bi to telo, kero v’ semli fperhm, ino na
prah fe oberne, moglo supet shivo poftati, tak vejmo,
da tifti, ker je to is semle ftvorjeno telo oshivel, sa-
more ga 's praha pale nasaj v’ shivlenje sesvati. To
je Jesuf na tega Tifhifhega zheri pokasal, kak dnefh-
ni Evangelium prizhuje. Ino vfe opominjanja, vfi na-
vuld, vfe obezhanje tega Evangelja grejo na eno dru¬
go pridozho shivlenje. Sa tifto fe imamo fkerbeti, k’
tiftem fe perpravti. Da pa nam eno pridozho shivle¬
nje obezhano je, kero je doftavlenje totega sdajnega,^.
tak imamo od mertvih gorftanti. Jesuf tudi rezhe:
Jas fem gorftajanje ino shivlenje: ker na me verje,
tifti, zhe ravno bi she bil vmerl, bo shivel. (Joh.  11.)
Ja on naf terdno sashihra, da nibeden nebo v’ fmerti
oftal, temuzh vfi, kaj njih je v’grobih, bodo njegov
glaf zhuli, ino bodo shiveli. (Joh.  5.) Bog bode najm-
re sato te mertve gorsbudil, ka bode fodbo dershal
kres nje, ino vfakemi povernil po njegovih delah.
(Math.  16-) Tak ali, kak je Evangelium refnizhen,

ino fkus zhudeshe boslije poterdjen, tak relnizhne
ino gvifhno je nafiio od mertvih gorftajanje. Sakaj
Kriftuf, ker nam je toto obezhal, je mogozh, naf od
mertvih sbuditi; on je to vezhkrat pokasal, kader je,
ne, kak negda Preroki, fkus molitvo, temuzh is laft-
ne mozhi mertve gorsbudil. On kak Gofpod zhres
shivlenje ino fmert je farno le rekel: Mladenzh , jas
ti povem, ftani gor! (Luk.  7.) Lasaruf, pojdi fernvun!
(Joh.  11.) On je tudi fam is laftne mozhi od mert¬
vih gorftanil, ino fkus to ozhitno pokasal, da je na-
fho od mertvih gorftajanje ne nemogozhno. Sa tega
volo tudi Ap. Pavel rezhe: Sdaj je pa Kriftuf od

mertvih gorftanil, (J. Korint.  15.) kak pervina teh,
keri fpijo, da fkus enega zhloveka je fmert, ino
fkus enega zhloveka gorftajanje mertvih, ino kak v’
Adami vfi vmerjejo, tak bodo tudi v’ Kriftufi vfi fe
oshiveli. K’ temu ima Kriftuf tudi vfo mozh ino ob-
laft. On je po fvojem gorftajanji fi fel na defnizo
Ozheta, ino kraluje vednako s’ Ozhetom kres nebo
ino semlo, ino toto fvojo oblaft bo on vfemi fveti po¬
kasal, kader bode prifhel tih mertvih budit, ino lo-
dit vfeh ludi po njihovih delah.

Da tak ali more vfaki previshani biti, da nafha
vfa vera, vfo nafho savupanje gre na eno novo, vezh-
no shivlenje; tak ne poflufhajte tiftih, kerih bedafte
befede grejo na to, kak da bi zhlovek ednaki bil s’
drugimi ftvarmi, kere nemajo drugega shivlenja, kak
farno toto na semli. Mi verjemo na Jesufa, na njego¬
vo boshjo mozh, na njegov fv. Evangelium. Ino da
mi to verjemo, tak naj raspadnejo nafhe kofti, naj
segnije nafho mefo, naj fe obernemo na semlo ino
prah, mi vejmo, da bo naf nafh Odrefhenik enkrat
supet oshivel. Na njegovo befedo bodo nafhe raspad-
jene tela she to, ino bodo is flabofti na mozh, is
ftrohlivofti ali fperhnetofti na nefperhnetoft, is nezha-
fti na zhaft obernjene. (I. Korint.  15.) Zhe ravno fe
nam fmert shaloftna vidi ino mersezha, je vender to,
kaj nam vera pokashe, prijasno ino vefelo; kajti fkus
njo fe nafha mifel od tih mertvezhkih kofti prozh
poda, ino fe sdigne ta, gde bodo mnoshine vfega zhlo-
vezhtva na Jesufov glaf pred njim na fodbi ftale, ino
fvoj vezhni odlozhek sazhule. Ah kak bo dobro sa
naf, zhe bomo tam s' mirno veftjo na Jesufa kak na-

fhega prijatela gledati fmeli, ne fe bojezhi oftre foj¬
be, temuzh vefelezhi fe kres nafho govftajanje!

Da fmo ali fkus luzh te vere previshani, tla bo¬
mo enkrat vfi od mertvih gorftanli, ino da naf tam
eno novo ino bolfho shivlenje zhaka, o tak shivmo le
tak, da nam nafho od mertvih gorftajanje nebo k’
ftrafhnem obfojenji v’ to vezimo terplenje, temuzh
k’ vezhnem shivlenji. O miloftiven nafh Svelizhar!
bodi ti nam k’ pomozhi, da fe to nad nami dopuni.
Amen.

Na 34. nedelo po Finkolhtlli.

Popifanje fodnega dneva.

Inn tedaj fe bo perkasalo snamenje c Sina tega
zhloveka na nebi. Math.  24 .

«9el fi zhula, dufha kerfhanfka, kera ti v’ grehih
sakopana fpifh, fi zhula, kak ftrahotno fe bere v’
boshji befedi od fodnega dne ? Ah vobrasaj fi obzhinf-
ki potop, ino s’ ferza grosoj poglej , kak on vef na
semli shivozhi zhlovezhki rod v’ fvojih nefmilnih va¬
lih ftrahotno pokaple. Vobrasaj fi ( Sodomo ino Go¬
moro, kak ogen od neba tote oftudno pregrefhne dve
mefta grosno potrofhi. Vobrasaj fi semle potref, kak
on poshre žele kraje ino ftrani, mefta ino vefi sred
ludmi ino vfem. Ne refen, to fo ftrafhne rezili ? Ali
kaj fo tote proti ftrahoti, kera ima priti na den te
pravize, na fodbi vfeh shivih ino mertvih ? Te bo ftra-
hota, kakfhe je ne b’lo nikol. Od tote ftrahote je f v.
E fr e m Siruf  predgal tak oftro, da najdem sa dob¬
ro, njegovo popifanje fodnega dneva  sa mojo
predgo dnef vseti, da bi ono v’ grehih shivezhe od
greha poftrafhlo, dobro ftorezhe v’ dobrem poterdlo.

Vi vejte, tak ti fveti predgar govori, vi vejte,
kak velka je tega krisha oblaft, kak zhaftite njegove
krepofti fo, ino kelko fo njegove smoshnofti vredne.
Kajti krish visha kak en dober veflar nafho sdajno

158

shivlenje; krish nam dobro ftojf sa te pridozhnofti
vezhni prebitek ; krish bo sadnizh tudi per tem dru¬
gem prihodi tega Gpfpoda najprejd fe na nebi se-
fvetil, ena prelepa, zhaftitoft glafezha kralevfka palza
enega velkega krala, ker je Kriftuf, po befedi tega
Gofpoda, ker pravi: Ino snamcnje Sina tega zhloveka
fe na nebi perkasalo bo; tih Angelov vojfke preš
fhtevila ga bodo obdale, po vfoj semli bode fe fve-
til od enega kraja neba noter do drugega, funze obled-
nilo bo pred njegovim sharom, ino on bo osnanil
prihod Gofpodov. Telko od krisha, kaj fe dotizhe to-
te rezhi; ali kak bode to, kaj pride sa krishom ?
Kaj miflifh, da bo on nam rasodel ? Refnizhno , vfi
jesiki, vfaki duh, vfaka mifel bo kaliti vmerla pred
tem; kres vfako befedo, kres vfe, kaj fe dosdaj je
zhulo, bo to! Ah moji lubleni v’ Kriftufi brati! jas
fem miflil na tifto vuro, ino mene per tem je popad-
nil trepet, tak da fem v’ obzhutenji prevelkega ftra-
ha tu dokonzhati htel, kader fem v’ mojem ferzi pre-
miflil, kaj bo sa krishom fhe prifhlo. Kajti gdo sa-
more popifati to? gdo bo to mogel isrezhi? — zhi-
gavi glaf bo to mogel rasbrati, zhigavo vuho poflu-
fhati to, zhefa sazhetek she bo ftrofil mozhi nebef-
ke ? Gdo je, ker nebi trepetal v’ tifti vuri ino ofter-
mel, kader kral tih kralov fe sdigne od trona fvoje
fvetlofti, ka bo on, en pravizhen fodnik, na razhun
posval vfe ftanovnike te semle, ino bo vredno pla-
zhilo tim dobrim, hudobnim pa kafhtigo podelil ?
t Strah prime moje kofti, kader vfe to per febi pre-
miflim, ino jas kakti preminem ; od ftraha fe oko ne
fprasni od fos, glaf me sapufti, vuftnize fe ftifnejo
vkup, ino fo terde, sgovor trepezhe , ino moje mifli
fe v’ muzhanje potunejo; lubesen ino shelenje mene
perganja govoriti savolo vafhega hafka, ali ftrah me
dershi pale nasaj, ino mi muzhati rezhe: sakaj mo-
zhen ino preš konza je ftrah. Od sazhetka ftvorje-
nja je ne fe kaj tak velkega, ne tak ftrafhnega ino
oftermezhega sgodlo, ino vu vfeh ftoletjah te pridozli-
nofti nebo ednakega nizh fe namerlo. Doftikrat she
zelo sdaj, zhe jafen ino nenavadni blifk ali ftrela
dolfem prafhi, naf ftrah potere she vfe, ino mi pad-
nemo dol. Kak ali, zhe tak malega kaj naf poftavi v’
ftrahe, kak bomo oftali te, kader trobenta fprafhala
bo od neba femdol, dofta ino zhres vfako pergliho

159

ftrafhnefhe, kak ftrela ino blifk, kera bo vfe ludi
vfehftoletjih, pravizhne ino nepravizhne, istega fmert-
nega fpanja sbudila?

Kumaj ta trobenta fprafhala bo, she fe vfe ko¬
lti is fvojih grobov sdignile bodo, ino bodo bitiie su-
pet fe fklepati vkup, ino fe vrediti; vidlo fe bo, kak
bodo tak hitro, kak s’ okom vterne, dulii ino vfe, kaj
k’ zhlovezlikem bitji dohaja, gorftanli, ino od vfeh
krajov vkup fe sebrali k’ fodbi. Kajti le na tega vel-
kega krala sapoved, ker oblaft vfega mefa ima, bo s’
bojezho hitroftjo semla fvoje mertve dala nasaj fem,
ob enem tudi pekel ino morje te fvoje. Kaj bi koli
od zhlovezhkih trupel ftvari raszefati snale, ali ribe
poshreti, ali ptizhi pojefti, bo v’ fvoj prejdni ftan fe
supet povernlo nasaj; ino vfi bodo ftanili gor, ino fe
pred fodboj perkasali, ino neti en lal' nebode men-
kal na kerega glavi. Kak, moji brati lubleni! kak bo¬
mo obftali te? Kader bomo od tam, gde funze is-haja,
do ta, gde ono sahaja, yidli sevfoj filoj plamna rasliv,
ker fe raslije, ino kak fhumezho fpuntano morje po-
shre gore ino doline, ino zelo semlo, ino seshge ■vfe,
kajkoli ona more v’ /ebi imeti. Te, moji lubleni 1 bo¬
do pred tiftim ognjom vfehnile tekozhe vode , per-
fufhle bodo svrelzhine, vfufhlo fe morje, ti fhiroki
srak fe bode satemnil, svesde bodo od neba kapale
dol, funze preminilo bo. mefez bo fe obernil na kerr,
ino nebo bo kak ena kniga vkup fe saperlo. Puni
fkerbi bodo tedaj Angeli bosbji okoli hitrili, da bodo
od vfeh fhtireh vetrov fem te Isvolene fpravili vkup
od enega kraja tega neba do drugega. Eno novo ne¬
bo bomo tedaj vidli, ino novo semlo, po obezhanji
tega Gofpoda, sakaj, kak sapifano je, bo najprejd
prejfhlo nebo ino semla. —

V’ tifti ftrafhni ino grosni vuri bo velka ftifka,
moji brati lubleni! velko savsetje ino trepet, kader
fe bo fodba dershala , gde nebo raslozhka perfhone,
ino gde bodo one ftrahovitne knige fe odperle, v
kerih nafhi grehi posnamlani fo, kaj fmo njih vzhin-
li na semli: befede, kere fmo govorili, vfe nafhe dja-
nja ino mifli, ki fmo menli, da fo fkrite pred Bogom,
tim preifkavzom nafhih ferz ino obiftih, gde vfakega
djanje, naj je dobro al’ hudo, posnamlano bo po tem,
kak sapifano je: sakaj vfi lafje nafhe glave fo pre-

160

fhteti; (Luk,  12.) miflinajmre mo nakanenja ferza, od
kerih nebomo menje mogli dati razhun. O kelko fos
nam je potrebno, zhe fe hozhemo grosnofti tifte Tu¬
re ogniti — ino mi nje samudimo. O kelkokrat fi
sdihavali bomo, ino fe jokali, ino fi rasbijali liže,
ino fe nefpodobni naredli, kader one zhaftite smosh-
nofti sagledali bomo, kere bo kral te zhafti podelil
tem, ki fo dobro vojfkuvali fe tu — kader bomo s’
nafhimi laftnimi ozhmi vidli to nesgovorno kraleftvo
nebefko, ino pale od druge ftrani sagledali one ftrafh-
ne kafhtige ino gr osne terplenja, kere pred nami fe
perkashejo. Na fredi pa bomo sagledali vef zhlove-
zhanfki rod, vfe duhe od Adama, tega pervega, no¬
ter do tega sadnjega tih ludi, ino vfe, kak oni dol-
padnejo na fvojo oblizhje, ino molijo, kak v’ fv. pif-
miftoji: Jas shivim, rezhe Gofpod, ino meni fe vklo-
ni vlako koleno. (Jesai.  4.)

Tak je, lubi Kriftjani! ti fveti predgar Efrem
Siruf od fodnega dneva govoril; ino toti den te ftra-
hote na naf vfakega zhaka. Ah tak bodmo perprav-
leni vfigdar, kajti den te pravite, kak fmo zhuli sa-
dofti, bo den takega ftraha, kakfhega fhe nifhe ne
je vidil nigdar; ja ftrahota, ah ftrahota sa naf, zhe
bomo od te ftrafhne fodbe fhli v’ to na veke ftrafhno
terplenje. Ah Gofpod neba ino semle, fodnik shivih
ino mertvih, Jesuf Kriftuf! ne pufti nam vezh tak fa¬
rno fe tega dershati, kaj je totega fveta, sakaj toti
bo prejfhel: daj nam nafhe raifli gorpodigniti k’ te¬
bi, da bomo tebe zhaftili s’ djanjami tvoje »vole, s’
shivlenjom te hvale, s’ delami, sa kerimi pride milo-
ftivna fodba ino vezhno plazhilo. Amen.

Tretji rasdelek.

Predge na Cvetke.

Krempl, Predge II.

tl

-

#

v


■v... «?, .

163

Ma den Ipozhetja Div. Marie.

Maria, podignenje shenfkega roda.

O lepa Ji ti prijatliza moja  > ino nibenega ma-
desha ne  t> J  tebi. C ant,  4.

tfe zbudite fe, Ti shenfke, zhe ludje takfho navado
imajo, da vfo to hudo na yaf svrazhajo, sakaj shenfke
fo she od negda dofti hudemi bile krive. Hudoba
shene, rezhe fv. Peter Krisologuf, hudoba te shene
je Adama ’s tega vefelega Paradisha pregnala. Shenf¬
ke, kak fv. pifmo pravi, fo bile pervi srok, ka je
Bog ti fvet s’ obzhinfkim potopom tak ftrafhno
kafhtigal. Ena shena je bila kriva, ka je ti nedu-
shen Joshef v’ jezho vershen. Ena shenfka je bila
kriva, ka je ti mozhen Samson fvojo mozh sgubfl,
ter ozhih fe snebil, ino sadnizh ob shivlenje prifhel.
Ena shena je bila srok, ka je Uriaf mogel vmreti.
Shenfke fo modrega ^alomona k’ veri na krive boge
napelale. Ena shenfka je fv. Johanesa ob glavo fprav-
la. Shenfka je dila srok, ka je Ap. Peter fvojega
lublenega mojftra satajil. Od shenfke ali, rezhe moder
Sirah, od shenfke je sazhetek tega greha ftorjen.
(Sirah,  25.) O to je vam slienfkam ne dober glaf.
Ali potrofhtajte fe, glejte, ravno is vaf shenfkih je
ena fpozheta, kero Bog fam tak posdravi: O lepa fi
ti, prijatliza moja, ino ne nibenega madesha v’ tebi;
fpozheta je najmre Diviza Maria, kera je, kak fv.
Bernard pravi, vef vafh fhpot popravila. Ino od tega
dnef hozhem govoriti, kader rezhem: Maria, po¬
dignenje shenfkega roda.

Maria, tota slata hisha, v’ keri je pred fvojim
rojftvom prebival Jesuf, ker fe imenuje Kriftuf, je
fkus fvojo svolenje sa mater boshjo , ino fkus fvojo
prelepo ino fveto shivlenje tak vifoka poftala, da
ona gre pred Prerokom Jeremiafom, od kerega Bog
fam rezhe: Prejd, kak fi ti is maternega tela prifhel,
fem jas tebe pofvetil. (Jerem,  1.) Ona gre pred Jo-

11  *

164

hanes Kerftnikom, od kerega je Angel boshji naprcj-
povedal, da bode fhe v’ maternem teli s’ fv. Duhom
napunjen. (Luk.  1.) Ona gre pred vfemi Svetniki ino
Svetnizami. O kaj sa eno podignenje, kaj sa eno po-
vikfhanje. je tota nebefka kraliza shenfkemi rodi fpra-
vila! Je pa sa njoj bilo dofti fvetih shen, vdov ino
diviz, kere fo rajfhi ftrafhne mantre ino fmert pre-
ftale, kak bi toto lepo od Div. Marie njim fpravle-
no poflitenje ino zhaft bile sgubile, tak da fe fv.
Augufhtin sazhudje, ino rezhe: Da je tak veliko
flabih ino kerhkih dekliz v’ zhiftofti shivelo, sakaj
ti nebi mogel ? Ino fv. Gregor pravi: Kaj lizliemo
mi bradafti, pa flabi rezhi, ki vidimo deklizhke pod
mezhom v’ nebefko kraleftvo iti? Od tega veliko
ludftva, kero je sa Jesufom fhlo, kader je ti teshek
krish nefel na goro Kalvarie, je ne nizh sapifano,
ka bi fe gdo bil zhres njega rastoshil, kak farno te
Jerusalemfke shene fo fe jokale zhres njega. Ter
po njegovem gorftajanji komi fe je najprejd perka-
sal? Sv.  Hieronimuf rezhe: Sadofti je, ka moremo
rezhi, da fe je Gofpod Jesuf po fvojem gorftajanji
najprejd shenam perkasal, Apofhtolom k’ fhpoti, ki
fo ne ifkali tiftega, kerega je ti flabi rod she najfhel.

Da je pa ali shenfkemi rodi fkus Divizo Mario
takfho povikfhanje prifhlo, o tak glejte per vfem
vafhem sadershanji na njo. Ona je neti ene ferize
te gisdofti imela nad fobom, ino zhe ravno je od
Boga tak povikfhana bila, je vender ne nigdar bila
fhtimana; le ponishnoft je vfigdar bila v’ njenih be-
fedah , ino v’ sadershanji. Ste vi.tudi tak ? Ali je
morebiti gisda v’ oblezhi, fhtimanje v’ befedi vafho
to pervo ? Diviza Maria je bila tak frameshliva, ino
je nevarnega pajdafhtva fe tak bala, da je zelo te
fe vftrafhla, kader je Angel Gabriel njoj obsnanil,
da je gnade puna, ino Gofpod je s’ njoj. Ste tudi
vi tak ? Ali fo morbiti klafarfke befede ino neframni
guzhi liže vafhega sadershanja ? morbiti nevarno
grefhno pajdafhtvo lubite, ino fhe ga farne ifhete?
Diviza Maria je proti vfakemi bila dobrotliva. t Ste
tudi vi tak ? Ali morebiti le ludem hudo ftorite v’ be¬
fedi ino djanji ? Diviza Maria je bila sofebno po-
boshna. ( Ste tudi vi poboshne ? Ali morbiti nigdar od
poboshnih rezhi ne govorite ? morbiti neki den na¬
mer nizh ne molite, pa sa tifto vezh preklinjate?

165

morbiti fo namer tu v’ zirkvi vafhe mifli ne pobosh-
ne? morbiti vfo leto ne grete k’ fpovedi? Diviza
Maria je bila poterpliva v’ prenefhenji najvekfhih te-
shav ino terplenj. Ste tudi vi tak? Ali morbiti merm-
rate ino zelo klejete zhres vafhe teshave? — O zhe
vi vu vfem na Divizo Mario gledate, ino tak shivi-
te, kak je ona shivela: slate liishe fte vi, ino tudi
k’ vam Gofpod Bog rezhe: O lepe fte vi, prijatlize
moje! Ali kaj fte, zhe je vafho sadershanje ino shiv-
lenje farna grehota? Kaj drugo, kak pofodba tega
greha? Ino je refniza, kaj fv. pifmo od vaf pravi:
Vfa hudoba je mala proti hudobi ene shenfke. (Se¬
rak,  25.)

O tak obernte vafho sadershanje po sadershanji
Div. Marie, da bo fe tudi od vaf moglo rezhi, ka
je Diviza Maria povikfhala vafh rod. Ja , o lubes-
niva Diviza Maria! rezhmo k’ njoj vfi, mi vemo,
da, kak kral David rezhe, v’ nepravizah fmo fpo-
zheti, ino v’ [grehi fo naf porodle matere nafhe;
(Pjalm.  50.) mi vemo, da fmo dofta pregrefhli, ali
bodi ti, nebefka kraliza! nam k’ pomozhi, da to ne-
dushnoft, kero fkus greh sgubli fmo, fkus pokoro
dobimo nasaj, ino da bo Jesuf na nafho fmertno
Vuro k’ nafhi dufhi rekel: O lepa fi ti, prijatliza

moja, ino ne nibenega madesha v’ tebi. Amen.

Ha (veti Deu, ali na Bosliizh.

Novorojen Jesuf, tim vbogim k’ trofhti,
tim premoshnim k' podvuzhenji.

To bo vam k’ snamenji: Vi bote najfhli eno
dete v plenize povito v J  jaflah leshezho.
Luk * 2 .

Zhaft hodi Bogi na vifokofti, ino mir na semli lu-
dem dobrovolnim! Tak fo nizoj Angeli nebefki sa-
peli tiftemi, od kerega je en Angel rekel paftirom:
Glejte, jas vam obsnanim eno velko vefelje, kero

i

166

bo vfo ludftvo imelo , saka} dnef fe vam je v’ Davi¬
dovem mefti Svelizhar narodi!, ker je Kriftul' Go-
fpod. O kaj sa en vefeli glaf je to nam ! Ali gde je
nafli Svelizhar fe narodil? To bo vam k’ snamenji:
Yi bote najfhli eno dete v’ plenize povito, ino v’
jafle polosheno, rezhe ravno toti Angel boshji. O
tak to je snamenje tega zhlovezhjenega ,Sina boshje-
ga, od kerega ti poboshen Job pravi: On je vifhifh,
kak nebo ; on je globlefh, kak pekel; njega mera
je dugfha, kak semla, ino fhirfha , kak morje.
{Job.  11.) Toti nefkonzhni Bog je eno vbogo dete
tam v’ Betleliemfki fhtali! O vsemte od njega po-
troflitanje vi firomazhki, ino navuk vi premoshni,
sakaj ravno sato je ti novorojen Jesuf  tim  vbo-
gim k’ trofhti, tim premoshni m k’ podvu-
zhenji,  kakti bo moja dnefhna predga pokasala,
kero sazhnem na zhaft tiftemi, keremi fo Angeli sa-
peli: Zhaft Bogi na vifokofti, ino mir na semli lu-
dem dohi-ovolnim.

Novorojen Jesuf je tim firomazhkim
k’ trofhti.  Sakaj zhe poglednete na njegovo pre-
bivalifhe ino na njegovo poftelo , tak vidite njega v’
eni fhtali, fkos kere na vfe kraje veter pifhe , vi
ga vidite v’ enih jaflah leshati farno na eni pergifhi
fena. Vi fe refen toshite, kak vaf teshko ftane, kaj
tak v’ eni vboshni hishi morete ftanuvati, kere fi po
simi doftikrat nemate s* zhim fegreti; ali glejte,
kakfhno hisho ti novorojen Jesuf ima, farno en oflek
ino volek ga v’ ti na pol raspadjeni fhtali eno malo
grejeta. Vi fe toshite, kak morete na farni flami,
ali zelo na terdi klopi leshati; ali glejte, kakfhno
poftelo ti novorojen Jesuf ima. O potrofhtajte fe te¬
daj,  ka je Jesuf kak malo dete htel takfho hisho,
takfho poftelo imeti, kakfhno vi imate.

Glejte na njegovo oblazhilo, le vboshne plenize
fo njegov oblezh, ino to je njegov erdezhi fhkarlat,
rezhe fv. Ziprian. Vi fe toshite , ka nemate kaj
oblezhti; o potrofhtajte fe s’ tem, ka bi Jesuf tudi
tak boshno htel oblezhen biti , kak fte vi. Ravno
fkus toto Jesufovo ponishnoft fe more gisdoft svra-
zhili, rezhe fv. Bernard.

Glejte na njegovo drushbo: njegova firomazhka
mati, ti firomazhki Joshef, en vbogi oflek ino volek,
ti vbogi paftiri, to je njegova drushba; pa paftiri ne

167

pridejo od fam febe k’ njemi, on nje fkus Angele
k’ Tebi posove. Herodesh leshi na Tvojih blasinah,
Fariseari ino PiTmavuzheni Ipijo v’ Tvojih mehkih po-
Ttelab, ali JesuT ne poThle po tote, Tiromazhke hozhe
v’ Tvoji drushbi imeti. O k' kaj sa enem trofhti je
to vam Tiromazhkim, le vi Tte njemi povolna drush-
ba. Novorojen JesuT je ali Tiromazhkim k’ troThti.
On je pa

tudi premoshnim k’ podvuzhenji.  Kere
je Bog s’ pofvetnim blagom poshegnal, tiTti Te naj
od njega vuzhijo , firomazhki v’ duhi biti, t. j. naj
nemajo prevelke lubesni ino shele Tamo do poTvetnega
blaga, ino naj,  zhe Te njim per totem vzhafi ena
neTrezha sgodi, ne sdvojijo sa tega volo, temuzh
naj s’ poterplivim Jobom rezhejo : GoTpod je dal,

GoTpod je vsel: kak Te je GoTpodi dopalo , tak Te je
sgodlo, zhaTtito bodi Ime Gofpodovo ! (Job.  1.)

Slato ino Trebro, premoshenje ino bogaTtvo je
ne nikomi k’ Thkodi. # Sveti mosbje, kak: Abraham,
Isak, Jakob, EgiptoTki Joshef, Daniel, Efter, Da¬
vid, Job, To bili zhudovitno bogati; ali oni ne To Tvo¬
jega Tevža k’ Tvojem bogaftvi perklenili, ino Te njih
ne dotizhe, kaj JesuT pravi, da eno debelo voshe,
ino ena garnela leshi Tkus eno igleno vulio gre, kak
en bogati v’ nebefa: (Mark.  10.) sakaj oni ne To
Tamo Tvojo bogaTtvo, Tvojo blago lubili tak, da na
nizh drugo nebi bili miTlili, sa nizh drugo iker-
beli, ino To ne kakti ob pamet Thli , zhe njim je
kaj prejfhlo. O pojdite ali tudi vi, ti premoshni ino
bogati, dnef k’ ti BetlehemTki Thtali , ino vuzhte Te
od novorojenega JesuTa, poleg vaThega bogaftva Ti-
romazhki v’ duhi biti.

Ravno per toti perloshnofti The vam tudi Tv.
AuguThlin en navuk da, kader rezhe: Da je toti

tak premoshen Bog Tiromak poltal, tak ne sanizhuj
nibenega priproTtega zhloveka, ako Ti ravno shlaht-
nega roda; ne sanizhuj nibenega hlapza, ako Ti rav¬
no smoshen; ne zherti enega Tiromazhkega, ako li
ravno goTpod. Je Kriftuf ne sblahtneThi, ne smosb-
neThi, ne premoshneThi? pa vender TiromaThtvo na le
vseme, kcro ti sanizbujeTh. Ne sanizhuj nibenega
Tiromaka , sakaj ti, tak kak on , morelh rezhi: Ozha
nafh, ker Ti v’ nebeTah.

168

Tak je ali dnefhni den vam firomazhkim en
den tega trofhta, vam premoshnim ino bogatim pa
en den lepega podvuzhenja, vfem vkup pa en den
velkega vefelja. Rasvefelte fe tedaj vi firomazh-
ki, sakaj Jesuf je vu vafhem ftani fe narodil, ino
on je vafh Svelizhar. Rasvefelte fe ti premosh-
ni, sakaj narodil fe je tifti, ker vam je pernefel ne-
befko nepreminozho blago. Obvefelte fe grefhniki,
sakaj narodil fe je ti dober paftir, ker bo to sgub-
leno ovzhizo gorpoifkal, ino njo nefel y’ fvojo ov-
zharnizo. Vefelmo fe vfi , ino s’ Angeli nebefkimi
rezhmo: Zhaft Rogi na vifokofti, ino mir na semli

ludem dobrovolnim! Amen.

Ufa den v. »Slitefana.

Od fvetih Manternikov.

jShtefarij, puri gnade ino tnozhi je velke sna-
menja ino zhudeshe delal med ludfivom.
Djanj. Jp  g.

6 Sv. 4 Shtefan, kerega zhaftiti fpomin mi dnef ftori-
mo, je bil tak nedushen, tak fveti, da fo Judje ga ’s
nibene hudobne rezhi ne mogli podushiti, ino zhe
favno fo krive prizhe bili gorvseli, ga je tudi to ne
shaloftilo, kajti je njegova dobra veft njega sago-
vorla. Ker dobro veft ima, tifti ima nad njo j naj-
mozhnefhega sagovornika, najbolfhega trofhtara. Toti
sagovornik ino trofhtar gre s’ njim, ako v’ jezho,
ako v’ preganjanje, ako na fmert, ja pred fodnika
boshjega. Sa tega volo je pa tudi fv. ,Shtefan fe ne
bal, Judom nasozhi fponafhati, kak fo s’ Kriftufonr
naredli, ino je ne fe bal te manternizhke fmerti, na
kero ga obfodli fo. Judje pa ne fo farno jShtefana
k' fmerti obfodli, temuzh tudi Jakobi glavo vfekali,
ino enega drugega Jakoba ’s tempelna dol pofunli,
ka je kprizhi mei’tev oftal: oni fo Petra ino druge
Apofhtole gaishlali , Johanesa ’s deshele pregnali,
Pavla ino Rarnabafa fo pa tak ne henjali preganjati.
Ali vfe to je le sazhetek bil potlanjemi ftrafluiemi

169

preganjanji ino ftervaverni mantranji tih Kriftjanov,
kero je želih trifto let terpelo. Da fe mi tedaj dncf
ob enem na vfe fv. Manternike fpomenemo, tak bom
od f veti h Mante mikov  govoril, ino pokasal:
1. Kere fo bile najhujfhe preganjanja tih
Kriftjanov; 2- sakaj fo te perve Kriftja-
ne tak preganjali ino mantrali; 3- kaj je
njim tako ftanovitnoft dalo.

1. Kere fo bile najhujfhe preganjanja
tih Kriftjanov? Najhujfhih preganjanjih ino man-
tranjih tih Kriftjanov je bilo defet. To pervo sa
zefara Nerona; to drugo sa zefara Domiziana; to
tretjo sa zefara Trajana; to fhterto sa zefara Ha-
driana; to peto sa zefara Mark Aurela; to fhefto sa
zefara ,Severufa; to fedmo sa zefara Makfimina; to
ofmo sa zefara Deziufa; to deveto sa zefara Valeria-
na; to defeto 6a zefara Diokleziana ino Makfiminiana.
V’ totih preganjanjih je preš fhtevila veliko Kriftja-
nov na grosovitno visho ob shivlenje prifhlo. Najhuj-
fho je bilo to defeto preganjanje sa zefara Diokle¬
ziana v’ jutrefhnih, ino Makfiminiana v’ sahodnih kra¬
jih. Dioklezian, ker je fpervega Kriftjanom ne fovra-
slien bil, je potem, od Makfiminiana, toti pa od fvoje
matere, podhujften, fi terdno naprejvsel, Kerfhanftvo
zelo dolfpraviti. On je sa tega volo, kaj je koli smif-
liti bilo, s’ Kriftjani delal, ino ne gledal na ftaroft,
ne na mladoft, ne na ftan, ne na Ipol; gdo je koli
sa Kriftjana fe vundal, tifti je mantran bil ino vmor-
jen: pa kak mantran ino vmorjen? V’ Mesopotamii
je nje puftil sa noge gorobefti, ino s’ pozliafnim og-
njom nje sadufhiti. V’ Sirii je nje puftil na oshar-
jenih roflitih pezhti. V’ Pontufi je nje s’ fhpizami sa
nohti puftil sbadati, te pa nje s’ vrelim fvinzom po-
lijati. V’ Egiptomi je nje puftil s’ osharjenimi kle-
1‘bami fhipati, s’ oftrimi zhrepnjami ino fhpizhafti-
mi grebeni rasmefarti, ftrahovitno sbiti, ene v ogen,
druge v’ morje verzhi, enim glavo vfekati, druge od
glada vmreti, ene na krish perbiti, druge sa nohti
na nogah gorobefti, ino od glada vmreti, pa tudi tak,
ka fo dve mozhni veji vkuppotegnili, tega Manternika
sa eno nogo k’ eni, sa drugo k’ drugi pervesali, te
pa veje narasno fpuftli, ka ga je raszhefnilo, ino
ftrafhno rasmefarlo; tudi drugazhi je nje dal po drev-

170

ji gorsobefti, ino nje od glada vmreti. Vu Frigii je
eno zelo mefto , kero je vfo kerfhanfko bilo, pu-
ftil vusbgati, ino fo vfi mogli konza dati. Eusebiuf,
ker je tote grosovitnofti vekfhilal' lam vidil, rezhe,
da fe s’ befedami nikol dopovedati nemore, kaj sa
ene nefmilnofti fo Kriftjani mogli preftati, ino Lak-
tanziuf pravi, da vfa semla je od is-hoda do sahoda
v’ kervi plavala; sakaj kak Dioklezian v’ is-hodnih,
tak je Makfiminian v’ saliodnih krajih s’ Kriftjani de¬
lal. — Sadofti od tega, kajti od tega fte she vezh-
krat zhuli, ino tudi farni v’ ,Svetnizhzah od fv. Man-
ternikov snate brati. Sdaj fe le pita:

2. Sakaj fo te perve Kriftjane  tak  pre¬
ganjali ino mantrali?  Temu fo bili pofeb-
no trije sroki: a) Da fo Kriftjani bili zhudno ogovor¬
jeni; b) da fo to haidofko malikuvanje savergli;
c) da je njihovo premoshenje haidofkim poglavarom
difhalo.

a) She vzhafi fpervega fo Judje vfe forte lashi kres
Kriftjane vunfpravili, ino fo rekli, kak fo oni hu¬
dobni, rasbojni, nepridni ludje, ino fo s’ tem Haide
tak dugo hujftili, ka fo oni Kriftjane refen sa naj-
lagofhe Judi sazheli dershati, ino zhe ravno fo eni
modri Vuzheniki nje previshano sagovorli, fo Hai-
di le per tem oftali, da Kriftjani fo eni sanikerni
ludje. Sa tega volo fo njim nikol ne mogli dobri
biti, ino fo njim hudo sadevali, kaj fo najvezh mog-.
li. Naj je prifhla nefrezha kakfha koli, naj je po¬
voden naftala, kak Tertulian rezhe, naj je bil semle
potref, naj je bil glad ali pomor, le Kriftjane div¬
jim ftvarim naprejverzhi treba. Nad vfakoj nefre-
zhoj ino nadlogoj fo le Kriftjani mogli krivi jbili.

b) Najbol fo pa Kriftjani Haide s' tem fvadili, ka fo
njihove od zefarov sapovedane krivim bogovom
ofruvanja ino malikuvanja zelo savergli, ino fe per
kaj takem nikol ne perkasali. Vfe je sato krizlialo,
da Kriftjani njihove boge savershejo, ino zefara
zhertijo, oni fo ali fovrashnik! tih bogov ino zefa-
rov, fovrashniki tih oblaftnikov ino deshele, od
njih bode prifhla jesa tih bogov, od njih bodo prifh-
le vfe nefrezhe, od njih bode prifhlo fpuntanje ino
nemir, prozh sato s’ njimi! Sa tega volo fo zefar-
je, fo deshelfki oblaftniki nje le obfodli, mantrali
ino vmarjali, kak fe njim je sdelo, ne gledezhi,

171

zhe bi bili vifokega ali proftega ftana, moshki ali
sbenfke, ftari ali mladi, odrafheni ali otrozi.
c) Haidi, keri sa nizh bolfhega ne To vedli, kak to-
tega fveta fi savshiti, fo tudi drugo ne il'kali, kak
pofvetne nafladnofti, ino posemelfko blago; Kriftjani
pa fo she enkrat tak sanizhani bili, ka je vfaki s’
njimi snal delati, kaj je htel. Zhe fo tedaj kako
premoshenje imeli, tak fo nje deshelfki oblaftniki
le k’ fmerti obfodli, ka fo li te njihovo blago vseli.

Tak fe je ali tim pervim Kriftjanom godilo. Ne
ali zbuda, ka fo tudi takfhi zefari, keri fo drugazh
dobrega ferza bili, nje zhertili, ino puftli s’njimi de¬
lati, kak fe je komi sdelo. Ali vfe to je ne samoglo,
njih dolfpraviti, temuzh oni fo fe le fploh pomnoshili,
ino njih je, kak fv. Krisoftomuf pravi, k’ mantranji
letelo, kak bzhel k’ kofhi.

3- Kaj je pa te tim pervim Kriftjanom
tako ftanovitnoft dalo?  Oni fo vedli, kaj njim
vfe naprejftoji; oni fo vidli, da fe bodo vfega snebli,
kaj imajo, ino bodo ’s deshele pregnani; oni fo vid¬
li, da bodo sa Kerfhanftva volo od fvojih prijatelov
ino rodbine , ja od vfeh ludi fovrasheni; oni fo vid¬
li , da bodo najgrosovitnefhim mantram ino fmerti
prekdani : pa fo le kerfhanfko vero gorvseli, fe vfe-
mi oboshenji, vfemi preganjanji, ino sadnizh mantram
ino fmerti prekdali, pa sakaj? a) Da je Bog fkus zhu-
deshe njim fvojo dopadenje na snanje dal; b) da fo
njihove mantre njim bile njihov kerft; c) da fo na
tem fveti nizh ne dobrega perzhakati imeli.

a) Sv. 4 Shtefani je Bog nebo odperto pokasal, ino
njemi puftil ta viditi, gde Jesuf fedi na defnizi
v’ neisrezheni fvetlobi ino lepoti, v’ nesgruntano
velki zhafti ino vefelji. — Drugi fo is neba dol
zhuli en glaf; pale drugim fo fe Angeli perkasali
v’ jezhah, ino fo njim njihove rane fzelili; pale„
drugim je Bog dal to mozh, ka fo beteshne zhu-
deshno vusdravlali, mertve gorsbudili, i. t. v.

b) Sv. Manternikom fo njihove mantre bile njihov
kerft, oni fo najmre fkus nje tak, kak fkus fv.
kerft, bili zelo ozliifheni od vfeh fvojih grehov,
ino njim odpufhene vfe zhafne ino vezhne kafhti-
ge; oni fo , kak fo bili fmert preftali, ravno fhli
v’ nebefa, is tega kratkega terplenja v’ to vezhno
vefelje.

c) ,Sv, Manterniki fo na to pofvetno telko fhtimali,
kak da nebi bili nizhefa imeli. Le Jesuf je bil nji¬
hov dobizhek, le njega fo oni tak lubili, da njih
nizh od njega ne moglo raslozhti, ne nibeno terp-
lenje, ne s’ fmertjo pretenje. Sa tega volo je pa
tudi Jesuf per njih bil, ino je nje krepil v’najhuj-
fhih mantrah tak, da fv. Bernard rezhe : Stoji Man-
ternik vef vefeli kak flayni premagavez, zhe ravno
njemi je truplo vfo rasmefarjeno, ino njemi shele-
so nefmilno para njegove ftrani.

O 1. K.! ne zhudite fe sato, kak fo fv. Manter¬
niki fe mogli takem sanizhanji, takem preganjanji,
mantram ino fmerti prek dati, ino ne rezhte, da
fe sdaj nifhe nebi snajfhel, ker bi to ftoril. O
refnizhno, da bi vam Bog nebo odperl, ino vam
pokasal, kam pridete, zhe tote mantre ftalno pre-
ftanete, ali zhe bi vam Jesuf fam fe perkasal, ali
fkus en nebefki glaf k’ vam govoril, ali vam Angele
ppflal; o refnizhno, da bi tudi vi sashihrani bili, ka
bi preži po fmerti v’ nebefa flili, ozhifheni fkus mani¬
ro, kak fkus kerft, od vfeh grehov ; o refnizhno, zhe
premiflite, kak je neki is vaf fe vfega snebil, neke-
mi pa fhe to naprejftoji, ka bo njemi ozheta ino ma¬
ter, sheno ino otroke fmert, grunte krivizhna pravda
vsela, hrame pa, ino kaj v’ njih ima, bode ogen vkon-
zhal: o refnizhno, zhe vfe to premiflite, neki bi fe
tudi sdaj snajfhli, keri bi radi toti fvet ino vfe sa-
puftli, ino fe mantram ino fmerti prek dali s’ tim
gvifhnim savupanjom, da vzhafi po fmerti grejo v’
nebefa, gde bodo vfo ftoverftno povernjeno dobli, ino
to vezhno shivlenje imeli.

Tak, vidite 1. Kr.! tak fo v’ pervih ftoletjah s’
Kriftjani delali, da fo od vfeh saversheni bili. Oni
fo nje preganjali, mantrali, ino vmarjali, da fo nje
§a fovrashnike deshelfkili poftav ino povel, sa pun-
tare ino rasbojnike, sa najlagofhe ludi dershali, keri
fo srok vfo j nefrezhi te deshele. Oni fo nje prega¬
njali , mantrali, ino vmarjali, ka fo te njihovo blago
vseli. Ti lubi Manterniki fo pa vfe ftalno preftali, da
fo farni fe previsliali, ka je Gofp^. Bog s’ njimi, ino
da fo vedli, ka je manternizhka krona ob enem kro¬
na vezhnega vefelja. Oni fo previshani bili, da je vfo
zhafno nizh proti tem vezhnem. O previshajte fe tu-

173

tli vi, 1. K.! od refnizhnofti vfega tega, ino is lubesni
k’ Jesufi poterplivo prenefte nadloge ino krishe va-
fbega vzhafi revnega ino toshnega shivlenja, sakaj rav¬
no fkus to poflanete, kak fv. zirkveni Ozheti rezhe-
jo , na duhovno visho Manterniki, ino sadobite per
pravem fpokorjenji krono vezhnega shivlenja. Amen.

Ufa novo leto.

Od pretezhenja tega zhafa.

Kader je tih ofem dni minolo. Luk.  2.

To leto 1837, kam fi. odifhlo? gde fi? Ah! nega ga
nigdi, neti snamenja od njega ne najdemo vezh. Tak
preminejo dnevi ino mefzi, tak preminejo leta ino fto-
tine tih let Ona sa dtugoj, ino ne nikoga to, ker bi
nje gorpodershati satnogel; ali je gdo braniti mogel,
ka neble odifhle te ofemnopetdefet ftotine tih let od
Adama fem, ino noter do sdajnega zhafa ? Vfe fo po-
tunle fe v’ tem morji tih zhafov, farno to fo nam pu-
ftile tu, kaj sapifano je, kak je v’ njih fe godilo. O
lubi Kriftjani! tak fo tudi nafhe leta odifhle, kaj fmo
na fveti, ino mi od njih nemarno nizh, kak kaj v' ti
knigi te vefti sapifano je, kak nam je fhlo, kak fmo
shiveli, kaj fmo ftorili. To mi dnef, kader med dver-
'mi enega novega leta ftojimo, ferzhno prfemifliti hzhe-
mo. Od pretezhenja tega zhafa  bom ali govo¬
ril, inopokasal: 1. kak fo preminole ftotine ino
taushenti let, ino velki narodi v’ njih; 2-
kak fo preminle nafhe leta; 3. kaj ali ima¬
mo ftoriti?

1. Preminle fo ftotine ino taushenti
let, ino velki narodi v’ njih.  Zhe ravno fo ti
pervi ludje mozhno dugo shiveli, eni is njih po de-
vetfto let, fo vender njihove leta na enkrat bile do
kraja sefhtete, ino zhe ravno je fvet v’ fheftnajftfto
ino petdefet letih fe mozhno napunil s’ ludmi, je ven¬
der v’ obzhinfkem potopi vef zhlovezhanfki rod vkon-
zhan do ofem perfhon. Pale od totih ofem perfhon

je pozhafih napulila fe semla, ino fo velki narodi na-
ftali, ali tudi toti fo prejfhli. Najimenitnefbi fo bili
Afirianzi, Egiptanzi, Israelitanzi, Gerki, Persianzi,
Rimari.

Afirianzi fo velikoimenitni ino mozhni poftali,
ino fo v’ fvoji velki oblafti fe vifhe taushent let ob-
dershali; ali na enkrat fo bili premagani, pala je nji¬
hova mozh, raskadila fe njihova oblaft.

Egiptanzi, o kak fo toti imenitni ino mozhni bi¬
li! Tudi oni fo taushent let fe v' fvoji velki oblafti
obdershali; ali na enkrat fo drugi kres nje dobili
mozh, ino prozh je bila njihova velka oblaft.

Israelitanzi, o kelko fe od njih velikoimenitnega
bere, kak mozhni fo oni bili, ino kak velka je bila
njihova oblaft vifhe taushent let; ali kam je sadnizh
prifhla njihova mozh? Rasmetano je njihovo kraleft-
vo, rasderto njihovo mefto Jerusalem, ino vef narod
je po fveti rastepen.

Gerki fo dugo bili mozhni ino vu velki oblafti;
ali tudi oni fo obladani, ino pala je njihova mozh.

Persianzi fo per mozhi ino oblafti tak gorjema-
li, da fo sadnizh imeli eno neismerno velko deshelo;
ali poterta je njihova mozh, rasvershena njihova vel¬
ka deshela.

Rimari, kaj bom od totih povedal ? Je ne njiho¬
va mozh ino oblaft bila vekfha, kak vfeh drugih fta-
rih narodov? ,So ne oni fe s’ fvojoj mozhjoj po vfem
fveti rasfhirli ? Neli fo oni fkoro vfe ludftva te sem-
le pod fe fpravili? Neli fo oni farni rekli, da nifhe
na fveti nemore njihove deshele rasdjati? Ali kak je
prifhlo sadnizh? Sdignili fo fe drugi narodi od vfeh
ftrani zhres nje, ino pokonzhano je njihovo Rimfko,
pokonzhano njihovo Konftantinopolitanfko zefarftvo,
ino nega ne enega, ne drugega vezh.

Tak fo ali prejfhle ftotine ino taushenti let, ino
velki narodi v’ njih.

2. Kak fo nafhe leta prem  in  le?  Hitro
fo prejfhle leta nafhega detinftva, ino mi namer ne
vejmo sa nje ; ali leta nafhe mladofti pomnimo dob¬
ro. O kak fo one vefele bile, kak fmo mi te bili fe-
gurni ino mozhni! Ali fkoro tak hitro, kak ladja po
vodi mimo fe pela, tak je odifhla naflia mladoft. Mi
fmo ftopli v’ moshevftvo, ino tudi sdaj fhe fmo mozh¬
ni bili, fkus nafho persadenje ino fkerb fmo fpravli

fi dofti blaga, velko (mo imeli laftinftvo, ino lino
menli, da nifhe fe s’ nami meriti nemre; ali hitro je
bila ftaroft she to, rasdati fmo mogli nafho blago ino
nafho laftinftvo, she nemarno nizh, kak fero glavo,
temne ozhi, eno smantrano truplo. Gde fo ali nafhe
leta ? Odifhle fo, ino nigdar njih nebo nasaj.

3. Kaj ali imamo ftoriti?  Da fe s’ nafhim
sdajnim shivlenjom to vezhno shivlenje vkupdershi, ino
Ap. Pavel pravi: Kaj zhlovek feja, to bode shel; tak
moremo toti zhaf, kaj nam ga Bog odsdaj da, k’ dobrem
oberniti. (Galat.  6.) Perpraviti ali moremo, kaj fmo
dosdaj sakrivli, ino ah kelko je tega fe sgodlo v’ totem
sadnjem leti, kelko vu vfeh nafhih dosdajnih letali? o
kelko je ftorilo fe farno krivize, kelko nczhiftega
djanja, kelko je k’ dobremi prilik vnemar fe puftlo !
Ne bodmo vezli tak, popravmo nafhe krivize, odpuft-
mo nafhim fovrashnikom, pokoro delajmo sa grehe,
ftormo dobre dela, Bogi flushmo sevfem, kaj ftorimo,
te bo to novo leto nam eno vefelo novo leto.

Ja eno takfho novo leto vam vofhim is ferza,
eno takfhno, v’ kerem bi vi vfakfhi den s’ kaj dob¬
rim posnamlali, te prejd ftorjene grehe pa dushe bol
dolsbrifali, s' Bogom fe pomirli ino fpravli, ino tak,
zhe bi ravno toto leto bilo vafho to sadnjo, bili per-
pravleni k’ posvanji is totega fveta. Amen.

Na tri Hirale.

Kerega Herodesha fe povernjeni grefh-
niki imajo ogniti?

Ino kader fo v J  fpanji odgovor doblij da fe naj
ne pooernej o nasaj Jd Herodeshi, fo po dra¬
gem poti fhli v" fvojo deshelo nasaj, Matli,  2.

Jjubi Kr.! kader fe dnef na te tri Modre srninim, fe
smiflim na vaf. Ti trije Modri fo, is dalne jutrefh-
ne deshele od ene pofebne svesde pclani, tak frezh-
ni bili, da fo novorojenega Svelizhara tega fveta, Je-

17G

sufa Kriftufa najfhli. Ravno tak fte tudi vi, ki fte
I'kus fmertni greh od Boga mozhno dalezh prozh
odifhli, sdaj ob Adventfki fpovedi od svesde te gna-
de pelani tak frezhni bili, ka fte Svelizhara tega fve-
ta, Jesufa Kriftufa, v’ .Sakramenti fv. refhnega Tela
najfhli. Ali ravno sato, da fte s’ timi Modrimi k' Je-
sufi prifhli, morete tudi s’ njimi po enem drugem
poti nasaj domo iti, ne k’ Herodeshi, on bi vam shiv-
lenje vsel. Gdo je toti Herodesh ? Toti Herodesli je
ti hudi fovrashnik ino fmertni greh. K’ totemi fe
nefmete vezli nasaj podati. Od tega bom dnef govo¬
ril, najmre: Kerega Herodesha fe pover-

njeni grefhniki imajo ogniti?

Ti pervi Herodesh je ti hudi fovrashnik. Toti
je kam hujfhii, kak je ti Judofki kral Herodesh bil,
sakaj tifti je te tri Modre k’ febi navablival, ka bi
nje morebiti bil vmoril; ali zhe bi on ravno to bil
ftoril, bi njim le bil to telovno shivlenje vsel, na du-
fhi njim nebi bil nizh mogel ftoriti — ti hudi fo¬
vrashnik pa, kaj pa on ftori ? On naf k’ febi vabi,
ka bi naf na dufhi vmoril. Toti Herodesh fi kaj per-
sadene , sofebno bode on sdaj ob fafhenfkem zhafi
dobro fkerb imel, da bi vaf k’ febi dobil. Ali ne ver-
te njemi: on drugo ne ifhe, kak vam to duhovno
shivlenje vseli, ino vaf v’ pekel f praviti; le ne k’He¬
rodeshi nasaj, po drugi ftesi fe obernte.

Toti Herodesh pa ima tudi fvoje hlapze, kere
namefto febe na lov vunpofhle. Totih fe ravno tak
kak njega farnega imate svefto varvati. Toti njegovi
hlapzi fo ti hudobni tovarfhi, od kerih fv. Isidor
pravi, da je bolfhe, zhe naf zhertijo, kak bi s’ njimi
bili: pa prav ima; sakaj neki mladenzh, neka dekli-
za bi fhe s’ to lepo nedushnoftjo obvenzhena bila,
da fe nebi bili s’ takfhimi hudobnimi tovarfhi v’ fpo-
snanje ino drushbo podali. Neki bi fhe sdaj bili med
timi pravizhnimi, da fe nebi bili s’ krivizhnimi v’ to-
varfhtvo fpuftili. Neki bi fhe sdaj lepo Bogi flushili
s’ dobrimi delami, s’ molitvoj ino poboshnim shivle-
njom, da fe nebi bili k’ takfhim perdrushili, keri na
to nizh ne dershijo, ino fhe ’s tih poboshnih imajo
fvoj pofmeh. Neki bi fhe sdaj fe bali, le eno farno
krat sakleti, da fe nebi bili od preklinjavzov navuzh-
li tak ftrafhno kleti. Neki fhe sdaj nebi vupal, le eno

177

troho kaj luzkega vseti, da nebi bil s' tatmi fe v’ to-
varfhtvo fpuftil. Neki fhe bi sdaj fvoje ftarfhe ino na-
prejpoftavlene pofhtuval, da fe nebi od hudobnih to-
varfhov bil navuzhil nje zhertiti. Neki fhe sdaj ni-
kol nebi vezli pil, kak kelko treba, da fe nebi bil k’
mokrim bratom perdrushil, ino od njih fe pianzhivati
navuzhil. Neki fhe sdaj nebi karte posnal, da nebi
bil k’ kartafhom fi fel, ino fe navuzhil, kaj je nje-
mi telko k’ fhkodi. To fo ali farni tiftega najhujfhe-
ga Ilerodesha lilapzi, ki njemi pomagajo dufhe loviti,
ino v’ pekel fpravlati. Varte fe njih. Ne hodte ali
k’ Herodeslii nasaj, ne k’ Herodeshi ne, po drugem
poti fe obernte.

Ti drugi Herodesh je fmertni greh. Toti dufhi
vseme shivlenje te gnade. Zhe fte tedaj v' fmertnih
grehih bili sapopadjeni, ino fte sdaj fe od njih ozhi-
ftili: o tak ne hodte k' totem nefmilnem Herodeshi
nasaj, le ne k' Herodeshi, po drugem poti fe obernte.

Po kerem poti fe ali imate oberniti ? O le po
poti te ponishnofti, te pravizhnofti, te zhiftofti, po
poti kerfhanfke lubesni, po poti te tresnofti, pota-
lashnofti, po poti,te zhednofti ino poboshnofti, po
tem poti, po kerem pridete k’ vezhnem shivlenji.

Premiflite, kaj sa ena framota bi vam bila, zhe
bi vi ti fhpotlivi jarem tega hudega fovrashnika pa-
le na fe vseli; kaj sa ena framota, zhe bi pale s’ tim
sgublenim finom fhli k’ fvinjam otrobov te nezhifto-
fti jeft. Premiflite, kak nevarno bi sa vaf bilo, v'
te ftare grehe nasaj fe povernti: nebili vi ravno s'
tem Boga snali tak rasjesiti, ka bi vam svesdo te
gnade na vfigdar fkril, ino vaf na vfigdar sapuftil ?
Zhigavi bote te? Zhigavi drugi, kak tiftega Herode-
sha , ker je ti hudi fovrashnik? Sato pa Je k’Hero¬
deshi ne nasaj, le po drugem poti fe obernte, po
poti sapovedih bosbjih.

To je ali ti Herodesh, kerega fe ogniti more¬
mo, ti hudi fovrashnik najmre ino fmertni greh. O
profmo tedaj Gofpoda te lužili, da nam fkus svesdo
te gnade pot kashe v’ nafho pravo domovino. O pre-
lubleni nafh Ozha nebefki! ker fi ti fkus svesdo te
gnade naf k’ tvojemi Sini Jesufi perpela}, ino naf
dnef opomenefh, ne k’ Herodeshi nasaj fe povernti,
temuzh po drugem poti fe obernti: ah pufti nam,

Ilromjtl, Prcdgc II

178

ponishno profinio tebe, pufti nam svesdo te gnade
fploli naprej fvetiti, doklam sa njoj idozhi pridemo
v’ to nebefko domovino, nafhemi lubemi Jesufi dare'
dobrih del ino saflushenj ofravat, ino njega s’ tobom
ino s’ fv. Duhom zhaftit na vezhne zhafe. Amen.

Ka »Svezlinizo.

Oti Mariinega clnefhnega ofra.

Pernefli fo Jesufa Jeruzalem , da bi ga
pred Gofpoda pofiavili. Luk.  2.

Dnef fe Jesuf vpervizh v’ Jerusalemfkem tempelni
perkashe , ino na rokah fvoje fvete matere leshezhi
fam Tebe ofra fvojemi nebefkemi Ozheti. V’ Moise-
fovi poftavi je najmre sapovedano , da fe vfako per-
Torojeno more Bogi gorofrati: na snamenje, da je on
najvifhifh Gofpod zhres vfe na nebi ino na semli.
Toti Moisefovi sapovedi je Jesuf kak ,Sin boshji rav¬
no ne bil dushen fe podverzhi, je pa vender to fto-
ril , ino je Tvojem nebefkem Ozheti is rok fvoje
fvete ino divifhke matere fe puftil gorofrati, nam k’
pokasanji, ka bi tudi mi dnef vezhnemi Bogi nekaj
ofrali; pa kaj ? Modri Ariftotelef pravi: da zhlovezh-
ko ferze najprejd shivi. Nafho ferze je ali tifto per-
vorojeno , kaj Bog od naf sa ofer hozhe imeti. Ali,
ah toslino, jel nje fmemo pred Boga pokasati? O
vmijmo nje s’ sgrivanimi fosami, ino nje denmo Marii
na roke, ter nje 's njenih rok Bogi ofrajmo, tak bo
ujemi toti nafh ofer povolen. Od Mariinega
clnefhnega ofra  tedaj sdaj govorim, ino ob enem
pokashem, kaj sa en ofer mi imamo Bogi pernefti.

Pofhli, o Gofpod! pofhli to jagne, kero bo la-
dalo vfo semlo, (Jesai  16.) je Prerok Jesaiaf she
davno sdihaval ino profil. Ino glej , prifhlo je to
jagne, poflal je Gofpod Bog Tvojega edinega ,Sina
Jesufa, ker je kak saklani ofer sa vfo zhlovezhanft-
V4> fe ta dal; ja she dnef fe on kak eno jagne is

179

rok fvoje matere gorofra. Ali, o prefveta mati bosh-
ja! kak ti morefh to ftoriti, ka tvojega lublenega fina
ta dafh? Tebi je ja v’ duhi snano, ino poboshen
■Simeon ti nasozhi povej, kakfho nesgovorno shaloft
bofh ti sa tega volo imela; pa le tvojega Jesufa, ker
je najlepfhi is vfeh finov te semle, ta dafh? Ja, jas
ga ta dam, inO ga ravno sato dam, da je najlepfhi
is vfeh finov te semle, da bo Ozha nebefki s’ tem
vekfho dopadenje nad njim imel; jas ga dam zelo
na fmert, da bode vfe opadjene fine Adamove k'
shivlenji obudil. Jas vem, da bom s’ nesnano sha-
loftjo mogla viditi, kak bodo nefmilni shodneri nje¬
ga s’ vojkami svesanega fem ino ta vlazhli, ino fu-
Vali; kak bodo njega s' fvojimi debelimi pefnizami
v’ liže bili; kak bodo toti odurni njemi v’ liže plu-
Vali, s’ gaishlami njega nefmilno rasmefarli, kak bo¬
do njemi glavo, roke ino noge prevertali, ja zelo v’
ferze noter ga prebodli; — ino ah, kak bode na kri-
shi fvojo shivlenje gordal pod najvekfhim obframuva-
njom ino v’ neisrezheni teshavi: jas vfe to vem, ali
jas ga vender dam ta, sakaj on bo to jagne, lcero
prozh vseme grehe fveta: zlilovezhanftvo fe meni no¬
ter v’ ferze mili, kajti ono bo na veke pogubleno.
Rajfhi ali, kak bi jas to mogla viditi, rajfhi dam
mojega lublenega fina ta. O Kriftjani! gde je ena
mati najti, kera bi to ftorla ?

Da pa Maria fvojega laftnega fina Tvojem ne-
befkem Ozlieti sa ofer da, tak ofrajmo mi njemi
nafho ferze. Ali ah, kakfhno je ono ? Puno gisdavih
ino fhtimanih mifli, krivizhnih ino ferditih nakane-
njih, puno nevofhlivofti, puno grefhnih poshelenj,
ja ono je tak vtepeno, tak blatno, da ga pred Boga
namer pokasati ne fmemo. Ah, kaj bomo ali fto-
rili ? O premiflimo, sa zhef volo je Bog zeli fvet,
ino vfe, kaj je na semli shivega bilo, v obzhinfkem
potopi, sakaj ( Sodomo ino Gomoro s' ognjom po-
konzhal? Sa zhef volo? Savolo njih grehov. O tak
vlijmo tudi mi en potok sgrivanih fos na nafho ferze,
ino opermo nje od tih oftudnih madeshov tega greha,
dolseshgimo ’s njega s’ ognjom tega raslutenja vfo
divjo mefo grefhnih shel: — ino tak poloshmo nafho
ferze Jesufovi ino nafhi lubesnivi materi Marii na
roke, s’ to ponishno profhnjo, da bi ona nje ne-

12  *

180

befkemi Bogi gorofrala, ino refnizhno bo toti ofer
Bogi prijetni ino dopadliv.

Ja , o lubesniva Diviza Maria! mi vejmo, da fmo
s’ nafhimi telkimi grehi fi davno she saflushli, fkus
en obzinfki potop pokonzhani, ja fkus en Sodomfki
ino Gomorfki ogen na pepel obernjeni biti; ali da
je tebi zhlovezhanftvo fe tak mililo, da fi tvojega
lublenega Sina na odrefhenje vfeli ludi ta dala, naj
najdejo nafhe sgrivane fose per tebi telko fmilenja,
da nafho ferze fmemo na tvoje narozhe djati, ino
nje is tvojih rok vezhnemi Bogi gorofrati k’ sadob-
lenji vezhnega mira. Amen.

Ha Josliefovo.

jSv. Josbef, en pofebni sgled v’ sbivle-
nji, ino en pofebni perporozbnik na
fmertno vitro-

Joshef  j ti fin Davidov ne boj fe s  Mario,
tvojo sheno j k~' febi vsoti. Malh,  1.

Ha v’ tem shivlenji nifhe ne preš terplenja ino nad¬
log , to fe nam tudi nad nafhim dnefhnim Svetni¬
kom, fv. Joshefom, pokashe. On je od Boga isbran
sa ofkerbnega ozhe farnega Jesufa Kriftufa, on je od
kralevfkega roda; pa vender more v’ firomafhtvi
shiveti, ino to tesfako zimermanfko delo delati, ino
more dofti nevole, dofti shalofti preftati. Ali kaj jje
on v’ fvojih nadlogah ftoril ? On je bil pravizhen,
rezhe fv. Evangelium. On je ne mei’mral, ino ne
nikomi sa tega volo hudo sadeval. Ino da je on
pravizhen bil, ino poterplivi vu vfeh fuprotivzhinah
fvojega shivlenja, je o» tak frezhen bil, da fta na
njegovo pofledno vuro Jesuf ino Maria pri njem bila.
O frezhna takfha fmertna vura! Nebili tudi mi radi
bili, da bi mi v’ nasozhnofti Jesufa, Marie ino fv.
Joshefa nafho shivlenje fklenili ? O perporozhmo fe
Iv. Joshefi, sakaj on je: 1. en pofebni sgled

181

v’ shivlenji; 2. en pofebni perporozhnik
na fmertno vuro.

Sv.  Joshef je en pofebni s g le d v'  shiv-
lenji. Hishne reve ino nadloge fo najbridkefhe ino
najteshefhe. Ravno totih je pa fv. Joshef najvezh
imel. Kak na zhafe en zhemi oblak sa drugim pri¬
de, ino nam to lubo funze sakrije, tak je zhres fv.
Joshefa ena nevola sa drugoj prifhla. Kak mozhno
je on mogel fe rasshaloftiti, kader je vidil, ka je
Maria flie prejd, kak fta vkup prifhla, nofezha naj¬
dena! To ga je tak shaloftilo , da je njo htel sapu-
ftiti, da nebi Angel njemi bil povedal, kak je to
prifhlo. Kaj sa eno shaloft je on imeti mogel, ka¬
der fta v’ Betlehem pridozha nigdi ne ftana dobla,
ka bi Maria porodila, kajti je njena vura prifhla,
ino je v’ eni fhtali mogla poroditi tega, od kerega
je Angel Joshefi rekel: Ona bode enega fina poro¬
dila , totega bofli ti Jesufa imenuval, sakaj on bode
fvojo ludftvo od njihovih grehov odrefhil. Kakfhno
shaloft je Joshef mogel imeti, kader je njemi nafko-
rem po Jesufovem narojenji obsnanjeno, da Hero-
desh kral temi deteti she sa shivlenje gre, ino je na
enkrat po nozhi fe mogel sdizhi, ino v’ Egiptum
oditi, ter, zhe ravno je Herodesh nafkorem vmerl,
je savolo njegovega fina Arhelaufa fhe le ne vupal
nasaj v’ fvojo domovino, temuzh je fhe dushe po
luzkih deshelah indi mogel okoli hoditi. Tedaj, ka¬
der fo v’ Jerusalem flili, kaj je pale tam fe njemi
sa ena shaloft namerla, ka fta fvojega lublenega Jesu¬
fa sgubla.

Rasvun tega, kaj je Joshef telko shalofti imel,
ino takfho preganjanje terpel, je ga njegovo firo-
mafhtvo tudi gvifhno ne lehko ftalo: ali on je to
vfe s’ poterplivoftjo prenefel, ino je nigdar ne po-
mermral, temuzh kaj njemi je Bog poflal, s’ tem je
sadovolen bil, ino fe je s’ tem trofhtal, da bode
njemi Bog na ovem fveti she bolfhe dal.

Jel tudi mi tak ftorimo ? Ali je njih ne sadofti,
ki te, kader kaj terpeti morejo, klejejo ino kunejo,
druge prav hudo imajo, ja zelo kres boshjo povisha-
nje mermrajo ? O s’ tem fi vafhih terplenj nizh ne
pobolfhate, temuzh le pohujfhate, da rasvun tega,
ka nikakega saflushenja neinate v’ njih,  fhe tudi

182

greh delate. Vsenfmo fi rajfhi IV. Joshefa sa nafh
sgled, sa sgled te pravizhnofti, te poterplivofti, ino
boshji voli prekdanja. Sakaj to, kak je Joshef fto-
ril, je Bogi tak dopadlivo bilo, ka je njemi na nje¬
govo fmertno vuro fkus nasozhnoft Jesufa ino Marie
dal fposnati , kak frezhna je njegova fmert.

2. ,Sv. Joshef je ali tudi en pofebni
perp orozhnik na fmertno vuro.  ( Sv. Joshef
je imel eno frezhno pofledno vuro: — tudi mi fi
shelimo , da bi nafha pofledna vura bila ena frezhna
vura, sakaj kak bo nafha fmertna vura, takfha bo na¬
fha vezhnoft: 2 lie bo nafha fmertna vura nefrezhna, tak
bo tudi nafha vezhnoft nefrezhna; zhe je pa nafha
pofledna vura frezhna, tak bo tudi nafha vezhnoft
vefela. Da pa bo nafha fmei’tna vura frezhna, tak
fe moremo pofebno fv. Joshefi perporozhiti; pa tudi
tak shiveti, kak je on shivel. On je teshko delo
delal, pa je toto is lubesni proti Jesufi ino Marii
rad delal; tudi vi imate teshko delo, ofrajte toto Je¬
sufi gor, ino nje radi delajte. Sv. Joshef je vezh-
krat s’ Jesufom ino Marioj fhel gor v' tempel; tudi
vi radi pridte v’ zirkev, ino fe vezhnemi Bogi per-
porozhte s' dufhoj ino s’ telom. c Sv. Joshef je dofti
dobrih del ftoril; tudi vi to ftorte. ^v. Joshef je
bil pravizhen, lubesniv, poterpliv; tudi vi ne ftorte
krivize, ne imejte fovrashtva, radi odpuftite vafhim
prijatelom , dobro ftorte drugim, poterplivi bodte v’
nadlogah, ne jemlite drugim pofhtenja. Sv.  Joshef
fe je k’ fmerti perpravil; ah premiflite tudi vi, kaj
fv. pifmo pravi, da zhlovek, ker dnef shivi, jutri
she mertev bo: (Strah . 8-) ino kaj Kriftuf rezhe, da
Sin tega zhloveka bo prifhel, kader fe ga nebote
trofhtali. (Luk.  12.) O kak bo te sa vafh razhun ?
Poboshnemi Jobi je Bog fam fvojo nad njim dopad-
noft dal na snanje, pa je vender od ftraha trepezhi
rekel: Moja dufhka je she flaba, moji dnevi grejo
proti konzi, grob she pred fobom imam; jas fem ne
sagrefhii, pa fo vender v’ bridkofti moje ozhi. (Jok.
17.) Da she toti poboshen mosh, toti prijatel boshji,
fi tak sdihava, ino fe fmerti boji,  kaj te vi zhakat.e,
ino fe na fmert namer ne smiflite , ino menite, da
fhe je dalezh od vaf? Jesuf, ti najfvetefhi is vfeh
zhlovezhkih finov, s’ velkoj teshavoj na krishi klizhe,
haj je tak sapufhen; vi pa fhe ne fte pripravni, sa

183

frezhno fmert profiti ? 0 profte Gofpoda Boga vfaki
den, da bi vafha pofledna vura bila ena Trezhna vu-
ra. Skuš toto profhnjo, ino zhe tak shivite, ter fe
tak k’ fmerti perpravite, kak fv. Joshef, bote ravno
nad njim imeli enega pofebnega saprofhnika sa frezh-
no fmert, kere fe nebote bati imeli, da bi ravno
fmertni beteg bil tak teshavni, kakfhega fte v’ zelem
shivlenji ne imeli, ino fkufhnjave veki'he, kak gda
inda.

Tak tedaj vidite, kak je fv. Joshef nam en po-
febni sgled v’ shivlenji, ino en pofebni perporozh-
nik na fmertno vuro. O tak perporozhmo fe totemi
fvetemi Patriarki, ino rezhmo: O fv. Joshef, ti di-
vifhki mosh Marie, ino ofkerbni ozha Jesufov ! mi
tebe profitno, bodi nafh saprofbnik v’ shivlenji, po-
febno pa na nafho pofledno vuro; -v’ tifti nevarni
vuri, ah v’ tifti nam s’ Jesufom ino Marioj pridi na
pomozh, da mi v’ miri ino lubesni srezhemo te sadne
befede tote : Jesuf, Maria ino Joshef. Amen.

Ka den osnanenja Div. Marie.

Boshji voli fe moremo prek dati.

Jas feni ena dekla tega Gofpoda , naj fe meni
sgodi po tvoji befedi. Luk,  1.

Mi. Kr.! Eno lepo befedo vam dnef na toto mefto
pernefem , kera bi vaf vfe mogla dobrovolne naredti.
Toto befedo is dnefhnega Evangelja vsernem, lama
Div. Maria je njo isrekla, govorezh: Jas fem ena
dekla tega Gofpoda, naj fe meni sgodi po tvoji be¬
fedi; ino je s’ totoj befedoj na snanje dala, da je
fposnala, kaj je ona kak ena ftvorjena perfhona proti
Bogi fvojemi Stvarniki. Le sa eno deklo tega Go¬
fpoda fe ona imenuje, ino fe tak voli boshji sevfema
prek da. O da bi tudi mi tak ftorili, kak dobro
bi to sa naf bilo. Da bi tudi mi fe tak boshji voli
prek dali, ino tudi rekli: Jas fem en flushcbnik,

ena flushebniza tega Gofpoda, naj fe meni sgodi po

184

njegovem naravnnnji, po njegovi sapovedi, po nje¬
govi voli; mi bi dofta sadovoinefhi, dofta frezhne-
fhi bili. Od tote Mariine lepe befede tedaj sdaj ho-
zhem govoriti, kader rezhem : Boshji voli fe

moremo prek dati,  ino pokashem : 1. K a j j e to,
boshji voli fe prek dati? 2. Sakaj  le  ima¬
mo boshji voli prek dati?

Nizh na fveti nam ne samore takfhe mirnofti
ferza ino takfhe sadovolnofti dati, kak eno sevfema
boshji voli prekdanje. Ali

1. kaj je to, boshji voli fe prek dati?
Boshji voli fe prek damo: a) Zhe to ftorimo, kaj
Bog hozhe ; b) zhe fmo s’ tem sadovolni, kaj nam
Bog da; c) zhe dobrovolno terpimo, kaj zhres nal'
pride. Boshji voli fe ali prek damo :

a) Zhe to ftorimo, kaj Bog hozhe. Bogi je ne vfe
edno, kaj mi ftorimo, ali ne ftorimo. On le to
dobro lubi, to hudo pa zherti. Tudi nam more le
to dobro dopadlivo , to hudo pa odurno biti. To je
vola boshja , vafho pofvezhenje, rezhe Ap. Pavel.
(I. Tejal.  4-) Da bi pa njegovo volo snali, tak nam
njo je dal fposnati fkus te defet sapovedi, kere
nam je Jesuf popunoma raslošhil; ja Bog je nam nje
v’ ferze sapifal, rezhe ravno toti Apofhtol. Vfakfhi
zhlovek ali, zhe le hozhe, more snati, kaj je prav,
ali ne prav; kaj je dobro, ali ne dobro; kaj ima fto-
riti, ali ne ftoriti — vfakfhi more snati, da ima Bogi
pokoren biti, njemi sa njegove dobrote fe sahvalti,
ino fe sevfema pod njegovo povishanje podati;
snati more , da ima proti fvojemi blishnjemi pravi--
zhen ino dober biti, njemi no nafhkoditi na nje¬
govem pofhtenji, ne na premoshenji, ne na shiv-
lenji, temuzh njemi, kak premore, dobro ftoriti;
snati more, da more fam febe s’ fvojimi grefhni-
mi poshelenjami v’ ftrahi imeti, pofhteno ino lepo
shiveti, fvoje dushnofti ftoriti. Ker tedaj vfe to
ftori, tifti fe voli boshji prek da. Boshji voli fe
pa tudi prek damo:

b) Zhe fmo s’ tem sadovolni, kaj nam Bog da. On
fvoje dare raslozhno vuntala: enemi da pet talen¬
tov, drugemi dva, tretjemi farno enega. Eden dobi
vezh blaga, drugi vezli telovne mozhi, tretji vezh
saftopnofti. On najbol vej, kelko je keremi dobro

185

dati. Ravno fkus to, ka nemajo vfi vfega, je
eden drugemi potreben, ino fino k’ endrugem kak
savesani. To je dobro ino prav. Ker to fposna,
tifti fe nebo toshil, ka je povfod ino vfega pre¬
malo dobil; tifti nebo sbelenja imel po tem, kaj
je ne njegovo; tifti nebo nevofhliv drugim, keri
vezli imajo: on bo sadovolen s’tem, kaj njemi Bog
da. — Mi fe boshji voli prek damo :
c) Zhe dobrovolno terpimo, kaj zhres naf pride. Ne
na fveti tiftega zhloveka, zhres kerega nebi negda
kakfho terplcnje prifhlo. V’ totem posemelfkem
shivlenji je she tak, ka fe v’ terplenjah fholati
moremo, ino vzhafi s’ poterplivim Jobom rezhi:
Roka Gofpodova je pala na me. (Job.  19.) Ravno
v’ terplenjah mi bolfhi poftanemo, kajti nadloga,
rezhe pale fv. Ap. Pavel, nadloga pernefe poterp-
lenje, poterplenje pa iskufhanje, iskufhanje pa vu-
panje , vupanje pa ne ftori k’ framoti. (Rim.  5.)
Ti sgublen fin, gda je on fposnal fvoj grefhni
ftan? Jel v’ dobroti? O ne; le te, kader je tak
ftradal, ka bi bil od glada fkoro vmreti mogel.
Ker ali fposna, ka fo terplenja nam le k’ pobol-
fhanji, tifti nje dobrovolno na fe vseme. Ker pa
to ftori, tifti fe voli boshji prek da.

Mi fe ali voli boshji prek damo: zhe to ftori-
mo , kaj Bog hozhe ; zhe fmo s’ tem sadovolni, kaj
nam Bog da; ino zhe dobrovolno terpimo, kaj zhres
naf pride.

2. Sakaj fe pa imamo voli boshji prek
dati?  Mi fe voli boshji imamo prek dati: a) Da le
farno boshja vola je ena popunoma vola; b) da naf
Jesuf s’ befedoj ino s’ djanjom to vuzhi; c) da lev’
tem najdemo mir ino sadovolnoft.
a) Boshja vola je ena popunoma vola. Boshja vola
gre le na to, kaj je prav, ino kaj je dobro. Nje¬
gova vola je ta vfegasnajozha , ta najmodrefha vo¬
la. Bog sa vfe vej , on tudi po fvoji modrofti
sevfem najbolfhe sravna. Njegova vola je vfega-
mogozhna, ena vola, keroj fe nizh proti poftavti
nemore. To je she refen, da mi doftikrat nemo-
remo nasmeti, sakaj Bog tak ftori, ino ne druga-
zhi: sakaj eden v' obilnofti vfega ima, drugi pa
v’ boshtvi ino nadlogi more shiveti; sakaj ti verli
ino pravizhen more telko preftati, ti hudoben pa

186

je povfod naprej. Ali sadofti, ka vejmo, tla je
boshja vola ena fveta vola, ino fe »ato le totoj
imamo prek dati, ne pa po nafhi voli ftoriti, sakaj
nafha vola je ne dobra, mi bi doftikrat radi to,
kaj bi nam ravno k' fhkodi bilo , ino naf v’ nefre-
zho fpravlo; nafha vola tudi vekfhital gre na nafh
dobizhek farno, doftikrat tudi na to, kaj je na-
lhemi blishnjemi k’ velki fhkodi, k’ velki nefre-
zhi. Le farni fodite, kak bi na fveti bilo , da bi
vfe tak prifhlo, kak je kerega vola. Tak ali le
boshji fveti ino najmodrefhi voli fe imamo prek
dati, ino to s’ tem bole:

b) da naf Jesuf s' befedoj ino djanjom to vuzhi. On
fe je voli fvojega nebefkega Ozheta sevfema prek
dal. On je rekel: Jas fem ,od neba femdol pri-
fliel, ne da bi mojo volo ftoril, temuzh volo ti-
ftega, ker je mene poflal. (Joh.  6.) Is pokornofti
proti toti fvojega Ozheta voli je on v' ti Betle-
hemfki fhtali kak eno firomafhko dete fe narodil,
je glad ino shejo, vrozhino ino simo, grajanje,
zhertenje ino framoto preftal , ter nesgovorne terp-
lenja prenefel, ino je sadnizh na krishi med dve¬
ma rasbojnikoma vmerl. Gdo terpi telko, kak je
on terpel? Pa vender v’fvoji molitvi rezhe: Ozha !
ne moja, tvoja vola fe naj sgodi. (Math.  26.) Da
fmo Kriftjani, tak po Kriftufovem isgledi imamo
le boshji voli fe prek dati. To pa imamo tudi salo
ftoriti:

c) da le v’ tem najdemo mir ino sadovolnoft. Dok-
lam koli fe mi boshji voli ne podvershemo, tezhaf
je en boj v’ naf: mi najmre hzhemo, ka bi nam
po nafhi voli fhlo; po toti pa nemre, nefme, ino
nebode fhlo, tak poftanemo mersezhi, jesni, ino
fmo nemirni, nesadovolni. Zhe pa nafho volo s’
voloj boslijoj sedinimo, zhe fe boshji voli prek-
damo, tak je vfe, kaj Bog povisha, tudi nam po-
voli, ino tak imamo mir ferza, ino fmo sadovolni.
Totega mira ino- tote sadovolnofti nam nizh ne-
more preverzhi, ne firomafhtvo , ne beteg, ne
ogcfvorjenje, ne preganjanje, ne nibena hudoba,
kajti fi miflimo, da vfe, kaj fmo ne fi farni krivi,
od Boga pride, naj fe nam sgodi po njegovi voli.

187

O lubi Kriftjani! to je ali ta lepa befeda Div.
Marie, kero fem vam dnef rasloshiti, ino s' njoj vaf
potrofhtati, obvefeliti litel. ^posnajmo refnizo tote
lepe befede, ino fe boshji voli prek dajmo: ftormo,
kaj Bog hozhe; bodmo sadovolni s’ tem , kaj nam
Bog da; radi terpmo, kaj zhres naf pride. Zhe nam
Bog kaj vseme, tak s’ poterplivim Jobom rezhmo :
Gofpod je dal, Gofpod je vsel: kak fe je Gofpodi
dopalo, tak fe je sgodlo; zhaftito bodi Ime Gofpo-
dovo. (Job  1.) Zhe fe nam ena nefrezha groši, tak
s’ tim vikfhim Duhovnikom lleliom rezhmo: Bog je
Gofpod, on kres me naj pofhle, kaj je pred njego¬
vimi ozhmi dobro. (I. Kral,  3-) Vfigdar ino vu vfem
rezhmo s’ Marioj: Jas fem ena flushehniza, en flu-
shebnik tega Gofpoda, naj fe meni sgodi po njegovi
befedi, po njegovi voli! Tudi v’ najbridkefhih terp-
lenjah rezhmo s’ njenim Sinom Jesufom: Ozha ! ne
moja, tvoja vola fe naj sgodi. Tak bomo sadovolni
ino mirni, tak bomo tudi vredni poftali, po tem
shivlenji priti v’ ti vezhni mir. Amen.

Sa Vusemni pondelck.

Od nefpametnih ino grefhnih guzhov.

Kaj fo to s a eni guzhi? Luk.  24.

Ufe ’s hudega, temuzh ’s dobrega je Jesuf ta dnefhna
dva Jogra pital: Kaj fo to sa eni guzhi, kere vidva
imata med fobom? Sakaj onedva fta fi od dobrih,
poboshnih rezhi guzhala, najrare od terplenja ino
fmerti njegove. Kaj fo to sa eni guzhi med vami?*
hi pa Jesuf prav ’s hudega nad vami sakrizhal, da bi
on sdaj k’ vam prifhel, ino zhul, kaj fi vi med fo¬
bom guzhite; sakaj vafhi guzhi fo doftikrat prasni,
nepotrebni, nefpametni guzhi, al’ pa neframni, sape-
lavni, hudobni, grefhni guzhi. Nefpametni guzhi fe
ne doftojajo, grefhni guzhi pa fo fhe menje dopufhe-
ni, sakaj Ap. Pavel nam pravi: Nibeden hudoben guzh
naj nepride is vafhih vuft. (Efes.  4.) Naj mi tedaj
nebo samerjeno, ka bom dnef od vafhih guzhov go-

188

voril, ino pokasal: 1. Da nefmete nefpametnih,
2. ne grefhn ih guzho? med lobom imeti.

Dofti je takfhih, ki ne fposnajo, da je dar tega
govorenja ena pofebno velka dobrota od nafhega .Stvar¬
nika, ino da le fkus govorenje mi drugim, drugi pa
nam dopovejo, kaj miflijo, kaj shelijo ; ne premiflijo,
kak bi mi, zhe nebi guzhati mogli, kakti mali otro-
zi bili, keri nikomi nemrejo povedati, kaj bi radi,
kaj nje boli, kaj shelijo; ne premiflijo, kak bi mi,
zhe drugi nebi mogli govoriti, preš telko dobrih na-
vukov, preš telko potrofhtanja oftali. Takfhni pa te¬
daj tudi dofti vezli nefpametnega ino hudega, kak
zhednega ino dobrega guzhijo. To je ne prav. Vi ali

1. nefmete nefpametnih guzhov med Čo¬
hom  imeti.  Nefpametni guzhi fo vfi tifti guzhi, k’*ke-
rim vam vfakfhi pametnefhi sna rezili : Zhe nizh pa-
metnefhega ne vejfh povedati, tak je bolfhe, da fi tiho.
Ino takfhnih prašnih, nepotrebnih, nefpametnih guzhov
je dofti med vami. Edni fo, ki pazh le fploh kaj gu¬
zhijo, pa vekfhital od bodizhefa: sdaj od zoprije,
sdaj od obranih otrok, sdaj od vzhinjenega betega,
sdaj od vfe forte perkasnih, sdaj od fvojih grobo-
ftih, sdaj od fvojih fofedov ino drugih, kak fe sader-
shijo, s’ kom fo v’ pajdafhtvi, sdaj od tega, kak fe
v’ kerem drugem kraji nofijo, ino kak flovenfki gu¬
zhijo. To fo farni nefpametni guzhi, sakaj od zoprije,
od ohranja tih otrok, od vzhinjenega betega, ino od
takfhne prasne vere guzhati, je refnizhno drugo ne,
kak fvojo nesaftopnoft ino nefpametnoft nasozhi da¬
ti. Od fvojih groboftih, od fvoje terdoglavnofti ino
nepokornofti govoriti, je drugo ne, kak fe s’ tem fhti-
rnati, kaj je vfakemi pametnefhemi superno. Le farno
fvojo gofpodarftvo fploh hvalti, drugih gofpodarftvo
pa povfod grajati ino sanizhavati, je drugo ne, kak pred
luzkim pragom smetati, pred fvojim pa prek fmeti
hoditi; je drugo ne, kak fam febe k’ pofmehi naredti.
,Shpot ino pofmeh ’s tega imeti, kak fe v’ kerem dru¬
gem kraji nofijo, ino kak flovenfki guzhijo, je drugo
ne, kak od ene rezili govoriti, kere ne saftopite; sa¬
kaj nofhnja ali oblazhilo je fkoro vu vfakem kraji
drugazhifho , ino kak je navada, tak fe ludem lepo
vidi; le gisdavi, ali vkradjen oblezh je zhertenja vre¬
den. Savolo flovenfhine pa imate snati, da ^lovenzi

189

fo med vfemi narodi najdale po fveti rastepeni, ino
sato nemore biti, ka bi vfi vednako govorili. c Sloven-
zi fmo mi na Shtajari, ^Slovenzi fo Korofhzi ino
Krajnzi, Slovenzi fo Dalmatini, Hrovati ino ,Slavon-
zi , Slovenzi fo t Serblani ino Rufi, Yogri ino ( Slovaki,
Polaki ino Pemi, Moravzi ino Shleszi i. t. d.; ja Slo¬
venzi fo v’ treh velkih zefarltvah, v’ Efterajfkem,
Rufkcm, ino Turfkem rastrofheni: je ali tudi njihov
jesik slo od endruga raslozhen, ino nemorejo vfi tak
govoriti, kak ravno tu govorimo. So fe ja Babilonzi
na fvojem turni she tak smefhali, ka fo eden druge¬
ga ne saftopli. Takfhih ino ednakih guzhov, fkus
kere vafho nefpametnoft pokashete, ne imejte med
fobom, je ja dofta drugih rezhi, od kerih lepo ino
pametno snate guzhati. Vi pa tudi

2. nefmete gr efhnih g uzh o v m ed f o bom
imeti.  S' grefhnimi guzhi vi farni febi ino drugim
nafhkodite. Neki imajo to navado, da, naj fo na de¬
li ali doma, naj fo v’ pajdafhtvi ali na mefhnem po¬
ti, tak ogovarjajo ino krivo dushijo, rasnafhajo ino
opravlajo, zunjavajo ino lilzajo, kunejo ino klejejo,
neframno ino klafarfko guzhijo. O kaj fo to sa eni
guzhi? Keri to delate, jel imate lubesen blishnjega,
lubesen boshjo? Jel fte pravi Kriftjani, kerim Ap.
Pavel pravi: Nibeden hudoben guzh nema priti is va-
fhih vuft! Ah kelko takfhi pohujfhanja dajo! Sakaj
fo sdajni otrozi tak lagodni, tak hudobni? Sato, da
zhujejo, kakfhe guzhe ftarfhi med fobom ino pred
njimi imajo. Kelko hudega pride po ogovarjanji ino
rasnafhanji, pa fe le fploh ogovarja, fploh rasnafha.
Neki nebi mogli tiho biti, da bi njim, kak David re-
zhe, ftrasho pred vutta poftavil, ino dveri na vuftni-
ze naredil. (Pfalm . 140-) Ali gorje vfem, keri grefh-
ne guzhe imajo med fobom, ino s’ totimi drugim po-
hujfhanje dajo, sakaj zhe bomo, kak Kriftuf fam pra¬
vi, she od vlake nepotrebne befede na fodbi mogli
razhun dati, (Math.  12.) ino zhe je vfakfhi, ker is
jese komi norza povej, (Math  5.) she peklenfkega
ognja vreden, kaj sa ena oftra fodba ino kafhtiga bo
fhe le prifhla zhres tifte, keri telko hudega ino grefh-
nega sguzhijo? Ne mefhaj fe, rezhe sato fv. pifmo,
ne mefhaj fe med ogovai’javze, sakaj njih poguble-
nje bo na enkrat to. (Pravozhi.  24.)

190

O tak ne imejte nefpametnih, ne grefhnih gu-
zliov med fobom, da nebote s’ njimi drugim ludem
nafhkodili, ino Boga shalili. Guzhte rajfhi malo, sa-
kaj veliko govoriti je ne preš greha, rezhe fv. pifmo.
(Pravozhi.  10.) Lepe ino pametne guzhe imejte med
fobom, tak kak ta dnefhna dva Jogra, sakaj zhe rav¬
no ne vidite Jesufa k’ vam priti, kak onedva, imate
vender vediti, da je on povfod pri vaf, ino zhuje vfe
vafhe guzhe. Ja, o lubleni Jesuf! mi profimo tebe,
vishaj nafh jesik , da bomo le to govorili, kaj je k'
tvoji zhafti, nafhemi blishnjemi pa k’ dobrem pod-
vuzhenji. Odpufti nam, kaj fmo dosdaj hudega govo¬
rili, ino daj, da fkus pametne, lepe ino poboshne gu¬
zhe vredni poftanemo, enkrat v’ tifti kraj priti, gde
bodo nafhe befede hvalile ino zhaftile tebe s' Ozhe-
tom ino fv. Duhom na vfe veke. Amen.

Ka velko Krlshovo.

Rak mi snamo enkrat k’ Jesufi priti?

Ino Gofpodj potem kak je s J  njimi bil govorilj
je v J  nebo gorvset. Mark. 16.

Isvoleni! Kriftuf je enkrat rekel: Gde je vafh fhaz,
tam je tudi vafho ferze, (Luk.  12.) t. j.: kaj vam je
najlubifho ino najdragfho, na tifto gre vfo vafho po-
slielenje, ino vfa vafha fkerb ; vi radi vfe date, zhe
le tifto morete dobiti ino obdershati; naj vaf kofhta,
kelko hzhe, tak vfe na to obernete, ino nemate prejd
mira, kak da to najdete ali dobite. Ali pitam vaf, 1.
Kr.! kaj nam more lubifho ino dragfho biti, kak nafh
lubi Jesuf, ker fam rezhe, da pri njem shivlenje ino
popunoma povolnoft najdemo, tak ali vfe, kaj nafho
ferze sa tu, ino sa tam posheleti more ? Ako pa je
Jesuf nafha najvekfha dobrota, ino on nam najlubifh,
tak morejo nafhe mifli, savupanja, ino fkerb vu vfem,
na njega, ino k’ njemi obernjene biti. Kak je to mo-
gozhe, od tega hozhem dnef govoriti, kader poka-
shem: kak mi snamo enkrat k’ Jesufi priti.

191

Da mi enkrat k’ Jesufi pridemo, tak moremo she
sdaj fploh pri njem biti. Kak je pa to mogozhe, da
ga nigdi ne vidimo? Lubi prijateli! zhe ker vafh fin
ali zhi, ali gdo drugi, kerega radi imate, kam dale
odide, tak rezhete, da fte s' vafhimi miflami fploh
pri njem; vi rezhete, da fe veliko smiflite na vfe,
kaj je govoril ino ftoril, doklam je pri vaf bil, ino
da vam je milo sa njega, neinrete sabti na njega i.
t. v., ter, zhe fe trofhtate, da bode nasaj prifhel, tak
vfe perpravite ino naredite, kaj bi ga rasvefelilo, ka¬
der pride, ino da bo rad supet pri vaf. Tak fe tudi
to saftopi, kader rezhem, da mi snamo fkos per Je¬
sufi biti:

a) Zhe fploh na nj ega miflimo.  ^ploh na nje¬
ga miflili pa bomo, zhe befedo boshjo radi poflu-
fhamo, ali radi beremo od tega, kaj je on vuzhil,
kakti naf Ap. Pavel opomene, rekozh : Naj befeda
Kriftufova obilna med vami prebiva; —■ vfe, kaj-
koli delate, s’ befčdoj ali s’ djanjom, ftorte v’ Imeni
Gofpoda JesufaKriftufa, ino sahvalteBoga inoOzhe-
ta fkus njega. (Kolo/.  3-) Zhe njegove navuke radi
poflufhate, ino radi od njih berete, je te ravno tak,
kak da bi on k’ vam govoril, ino vam on fam predgal
to potrofhtajozho befedo boshjo, kera vaf k’ vfem
dobrim delam prikladne naredi, ter vafhe ferza po¬
miri ino rasvefeli. Tak vi snate zhuti, kak da bi
on fam vaf prijatelno k’ febi vabil, rekozh: Poj¬
dite fem vi vfi, keri fte obtesheni, ino vi bote mir
najfhli vafhim dufham. (Mnth.  11.) Tak snate vi-
diti, kaj on sa ene lepe dela ftori, kak on ima
fkerb ludem dobro ftoriti, kak je on poterplivi v'
fvojih terplenjah, kak lepo on moli i. t. v. Na ta¬
ko visho mi snamo fploh per Jesufi biti. ( Sploh
pri njem biti pa snamo tudi:

b) Zhe fe po gofto smiflimo, da vfe, kaj je
on govoril ino ftoril, je na naf h hafek
govoril ino ftoril.  Sa nafho volo je on firo-
makpoftal, ino ne maral sa obframotenje, rezhe Ap.
Pavel. (Hebr.  12.) Zhe fe mi prav shivozho na vfe
to smiflimo, kaj je on sa naf ftoril, sofebno na
njegovo terplenje, kero je tudi le sa nafho volo
na fe vsel; o tak moremo dusbe bol obudjeni biti
k’ lubesni do Jesufa, ino fkus toto bomo fploh pri
njem; kajti tak bomo tudi

192

c) vfe ftorili, da bomo njemifedopali. Ako
naf tedaj nafhe grefhne poshelenja ali hudobni
ludje na greh liozhejo sapelati, tak bomo s' nafhim
ferzom per Jesufi, ino bomo fe smiflili, kelko je
on sa naf ftoril ino terpel, da bi naf odrefhil, ino da
bi njega lubili, ne pa ga s’ grehi rasshalili. Mi bo¬
mo njega pred ozhmi imeli, kak on sa nafhih gre¬
hov volo na krishi yifi, ino bo fe nam zhulo, kak
da bi on nam pravil: Bedite ino molte, da v’ fkufh-
njavo ne padnete. (Mat/i ♦ 27.) Zhe fe nam bo hu¬
do godilo, zhe bomo dofti terpeli, tak bo nafho
ferze per Jesufi, ino mi bomo zhuli, kak nam on
pravi: Ker moj Joger hozhe biti, tifti naj fam fe-
be sataji, naj vseme fvoj krish na fe, ino naj sa
menom gre. (Luk.  9.) Mi bomo zhuli, kak nam on
pravi: Ker mene nafleduje v’ prerojenji, tifti bo
tudi sa menom fhel v' mojo zhaft. (Malh.  19.) Ja
vfigdar bomo zhuli njegove lepe opominjanja, ino
bomo s’Ap. Petrom rekli: Gofpod! kam bi jas fhel,
gde bi jas mogel rajfhi oftati, kak pri tebi? Tiimafh
befede vezhnega sliivlenja. Tak mi snamo fploh per
Jesufi biti. Mi pa bomo tudi fploh pri njem:

d) zhe fe pravdoftikratsmiflimo,  kak  ve-
felo bo enkrat pri njem biti, ino na vfig-
dar pri njem oftati.  Ali per tem fe tudi mo¬
remo smifliti, kaj fv. Johanes pravi: Ker tako sa-
vupanje do njega ima, tifti fe naj ozhifti, tak
kak je on zhift. (I. Joh.  3-) Smifliti fe moremo,
da, ker v’ hudobnofti, nezhiftofti, fovrashtvi, klet-
vizi, lashi, ima dopadenje , ker dushnofti fvoje ne
ftori, ker je fkop ino le blaga poshelen, ker ni-
komi dobro ne ftori — tifti nebode k’ Jesufi pri-
fhel: — k’ njemi le pride tifti, ker fe dobro sa-
dershi ino v’ zhiftofti shivi, ker refnizo lubi ino

, poboshnoft, ker je pohleben ino dobrotliv.

Tak ali snamo she tu fploh per Jesufi biti. ^Sv.
Ap. Pavel je tak ftoril; on rezhe: Nafho sdersha-
vanje je v’ nebefah. Jas feni ravno s’ mojim telom
fhe na semli, ali moje ferze je fploh per Jesufi v’
nebefah. (Filipens.  3.) Sa tega volo je on vfe
terplenja ino teshave rad preftal, da je vedil, da
po fmerti pride k’ Jesufi v’ nebefa, gde fe nifhe
vezh kres pomenkanje ino boshtvo ne tosbi , ni¬
fhe vezh fi v’ teshavah ino bolesnih ne sdihava,

193

nifhe vez h kres fmert tih fvojih ne jozlie fe, nifhe
vezh kres rasshalenja ino hudosadevanja ne shaluje,
nifhe vezh grehoy objokati nema. Ker ali Jesufa v’
ferzi ima, t. j. ker fe fploh po njegovi befedi ino
njegovem djanji dershi, tak, ka s’ Ap. Pavlom more
rezhi: Jas shivim, pa she ne jas, temuzh Kriftuf
shivi v’ meni; (Galat.  2.) tifti s’ potrofhtanim savu-
panjom sna zhakati na to vuro, kader bo ga Jesuf k'
febi posval v’ to vezhno zhaft, v’ kero je on na
dnefhni den gorvset, kajti on je ja rekel: Jas ho-
zhem, da, gde fem jas, naj tudi toti per meni bodo,
kere fi ti, moj Ozha, meni dal.

Da bomo ali enkrat k’ Jesufi ali sa Jesufom v'
nebefa prifhli, tak moremo tu shiveti v' njegovi fv.
veri, po njegovem navuki ino isgledi; mi moremo
she tu fkos pri njem, ino s’ njim biti na tako vi-
sho, kak fem vam sdaj povedal. Profmo ga ali, da
bo on naf k’ enem takfhem shivlenji vishal, kak-
fhno je njemi dopadliVo. O prelubleni Jesuf! ti
kral te zhafti, ti gofpod tih mozhi, ker fi ti po
telkem terplenji vefelo fhel nasaj v' nebefa, nam po
tvojem obezhanji perpravlat enega mefta , da bi, gde
fi ti, tudi mi tam bili: ah, bodi nam ti vfigdar v’
nafhi mifli, ino ravnaj vfigdar nafho volo po tvoji
voli, da tudi mi k’ tebi pridemo , ino na vfigdar per
tebi oftanemo. Amen.

la Finltofhtiii pondelek.

Od nefrezhe tilTih, keri fo od Duha
fvetega sapufheni.

Luzh je prifhla na fvet, ino ludje Jo bol temo
hibili j kak luzh. Joh. 3,

liader je Jesuf ti fvet sapuftil, ino v’ nebo odifhel,
fo njegovi Apofhtoli fhe ne bili zelo prikladni sa
obsnanjuvanje fv. Evangelja. Njihova pamet fhe ne je
bila rasfvezhena, oni fhe ne fo bili sadofti mozhni,

Krempl, Predge II. 13

194

ka bi bili Jesufove navuke ino njegove ‘narozhenja
prav saftopli, ter nje Judom ino Haidom vupali
osnanjuvati. Toto luzh te pameti, ino toto nebefko
mozh fo fhe le od Duha fvctega sadobli: ino ah, kaj
sa eno rasfvezheno pamet, kaj sa eno zhudeshno
mozh fo pokasali ti fr. Apoflitoli, ino sa njimi ti
pervi Kriftjani! — So pa ne tudi nam dari Duha
fvetega potrebni? Je ne tudi nam Duh fveti obe-
zhan? Ah, sakaj je pa ne nafha pamet bol rasfve-
zhena? Sakaj je v' naf tak malo nebefke rnozhi?
Morbiti fmo tifti, od kerih dnefhni Evangelium pra¬
vi, ka temo bol lnbijo, kak luzh? Ja, ja, ravno to je
srok, ali dofti njih je, ki ne fposnajo, kak nefrezhen
je en zhlovek, ker je od Duha fvetcga sapufhen. Rav¬
no sa tega volo pa bom dnef govoril od ne fre¬
zil e tifti h, keri fo od Duha fvetega sa¬
pufhen  i.

Preš mene vi nemorete nizh ftoriti, rezhe Kri-
ftuf, (Joh.  15.) t- j- preš gnade boshje nemore nifhe
kaj sa - svelizhanje najemnega ftoriti. Toto gnado
boshjo pa nam Duh fveti podeli: on nam rasfveti
nafho pamet , da fposnamo, kaj je nafhi dufhi na
hafek ; on da mozh nafhi voli, da to, kaj sa dobro
fposnamo, tudi ftorimo, hudega pa fe varjemo. To,
kaj je dufha teli, to je Duh fveti nafhoj dufhi:
mertvo je telo preš dufhe, mertva je dufha preš
Duha fvetega. Telo, kader fe dufha od njega lo-
zhi , nizh ne vidi, nizh ne zhuje, fe ne gene, nizh
ne obzhuti; tak zhlovek, ker je od Duha fvetega
sapufhen, ne vidi nevarnoftih te dufhe, ne zhuje
opominjanjih boshjih, fe ne gene na dobro , on ofta-
ne v’ grehih: da ga Duh fveti sapufti, tak fe ti

hudi Duh v’ njem naftane, ino vseme fhe fedem huj-
fhih raven febe; toti te delajo s' njim, kak fe njim
vidi. Oni vunfkoplejo is njegovega ferza vfako fpo-
menenje na krishanega Jesufa, fpomenenje na fmert,
na fodbo, na pekel, na vezhnoft; oni njegovo ferze
napunijo s’ nezhiftimi, jesnimi, nevofhlivimi, gisda-
vimi, krivizhnimi miflami ino poshelenjami; oni is
njegovega ferža Vunfprafkajo refnize te vere, ino
napravijo, da on na Boga posabi, ino kakti flep dir¬
ja %a tem, kaj ga Sadnizh more preverzhi v’ to pre¬
pad vezhne teme , vezhne jezhe, vezhne bridkofti:

195

kajti zhe ravno ga Bog fhe pred fmertjo s’ enoj du-
goj bolesnoj obifhe, tak ne verje, ka bi she sdaj
vmerl; tezhaf sgovor sgubi, ino fe nemore vezh fpo-
vedati, da bi ravno rad. Kaj je tedaj odlozhek tak-
fhih, keri fo od Duha fvetega sapufheni?

Kak pa gre takfhim od Duha fvetega sapufhe-
nim per telovnih ali zhafnih rezhih ? Tudi ne bol-
fhe; sakaj dari Duha fvetega, dar najmre modrofti,
rasuma, snanja, mozhi, fo nam. tudi v’ telovnih ino
zhafnih rezhih potrebni. Kak je per eni hishi, gde
nega modrofti, ne rasuma? Kaj je nafha naturalfka
pamet, zhe je ne od Duha fvetega rasfvezhena?
Kaj je ^Salomoni njegova velika ino rasglafhena mo-
droft pomagala potli, kak je njega Duh boshji bil sa-
puftil? Y’ odurne, bedafte framote je opal. Tak fe
fhe sdaj neki sa pametnega fhtima, pa je v’ befe-
dah ino djanji tak nefpameten , ka ga k’ fhpoti ima¬
jo. Je pazh od Duha fvetega sapufhen, —- Kaj je
mozh ferza, zhe je ne Duh fveti s’ njoj ? Kak fo
Apofhtoli bili bojezhi, doklam fhe je ne Duh fveti
njim dal mozhnega ferza. Tak je neki zhlovek bo¬
jezhi ino od ftraha trepezhe, gde fe namer nizhefa
nema bati. Je pazh od Duha fvetega sapufhen. —■
Najvekfha nevola pa je takfhim od Duha fvetega sa-
pufhenim to, ka nemajo sbegna boshjega. Shegen
boshji pernefebogaftvo, rezhe fv. pifmo. (Pravozhi.  10.)
Ino fv. Pavel Korintatom pifhe i  Nizh ne opravi ne
tifti, ker fadi, ne tifti, ker saleva, temuzh Bog, ker
sraft da. (L Korint.  3.) Gde nega Duha fvetega, tam
nega shegna boshjega, neti frezhe per hishi, kak
Bog fara fkus Preroka Hagea povej, rekozh : Vi fte
veliko vunpofejali, ino fte femena ne fhparali, pa
fte malo nasheli; vi fte jeli, pa fte ne fiti bili, ftro-
fhek je ne dofegnil; vi fte fe oblekli, pa fte ne
bili topli, oblazhilo je bilo preflabo; vi fte dnarje
fi saflushili, pa je bilo, kak da bi nje bili v’ eno
preluknjano mofhnjo metali; vi fte fe sa veliko fker-
beli, pa je le vfega menje bilo. Vi fte pazh mene
sapuftili, sa tega volo fem tudi jas vaf sapuftil; sato
je nebi prepovedano, vam rofo dati, ino semli (je
prepovedano), fvoj fad pernefti. Jas fem poflal fufho
zhres vafhe njiva ino gorize, ino zhres vfe , kaj
semla pernefe, zhres ludi ino shivino * ino zhres
vfo vafho delo. (Iiage,  1.)

13  *

196

Tak glejte, tak gre tiftim, keri fo od Duha fvc-
tega sapufheni;; pa fhe najbol shaloftno je to, ka je
neka hisha faino sa enega zhloveka volo tak kafhti-
gana.En hlape/, prevezh kune, ena dekla je nefram-
nega sadershanja, en hudoben fin vfe hudobe fpozh-
ne, ino ravno toti vef shegen boshji od hishe od-

vernejo.

7A\e  pa ravno fe najdejo tudi takfhi, per kerih
ne prebiva Duh fVeti, pa fo vender bogati, tak fi nji¬
hovega bogaftva nigdar ne shelim, kajti s’ tem fo pia-
/hani na totem fveti, da na ovem nemajo nizh dobi¬
ti, kakti njim Prerok Sofoniaf pravi, da njihovo (re¬
bro ino slato njih na den boshje ferditofti nebode oflo-
boditi moglo. (Sofon.  1.)

Tak ali vidite, da je velka nefrezha, od Duha
fvetega sapnfhen biti, sakaj preš Duha fvetega nega
pravega vefelja, ne frezhe, ne mira te vefti, ne sheg-
na boshjega. O glejmo tedaj, da Duh fveti, zhe lino
vredni bili, ga prijeti, pri naf oftane, varmo fe vfega,
kaj bi srok bilo, ka bi naf Duh fveti sapuftil, sakaj
le on je Duh trofhta , Duh lubesni, Duh modt-ofti,
Duh zhafne ino vezhne frezhe. Anten.

Na Telovo.

Rriftuf je v’ Altarfkera £ Sakramenti našdzhi.

Ker mojo mejo jej ino mojo k ere pije  , ti Ji
oflane meni, ino jas v ' njem. Joh.  6-

Hitje boshjo je eno tak popunoma bitje, ino Bog v
enem takem svelizhanji, kero nigdar neti ob en lal
nemore pregenjeno biti. To fo zelo ti rasumnefhi
Haidi fposnali. Zizero rezhe, da shivienje boshjo ima
telko dobrega ino svelizhanega v’ febi, da fe nizh bol
svelizhanega mifliti nemore. Da pa je Bog fant v’ ,fe¬
bi eno takfho popunoma svelizhanje, ena takfha prek-
obilnoft vfe blashenofti, mi pa nevolni, vfem pomen-
kanjom ino fuprotivzhinam podversheni fmo; tak nam
pride to gorezho shelenje, da bi tudi mi mogli eno

197

takfho popunoma srelizhanje dofezhi. — Ino glejte ,
Jesuf, ker je pravi Bog ino zhlovek vkup, nam dnef
rezhe: Ker mojo mefo je, ino mojo kerv pije, tifti
oftane v’ meni, ino jas v’ njem; t. j. ker vredno k'
febi vscme IV. refhno Telo v’ Altarfkem Sakramenti,
tifti fe s’ Jesufont sedini, ino on s’ njim, ino fkus to
poftane prikladen sa deleshnoft njegovega popunoma
svelizhanega boshjega shivlenja. Toti IV. Altarfki Sa-
krament je Jesuf pcr sadnji vezherji noterpnftavil, ino
to mi dncf zhaftilo obhajamo. Jas bom sa tega volo od
lega sdaj k’ vam govoril, ino bom pokasal, d a j e K r i-
f t u f v' A11 a r f k e m Sakramenti  n a s o z h i.

Zhlovek, zhe ravno je na boshjo fpodobo ftvor-
jen, ino bi sato Bogi fpodoben mogel biti, je savolo
fvoje fkus Adamfki greh pogublene nature mnogim
fkufhnjavam vunpoftavlen, ino fe pulti na veliko hu-
dobnoftih sapelati. V’ fvojent grefhnem ftani je ne
Bogi fpodoben, teinuzh fe v’ temu vezhnega od Boga
savershenja vreden naredi. Ti lubesnivi ino miloftiv-
ni Jesuf je tedaj temi grefhnemi zliloveki s’ eno po-
mozhjo naprejprifhel, fkus kero fe zhlovek s’ njim,
on pa s’ zhlovekom sedini; tota pomozh je fv. Altarf¬
ki ,Sakrament. Kriftuf je najmre per sadnji vezherji
vsel kruh ino vino, je shegnal oboje, ino je rekel
zhres kruh: To je inojo telo; ter zin eš vino : To je
moja kerv. (Malh.  26.) Tedaj je fvojim Jogrom re¬
kel jefti od tega kruha, ker je njegovo telo, ino pi¬
ti od tega vina, kero je njegova kerv. Ino v' dnefh-
nem Evangelji on rezhe: Kak je Ozha, ker shivi,

mene poflal, ino jas savolo Ozheta shivim: tak bo,
ker mene vshiva, tudi sa mojo volo shivel. S’ totiini
befedami je Kriftuf, kak nje fv. Hilariuf rasloshi, Iitel
rezhi: Tak kak jas nemam drugega shivlenja, kak ke¬
ro fam moj Ozha nebefki vshiva; tak bo til ti, ker
mojo mefo vshiva, po mojem shivlenji fc hranil.

Kriftuf je ali nam toto vfemogozhno duhovno
hrano perpravil, da s’ njoj boshjega shivlenja delesh-
ni poftanemo. O vezhna zhaft ino hvala bodi njemi
sa toto neisrezheno dobroto! sakaj, da on pod (po¬
dobami kruha ino vina v’ Altarfkem Sakramenti kak
Bog ino zhlovek je: tak mi, zhe fv. refhno Te¬

lo vredno k’ febi primemo, ino fe tak s njim ,
on pa s’ nami sedini, pollanerno njegov ih lafl-

198

noftih fkus njega deleshni, tak najmre, da mi, kak
on to dobro nefkonzhno lubi, to hudo pa nefkonzh-
no zherti, tudi fkus njega sadobimo eno nefkonzhno
lubesen do tega dobrega, ino eno nefkonzhno odur-
noft do greha; ja, zhe hozhemo nafhe grehe ino ras-
shalenja boshje nefkonzhno sgrivati, tak fkus Jesufa
nje nefkonzhno sgrivamo; zhe hozhemo Boga ne¬
fkonzhno hvaliti, tak fkus Jesufa, ker fe vu vshiva-
nji fv. Hoftie s’ nami sedini, snamo Boga nefkonzh¬
no hvaliti.

Da je pa to refen tak, to lehko fposnate she
is tega, kaj fe od totega fv. Zakramenta per ker-
fhanfkem navuki vuzhite. Skuš fv. Altarfki Zakra¬
ment najmre sadobimo povekfhanje gnade boshje, ino
to pofebno popunoma gnado nafhe perve nedushno-
fti , kajti fe nam fkus toti fv. .Sakrament dolsbri-
fhejo vfi mali, ino tudi vfi is nekrivne flabofti po-
sableni fmertni grehi ; fkus toti fv. Zakrament fe
potalashijo nafhe grefhne poshelenja, ino fe v’nami
sashgejo fvete sliele te poboshnofti ino ferza zhifto-
zlie, ino tak dufha poftane prikladna sa to na veke
svelizhano shivlenje nebefko. O eno podignenje, eno
povikfhanje tega grefhnega zhloveka, kero fe nigdar
prehvalti nemore.

Ah kam mi tedaj gledamo , ka Jesufi, ker je
v’ Altarfkem Zakramenti nasozhi, tak malo zliafti
fkashemo ? Kaj miflite, ka toti fv. Zakrament tak
malogda primete? Jel fe bojite, ka bi fe te lepfhe
mogli sadershati ? Ali vam je to ne povoli, zhe bi
vaflie grefhne navade mogli ta puftiti, vaf h e odurne
djanja poverzhi, vafhe nevumnofti gordati, vafhim
krivizam, vafhem fovrashtvi konez naredti ? Vaf je
fram, is enega shivinfkega v’ eno zhlovezhjo, is
zhlovezhjega v’ eno fveto ino boshjo shivlenje ftopi-
ti? Jel nezhete zhuti Jesufa, ker vam pravi: Glejte,
jas ftojim per vratali, ino terkam; ako bo gdo zhul
moj glaf, ino bo meni dveri odperl, k’ tiftem grem
jas noter , ino bom s’ njim vezherjal, ino on s’ ine-
nom. (Rasod . 3.) O flepota vafha, ka nezhete vidi-
ti, kaj sa eno svelizhano shivlenje bi sadobli fkus
vredno vshivanje Kriftufove vezherje, fkus vredno
prijetje fv. refhncga Tela!

199

O ne bodmo dushc tifti povableni, keri fe sgo-
varjajo na goftuvanje priti, potli pa I'e rezhe od
njih, da nibeden od tih povablenih nebo od te ve-
zherje kufhal. (Luk.  14.) Kriftuf je ja v’ Altarfkem
Sakramenti nasozhi, ino v’ totem fe on s’ nami sedi-
ni, mi pa s’ njim, ino tak mi poftanemo enega sve-
lizhanega shivlenja deleshni. O fposnajmo to, ino
s’ ozhifhenim ferzom ftopmo vezhkrat k’ miši boshji,
sedinhno fe s’Jcsufom tak, da s’ njim sedinjeni ofta-
nemo na vfe veke. Amen.

\a de« flv. Peti*a ino Pavla lp.

Peter ino Pavel lla velka grefhnika, pa
tudi velka lpokorjenika.

Fernefle vredni fad te pokore. Malh, 3.

Jesuf je is fvojih Jogrov fi njih dvanajft sebral sa
tvoje ferzhne prijatele, ino laftno na to, ka bi zhu-
li ino vidli vfe, kaj je on vuzhil ino ftoril, ino ka
bi potem vfe to narodom ino ludftvam osnanjuvali.
Toti dvanajft fe imenujejo Apofhtoli, t. j. Poflani,
da fo med narode ino ludftva poflani s’ tim vefelim
glaforn tega Evangelja. Eden is tih dvanajft je Pe¬
ter, Pavia je Jesuf fhe le potli na Apofhlolftvo
posval.

Ap. Peter, drugazh 4 Shimon imenuvan, je bil
s Betfaide, enega Gaiilejfkega mefta, s’rodom, ino
je od fvojega brata Andrafha k’ Jesufi perpelan. On
je v’ Kafarnauini ftanuval, ino tam ribizh bil. On je
ravno v’ jeseri Genesaret ribil, kader ga je Jesuf
na predganje tega Evangelja posval.

Ap. Pavel je bil ’s Tarsufa v’ Zilizii s rodom,
ino fe je prejd Saul imenuval. On je bil v fholi
enega imenitnega Judofkega vuzhenika Gamaliela pod-
vuzhen , ino en gorczhi sagovornik Judofke poftave,
je pa potem , kak je v’ Damafkuf idozhi na poti na
zhudeshno visho bil na vero Kriftufovo preobernjen,
bil en ravno tak gorczhi sagovornik ino 1'talni pred-

200

gar tega Evangelja. Na tota dva Apofhtola naf dnefh-
ni fvetek fpomene; mi pa, kader fe’s njuj fpomenemo,
najdemo, da fta velke grehe ftorila, najdemo pa tudi, da
fta tudi velko pokoro delala, ino to je nam vfem k’le¬
pem navuki. Jas bom tedaj sdaj od njuj govoril, kaj v’
sapopadki'rezhem: Peter ino Pavel fta velka
grefhnika, pa tudi velka fpokorjenika.

,Samo Jesuf je bil tifti, ker je snal na fredo
med fvoje fovrashnike ftopiti, ino rczhti: Gdo is

val' more mene ’s enega greha podusliiti ? (Joh.  8-)
Tega fta ta dva Apofhtola Peter ino Pa\el no mogla
rezliti, kajti onedva fta mozhno sagrefhia,

Peter je bil grefhnik. Ker bi njega pred gor-
prijetjom Jesufovim bil zhul govoriti, bi mifiil: To
je en mosh, totega she nibena fkufhnjava ne pre*
maga, kajti on je rekel: Gofpod! jas fem perprav-
len, s’ tobom v’ jezilo ino na fmert iti. (Luk.  22.)
Ali nafkorem je Peter pokasal, da je on le ena fla-
ba terftika , s’ keroj veter fem ino ta maja, ne ena
pezhiua. Ena dekla farno rezhe: Ti fi ja tudi bil
per Jesufi Nazarenfkemi? ino glej, she je njegova
fegurnoft pala. Yef preftrafhen rezhe: Jas ne po-
snam totega zhloveka. Trikrat ga sataji, sadnizh
zelo perfegne, da ga ne posna. Tak je sagrefhil
Peter.

Pavel je tudi bil velki grefhnik. She kak mla-
denzh je sazhel fvoje roke v’ kervi tih nedushnih
Kriftjanov fi prati. On je v’ fmert fv. Shtefana per-
volil. (Djanj. Ap.  7.) On je , kader fo totega fv. Le¬
vita s’ kamenjoin pofipali, poleg ftal, ino na njihove
oblazhila pafko imel Potli, kader je gorodrafel, je
od Judofkih Vifhifhih dopufhenje vunvsel, v’ Damaf-
kuf iti, ka bi tam vfe, keri fe sa Kriftjane fposna-
jo, svesane v’Jerusalem gnal. Vfe to je on fant pri-
ftal. On fam rezhe , da je ne vreden , en Apofhtol
fe imenuvati, kajti je zirkvo boshjo zhres red pre¬
ganjal, ino dolterl. (Galat.  1.)

Tak fta Peter ino Pavel velka grefhnika bila;
ali onedva fta tudi velko pokoro delala. Ap. Peter,
kak je kokota sapeti zhul, fe je smiflil ’s Jesufovih
befed, ino kader je Jesuf njega bil oftro pogledal,
je njega preži tak v’ ferzi sapeklo, da je vun fhel,
ino bridko fe jokal. Ali ne farno s’ jozhom je on

201

fvojo pregreho popravlal, temuzh on je od Kriftufa,
kerega je prejd satajil, potem s’ neprehenjano ferza
gorezhnoftjo predgal na vfeh krajih, pred firfhti ino
krali, med fovrashniki ino preganjanjom, ino je
vfo fkerb fi vsel, prav dofti ludi na vero Kriftufo-
vo oberniti, doklam je sadnizh sa Jesufa Kriftufa
temi nefmilnemi zefari Neroni v’ Rimi fvojo telo ta
dal na mantro tega krisha.

Tak je tudi Ap. Pavel farno na te befede: Saul,
Saul! sakaj ti mene preganjafh? na enkrat fe pre-
obernil, tak, da je on, ki je prejd bil najvekfhi
fovrashnik tih Kriftjanov, sdaj poftal najvekfhi sa-
govornik Imena Kriftufovega , ino njegov nepremag-
livo svefti flushebnik. Kelko njemi je najvezh mo-
gozhe bilo, telko fi je persadel, osnaniti ino ras-
fhiriti navuke fv. Evangelja. Is lubesni k’ Jesufi je
on vfe rad terpel, kaj je koli fe njemi hudega sa-
devalo ali sgodlo, nibeno terplenje je njemi ne pre-
teshko bilo. On je do Jesufa ino njegovega navuka
tako lubesen imel, da je fant rekel: Gdo naf bo od
lubesni Kriftufove lozhil? jel nadloga? jel bridkoft?
jel lakota? jel nagoft? jel nevarnoft? jel preganja¬
nje? jel rnezh ? (Rim.  8.) Ino eno drugokrat rezhe:
Kriftuf je mojo shivlenje ino fmert. Kaj je toti fv.
Apofhtol v’ njegovih 14 liftih dobrega ino podvuzhe-
zhega sapifal! Sadnizh je tudi on zefari Neroni sa
Jesufovo volo fvojo glavo ta dal. Takfho pokoro je
Ap. Pavel delal. Tak fta ali ta dva Apofhtola, Pe¬
ter ino Pavel, bila velka grefhnika, pa tudi velka
fpokorjenika.

Ali, zhe mi sdaj na farni febe pogledamo, ah
kaj sa eni grefhniki fmo mi! O kelko fovrashtva,
kelko krivize, kelko nevofhlivofti, kelko nezhiftolti,
kelko kletvize , kelko pohujfhanja je med nami! O
kelko je med nami teh, ki s’ Petrom Jesufa satajijo,
ino s’ Pavlom njega preganjajo! Jel pa tudi taklho
pokoro delamo, kak fta njo Peter ino Pavel delala?
Jel is ferza zhertimo vfe nafhe grehe ? Jel to hudo
popravimo, kelko je najvezh mogozhe ? Jel nafhe
dushnofti sdaj s’tem bol fpunimo? Oshaloftno, kak-
fha je nafha pokora, nafho pobolfhanje! Preklinja-
vez oftane preklinjavez, krivizhen je fploh ednaki,
nezhiftnik ne pulti fvojega lubega greha, doklam on
njega nebo supuftil; pianez ne pulti fvoje navade,

202

ino nje nebode pnftil, doklam njemi nebode Tila po-
kasala, ka je voda tudi dobra; ogovarjavez nebo
fvoje odurne navade puftil, doklam njemi nebode
fmert jesika vftavla; ti naglojesen grobian Tvojih gro-
boftih nebode puftil, doklam ga nebode ftaroft po-
nishala; lenoft v’ dobrih delali je dushe vekfha. O
kaj je to sa ena pokora, kaj sa eno pobolfhauje!
Gde je isgled Ap. Petra ino Pavla?

Jel pa nebomo nafhih ozhih odperli, ka bi vid-
li nad totima dvema Apofhtolma, kaj grefhnik mo¬
re ftoriti sato, da je pregrefhil ? ka bi vidli, ter
zliuli, kaj po befedi tega Gofpoda imamo ftoriti,
ker nam fkus Preroka pravi: Vmijte Te, bodite

zhifti, ta puftite vafhe grefhne miflilenja ino na-
kanenja, henjajte krivo ftoriti ; vuzhte fe dobro
ftoriti, pravizo isgovorte, pomagajte temi obteslie-
nemi, gor fe vsemte sa sapufhene otrozhizhe, brante
vdovo: te pridte, ino klizhte k’ meni, ino da bi
vafhi grehi rudezhi bili, kak fhkarlat ino barfhun,
tak imajo beli poftati, kak fneg ino vuna. (Jesai.  1.)
Kaj nam rezhe fkus Preroka Jeremiafa ? Tak govori
Gofpod Bog Israela: Storte , kaj je pravizhno , ino

miflite na to, kaj je dobro, te hozhem pri vaf bili.
(Jeretn.  7.) Ino ne rezheli nam Jesuf fam: Jas pa
vam povem, da nad enim grefhnikom, ker pokoro
dela, bo vekfho vefelje v’ nebefah, kak nad devet-
inodevetdefetimi pravizhnimi, keri pokore ne potre¬
bujejo? (Luk.  15.) Kaj fhe nam rezheta ta dnefhna
dva Apofhtola? <Sv. Peter rezhe: Bog liozhe, da bi
vlaki fe fpokoril. (II. Petr.  3.) ,Sv. Pavel rezhe:
Pride enkrat tifti den, kader bo Bog vfakemi po
njegovih delali plazhilo dal: tiftim, keri fo ftalni bili
v’ dobrem, bo dal vezimo shivlenje; tiftim pa, keri
hudo ftorijo, vezimo nadlogo. (Rim.  2.)

Is vfcga tega tedaj, kaj fem dosdaj povedal, fpo-
snate, da, kak fta ta dnefhna dva Apofhtola velka
grefhnika, pa tudi velka fpokorjenika bila, tak tudi
mi moremo pokoro ftoriti, zhe hzhemo odpufhenje
grehov sadobiti. Ah obernmo fe tedaj k’ Jesuli, ino
rezhmo : O prelubleni Jesuf! ker fi ti ta dva Apofh¬
tola Petra ino Pavla tak obudil, ka fta preži fposna-
la fvoje vclke pregrefhtva, ka fta tak veliko nje sgri-
vala, ino telko del te pokore, telko tebi na zhaft flo-

203

rila: ah, daj tudi nam enkrat is fpanja tih grehov fe
sbuditi; daj nam to gnado, da nafh nefrezhni ftan
fposnajozhi nafhe grehe is ferza sgrivamo, nje sapu-
ftimo, i’e refnizhno pobolfhamo, ino odsdaj s’ tem
vekfho pokoro ftorimo, kelko vekfhe fo nafhe pre¬
grehe bile; daj nam to gnado, da pernefemo vreden
1'ad te pokore. Amen.

Se velke Mcfhe (len.

Od plazhila sa to dobro.

Bog bo vfakemi povernil po njegovih delali.
Rim.  2.

Ii Kr.! mi fe dnef zliaftito fpomenemo na ti vefeli
den, kader je Div. Maria ti toshni fvet sapuftila, ino
je v’ nebo gorvseta na vezhno vshivanje tega vefel-
ja, kero fi je tu na semli sa fvojo lepo ino fveto
shivlenje saflushla. Ona je sapovedi boshje vfigdar
sdersliala, ino ftorla, kaj je dobro ino prav; tega pa,
kaj je hudo, je vfigdar svefto fe varvala. Ja fv. zirk-
veni Ozheti rezhejo, da je ona v’ fpunenji te krepo-
fti bila pred vfemi drugimi Svetniki, kajti je bila
tak lepega sadershanja, tak nedushna, tak ponislina,
tak bogabojezha ino poboshna, da je Bogi ino ludem
pofebno bila dopadliva. — Ali zhe ravno je Maria
bila en tak pofebno lep venez vfeh krepoftih ali zhed-
noftih , fo vender njeni dnevi ne bili sa njo vefeli
ino dobri dnevi, temuzli dnevi te shalofti, dnevi brid¬
kega terplenja. She le tam v’ nebefah je ona prije¬
la popunoma plazho sa fvojo lepo ino fveto sader-
shanje. To meni dnef da priliko, vam pokasati, kak
ti pravizhni ino dobri na tem fveti doftikrat ne pri¬
mejo tega saflushenega plazhila, bodo pa v’ nebefah
sadobli, kaj fo fi saflushli. Od plazhila sato
dobro  tedaj sdaj liozhem k’ vam govoriti.

Maria je poleg vfeh fvojih tak lepih krepoftih
ino enega tak fvetega shivlenja ne imela dobrih dnov
na fveti. Ona je v’ firomafhtvi mogla shiveti. Njoj

204

je ravno ta veJka zhaft fe sgodila, ka je bila sa ma¬
ter tega Svelizhara isbrana ; ali njeno ferze je bilo
sevfemi terplenjami vdarjeno, kere gda zhres eno ma¬
ter morejo priti. Ona je s’ fvojim detetom savolo He-
rodeshove grosovitnofti po nozhi fe mogla odpraviti,
ino v’ eno luzko deshelo oditi; ona je mogla viditi
ino zhuti, kak fo Judje potli njenega ,Sina zbertili ino
preganjali, kak fo oni njegovim lubesni punim persa-
denjam ino djanjom povfod na fuprot bili, ino njega
sadnizh na finert tega krisha obfodli. Tebi bo en
mezh 1'kos ferze fhel, (Luk.  2.) je mogla od Simeona
she zhuti, kader je njeni Sin fhe zelo mali bil, ino
kaj je njoj tu naprejpovedano, to fe je tudi fpunilo :
malo je tiftih mater, kere bi telko terpele, kak je
Maria mogla preftati. Njo je ali na tem Cveti malo
drugo moglo rasvefeliti, kak njena veft, kera njoj je
povedala, da je ona dopadenja bosbjega vredna, kajti
je po njegovi sapovedi shivela. Takfhega plazhila, kak
fi ga je saflushla, je ali na tem fveti ne dobila, fhe
le tam v’ nebefah je toto prijela.

Tak bomo tudi mi , m. 1. Kr.! sa to dobro fhe
le tam popunoma plazho sadobli. Na tem Cveti nega
takfhega plazhila sa to dobro, kak fe saflushi, sakaj
tu fo ti pravizhni doftikrat nefrezhni, ti hudobni pa
frezhni. To nam pokashe nafha svednoft, to nam po-
kaslie fv. pifmo.

Nafha svednoft nam pokashe, kak tam en pobo-
shen Lazaruf lazhen leshi pred dvermi, en bogapo-
sabni bogatufh pa fe prav dobro gofti. Neki nesafto-
pen prasnoglavez je en fhtimani gofpod, ti saftopeu
ino vuzhen pa je savershen. Herodesh, en grosovitni
nefmilnik , je na kralevfkem troni, ti pravizhen Jo-
lianes pa je v’ jczho sapert. Barabafa vunfpuflijo, ki
je en rasbojnik, Jesufa, tega nedushnega, pa na finert
obfodijo. O kelko je tega! Nekokrat fe sgodi, ka
dobri podloshniki imajo terdoferzhno nefmilno go-
fpodfko. Doftikrat imajo pridna drushina fkope, gun-
drave gofpodare ino gofpodinje. Doftikrat je, ka ena
lublena, dobra, fkerbna shena ima enega sapravnega,
pianega, grobianfkega mosha. Doftikrat imajo fkerb-
ni, pridni ftarfhi tak nepridne fine ino zheri, ka to-
ti, potem kak fo grunte popravlene , hrame novopo-
Itavlene, prekdobili, ozheta ino mater prozh sjejo.
Doftikrat more en verli ino priden zhlovek fvoje dni

205

vekfhital v' betegi dopernefti, en drugi nizhvreden
potepuh pa je fpioh sdrav. Basvun tega tudi dofti-
krat druge nefrezlie pridejo, tak kres te dobre, kak
kres te hudobne, kakti pomor, boj, povodnje, mras,
tožba. Vfe to mi ali farni vidimo ino vejmo , kak fe
ludem tu na fveti godi.

Vfe to pa poterdi tudi fv. pifmo. Ono rezhe: Je
ena shaloftna perkasen na semli, ka fe tim pravizh-
nim pergodi, kaj bi fe tim hudobnim pergoditi mog¬
lo, ino tim hudobnim, kaj bi tih pravizhnih fhlo.
(Predg.  8.) Oni bodo vaf, rezhe Jesuf fvojiih Jogrom,
oni bodo vaf is finagog vunvergli: ja prifhla bo ta
vura, kader bo vfaki, ker vaf vmori, fhtimal, da Bo¬
gi s’ tem eno flushbo ftori. (Joh.  16.) Ja refnizhno
vam povem, vi hote fe jokali ino plakali, ti fvet pa
fe bo vefelil.

Zhe ravno tedaj vzhafi tudi ti hudobni she na
tem fveti primejo to saflusheno kafhtigo, ti pravizh-
ni pa plazhilo, tak popunoma plazhila sa to dobro
tu ne primemo, ga je tudi Maria ne prijela; ona je
pa fvojo popunoma plazhilo tam v’ nebefah dobila,
ino tam tudi mi imamo toto perzhakati. To nam
pale pokashe nafha pamet, ino nam povej fv. pifmo.

Nafha pamet nam velike dushnofti gornalosbi.
Mi bi mogli to dobro tak lubiti, kak nje Bog lubi ;
mi bi mogli vfe ludi sa otroke boshje, sa nafhe bra¬
te ino feftre prefhtimati; mi bi mogli zelo nafhe fo-
vrashnike lubiti; mi bi mogli nafhe grefhne posbelenja,
da bi nam kakhte fe radile, ftrahavati. Nafha pamet
pa nam tudi pravi, ka bi nam sa to, kaj to dobro
ftorimo, tudi moglo dobro biti. Da pa je to ne , tak
nibeden nebi tak teshkih dushnoftih na fe vsel, ino
telko fe proti hudemi bojuval , da njemi nebi
pale pamet povedala, da sa vfe to more enkrat pra-
vizhna plazha biti. Ino glejte, to, kaj nam nafha pa¬
met kashe, poterdi tudi

( Sv. pifmo. Ono pravi, da bo Bog vfakemi po-
vernil po njegovih delali. (Modr.  1.) Ono rezhe: Kre-
poft je nevmerjozhna. Od tih hudobnih pa rezhe:
Shaloften je konez enega hudobnega roda. (Modr.  3.)
Svelizhani fo, rezhe Jesuf, keri sa pravize volo pre¬
ganjanje terpijo, sakaj njihovo je kraleftvo nehefko.
(Math.  5-) Svelizhani fte vi, moji Jogri, zhe vaf
ludje sa mojo volo zhertijo , preganjajo, ino vfe

206

hudo od vaf lashlivo povejo; vefelte fe, sakaj vafho
plazhilo je veliko v’ nebefah. Vfe vam bo ftoverftno
povernjeno, ja zelo en napitek vode , kerega enemi
potrebnemi date, nebo preš plazhila, Ti pravizhni
bodo fhli v' to vezimo shivlenje. (Math.  25.)

Tak naf ali nalila pamet ino fv. pifmo previsha,
da tudi mi, kak Maria, tam v’ nebefah imamo po-
punoma plazhilo sadobiti sa vfe to, kaj tu dobrega
ftorimo.

O tak ne dajmo fe nigdar na hudo sapelati sa
tega volo, da fe tim hudobnim tu doftikrat dobro,
tim pravizhnim pa hudo godi. Maria je na tem fveti
dofta mogla terpeti, zhe ravno je Bogi lepfhe flu-
shila, kak mi, pa je nigdar ne odftopla od ftalnofti
V’ dobrem, ino ona je popunoma plazhilo prijela;
tudi mi v’tem dobrem fploh naprejduvajmo, da bomo
tudi mi med tlftimi pravizhnimi, keri noter grejo k’
vezhnem shivlenji. Amen.

Ha male lleflie den.

Maria, mati milo iti.

Od kere je rojen Jesuf j ker fe imenuje Kri -
Jluf Mcith.  1.

Rojftvo Div. Marie je na dnefhni den vfemu fveti
vefelje perneflo, sakaj is nje fe je narodil Kriftuf
Jesuf, ker nam je pernefel shcgen od neba, ker nam
je pernefel vezhno shivlenje. Ne farno njenim ftar-
fhim, Joahimi ino Ani, je njeno rojftvo k' vefelji,
temuzh kres toto fe vfi vefelijo: vefelijo fe ti pra¬
vizhni, kajti je njim fe narodila ena mati; vefelijo
fe grefhniki, kajti je njim fe narodila ena pomozh-
niza; vefelijo fe Angeli v’ nebefah , kajti je njim fe
narodila ena kraliza. Sa tega volo fv. Johanes Da-
mafzenfki na dnefhni den iskrizhi: Pridte fem vfi
lučlje , pridte fem vfi narodi, kerega koli ftanu,
flushbe , dobe, ino jesika vi fte; pridte fem, ino po¬
magajte Cvetek zelega fveta, den rojftva Marie, zha-

207

flito obhajati. — K’ totem zhaftitem obhajanji tlncfh-
nega fvetka hozhem tudi jas pei’pomagati s’ mojoj
predgoj, v’ keri pokashem, da tota, kera je na dnefh-
ni den fe narodila, je: Maria, mati milofti.

Na dnefhni den fe narodi tifta , od kere fe ima
Jesuf narediti. O nigdar je ne ti fvet kaj lepfhega
vidil, sakaj to je tifta, kera toj temi konez naredi,
ino to luzh, Jesufa Kriftufa, od te prave luzhi, od
Boga, temu fveti pernefe. O to je ena frezhna sor-
ja, kera en frezhen den obsnani, rezhe fv. Bernard;
na eno takfho sorjo nenire nikaki drugi, kak ti naj-
fvetlefhi den priti. Ino to tudi je. Ona pride kak
pervorojena pred vfemi ftvorjenimi; v’ njoj je vfa
gnada tega pota ino refnize, v’ njoj je vfo savupa-
nje shivlenja ino krepofti. Ker je njoftvoril, toti bo
v’ njoj  prebival. Od kere je rojen Jesuf, ker fe
imenuje Kriftuf.

Ino glejte, tota, kera je mati Jesufa, je tudi
nafha miloftivna mati; sakaj ona nam je supet fpra-
vila fkus Jesufa Kriftufa shivlenje te gnade, kero je
sgubleno bilo fkus poerbani greh; ona naf kak fvoje
otroke materinfko lubi, ino fkerbi sa nafho zhafno
ino vezimo frezhnoft; ona preš henjanja per fvojem
Sini Jesufi profi sa naf vfe, kere koli dobe , kerega
koli fpola, kerega koli ftana mi fmo: ona profi sa
betesline, da bi sdravje sadobli; sa firomafhke, da
bi njim pomagano bilo ; sa poboshne , da bi v’
dobrem ftalni bili, ino sa grefhnike, da bi odpufhe-
nje fvojih grehov ino gnado boshjo sadobli. t Sv.
Bernard naf sa tega volo opomene, da, zhe fkufh-
njave nad naf pridejo , zhe naf nadloga ftifkavle, le
na Mario fe sesavajmo; zhe poftajamo gisdavi, fliti-
mani, ogovarjavzi, nevofhlivi, tak le na Mario fe
sesavajmo; zhe naf jesa, fkopoft, poshelenje tega
mefa premagati hzhe, tak fe na Mario sesavajmo.
Ino k’ sadnjemi rezhe toti fv. Vuzhenik: V’ ftifkah,
y’  nevarnoftih, v’ dvojenjih fe smifli na Mario, sesa-
vaj fe na Mario, njeno Ime naj nigdar ne odide od
tvojega ferza, nigdar od tvojih .vuft.

Zhe bi mi ali ravno bili veliko pregrefhli, ako
nafhe grehe fposnamo, ino fe is ferza 's njih sgri*
varno, tak fe ona sevfema sa naf vseme, ino gleda,
da naf per Bogi v’ gnado fpravi, ino nam odpufhe-

208

nje isprofi. Je to ne ena prava mati milofti? Zhe
jas tebe pogledam, rezhe pale fv. Bernard, tak ne
vidim nizh, kak farno miloft: sakaj sa tih nadloshnih
volo fi ti ena mati boshja poftala; ti fi fmilenje po¬
rodila; tebi je opravilo te milofti perporozheno; ti
fi po vfeh ftranih s’ njoj obdana , tvoja edina shela
je, miloftivna biti.

O to je ali ena lubesniva mati te milofti, le k’
toti fe vtezhmo vu vfeh potrebah: ali ne sabmo, da
je ona miloftivna mati le tiftim, keri s’ sgrivanim fer-
zom fe na njo sesavajo, ino fkus njene saprofhnje
od fvojih grehov oflobodjeni biti, ter per Bogi supet
v’ gnado priti shelijo; ne pa tiftim, kerim je ne prav
vola, fvojih grehov sapuftiti Takfhim je Maria ne ena
mati te milofti, kajti takfhi njenega ^Sinrf Jesufa rassha-
lijo, tega pa ona ne terpi. Maria je ja, kak Evange-
lium fvedozhi, rekla: Kaj bo vam on rekel, to ftor-
te. (Joh.  2.) Le te ali, zhe to ftorimo, kaj nam nje¬
ni t Sin Jesuf sapo vej, le te fe snamo na njo vfigdar
sanefti, da bo nam pomagala vu vfeh potrebah tela
ino dufhe.

Posdravlena tedaj bodi, o kraliza vfeh Isvolenih,
mati milofti, bodi posdravlena! Pod tvojo obrambo
mi beshimo, ne savershi nafhe profhnje, pomagaj
nam fkus tvoje saprofhnje v’ nafhih potrebah ino nad¬
logah, podeli nam tvoj materinfki shegen , da bomo
zhafno ino vezhno frezhni. Tvoj shegen bodi ino
oftani nad nami vfigdar. Amen.

Ufa vfeli 4 Svezov den.

Od. prikladnofti sa nebefa.

Vefdtc fe j ino od vefelja pofkakujle, sakaj
velko je vafho plazhilo v nebefah, Math.  5.

O prelepe, o shlahtne, o blashene befede, kere fmo
is dnefhnega Evangelja zhuli! Eno velko, eno obilno
plazhilo v’ nebefah zhaka na tifte, keri fe fposnajo
k’ Jesufi Kriftufi, ino fe njega dershijo. Ah, kak

209

revno ino toshno bi nafho shivlenje bilo, da nam Go-
fpod nebi bil obezhal, da na firomafhtvo pride najpo-
volnefha obilnoft, na sdihavanje ino jokanje vefelje
preš konza, na te kratke preganjanja ino terplenja
vezhno pozhivanje, vezhno svelizhanje. Ali da nam
je to obezhano, da nam je rezheno : Vefelte fe, ino
od vefelja pofkakujte, sakaj velko je vafho plazhilo
v’ nebefah; tak gor k’ nebi podignimo dnef nafho
mifhlenje, nafho shelenje, sakaj mi nefmo farno fta-
novniki te semle, mi fmo v’ nebefa posvani, gde nam
dnef fv. mati zirkev pokashe taushent ino taushent
nafhih bratov ino fefter is vfeh ftanov, vfeh dob , is
vfeh krajov ino zhafov, keri fo pred nami ta fhli, ino
shelno na naf zhakajo tam. O nesgovorna frezha sa
naf! •—Ali kak mi moremo biti, zhe hzhemo ta pri¬
ti? Ravno od tega bom dnef govoril, najmre: od pri-
kladnofti sa nebefa.

Da je nafha prava domovina ne tu na semli, te-
muzh v’ nebefah, ino fi tudi vfakf hi ta priti sheli,
tak je pitanje: Keri fo prikladni sa nebefa? Sa ne¬
befa prikladni fo: 1. Keri fo nebefke mifli, nebefke
vole; 2- nebefkega sadershanja, nebefkega shivlenja.
Sa nebefa prikladni fo ali:

1. ti, keri fo nebefke mifli, nebefke
vole.  Da nam je rezheno, ka bomo tam Boga gle¬
dali, t. j. da bomo le tam njega po vfeh njegovih po-
punomnoftih fposnali, ino obilno fe previshali, kak
je on vfe, kajkoli je ftoril ali dopuftil, k' nafhem
hafki naravnal; tak ima nafha mifel najbol v’ nebe¬
fah biti, ino ta ima nafha vola iti. Zhe je pa to, o
te naf nibeden fovrashnik nebo premagal. Naj naf
fkufhnjave safedajo; naj fe grefhne poshelenja proti
nam fpuntajo, naj naf terplenja mantrajo: zhe je na¬
fha mifel ino vola v’ nebefah, tak obladamo vfe; naj
fe nam ti fvet s’ fvojoj zhaftjoj ino lepotoj fladi, naj
nam ponuja fvoje fhaze ino dare, naj naf vujfpava v'
fvoje nafladnofti: zhe je nafha mifel ino vola v’ ne¬
befah, tak bomo rekli: Vfe, kaj je pofvetno, je sa-
pelavno , neverno, nerefnizhno , neftalno, vef fvet s’
vfoj fvojoj zhaftjoj ino lepotoj je nizh proti zhafti
ino lepoti nebefki, vfi fhazi, vfo blago totega fveta
je nizh proti blagi nebefkem ; kaj fo nafladnofti, kaj
je vefelje totega fveta proti vefelji nebefkem? Le
Krempl, Vretlffe II. 14

510

neljefko blago, le nebefko vefelje je vezimo, le ono
je ftalno, ino ilibeni nefrezhi vunpoftavleno. Ino
zhe naP terplenja mantrajo, tudi tote naP nebodo
poteile, kajti zhe je naPha miPel ino vola v’ nebePah,
tak bomo rekli: Bodi potrofhtana moja duPba! vPe
to le kratko lerpi, le neko ftopinjo Phe PtoriPh po
toti ternovi Ptesi, te pa fi v’ prebivaliPhi vezhnega
mira: le en kratek zhaf fhe terpiPh , te pa fi tam,
gde nifhe nizh ne vej od terplenja ino truda, te-
muzh gde je le mir ino vefelje preš konza ; gde bo
vekPha zhaft tebe obdala, kak njo tu tebi zeli fvet
more dati ali vseti; gde je vefela nafladnolt, ne kak
fo naPladnoPti tu, kere telo pogubijo, lerze s’ pe-
zhezhim grivanjom napunijo, ino k' vezhnem pogub-
lenji pelajo. — Tak bomo ali mi prikladni sa ne-
befa, zhe bo nafha mifel ino vola v’ nebefah. Sa
liebefa prikladni fo :

2. tiPti, keri Po nebefkega s a d e r s h a-
nja, nebefkega shivlenja.  Zhe ravno nafho
sadershanje ino shivlenje nemore zelo nebefko biti,
da Pmo le pregrefhkam ino blodnjam podversheni,
tak vender vPalci, ker Pvojo mifel ino volo v’ nebe¬
Pah ima, fi dushe vekPho fkerb vseme, vu vfeh kre-
poftih popunomnefhi biti: on gorjemle v’ lubesni proti
Bogi, v’ lubesni proti blishnjemi; on ta pufti fvoje
grefhne navade, on lada fvoje grefhne posbelenja,
on fe ne prevseme v' dobrotah, neti ne sdvojj v’
nefrezhi; on je ponishen, ino fe ne hvali s' Tvojimi
dobrimi delami, neti fe ne svikfhava kres druge sa
riizhefa volo; on je perluden ino dober tim flabim
ino vbogim tak, kak tim dobrim ino premoshnim ; on
tudi fvojim fovrashnikom ne ftori hudo; on fvoje
pregrefhke ino blodnje sgriva, objozhe ino vfe fkus
dobre dela popravi, on je odpertoferzhen, pravizhen,
refnizhen, svefti vu vfem. — Glejte, to je eno ne¬
befko sadershanje, eno nebefko shivlenje. Da pa fe
toto sadobi, tak je pred vfem molitva potrebna, le
fkus njo fe sadobijo fhazi ino venzi te dufbe.

Yfe to je pa ne tak teshko, kak bi fi eni mif-
liti snali, kajti veliko is totih , na kere fe dnef zha-
ftito fpomenemo , je , ki fo v’ drugazbifhih nevarno-
ftih, v’ drugazhifhih zhafih, v' drugazbifhih prezh-
kab bili, pa fo vender sapelavanji ino fkuflinjavam
fe branil, fvojo mifel ino volo v’ nebefah imeli, ino

211

nebelko »hi veli; ja na taushentc njih je, ki fo vfo
fvojo premoshenje la dali, ter pod kervi prclijanjom
rajfhi vmerli, kak bi bili sapelali fe puftli. Neli je
nam dana tifta luzh te vere , tifta pomozli te gnade,
kak njim? Neli je nam popretjeno ino obezhano
tifto, kaj njim? Ino zhe lino sagrefhli, neli je nam
priti k’ tiftem troni te milobi, pred kerint fo oni
odpufhenje sadobli? Neli fo tudi oni bili v’ takfhih
ftanih, kerih dushnofti fo velke ino tesbke, pa fo
nje vender sveftcr fpunilr? O kelko je ftarfhih v'
nebefah, keri fo sevfoj fkerbjoj, sevfem persade-
njom fvoje otroke po kerfhanfko ino fveto gorsredli,
da lo vedli, ka tudi oni fo sa nebela odlozheni ;
kelko je vifhifhih ino nishifhih flushebnikov v' ne¬
befah , keri fo svefto flushli ladavzom fvojim , svefto
flushli fvojim gofpodarom ino gofpodinjam ; kelko je
foldatov v’ nebefah , keri fo sa deshelo ino krala vi-
tesliko fe bojuvali, pa tudi fvojega nebefkega krala
Kriftufa ne sapuftli. S’ ednoj befedoj: oni fo fto-
rili, kaj dobri ladavzi, svefti flushebniki, ferzhni
vojfhaki , fkerbni ozheti ino matere, pokorni pod-
loshniki imajo ftoriti, ino fo to ftorili s’ veleljom
ino radi, salo, da fo vedli, ka vezimo plazhilo zlia-
ka na nje.

O da bi sato tudi mi takfhi ftanovniki nebefki
poftali, to je nafho shelenje, ino da bi toto fe fpun-
lo, sa to je nafho vfo predganje, sa to je nafho
ino vafho vfo delo, nafhe ino vafhe vfe profhnjc.
O lubi Kriftjani! podignimo ferza ino mifli gor k'
nebi, ta semla je premala, preprasna sa nafhe sa-
vupanja ino shelenja; ena svelizbana nevmerjozhnoft
ino vezhnoft je nafli tal, nafha erbia. Sakaj bi mi
nafhe ferza k’ posemelfkim , kratkim, prašnim vefel-
jam vesati puftli? Sakaj bi mi, ki fino sa zhaft ino
lepoto nebelko odlozheni, tu fe kakli v’ blati ino
prahi ketali ? Smiflimo fe farno, s kaj sa enim ne-
sgruntano teshkim sadenjom je Jesuf nam ti nebefki
Paradish supet odperl. Smiflimo fe , kak kratko,
kak preidozho je vfe, kaj je na semli. Kaj je na¬
fho shivlenje drugo, kak ena fenja? Mi fe bomo
sbudli, sakaj fe nebi V enem takfhem liani hteli
sbuditi, v’ kerem fmo sa nebefa prikladni ?

212

Ja, o prelubleni Jesuf! ponishno profimo tebe,
vishaj nafho mifel ino rolo gor k’ nebefam: daj nam
to mozh, da bomo premagali fovrashnike te dufhe,
da bomo poterplivi v’ nafhih nadlogah ino teshavah,
ino da bomo sa krepoft ino fhaze nebefke najbol fe
fkerbeli. Vishaj nafho sadershanje ino shivlenje po
isgledi tvojih isvolenih ( Svetih, da tudi mi k’ njim
pridemo, ino s’ njimi na veke zhaftimo tebe s' Ozhe-
tom ino fv. Duhom. Amen,

213

P r i d a v e k.

Na vfeh 4 Svezov den odvezhera fe na pokopali
fhi sna 1'loriti toti

Opomin.

Ii. Kr.! mi fino sdaj to fem fhli na toto pokopali-;
fhe, na toto njivo tih mcrtvih, k’ grobom tiftih
ozhetov ino mater. tiftih moshevov ino shen, tiftih
finov ino zherih, tiftih bratov ino fefter, tiftih pri-
jatelov ino snanzov, kere je fmert shepervle, ali fhe
toto leto tu fem fpraviti rekla. Ino zhe ravno fmo
vezhkrat fe fem na toto mefto podali, tak vender
pofebno dnef per totih grobih imamo eno hafnovito
premifhlenje ftoriti. Dofti grobov je to, ftarih ino
novih, v’ kerih pozhivajo trupla takfhih pokojnih,
keri sagvifhno fo v’ dobrem kraji. Toti grobi tih
poboshnih tedaj fo sna m en ki ne v m er j o z h n O ft i
n a fhe; oni fo kaši teli pota v’ nafhenvshiv-
lenji; oni fo mefta nafhega pozhivanja.

Grobi tih poboshnih fo snamenki nevmer-
jozhnofti nafhe;  sakaj kader pogledamo na gro¬
be tih poboshnih , tak nam more ta mifel priti:
Glej, v’ toti jami, pod totim grobom, perhnijo kofti
tiftega dobrega zhloveka, kerega dnevi fo puni terp-
lenja bili, ali on je vfe poterplivo prenefel, ne je
tu njegovo to sadno, on shivi, ino bo na veke vsili-
val fad fvojih saflushenj. Pale pod totim grobom
je truplo tiftega verlega Kriftjana, ker je telko dobre¬
ga ftoril, ali kak tesliko fo ga ludje sgubili; ali
ne je tu njegovo to sadno bilo, on sliivij, on fi
od fvojega dela pozhiva, ino njegove dobre dela
fo priflile sa njim. O vfi rajni poboshni, kerih gro¬
bi fo to , fo v’ nevmerjozhni vezhnofti tam;  tudi
nafha dufha je nevmerjozhna To nam snamlajo gro¬
bi tih poboshnih pokojnih. Toti grobi pa fo nam
ravno sato tudi:

214

Kasiteli pota v’ nafhem shivlenji. Oni
nam pokashejo, kak mi imamo na poti tega shivle-
nja vlako ftopinjo s’ dobrimi delami posnamlati, tak
kak vejmo od totih, ki tu pozhivajo. Oni fo rav¬
no tudi imeli fvoje flabofti ino blodnje, ali tote je
semla pokrila , ino mi sa njimi le vidimo to dobro,
s’ kerim fo nam lep isgled dali. Sinovje ino zheri!
tu fe vam more zhuti, kak da bi vafhi poboshni
ftarfhi vam is grobov vun pravli: O glejte, kak

kratek je pot tega sbivlenja, farno do fem gre, nizh
dale: o tak s’ tem fkerbnefhi bodte sa to, kaj fi
bote tu fem s’ fobom vseli; venez nedushnofti ali
krona pokore vam pernefe vezhno shivlenje v’ kra-
leftvi tega vefelja , ino tak vam je toto pokopalifhe
ne eno mefto tega ftraha, temuzh en kraj mirnega
pozhivanja. Grobi tih poboshnih nam ali kashejo :

Mefta nafhega pozhivanja.  Yfe terple-
nja ino teshave, vfe bolezhine, bodo tu fvoj konez
imele; vfo delo, vfa fkerb, vef nemir bode tu gor-
henjal. Nofte to tesho, tak fe nam tu per totih gro¬
bih pravi, nofte to tesho, kera vam je gornaloshe-
na, zhe ravno vaf teshko ftane; nebo dugo terpelo,
farno do tu fem hote njo nefli, te pa bo vam dol-
vseta, Terpte, zhe vaf fovrashniki grenko shalijo,
ino vam mira ne dajo; farno do fem bodo vaf pre¬
ganjali, dale vaf nemorejo, tu bode mir. Terpte bo-
lesni ino druge nadloge, one vaf nebodo'dugo man-
trale; kader bodo vaf tu fem pernefli, bote njih
she refheni. Ino ah, kak radi bote te, kader bot&
od vafhega dela fi pozhinli, ino vidli, kak vafhe
dobre dela sa vami pridejo; — kak radi, ka bote
prifhli k’ nam v’ to na veke frezbno deshelo, v’ ke-
roj vezh lozhenja nebo, neti nikake nadloge.

S’ totimi navuki, 1. Kr.! gremo mi sdaj is tega
pokopalifha prozh, ino fe hzhemo fkerbeti, da bo,
kader bo tudi nafhe trupla semla pokrila, tudi na
nafhih grobih fe povedalo to, kaj povejmo od totih
grobov tih poboshnih, keri tu fpijo, njih dufhe pa
v’ nebefah shivijo. Amen.

215

Ha den vfeh Angelov Varuhov.

Kaj nam je nafh Angel Varuh na nafho
pofledno vuro ?

Glej j jas pojhlem Angela mojega pred lo¬
bom  _j ker bo tvoj pot per pravil pred tobom,
Math,  11.

J  _

Grlej, jas hozhem mojega Angela poflati, ker bo
pred tobom fhel, tebe na poti obvarval, ino te pe-
lal na to mefto, kero lem jas tebi perpravil. (II.
Mois.  23.) Tak rezhe Bog fam od nafhih fv. Ange¬
lov Varuhov, kerih zhaftiti god mi dnef fvetimo.
Nafh Angel Varuh nam je ali tifti od Boga dani naj-
bollhi pi-ijatel, ker je nafh svefti vishar v’ shivlenji,
ino nafh pomozhnik na nafho pofledno vuro. O kaj
sa eno neisrezheno lubesen nam Gofpod Bog pale v’
tem fkashe, ka nam vfakfhemi, tudi najvekfhemi
grefhniki, da enega Angela Varuha, ino totemi sa-
povej, da naf ima varuvati na vfeh nafhih potih!
( Pjalm.  90.) kajti zhe farno preminimo, v’kelko ne-
varnoftih tela ino dufhe fe mi snajdemo v’ nafhern
shivlenji, sofebno pa na nafho fmertno vuro, ino pre-
miflimo , da naf Bog vu vfeh totih nevarnoftih fkus
fvoje Angele pufti varuvati, tak morem s'poboshnim
Jobom iskrizhati: Mogozhni Bog! kaj je ti zhlovek,
ka ti njega telko fhtimafh? (Job.  7.) Jas bom sdaj
od tega govoril, ino bom pokasal: kaj nam je
nafh Angel Varuh na nafho pofledno vuro.

Naj fo  dnevi nafhega shivlenja frezhni ali ne-
frezhni, vefeli ali shaloftni, dobri ali hudi: tak pride-
enkrat ta vura , kader bo vfemu temu Iconez; pride
ta vura, kader bo fe nam reklo: Red napravi per

tvdji hishi, sakaj ti bofh vmerl; (Jesaiaf.  38-) pride
ta vura, kader naf sapuftijo nafhi prijateli ino snan-
zi, nafha rodbina ino vfe, ta vura, kader ti hudi fo-
vrashnik vfo fvojo mozh proti nam obcrne. Ah kaj
sa ena nefrezhna vura bi tota sa naf bila, zhe bi mi
tudi od nafhega fkrivncga prijatela sapufheni bili.

216

Ali Angel tega Gofpoda, rezhe fv. pifmo, Angel tega
Gofpoda bo tifte, keri pred njim ftrah imajo, okol
ino okoli obdal, ino bo nje odtel. (Pfalm , 33-) To
lubesen , kero nam je nafh Angel Varuh v’ nafheni
shivlenji fkasal, bo on te The povekfhal, ino bo naf
proti fkufhnjavam tega hudega fovrashnika okol ino
okoli branil, on bo nam farnim dal mozh proti nevar-
nofti tih fkufhnjav. V’ tifti vuri, kader bo naf ftrah
pred tem, kak nam gde po fmerti bo, bo nafh Angel
Varuh nam tote velke ftrahe odegnal; on bo nafho
sayolo nafhih grehov prevezh shaloftno ferze pomi¬
ril ; on bo naf savolo blisnega teshkega prefelenja bo-
jezhe potrofhtal; on bo sevfem persadenjom naf vu
veri, vupanji, ino lubesni poterdjaval; on bo nam k’
pomozhi, da Mefhnika k’ febi dobimo, ker bo naf s’
fvetimi jSakramenti ofkerbel, fkus kere gnado bosli-
jo sadobimo, ino v’ toti oftanemo do sadnjega dehne-
hja. Te pa, kader bo dufha od tela fe lozhla, bo on
vefeli s’ njoj fhel pred fodnika boshjega, pred Jesu-
fa, kakti naf fv. Bonaventura sashihra, da fe po na-
fhi fmerti fv. Angeli k’ nam perdrushijo, ino naf pe-
lajo pred Gofpoda Boga. O s’ kaj sa enoj ferza go-
rezhnoftjo bo nafh Angel Varuh boshjemi fodniki na-
prejnefel te bridke fose, kere fmo kres nafhe grehe
tozhili, ter saflushenja, kere fmo v’nafhem shivlenji
fi fpravli. O ti lubi nebefki prijatel fhe te, kader
nafha fodba mine , nebo odftopil od naf, temuzh, da
je malo tiftih dufb, kere nebi fhe v’ hizah mogle ze¬
lo ozhifhene biti, bo on nafho dufho tam potrofhtal
ino okrepil, on bo fkerbel, da bodo ti Pravoverni na
semli njoj s' poboshnimi molitvami na pomozh prifli¬
li, on bo fkerbel, da bo ona prejd ino prejd od fvo-
jih manter refhena. Ino kader pride ta frezhna vura
njenega refhepja: o kak hitro bode on njoj to ob-
snanil, ino njo preži vefelo pelal v’ to vezhno nebef-
ko zhaft.

O glejte, to je en prijatel, kakfhega vfa semla
ne smore! Ino da fv. pifmo pravi, ka je frezhen ti¬
fti, ker enega pravega prijatela najde, (Sirah.  25.)
tak nemoremo nafhemi lubemi Bogi nigdar sadofta
sahvalti, kaj nam je vfakemi enega takega prijatela
dal, najmre Angela Varuha.

Ali ravno sato moremo s’ tim mladim Tobiafom pi¬
tati : Kaj bomo njemi sa eno plazho dali, ali kaj bo take-

217

ga, s’ zhem bodo njegove dobrote fe po vrednofti pla-
zhale? (Tob.  12.) Kaj imamo mi nalhemi Angeli Va¬
ruhi sa njegove tak velke dobrote ftoriti? O kelko
let nam je on she en tak lubesnivi pomozhnik, en
tak svefti vishar, ino kaj sa en lubi prijatel bo on
nam fhe le na nafho pofledno vuro! Kaj njemi ima¬
mo sa to ftoriti? ( Sv. Bernard rezhe : Kaj menifh,

da je Bog Angelom sa tvojo volo sapovedal ? Da te¬
be varujejo. Kak mozhno tebe tota befeda ima obu¬
diti na pofhtuvanje, na pozhaftitje, na savupanje! Na
pofhtuvanje savolo nasozhnofti, na pozhaftitje savolo
dobrotlivofti, na savupanje savolo varuvanja.

Ah kelko dnevov pa pretezhe, ka fe neki namer
na fvojega Angela Varuha ne smifli, temuzh v 1  nje¬
govi nasozhnofti to ftori, zhefa ga more pred ludmi
fram biti, to guzhi, kaj je framota pred ludmi, fhe
vekfha framota pred Bogom, ter fhe fe tak sadershi,
kak je gerdo, nefpametno, pregrefhno. En takfhi
sevfem tem pokashe nesahvalnoft proti fvojem Ange¬
li Varuhi.- Kaj ali totemi nebefkemi lubesnivemi pri-
jateli sa njegove dobrote imamo ftoriti, je: da fe per
nafhem guzhi ino djanji smiflimo, da je on nasozhi,
ino zhuje, kaj guzhimo, pa vidi, kaj ftorimo. Najbol
pa nafhim Angelom Varuhom imamo to ftoriti, kaj
je Angel Rafael fam mlademi Tobiafi rekel: Hvalic
Boga nebefkega, ino sahvalte fe njemi pred vfemi shi-
vozhimi, kaj je vam fvojo miloft fkasal. (Tob.  12.)
Sahvalmo ali lubesnivega Boga sa to velko dobroto,
kaj nam je vfakemi enega Angela Varuha dal.

Ja, o dobrotlivi, o lubesnivi Bog! mi fmo tebi
sa to vfo hvalo ino sahvalo, vfo zhaft ino pofhtuva¬
nje dushni. Prekobilnoft tvoje dobrote je, kaj fi ti
nam vfakemi enega is tih nebefkih duhov sa vishara
ino varuha dal, mi ti nigdar nemoremo sadofta sahval-
ti sa to. Tudi vam, nafhim lubim Angelom Varuhom,
bodi taushent hval rezheno sa vafho obrambo, fkus
kero fte nam dosdaj tak dobrotlivi fe fkasali; mi vaf
ponishno profimo, ne sapuftite naf v’ nafhem shivle-^
nji, najmenje pa na nafho pofledno vuro. Amen.

218

Ma den zirkvonega sliegnanja.

Od boshje v’ nafhih zirkvah nasozhnofti.

Toti hishi fe je svelizhenje sgodlo. Luk.  19.

O kaj bi neki dal, da bi toto velko frezho imel, kak
Zaheuf, ka bi Jesuf k’ njemi na ftan prifhel, ka bi
zelega fveta najvekfho gnado imel, temi vzhlovezh-
jenemi Sini boshjemi poftrezhi, ino kaj dati tiftemi,
od kerega vfe dobimo, pod Tvojo ftreho gorvseti ti-
Ttega, ker naT enkrat t’  Tvojo nebeTko kraleTtvo v’
te na veke veTele prebivalifha hzhe gorvseti? Ino
glejte, mi The Tmo frezhnefhi, o kam frezhnefhi, kak
je Zaheuf bil, sakaj k’ njemi je JesuT Tamo enkrat
na Ttan priThel, pri naT pa fe je na vfigdar naftal;
pa gde? Ravno, gde fino sdaj vkupsbrani, ravno
tu nam je dopufheno, vfaki den biti per tiftem, ker
je kak Bog ino zhlovek tu nasozlii. ^Stvarnik med ti¬
mi ftvorjenimi, najvifhifh Gofpod med Tvojimi flu-
shebniki, nevmertelni ozha med Tvojimi vmertelni-
mi otroki. Vfe to, kaj fe je v’ Zaheufovi hishi sve-
lizhezhega sgodilo, fe tu vfaki den, sofebno po nede-
lah ino Tvetkih, godi; zhe ravno ne nad vfemi, kaj njih
Tem pride, tak vender nad ednimi. Tota hisha boshja
je ali eno fveto mefto, ino gorje tiftim, kori ’s nje
naredijo jamo tih rasbojnikov. Totim k’ poftrafhenji,
tim poboshnim pa k’ velkem potrofhtanji, bom duel'
govoril od bos lije v’ nafhih zirkvah nasozh-
n o f t i.

Kaj je v’ Zaheufhovi hishi fe godilo ? Kak je
Jesuf k’ njemi na ftan prifhel, fo fe zhudeshi te gna-
de nad njem godili. On je prejd bil en ozhitni grefh-
nik, potem en fveti fpokorjenik, prejd en krivizhen,
potem en pravizhen, prejd en saverslien, potem en
isvolen, prejd en fovrashnik boshji, potem en prija¬
te! vezhnega Boga. O kaj sa ena miloft, kaj sa eno
svelizhenje je njemi ftorjeno! Kaj fe pa v’ nafhih
zirkvah, kaj fe v' toti hishi boshji godi? Jesuf, ker
jc tu kak Bog ino zhlovek nasozlii, ftori tu ravno

219

takfhe zhudeshe, pa ne lamo nad etlnim, temuzh od-
potli. kaj je toto zirkev fi sa fvojo hiško isvolil, je
morebiti she taushentim svelizhenje ftorjeno. Sakaj
kak fte na fvet le narodli, fte tu fkus fv. Kerft po-
ftali brati ino feftre Kriftufi, ino tak erbi kraleftva
nebefkega. Zhe fte potli sagrefhli, ino tak sgubili to
per IV. Kerfti sadobleno nedushnoft, tak fte shalujo-
zhi ino sgrivajozhl fem fe vtekli k’ Spovedniki, ino
fkus totega je Jesuf vaf puftil odvesati od vfeh va-
fhih grehov, on vam je dal, kak ti Evangelfki ozha
sgublenimi fini, novo oblazhiio te gnade , ja on
vam je v’ Altarfkem Sakramenti dal fara febe sa hra¬
no k’ vezhnem shivlenji. Tu fte prijeli navuke od sa-
povedih boshjih, navuke, kako ima vafho sadersha-
nje biti v’ tem shivlenji, da pridete k’ vezhnem shiv¬
lenji. O kelkokrat je tudi tu fe sgodilo, ka je Je¬
suf fkus fvojega predgara grefhnike tak obudil, da
fo is krivizhnih poftali pravizhni, is fovrashnikov pri-
jateli, is fhtimanih ponishni, is nezhiftih zhifti, is la¬
godnih verli, is grefhnikov fpokorjeni, is savershe-
nih isvoleni ino [veti! O kelko njih je vmerlo, ki fo
odtod sadobli to sadno pomozh na pot v’ to vezhnoft
ta, ino fhe sdaj fe tu v’ fv. mefhnem ofri Jesuf fvo-
jem nebefkem Ozheti gorofra sa nje.

Da pa je ali Jesuf tu kak Bog ino zhlovek na-
sozhi, ino takfhne gnade, takfhe svelizbezhe pomo-
zhi podeli tem, keri nje ifhejo, ino da on fam od to-
te zirkve rezhe: Moja hisha je hisha molitve ; tak ftrah
more obiti tifte, keri ’s tote hishe boshje naredijo eno
tolovajfko jamo. Ino to ftorijo, keri fem pridejo
farno fe oglejuvat, ali farno dremat, ali s’ fvojim gis-
davim oblezhom farno fe fhtimat; to ftorijo, keri fe
pravizhno ne fpovejo, ino tak po nevredno fv. refh-
no Telo k’ febi primejo. O tak je ali ne sadofti, ka
Jesufa rasshalite doma, njega rasshalite per deli,
njega rasshalite s' telkimi grefhnimi befedami ino
djanjami: fhe zelo tu v’ njegovi hislii fe podftopite
njega rasshaliti ? Kaj fe vam sdi, odkod pride na
zhafe takfha dragozha, telko tozhe ino mrasa? od¬
kod pride, ka njiva ino vinogradi tak malo pernefe-
jo, ka shivina prejde i. t. v.? To pride najbol od
tega, da po nedelah ino fvetkih najvezh hudega vzhi-
nite, ino Jesufa fhe zelo tu v' zirkvi rasshalite. Od

220

tega bo tudi prifhlo, da pomozbih te zirkye nebote
vredni, ino bote vu vafhih grehih vmerli.

O fposnajmo ali, da je Bog, zhe ravno povfod
nasozhi, vender tu na pofebno visho pred nami; shi-
vozho fposnajmo to, ino bodmo tu poboshni v’ mo¬
litvah ino pefmah, paslivi v’ poflufhanji befede bosh-
je; ferzhno sgrivajmo nafhe grehe ino hudobnofti,
ino glejmo, da bomo vfigdar s’ terdnim naprejvset-
jom, nafho shivlenje pobolfhati, is totega tempelna
fhli. Ja, o prelubleni Jesuf! ker nam ti tu puftifh
tak zelo k’ tebi priti, ino nam tu ino odtod telko
gnad, telko svelizhezhih pomozhih podelifh: ponish-
no profimo tebe, odpufti nam, kaj fmo vzhafi na
totem fvetem mefti ne fe tak sadershali, kak bli
mogli; mi odsdaj hozhemo vfigdar s’ doftojnim pofh-
tuvanjom v’ tvojo fveto hisho ftopiti, ino tu s’ po-
boshnimi molitvami ino profhnjami, s’ ferzhnimi sa-
hvalami, s’ pomenfhanjom nafhega sakrivenja, ino s’
povekfhanjom tega dobrega zhaftiti tebe s’ Ozhetom
ino fv. Duhom. Amen.

Sa novo Meliso.

Od pofhtenja, teshkozh ino trofhta v’
mefhnem ftani.

On fi je njega isvolil da bo Bogi pernefel ti
krufhni ofer na fpomin ino s J  Bogom pomir-
jenje jvojega ludflva, Sir ah  45 .

Vefelo vaf posdravim, 1. Kr.! Vi fte dnef fem prifh-
li, da bi vidli, kak je Jesuf fvojo obezhanje, da
bo delavze poflal v’ fvojo shetvo, ino Apofhtole v’
fvojo kraleftvo na semli , pale dopunil nad ednim,
ker je dnef pervokrat v’ mefhnem oblezhi, kak en
Israelfki Aron, pred nami to, da bo Bogi to pervo¬
krat ftoril ti ofer, kerega je Jesuf per sadnji ve-
zherji noterpoftavil. O en lepi ftan fi je svolil toti
novogorvseti delavez v’ gorizi tega Gofpoda; on fi

221

je srolil en ftan, ker je poleg vfega sametavanja,
zhertenja ino preganjanja fkus želih oremnajft fto
let fe obderslial, ino fe bo obdershal do konza fve-
ta, tak, da neti vrata tega pekla nebodo kaj proti
njemi samogle. Ali kaj miflite, sakaj fi je toti no-
voshegnan Mefhnik toti ftan is volil? Morebiti sato,
ka bi tak farno gofpod bil ? ali morebiti sato, ka bi
tak slehkega prav dobro sbivel? ali morebiti sato, da
fo njegovi ftarfhi ino rodbina to skeleli ? O sa tega
volo je on ne mefhtva fi isvolil, kajti je vedil, da
vfe to je ne srok njegovega posvanja: kerfhanfka
lubesen je njega v’ toti ftan perpelala, kajti vfe, kaj
bode v’ totem ftani ftoriti imel, bodo dela te lubesni.
Srezho ti ali shelim , lubi novoshegnan Mefhnik! k’
tvojem isbranem ftani, ino hozhem sdaj govoriti od
pofhtenja, teshkdzh ino trofhta v’ mefh-
nem ftani.

Ti novoshegnan Mefhnik fi je en ftan , ker je
velkega pofhtenja vreden, dobro premifhleno isvolil.
V’ totem ftani bo on ftoril takfhe rezili', kerih is vaf
nibeden ftoriti nemore. V’ poboshni ponishnofti bo
on ftopil pred Altar, ino bo s’ Kriftufovimi befedami
to Jagne boshjo, kero odjimle greh tega fveta, Jesu-
fa Kriftufa, is neba dol sesval; pred Altarom bo on
kakti pred tronom boslijim namefto vfeh Pravovernih
k’ vezhnemi Bogi gorpodignil ferze ino roke, ino bo
njega profil sa frezho ino shegen, sa vezhno sveli-
zhanje vfeh febi prekdanih, ja vfeh Kidftjanov, shivih
ino mertvih. Med Bogom ino zhlovekom, tak tu fv.
Krisoftomuf rezhe, med Bogom ino zhlovekom ftoji
Mefhnik na fredi : on Boga pomiri, on njemi nafhe
profhnje ino shelenja naprej nefe, ino nam pernefe
gnade ino dobrote odsgoraj dol pridozhe.

Od Altara bo on 1'topil na predganzo, ino bode
po sapovedi Jesufa Kriftufa, po peldi tih Apofhtolov
ino fvetih Vuzhenikov to kerfhanfko ludftvo vuzhil,
opominjal, trofhtal, profil, pofvaril, ino tak nje
na pot tega shivlenja fpravlal. Tak bo on tudi
fhel v' fpovednizo , ino bo tim, keri mir vefti ifhe-
jo, namefto Boga tesho njihovih grehov dolvsel, ino
nje slehkotil. Tak bo on fe podal k’ beteshnim, keri
fi trofht ino pomozh shelijo, ino bo njim pernefel,

222

zhcfa fo najbol potrebni. Oft bode fhel v’ fholo k’
tim lubim otrokom, ino bo nje vuzhil kerfhanfko ve¬
ro, kerfhanfko sadershanje. Ino vfe to, kaj bo on s t
ludmi imel opraviti od fv. Kcrfta do sdavanja, ino
od sdavanja noter do groba, vfe to bodo dela te lu-
besni. O kaj sa en lepi, ino pofhtuvanja vreden ftan
fi je ali on isvolil! Ali toti ftan je ne en tak leliki
ftan , kak fi neki miflijo. Ti novoshegnan Mefhnik
fi je svolil en ftan, v’ kerem fe dofti terpi.

Teshkozhe, kere ti novoshegnan Mefhnik na fe
vseme, fo sofebno tote: Da bo on en vuzhenik befe-
de boshje na predganzi, ino doftikrat tudi per drugih
perloshnoftih; da bo on en vrazlinik v’ fpovednizi ino
na fmertni pofteli; da bo on en vishar te mladofti:
o tak on dobro vej, ka je, zhe ravno fe je sefho-
lal, fhe dugo ne fe sadofti navuzhil 5 on bo mogel
fhe dofta vezh snati, on bo mogel fhe dofti knig bra¬
ti, dofti premifhlavati, doftikrat glavo fi treti, da bo
dobro saftopil to, v’ zhem , ino kak ima druge pod-
vuzhiti, kakfhno duhovno vrazhtvo ima tim na dufhi
bolenim dati. On dobro vej, kaj sa en razhun bode
enkrat mogel dati, zhe bo predober tam, gde bi ofter
mogel biti, ino preofter tam, gde bi dober mogel biti.

O s’ kaj sa eno grenko shaloftjo bo nekokrat
njegovo ferze vdarjeno, kader bo vidil, da befede
njegovih navukov vekfhftal padnejo na terdo zefto,
med gofto ternje, ali na pezhino, gde nikakega fada
ne pernefejo ; krivizhni, sapelavzi te mladofti, terdo-
glavni fhtimanzi, ludje, kori refnizo zhertijo, nebodo
njegovih navukov gorvseli, ja k’ njegovi fhe vekfhi
shalofti bodo takfhni fhe fhpotlivo od njega govorili,
njemi klubivali, ino ga shalili, gde bodo le mogli,
ino da bo njim le refnizo povedati mogel, tak bodo
kredi, per vfaki priliki ti Judofki krizh segnati: Kri-
shaj ga, krishaj ga! — S’ kaj sa eno ferza bolezh-
noftjo bode vezhkrat viditi mbgel, kak bodo neki od
fpovednize prozh, pa sraven nasaj v’ fvoje ftare gre¬
he fe podali. — K’ beteslmikom bo fe podal, ne
gledezh na pot doftikrat dalni ino teshki , ne
gledezh na vreme doftikrat hudo ino neprijatno, ne
gledezh na rievarnoft temne nozhi, ne na beteg mor-
biti tudi sa njega nevaren , ne gledezh na fam fvojo
sdravje ino shivlenje ; on bo fhel k’ firomafhkim tak
kak k’ bogatim, v’ boshne kozhe tak kak v’ lepe

223

hishe, ino tudi tu bo fe namerlo, da bo med defeti-
mi le en fem fposnal njegovo pripravno poftreshbo.
•—■ On bode s’ fholari kaj djanja imel, pa malo ali
nikake sahvale sa to. — Takfhe ino ednake teshko-
zhe ino bridkofti ima ti ftan, kerega fi je ti no-
voshegnan Mefhnik is volil.

Ali da je njega le lubesen kerfhanfka v' toti
ftan poftavila, tak je on tudi naprej vidil, kaj sa en
trofht ima mefhni ftan. Takfhega trofhta nema nifhe
drugi, kak en Mefhnik, ker fvojo delo dobro oprav-
la. Salcaj Mefhnik vfaki den s’ ofrom fv. Mefhe Bo¬
ga tak zhafti, da s’ tem vfo nebo rasvefeli, tim shi-
vim isprofi pomozh , tim pokojnim pa vezhni mir;
on febe velikih safluslienj delnika ftori, ino s’ fv.
Tomasliom Kempenfkim sna rezhti: Vefeli fe, o du-
fha moja ! ino sahvali tvojega Boga sa to nesgovorno
veliko flushbo, kero je on tebi dal v’ toti dolini tih
fos. — Kaj sa en trofht je enemi Mefhniki, zhe on
s’ fvojimi predgami ino navuki le nelccre more na
pobolfhanje fpraviti, ja, ako bi on v’ zelem fvojern
shivlenji le enega farnega grefhnika na pokoro ober-
nil, tak njemi je rezheno, da njegovo dufho od fmer-
ti odteje, ino mnoshino grehov pokrije. — Kaj sa en
trofht je enemi Mefhniki, zhe je njemi na njegovo
fmertno vuro rezheno : Pojdi fem, ti dober inosvefti
hlapez, ino idi noter v’ to vefelje tvojega Gofpoda.

•—- Kaj sa eno vefelje je enemi Mefhniki, zhe on is
tega fveta idozhi eno zelo mnoshino povcrnjenih dufh
pred njih Stvarnika perpela, ino per fodbi rezhi sna :
Glej, tote dufhe bi imele pogublene biti, ali da fi ti
moje profhnje ino molitve oflffhal, ino da fo one po-
fluhnile moje navuke, opominjanja ino k’ ferzi govo-
renja , tak fem nje tebi nasaj fpravil. •—- Kaj sa eno
vefelje je enemi Mefhniki, zhe njemi, kader v’ nebe-
fa pride, veliko is tih njegovih proti gre, rekozh : O
hvala, hvala tebi, svefti nafh paftir! tvoje kferzlme
opominjanja, tvoji lubesnivi navuki, tvoja nam fkus
fv. Zakramente podeljena nebefka pomozh je naf fpra-
vila fein v’ toto preš konza vefelo prebivanje. •— O
kaj sa en trofht, kaj sa eno vefelje je ali enemi
Mefhniki , ker fvoje dushnofti lepo sdershi ! Ali
naj bo od tega sadofti rezheno k’ vam: obernem fe

Hrempl, Predle II. 1 5

224

jas k’ dokonzhanji tudi k’ tebi, lubi novoshegnan
Mefhnik, ino ti rezhem:

O frezhen ozha, frezhna mati, keri fo tebi y’
en takfhi ftan pomagali priti, ker je, zhe ravno s’
teshkozhami obdan, vender velkega pofhtenja vreden,
ino ima velki trofht sa fe. ( Stopi ali, ti s’ kerfhanf-
koj lubesnoj nadeljen novi Joger Kriftufov, pred Al-
tar, ino ofraj tvojo pervo fv. Mefho Bogi gor na
proflinjo, da bi od njega sadobil pomozh vu vfeh po¬
trebah tvojega shivlenja. Perporozhi v’ toti tvoji per-
vi fv. Mefhi vezhneini Bogi vfo Kerfhanftvo, sofebno
pa toto faro, v’ keri fi fe narodil; perporozhi njemi
tvoje lube ftarfhe, tvoje brate ino feftre , tvojo vfo
rodbino, shivo ino mertvo ; perporozhi miloftivnemi
Bogi vfe tvoje dobrotnike ino vuzhenike, tudi naf
Mefhnike, ino vfe fovrashnike nafhega ftana ; perpo¬
rozhi njemi vfe verne dufhe v’ hizah; pojdi tedaj v’
to gorizo tega Gofpoda, sazlini ino dokonzhaj tam
tvojo delo tak, da bofh s’ Apofhtolom Pavlom mogel
rezhi: Jas fem moj tek dokonzhal, vero fem sder-
shal, drugazh pa je meni perfkranjena krona te pra-
vize, kero bo meni Gofpod, ti pravizhen fodnik, dal
na tifti dcn. Amen.

Natif ino papir is Tanzei ovc natifkarnize ino papirnize,


I

9 ^

/

' J

-H

'

NARODNA IN UNIVERZITETNA

KNJI (17U (17UNICA

00000464374