Ljudska knjižnica GLASILO ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ Problemafika predilnice Čeprav je že ustaljena praksa podajanja problematike po posameznih obratih izključno vezana na preteklo obdobje — torej pretekli mesec, sem tokrat smatral, da bi bilo potrebno naše ljudi obširneje seznaniti o problemih določenega obdobja. Res je, da so nekateri več ali manj seznanjeni s problemi, kar zlasti velja za člane samoupravnih organov. Problematika obsega torej obdobje od decembra prejšnjega leta. Osnovni material Težav z osnovnim materialom v preteklem obdobju je bilo neprimerno več. Zlasti velja to za samo oskrbo s surovinami — bombažem. Bombaž, ki ga je imela Direkcija za surovine na razpolago, ni popolnoma odgovarjal našim zahtevam. Tako smo morali na samem začetku leta reševati situacijo s poškodovanim Iranskim bombažem, ki je poleg bonificiranih poškodb, vseboval še rastlinski sladkor. Kar je tedanjo situacijo še bolj poslabšalo, je bila vsebnost sladkorja v ruskem bombažu, ki sta skupaj z iranskim bombažem v proizvodnji povzročala ogromne težave, kar se je odrazilo na slabši izkoriščenosti strojnega parka ter slabi kvaliteti spredenih prej. Poleg že omenjenih pomanjkljivosti smo se srečevali z neprimerno trdnostjo »micro-naikom« in prediino vrednostjo bombažev, ki so imeli precejšen negativen vpliv na kvaliteto prej. Do največjih težav je prišlo v mesecu maju, ko je vsled do konca izkoriščenih zalog bombaža malo manjkalo, da bi ustavili proizvodnjo. Prvo kar smo lahko storili je bila kratkotrajna zamenjava obeh glavnih mešanic. Že pred prihodom novih količin smo se odločili mešanici združiti v eno. Proizvodnja dveh mešanic je bila takrat nemogoča. Po direktnem posredovanju v Beogradu na Direkciji za surovine, ki v tistem času še ni imela na razpolago novih količin, smo zahtevali takojšen pregled bombažev, ki so bili tedaj na razpolago. Za nas najugodnejša rešitev vsled lokacije in oddaljenosti bi bila odvzem večje količine CAR bombaža v Koprskem pristanišču. Vsled neprimerne kvalitete, smo morali vzeti sudanski bombaž tip ACALA — GI-BRA, ki je bil vskladiščen v mnogo bolj oddaljenem pristanišču Ploče. Že precej kritično situacijo je rešil tudi takratni prihod Iranskega bombaža tip 72, ki smo ga kupili direktno preko uvoznika Jugotekstila. Vsa nastala situacija je pravzaprav jugoslovanska vsled določenih administrativnih ukrepov in menjanja raznih predpisov. Vsi problemi polinoznih in poliesternih vlaken ostajajo isti, kot so bili že omenjeni in jih ne kaže ponavljati. Proizvodnja Kljub raznim objektivnim in subjektivnim težavam uspevamo prekoračevati plan tako efektivni, kot bazni. Že iz dnevnih informacij je znano, da je bilo v zadnjem času v predilnici več požarov, izmed katerih je požar v mešal-nici zahteval nekoliko daljše zastoje, ki so nujno privedli do koriščenja letnih dopustov. Drugi .izredno važen moment je znižanje povprečne metrične številke na klasičnih predilnikih, kar je povzročilo padec v medfazni zalogi. Pojavljali so se zastoji v končnih fazah (prstančevi stroji). Proizvodnja sukalnice je po začetnih težavah stekla normalno. V začetku leta smo namreč na novo montirali 4 sukalne stroje firme Saurer-Allma in en previjalno-dvojil-ni stroj firme Hirschburger. Kapaciteta sukalnice se je torej bistveno spremenila — povečala. Sukalni stroji so bili kupljeni z namenom uporabe sukanca za domače potrebe. S spremembo proizvodnega programa tkalnice (Gospodarska zbornica ni dala dovoljenja za nakup tkalskih strojev za flotirje) se je moral menjati program sukalnice, saj je bil le-ta strogo vezan na tkalniški proizvodni program. Treba je bilo iskati koristnike sukanja. Ce smo takrat postavljali vprašanja, kam s kapacitetami sukalnih strojev, danes ugotavljamo prav nasprotno, da so nam kapacitete celo premajhne. Proizvodnja se je normalizirala in kljub izgubljeni produkciji na začetku leta (zaradi montaže) uspevamo postopoma plan sukalnice ujeti in v bližnji bodočnosti tudi prekoračiti. Danes vršimo uslužnostno sukanje Nm 60/2 za potrebe Tekstilindusa in 50/2 za naše in Svilanitove potrebe. Strojni, park V oddelku čistilnice so bila realizirana vsa večja vzdrževalna dela na klasični čistilni liniji. Izvršena so bila velika čiščenja na vseh baterjih, odpravljanje posledic velikega požara v mešalnici predvsem na nakladalniku in mešalni celici (Tufti), dokončna preureditev in vključitev trgača odpadkov v rahljalnici ter redna vzdrževalna dela na mi-kalnikih. Dokončno je bila usposobljena raztezalka Platt Globe tip 740, ki je bila vsled pomanjkanja rezervnih delov precej časa v zastoju. Na raz-tezalkah, krilnih, prstančnih in BD 200 strojih so oila izvršena nedeljska vzdrževalna dela (mazanje, reguliranje, centriranje in odpravljanje manjših okvar). Poleg omenjenega se na oddelku BD 200 vršijo predelave pregiba med predilnim mestom in držačem turbinice, zamenjava osovi-nic in ležajev dovajalnih valjčkov na tipu 69 ter obnovitev sistema vodilcev. Demontirali smo strojni park stare česalnice z namenom montaže 6 novih (beri rabljenih) česalnih strojev firme Whitin s sistemom Super Lap, ki smo jih pod izredno ugodnimi pogoji kupili od Tekstilindusa. Prostor smo primerno poglobili in uredili, kar je bilo nujno potrebno za normalno in nemoteno delo v česalnici. Ker česalnica zahteva svoje tehnološke klimatske pogoje, smo tudi že naročili primerno avtomatsko klima napravo. Vsled kasnitve montaže dvigala pri Rieter strojih s strani podjetja »Radnik« Zagreb, je zelo otežkočen transport preje v vlagalnico, saj se le-ta vrši preko starega mikalniške-ga dvigala skozi česalnico in rahljalnico. Vsi dosedanji napori so bili zaman, kljub mnogoterim urgencam in obljubam. Pričakovati je skorajšnjo rešitev. V dobršni meri je stekla stvar okrog regeneracije odpadkov, ki je povzročila nemalo slabe volje. Prvič počasno izpolnjevanje del, drugič kasnitev izdobave ventilatorja in tretjič nefunkcionalna vključitev ventilatorja v sistem. Postopek za rešitev problema pri firmi »Klima« Celje je v teku. Začasno smo iskali rešitev v prestavitvi starega transportnega ventilatorja in vključitev tega v sistem. Delno smo zadevo uspeli rešiti, vendar ne dokončno. Pojavlja se problem previsokega nadtlaka v prašni celici, ki povzroča predvsem pri transportiranju odpadkov iz prašne kleti veliko zaprašitev prostora okrog filtrirne enote (zaradi velike hkratne količine odpadkov). Pri predelavi odpadkov na Willow stroju se pojavlja ta problem v mnogo milejši obliki. Zadevo bi lahko rešili tudi sami, toda pričakujemo rešitev od »Klima« Celje. V končni fazi so tudi dela na prostoru za nakladanje odpadkov iz prašne celice. Odprto je ostalo vprašanje tople vode v predilnici. Nič koliko posredovanj je že bilo pri IMP Servisu — Trata v Ljubljani, toda uspeha še ni. Tu gre za problem termostata, ki ga ni in ni moč dobiti, Skupno z vzdrževalno službo si prizadevamo čimprej rešiti problem tople vode v predil- PROIZVODNJA niči. Po trdnih obljubah in izjavah priprave dela iMP — Servisa, bi morali dobiti omenjene termostate do 20. junija (pri izdaji Tržiškega tekstilca bi topla voda v predilnici že morala steči). Delovna sila Fluktuacija delovne sile je bila v normalnih okvirih. Izvršili smo nekatere premike znotraj (demontaža prstančnih strojev in montaža sukalnih strojev) obrata, ki so bile logična posledica glede na spi omembo proizvodnega programa. Trenutno je v obratu zaposlenih 253 delavcev. Predilnica izvršitev plana april maj bazni kg 108,34 103,88 efektivni kg 106,63 107,04 tkalnica pri 0 Nm 10/1 130,64 122,37 izkoriščanje strojev april maj Predilnica 88,12 85,63 BD 200 pred. stroji 87,02 88,18 Predilnica produktivnost april maj Bazni gr/vrh 19,65 18,80 Bazni gr/pr. mesto 62,15 60,24 HOK ure 14,89 15,30 Sukalnica Bazni gr/vrh 173,24 162,06 HOK ure 4,50 4,64 Delovna sila Predilnica april maj % izostankov 10,5 10,1 porodn. dopust 2,1 2,1 bol. izostanki 3,8 4,6 let. dopust 4,6 3,4 Sukalnica % izostankov 12,6 12,6 boln. dopust 6,3 12,6 let. dopust 6,3 — kumu- lativa 106,42 108,31 97,51 Dan borca Dan vstaje Ob 4. in 22. juliju iskreno čestitajo samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, kolegijski poslovodni organ in uredništvo Tekstilca! Teden Komunista v naši občini V mesecu juniju je bila v naši občini ena izmed izredno pomembnih akcij Zveze komunistov, praznovanje 50-letnice partijskega tiska. Tako kot v ostalih gorenjskih občinah je bil tudi v Tržiču pripravljen program za teden komunista, ki je bil od 16. do 22. junija. Še pred tednom Komunista so bili po 00 ZK izvoljeni poverjeniki za partijski tišk, v višjih razredih osnovnih šol pa so učenci pisali naloge o pomenu in vlogi partijskega tiska. V ponedeljek, 16. junija, to je prvi dan »Tedna komunista« so bila na priložnostni svečanosti podeljena spričevala 29-tim slušateljem politične šole B-programa. Ob tej slovesnosti je o pomenu politične šole in izobraževanju komunistov spregovoril sekretar OK ZK tov. Janez Piškur. Pri podeljevanju so bili navzoči člani komiteja in sekretarji vseh osnovnih organizacij vzeze komunistov in stalnih aktivov ZK. V torek, 17. junija je bila izredna seja predsedstva in izvršnega odbora OK SZDL na kateri je bila obravnavana tema »Informiranje v delegatskem sistemu«. Kot gostje so seji prisostvovali: predsednik Republiške konference SZDL tov. Mitja Ribičič, podpredsednik tov. Silva Jereb in predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko tov. Janez Varl. Po uvodnem referatu OK SZDL je sledila živahna in kritična razprava o problematiki obveščanja v občini. Pri tem je bilo poudarjeno, da so bili na področju obveščanja storjeni določeni pozitivni premiki, vendar pa je še vedno čutiti nekatere vrzeli v našem samoupravne komuniciranju. Le-te so še posebno občutne v krajevnih skupnostih, opazne pa so tudi v nekaterih gospodarskih organizacijah, kjer delo delegatov oziroma delegacij še vedno ni zaživelo v taki meri kot je treba. Sistem obveščanja delegatov je po mnenju razpravi j alce v prilično dober, precej slabše pa je s informiranjem delegatov, saj informacije ne pridejo v bazo tako, da bi le-ta lahko v celoti in v vsakem primeru vplivala na odločitve, določene težave Pa se kažejo tudi pri poročanju delegatov o posameznih zasedanjih. Poseben problem pa predstavlja komuniciranje delegatov, ki so bili izvoljeni, da zastopajo občane na ravni regije in republike. V zvezi s tem je bilo rečeno, da je potrebno storiti . odločne ukrepe, da se stanje popravi, seveda je pri tem potrebna strpnost, saj je informiranje in komuniciranje v delegatskem sistemu kompleksno vprašanje, ki se ne da rešiti čez noč. Občinska konfernca ZK in ostali odgovorni družbenopolitični čini-telji bodo delali na tem, da se celotna problematika informiranja rešuje načrtno s tem, da se polaga večja pozornost na pripravljanju gradiv za zasedanja zborov pri skupščini in samoupravnih interesnih skupnostih, opredeli vloga in pomen informiranja v statutih delovnih organizacij ustanovi center za informiranje in obveščanje, kakor tudi interesna skupnost za informiranje in da se v največij možni meri koristijo že obstoječi mediji obveščanja kot so lokalna radijska postaja in interna glasila v delovnih organizacijah. Pri vsem tem prizadevanju je nujno treba imeti pred očmi ustavno obvezo, omogočiti uspešno delovanje delegatskega sistema in dejstvo, da delegacije ne smemo prepustiti same sebi, temveč mora biti deležna vsestranske pomoči. Po seji sta tov. Ribičič in tov. Jerebova v spremstvu tr-žiških družbenopolitičnih delavcev obiskala vrtec v naselju Bistrica, kjer sta se po ogledu zadržala na krajšem razgovoru z vodstvom Vzgoj-no-varstvene ustanove v Tržiču. Ob tej prliiki so malčici izročili tov. Ribičiču in tov. Jerebovi šopek in spominska darila, ki so jih sami izdelali. Popoldne je bila tribuna komunistov v KS Bistrica, na kateri je bila obravnavana tema »krajevne skupnosti in ustavne spremembe«. Gostom je bila najprej predstavljena krajevna skupnost ter delo družbenopolitičnih organiza'-cij in delovanje delegacij, posebna pozornost pa je bila posvečena vprašanjem povezovanja krajevnih skupnosti, z organizacijam združenega dela, finansiranju krajevnih skupnosti in planiranju ter srednjeročnem programu krajevnih skupnosti. Tribuna je pokazala, da je na področju KS precej problemov, za katere pa so posamezni disku-tanti navedli tudi alternativne možnosti rešitve, med najbolj pomembnimi rešitvami je treba omeniti vprašanje financiranja KS, saj je bilo na tribuni rečeno, da vprašanje financiranja ne sme biti problematično, če se zaveda- mo tega, da so krajani v združenem delu obenem tudi samoupravij alci, ki razpolagajo z ustvarjenimi sredstvi in rezultati svojega dola. Osrednja proslava »Tedna komunista« je bila zvečer v Cankarjevem domu v Tržiču na kateri je bil slavnostni govornik tov. Mitja Ribičič. Praznovanje tedna komunista je bilo zaključeno s tovariškim srečanjem komunistov z daljšim partijskim stažem in novosprejetimi člani ZK. Sklepna svečanost je bila v petek, 20. junija v osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah. Po uvodnih besedah o pomenu partijskega tiska in o tednu Komunista ter kulturnem programu je zbranim komunistom spregovoril še sekretar OK ZK Tržič Janez Piškur. V imenu CK ZKS in uredništva slovenske izdaje »Komunista« je pozdravil navzoče glavni in odgovorni urednik »Komunista« Vlaj ko Krivokapič, ki je obenem čestital starejšim komunistom za dolgoletni partijski staž, mladim pa za sprejem v vrste ZK. Nato so učenci prebrali šest najboljših nalog katerih vsebina se je nanašala na partijski tisk in boj proti okupatorju. Avtorja najboljših dveh sestavkov sta prejela knjižni nagradi. Sledila je podelitev knjig »Zgodovina revolucij XX. stoletja« (4 deli) katere je prejelo ena-inštirideset komunistov, ki so člani ZK 30 ali več let. Med nagrajenci so bili prvoborci in ostali udeleženci borbe proti okupatorju. Mnogi od nagrajencev so še danes aktivni družbeno-poli- ■ tični delavci. Iz našega podjetja je bilo nagrajenih 8 komunistov. Novosprejeti člani ZK so prejeli knjige »Kaj je in zakaj se bori Zveza komunistov«. Pri novosprejetih velja omeniti, da je med šestindvajsetimi večina dijakov in študentov ter mladih delavcev iz neposredne proizvodnje. Po podelitvi politične literature je bilo prijetno tovariško srečanje. Končana ie politična šola B - program Partijska, politična šola, ki je pričela z delom 7. marca letos, je bila zaključena v ponedeljek, 16. junija, s svečano podelitvijo spričeval. Na tej slovesnosti, na kateri so bili poleg slušateljev tudi člani občinskega komiteja ZK in sekretarji 00 ZK ter stalnih aktivov ZK, je o pomenu politične šole in nujnosti načrtnega in permanentnega usposabljanja komunistov v občini spregovoril sekretar OK ZK Tržič tov. Janez Piškur. Od 33 slušateljev jih je šolo uspešno opravilo 29, dva sta prenehala obiskovati šolo iz neupravičenih razlogov, eden pa ni izdelal seminarske naloge. Med slušatelji je bilo tudi 6 članov našega kolektiva, od katerih jih je 5 uspešno zaključilo šolo, čehič Fehret pa je iz neupravičenih razlogov šolanje prekinil. Spričevala, za katere je bilo treba uspešno opraviti končni test znanja, seminarsko nalogo z zagovorom, so iz BPT prejeli naslednji: Stritih Srečko iz predilnice Kosmač Tomaž iz tkalnice štefe Pavel iz V. DE Mali Jože iz tkalnice Hrovatič Anton iz V. DE Vsem petim iskreno čestitamo! Iz seje Medobčinskega sveta ZSMS Kaj dela mladina V prejšnji številki »Tekstilca« smo pisali o konferenci 00 ZSMS in o tem, da je bilo na njej izvoljeno novo vodstvo. Danes želimo bralce seznaniti o delovanju novoizvoljenega predsedstva, ki se je z vso resnostjo lotilo dela ter že pripravilo nekatere konkretne programe. Naloge, ki so si jih zadali so precejšnje, njihova realizacija pa bo zahtevala angažiranost vseh mladincev. Prva naloga, ki so si jo zadali je, da bodo ponovno izvedli akcijo popisa članstva in vključili v delovanje organizacije ZSMS čim več mladih, vsekakor pa vse mlade komuniste, ki ob prejšnjem popisu niso (iz neznanih razlogov) smatrali za potrebno, da so člani mladinske organizacije in s tem dokazali, da se ne zavedajo svoje partijske dolžnosti, da morajo kot mladi komunisti aktivno sodelovati v delu 00 ZSMS. Ena od akcij v zadnjem času je bil obisk nekaterih članov predsedstva v dislociranem obratu v Loškem potoku združen z razgovorom o sodelovanju. Prvo tako sodelovanje bo na dvodnevnem pohodu, ki bo organiziran ob Dnevu borca — 4. juliju, seveda pa so predvidena srečanja tudi na družbenopolitičnem, športnem in kulturnem področju. Mladinci iz Loškega potoka se bodo udeležili tudi kviza ob praznovanju 90-letnice BPT. Ko že govorimo o obletnici je prav, da napišemo tudi to, da je bila pri 00 ZSMS osnovana posebna komisija za pripravo programa o dejavnosti mladine pri tem praznovanju. Komisija se je tudi že sestala in sprejela določene sklepe ter zadolžila posameznike za konkretne naloge. Kot je že omenjeno, bo osrednja akcija mladih kviz o zgodovini BPT, na katerem bo sodelovalo več tričlanskih ekip, ki bodo poleg vprašanj iz zgodovine BPT odgovarjali tudi na vprašanja iz NOB na območju Tržiča. Za popestritev programa bo na tej prireditvi sodeloval tudi znan zabavnoglasbeni ansambel. Najboljše ekipe bodo nagrajene. Isti večer bo organizirana tudi zabava s plesom. V drugi polovici avgusta bo mladina v okviru praznovanja organizirala športna tekmovanja v streljanju, kegljanju, namiznem tenisu, rokometu in malem nogometu. To tekmovanje naj bi postalo tradicionalno. Sicer pa bodo mladi priskočili na pomoč tudi pri organizaciji proslave 90-letnice, ki bo predvidoma 13. septembra s tem, da bodo sodelovali pri sprejemanju gostov, ogledu podjetja in drugje, kjer bo to potrebno. Člani komisije so izrazili tudi pripravljenost za izvedbo akcije urejanja in čiščenja okolice tovarne in proizvodnih obratov, kakor tudi pomoč pri okraševanju in pripravljanju tovarne na proslavo s primernimi parolami, cvetjem in zelenjem. Kot je videti iz navedenih nalog, se bodo mladi res lepo vključili v praznovanje ter s svojo aktivnostjo dali pomemben prispevek k visokemu jubileju tovarne. 13. junija je bila v podjetju seja medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko. Na njej je bilo obravnavano delovanje 00 ZSMS BPT ter tekoča problematika sveta. O dosedanjem delovanju organizacije ZSMS v podjetju je prisotne seznanil predsednik Brzin Lado, ki je v svojem izvajanju omenil probleme, s katerimi se mladi ukvarjajo ter nakazal nekatere naloge, ki si jih je predsedstvo zadalo. V razpravi, ki je sledila, so mladi govorili o akcijah in nalogah, ki stojijo pred organizacijami ter o aktivih mladih delavcev v okviru sindikata. Razpravljali so tudi o izvedbi pohodov ob Dnevu borca ter drugih aktualnih vprašanjih. Sodelujte v našem glasilu Delegatska vprašanja Plenum Zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev SR Slovenije VPRAŠANJE: Ker predstavniki podjetja za urejanje hudournikov kljub večkratnim prošnjam ne pridejo na ogled stanja na območju Jelendola, kjer so letošnji nalivi napravili že precej škode — podrli več opornih zidov, delegati iz Jelendola prosijo za posredovanje. Za sanacijo tega območja imajo na razpolago dokajšnja sredstva, vendar pa so vsaj do sedaj k saniranju terena pristopili ob dokaj neprimernem času, meseca oktobra ali novembra. ODGOVOR: Problematika je bila posredovana podjetju za urejanje hudournikov; upravni organ je bil pismeno obveščen o pričetku del. VPRAŠANJE: OK SZDL Tržič, naj bi posredovala oziroma ugotovila vzrok, zakaj se delegati krajevnih skupnosti redno ne udeležujejo sej zbora krajevnih skupnosti. ODGOVOR: Seznam navzočnosti delegatov krajevnih skupnosti na sejah zbora krajevnih skupnosti je bil posredovan OK SZDL Tržič. VPRAŠANJE: Opozarja se na nujnost zaščite ceste JLA na ovinku »pri Mlekarju«. ODGOVOR: Oddelek za gospodarstvo in finance je s stanjem že seznanil Cestno podjetje Kranj in ga pozval, da ovinek zavaruje z nizko odbojno ograjo. VPRAŠANJE: Kdaj se bo pričelo z gradnjo ceste vpadnice v Tržič? ODGOVOR: Bombažna predilnica in tkalnica Tržič je šele sedaj izdala potrebno soglasje, ker bo šel del ceste čez njeno zemljišče, čeprav je treba poudariti, da to ni zaviralo pričetka gradnje. Največja ovira je namreč v tem, da načrt, ki predvideva le rekonstrukcijo obstoječe trase in za katerega smo se odločili, ni v skladu z normativi, zato republiški sekretariat za urbanizem ne potrdi in ne izda gradbenega dovoljenja. Zato se sedaj išče soglasje vsaj za prvo fazo gradnje po načrtu, ki predvideva gradnjo mostu, vendar zaenkrat le rekonstrukcijo ceste, s tem da bi bili načrti izdelani tako, da se kasneje zgradi še predvideni most. Ugotavlja se, da bi moral republiški sekretariat za urbanizem, ko vztraja pri izgradnji mostu (torej dražje variante) v ta namen prispevati tudi določena sredstva (cesta je republiškega pomena). In ker republika sredstev ne more zagotoviti, menijo, da SO Tržič lahko z vso pravico zahteva, da svoje stališče do načina gradnje vpadnice v Tržič spremeni, tako da bi v letošnjem letu že lahko pristopili k gradnji. VPRAŠANJE: Delegacija BPT meni, da bi ob prometnih konicah (med 13,30 in 14,30 uro) moral na križišču pri vhodu v BPT promet usmerjati miličnik in predlaga skupščini, da na ta problem opozori Postajo milice Tržič. ODGOVOR: Problematika je bila posredovana Postaji milice Tržič. Iz skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti (5. seja) Skupščine občine Tržič, ki je bila dne 15. 5. 1975. SKLEPI: L Sprejet je bil statut skupščine gorenjskih občin. 2. Potrjen je bil statut občinske skupnosti socialnega varstva. 3. Pristopi se k družbenemu dogovoru o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem. 4. Spremeni se sklep skupne seje obeh zborov skupščine občine Tržič z dne 29. 3. 1974 s tem, da se stavba bivše šole heroja Bračiča nameni za potrebe družbenih dejavnosti. Z nadaljnjim programom gradnje osnovnih šol in vrtcev v občini Tržič, pa se načrtuje ustrezno reševanje prostorov. Posebne osnovne šole in drugih nalog iz še nerealiziranega programa. 5. Potrjeno je bilo poročilo o izvrševanju programa gradenj in adaptacij šol in vrtcev v občini Tržič. 6. Sprejet je bil odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji skupščine občine Tržič. 7. Potrjen je bil odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Tržič za leto 1974. 8. Sprejet je bil odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o elementih za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča. 9. Spreminjanje cen komunalnim storitvam naj še nadalje ostane v pristojnosti občinske skupščine. VPRAŠANJE: Glede na to, da je bilo v posameznih "krajevnih skupnostih danih več pripomb na urbanistični program občine Tržič, je mnenje, da bi pred dokončno obravnavo na skupščini morali povabiti na razgovor še predstavnike krajevnih skupnosti. ODGOVOR: K predlogu noveliranega urbanističnega programa občine Tržič so pismene pripombe posredovale vse krajevne skupnosti, kakor tudi kmetijska zemljiška skupnost. Zbrane pripombe so bile usklajene s predlogom krajevnih skupnosti, kmetijske zemljiške skupnosti in republiškimi organi. Vseh pripomb pa glede na dokaj različne interese krajevnih skupnosti in kmetijske zemljiške skupnosti ni hilo mogoče upoštevati, sodili pa smo, da problemi niso takega značaja, da bi zahtevali še poseben razgovor s predstavniki krajevnih skupnosti, pa tudi časovno bi bilo to težko izvesti. Ker se je družbenopolitični zbor na svoji seji soglasno odločil za varianto, da tudi cene komunalnim storitvam preidejo v pristojnost izvršnega sveta, je potrebno med zbori izvesti usklajevalni postopek. V ta namen je vsak zbor imenoval 3-člansko usklajevalno komisijo. 10. Sprejet je bil odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, s tem, da ta velja od 1. 6. 1975 dalje. 11. Sprejet je bil odlok o spremembi odloka o določitvi pristojnosti svetov in upravnih organov skupščine občine Tržič za upravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine. 12. Sprememba odločbe o ustanovitvi Postaje milice Tržič je bila sprejeta tako, da ima postaja milice sistemiziranih 20 delovnih mest. 13. Zbora soglašata z imenovanjem tov. Andreja Polaka, za namestnika občinskega javnega tožilca v Kranju. 14. V razpisno paritetno komisijo so bili imenovani: — šulgaj Ivanka, Proletarska 3/a — Janc Boris, Retnje 25 — Mokorel Jože, Pot na Zali rovt 3 — Varšnik Rudi, Podljubelj 70 — Meglič Janez, Slap 18 — Ličen Lado, Pristava 69 — Kepic Jakob, Proletarska 14 — Peharc Darja, Bistrica 22 b — Leitinger Milica, Podljubelj 82 Dne 16. 5. 1975 je bil plenum ZITTS v Lipici. Iz 13 republiških društev je bilo na plenumu izvoljenih 84 delegatov, poleg tega so bili na plenum vabljeni tudi direktorji tekstilnih delovnih organizacij. V zvezi je včlanjenih skupno okrog 1900 članov. Vodi jo republiški odbor sestavljen iz 11 članov in 13 predsednikov društev. V okviru republiškega odbora delujejo tudi komisije: gospodarska komisija, komisija za šolstvo in izobraževanje, terminološka komisija in komisija za kvaliteto. Dnevni red plenuma je poleg uvodnih in zaključnih točk vseboval še naslednje: — poročila predsednika, tajnika in blagajnika ter — referat dr. Kolariča o Srednjeročnem programu tekstilne industrije Slovenije. Poročila so vsebovala pregled dejavnosti vseh 13 društev in same Zveze v preteklem obdobju. Zveza je močno napredovala v aktivnosti, predvsem na področju združevanja tekstilne industrije in srednjeročnega programa tekstilne industrije Slovenije. Za uspeh je še posebej zaslužen predsednik dipl. ing. Skrbi-njek Vlado. Društva so imela najrazličnejše akcije predvsem s področja izobraževa--nja in sodelovanja v obliki ekskurzij. Med najbolj aktivna sodi društvo DITT Tržič. Delo komisij je bilo prikazano deloma že v poročilih, dopolnjeno pa v razpravi. Poročali so predsedniki gospodarske komisije tov. Dolenc Stane, komisije za šolstvo tov. Leonardon Justa in komisije za kvaliteto tov. Zupan Jože. Poročal je tudi urednik Tekstilca — glasila Zveze inženirjev in tehnikov tov. Marinc Ivo. Pred plenumom je bila izvršena razprava po dru- štvih o Srednjeročnem programu tekstilne industrije Slovenije, ki sta ga pripravila Tekstilni institut Maribor in komisija za Srednjeročni program pri Gospodarski zbornici SR Slovenije. Na samem plenumu je dr. Kolarič, direktor Tekstilnega inštituta Maribor podal ponoven kratek pregled materiala. Na osnovi razprave po društvih in na samem plenumu so bili sprejeti zaključki, ki v celoti podpirajo načrt programa. Poleg že omenjenih tem so bile v razpravi zanimive predvsem še naslednje: — integracijska gibanja v tekstilni industriji (tov. Dolenc Stane), — prvostopenjski študij na FNT, tekstilni oddelek (prof. dr. Jerovec), — politika glasila ZITTS »Tekstilec« (tov. Marinc Ivo), — model aktivnega dela v društvih (ing. Zupan Jože). Plenuma se je iz našega društva udeležilo 5 delegatov, ki so se aktivno vključili v delo plenuma. Tov. Zupan Jože je bil izvoljen tudi za predsednika komisije za sklepe. Pohvalne besede o delu našega društva na plenumu naj bodo vzpodbuda za še nadaljnje uspešno delo, ki bo možno le ob sodelovanju vseh članov DITT Tržič. Društvo je pred pričetkom dopustniške sezone izvedlo za svoje člane še eno akcijo — strokovno ekskurzijo v Gorenjsko predilnico v Škofjo Loko. Udeleženci ekskurzije so si najprej ogledali proizvodne obrate, nakar so sledili strokovni razgovori na katerih so bile izmenjane izkušnje na področju delovanja društev kakor tudi na področju proizvodnje, organizacije dela, sistema nagrajevanja, družbenega standarda itd. Obvezno počitniško prakso V letošnjih šolskih počitnicah bo v našem podjetju opravljalo obvezno počitniško prakso 48 dijakov raznih srednjih šol ter študentov višjih in visokih šol. Pred pričetkom prakse je bil v učilnici centra za izobraževanje sestanek s praktikanti, na katerem so se skupno z mentorji dogovorili o času in načinu opravljanja obvezne prakse, seveda v skladu z zahtevami in programi posameznih šol Iz zbora združenega dela Nekaj misli iz osnovne informacije o RRC Republiški računski center nam je poslal »Osnovno informacijo o RRC« (Republiški računski center) z željo, da bralce Tržiškega tekstilca seznanimo, če že ne s celotno informacijo, s primernim izvlečkom osnovnih misli, podatkov, dela in perspektivnih možnostih RRC. Jugoslavija in s tem seveda tudi Slovenija je pri razvoju uporabe računalnikov šla po izhojeni poti ostalih srednje razvitih držav. Značilna je nabava srednje velikih računalnikov različnih izdelav in vzporedno zanemarjanje vzgoje in izobraževanja ljudi, ki bi bili sposobni kupljene računalnike vključiti v vsakdanje koristno delo. Pri tem je mišljena masovna obdelava podatkov komercialno-admi-nistrativnega področja, obdelava nalog za pretehtane poslovne odločitve organov upravljanja in obdelave različnih tehničnih in znanstvenih nalog iz različnih področij. Ob taki razdrobljenosti računalniških moči, ob nizki izkoriščenosti računalnikov in ob nekoristni porazdelitvi umskih kapacitet je vznikla ideja o primarni združitvi denarja in visokokvalificiranih strokovnjakov, ki bi s pomočjo primerno velikega računalnika pokazali pravo pot slovenskemu računalništvu. Ideja je bila realizirana v maju 1972, ko se je Republiški računski center začel ponašati z impozantnim računalnikom CYBE 70. Danes računalnik uporablja 12 uporabnikov. Dela v treh izmenah, po 1. 5. 1975 pa bo računalnik delal brez sobotnega in nedeljskega počitka. V času od začetka delovanja je kupljeni sistem doživel dve večji dopolnitvi, s tem je bila zmogljivost povečana za 50 %. V letu 1976 RRC predvideva nadaljnje povečanje zmogljivosti za 160 %. Pri tem je treba poudariti, da stroški obdelav ne rastejo v navedenih odstotkih povečanja zmogljivosti, temveč v znatno nižjih odstotkih (60 % povečanje stroškov pri 160 % povečanju zmogljivosti). Razvoj računalnika bo šel po poti uvajanja računalni- ških mrež, pri tem so mišljene povezave manjših računalnikov z večjimi. Na Republiški računski center je že priključenih 25 terminalov, ki jih predstavljajo manjši oziroma srednje veliki računalniki. Vendar je to šele uvod v organiziranje računskih mrež. RRC čuti potrebo po usmerjenem in koordiniranem razvoju na tem področju. Predlaga sklenitev ustreznih sporazumov med Izvršnim svetom, Gospodarsko zbornico, Univerzo in ostalimi interesenti. To bi bila osnova za ustanovitev interesne skupnosti za računalništvo in informatiko. To je pot iz obstoječe razdrobljenosti, to je pot racionalizacije, standardizacije, izmenjave programov, usklajenega zajemanja podatkov, skupnega vlaganja in skupnega reševanja najpomembnejšega vprašanja — pridobivanje in vzgajanje primernih strokovnjakov. Republiški računski center je samostojna enota pri Inštitutu »Jožef Štefan«. Nudi predvsem računalniške zmogljivosti, medtem ko imajo uporabniki v skladu z zahtevami centra svoje programerske in organizatorske skupine. RRC skrbi tudi za vzgojo (teoretično in praktično) teh skupin. Za pomoč uporabnikom je v RRC organizirana manjša posvetovalna (svetovalna) skupina. Oprema centra je študijsko prilagojena potrebam uporabnikov in strukturi uporabnikov (računalnik danes obdeluje 70 % »komercialnih in 30 % »znanstvenih« nalog), možnostim bogatitve kapacitet, možnostim priključitve večjega števila terminalov. RRC ima v planu nabavo dodatnega sistema in gospodarno povezavo z obstoječim. S kakšno strojno opremo (HARDWARE) in s kakšno programsko premo (SOFTWARE) razpolaga RRC, bralce verjetno ne bo zanimalo, kratko povedano, zmogljivosti tako prve kot druge opreme so velike in raznolike, z možnostmi širjenja in prilagajanja dejanskim nalogam. E. K. Pisma bralcev Za rubriko »Pisma bralcev« smo dobili pismo naslednje vsebine: Zanima nas, kako je to mogoče, da v 20. stoletju, ko je tehnika na tako visokem nivoju, ne moremo, oziroma ne smemo opravljati privatnih telefonskih pogovorov. Smatramo, da to še zdaleč ni najbolje, posebno še za delavce iz neposredne proizvodnje, ki nimamo možnosti izhodov iz podjetja med delovnim časom, da bi se poslu- žili telefonskih storitev pri POŠTI v Tržiču. Ker gre včasih za nujne primere pa čeprav ne gre za kako bolezen itd., je onemogočeno telefonirati iz podjetja, za rešitev določenega problema, ki bi se sicer telefonično lahko rešil, pa je potrebno dati oziroma vzeti dopust (seveda je namen dopusta čisto drugačen), kar pa je še posebno težko na ključnih delovnih mestih v proizvodnji. Odgovor: V »Dnevnih informacijah« št. 38 z dne 12. 3.'•1975 je bilo objavljeno naslednje obvestilo: »Ker je telefonska centrala zaradi prevelikega števila telefonskih pogovorov v zadnjem času preobremenjena, naprošamo člane kolektiva, da privatne telefonske razgovore omejijo samo na resnično nujne primere. V nasprotnem primeru bo tudi v bodoče prihajalo do vsakodnevnih okvar kot je to v običaju že nekaj časa. Prosimo, da obvestilo z razumevanjem upoštevate!« Da smo na člane kolektiva apelirali, naj omejijo privatne telefonske pogovore samo na resnično nujne primere, nas je privedlo dejstvo, da je bila naša telefonska centrala že dalj časa zaradi preobremenjenosti stalno v okvari. Iz evidence pa je bilo razvidno, da je 50 % vseh telefonskih pogovorov privatnega značaja. Ker je naša centrala dotrajana (stara je 18 let), rezervnih delov ni moč več dobiti, ni pa zaenkrat izgledov, da bomo lahko nabavili novo, je bilo nujno sprejeti gornji ukrep. Brez dvoma nam je vsem jasno, da je telefonska centrala namenjena predvsem službenim zadevam in da je urejanje privatnih zadev preko tovarniškega telefona, zla- sti še, če gre le-to na škodo službenih zadev, lahko samo izjemno, t.j. samo v resnično nujnih primerih. Navedemo naj še to, da ima vzdrževalna služba celo pri sedanji omejitvi telefonskih pogovorov velike težave, da telefonsko centralo vzdržuje v kolikor toliko normalnem stanju. Upamo, da je s tem odgovorom bralcem pojasnjeno, da so prepovedi botrovala izključno utemeljena dejstva in ne kot je morda kdo pomislil »muhe« nekaterih posameznikov. Kadrovsko družbeni sektor Eno vprašanje-šest odgovorov Vse hitrejši napredek tehnike zahteva tudi vse več znanja, ki ga mora delavec — samoupravljalec osvojiti, če hoče zadovoljivo opravljati naloge s katerimi se vsak dan srečuje na svojem delovnem mestu. V naši organizaciji združenega dela se šola ob delu nekaj članov kolektiva, zato povprašajmo nekatere naše delavce. Jelka Laharnar, ki deja v konfekciji, je letos uspešno zaključila I. letnik večerne ekonomske srednje šole pri Delavski univerzi v Tržiču. »Po končani osnovni šoli si nisem izbrala poklica, zato sem se odločila, da si bom s pomočjo šole zagotovila boljše delo. Predavanja imamo dvakrat tedensko. Učni program obsega 10 predmetov. Ko obdelamo predmet določene snovi opravljamo izpit, nakar je na vrsti naslednja skupina. Vodstvo konfekcije mi je omogočilo, da sem obiskovala predavanja tudi takrat, ko sem sicer delala na popoldanski izmeni tako, da zaradi tega ni bilo zastojev in težav pri študiju. Z možem živiva v skupnem gospodinjstvu z mojimi starši. Pohvaliti se moram, da mi pri domačih delih veliko pomagajo, v bodoče pa bom njihovo pomoč še bolj potrebovala, ker z možem pričakujeva naraščaj. Redno šolanje na Delavski univerzi traja 4 leta, upam pa, da bom ob tolikšnem razumevanju v delovni organizaciji in doma, študij v rednem času uspešno zaključila.« Smiljan Bogataj mi je takole opisal izredno šolanje na Tehnični srednji šoli. »Na tehniško strojno šolo sem se vpisal septembra 1971. leta. Za ta korak sem se odločil zaradi možnosti napredovanja, predvsem pa me je gnala želja po večjemu znanju, saj se dobro zavedam, da so stroji — kakršni koli že, vsak dan bolj izpopolnjeni in zahtevajo za svoje vzdrževanje vedno več znanja. Vsak teden imamo 4 do 5 krat na škofjeloški Delavski univerzi predavanja. Iz slovenskega in tujega jezika skupaj z matematiko smo poslušali predavanja vsa štiri leta šolanja, tehniški predmeti pa se ob letu menjajo. Podjetje mi nudi zelo ugodne pogoje, saj moram zaradi slabih avtobusnih zvez oditi iz tovarne že ob 13. uri. Poleg tega mi delovna organizacija plačuje tudi stroške šolanja in študijski dopust pred posameznimi izpiti. Po družbenem dogovoru o štipendiranju lahko koristim za vsak izpit dva dni študijskega dopusta. Do sedaj sem redno delal izpite. Predavanja imamo do 20. junija, izpitni roki pa so porazdeljeni do 15. avgusta. Po opravljenih izpitih pa me septembra čaka še zaključni izpit oziroma matura.« (Nadaljevanje na 5. srtani) Eno vprašanje... (Nadaljevanje s 4. strani) Oman Stane je z izrednim šolanjem začel na Delavski univerzi Tomo Brejc v Kra- nju, kjer je izdelal 7. in 8. razred. Pravi, da se je za na-daljni študij toliko ogrel, da se je lani vpisal še na večerno ekonomsko srednjo šolo za katero .so predavanja v Tržiču. »Samo en izpit mi manjka do zaključenega I. letnika. Študij nam je tržiška Delavska univerza organizirala tako, da za lažje predmete poslušamo predavanja le 4 do 6 šolskih ur, torej le toliko, da dobimo vpogled v gradivo. Za predmete, ki imajo za ekonomsko stroko večji poudarek imamo tudi več predavanj, vendar še vedno premalo, tako, da se je treba še precej spoprijeti z učenjem. Delam sicer izmenično — dopoldne in popoldne, vendar mi je obratno vodstvo omogočilo, da delam na mestu rezervnega mojstra v tkalnici, s čimer mi je dana možnost, da največkrat delam dopoldne. Če ne bodo nastopile kakršnekoli objektivne težave, upam, da bom študij na ekonomski srednji šoli zaključil v rednem času«. Vanja Bukovnik se je na dopisno srednjo šolo na Delavski univerzi v Tržiču vpisala 1972. leta, torej je pred njo le še leto težav in odrekanja. Za tretji letnik je opravila že vse izpite. »Najprej, ko pridem z dela, je treba pripraviti kosilo. Po kosilu je najprej na vrsti hčerkina naloga in ostala gospodinjska dela; običajno so šele večerne ure moje, saj se le takrat lahko učim. Koliko mi pri delu lahko pomaga mož, vam pove podatek, da je avtoprevoznik, ta poklic pa zahteva celodnevno delo. Pred izpiti sem primorana pustiti vnemar vse in se vsesti h knjigi. Dobro je, da imamo letos po podpisu družbenega dogovora o štipendiranju pred vsakim izpitom pravico do dveh dni študijskega dopusta. Prav ti prosti dnevi so vsem, ki se šolajo ob delu, velika pomoč pri študiju. Upam, da bom študij dokončala v rednem tj. štiriletnem obdobju, nato pa pride še matura, ki me nekoliko bolj skrbi.« Boris Polajnar je 1973. leta zaključil dopisno delovodsko šolo v Ljubljani — strojna smer, lani pa je začel študirati na prvi stopnji ekonomske fakultete — poslovna smer. »Predavanja lahko posluša- mo na Delavski univerzi v Kranju, izpite pa večinoma opravljamo v Ljubljani. V I. letniku imamo 9 predmetov, katerih snov je zelo obsežna. Nekaj izpitov sem že opravil, ostale pa bom skušal jeseni, ker se tudi urnik preda- vanj nadaljuje v takem časovnem zaporedju. Vsak prosti čas porabim za učenje. Vsekakor je družina zaradi mojih dodatnih obremenitev prizadeta, zato se ji skušam oddolžiti vsaj ob nedeljah. Z obratnim vodstvom smo našli skupen jezik, tako da nimam problemov zaradi zamenjave izmene ali študijskega dopusta v času predavanj ali opravljanja izpita. Ves študijski dopust porabim za predavanja in za izpite, za pripravo nanje pa mi prostih dni zmanjka, ker sem edini izredni slušatelj na ekonomski fakulteti, ki dela na vseh treh izmenah, torej imam glede tega najslabše pogoje od stotih vpisanih. Študijski program je prilagojen izrednemu študiju, tako da letnik traja poldrugo leto. Upam, da bom študij v rednem roku tj. v treh letih končal.« Andreju Šega se- je zdelo škoda časa, ki ne bi bil izpolnjen z delom, zato se je lani vpisal na TSŠ — elektro oddelek pri Delavski univerzi Tomo Brejc v Kranju. »Predavanja imamo štiri- pa še študijskega dopusta je kar dovolj. Poleg izrednega šolanja aktivno sodelujem tudi pri 00 ZMS BPT, kjer opravljam funkcijo sekretarja. Med poletnimi počitnicami se bom udeležil brkinske krat tedensko po 5 ali 6 ur. Strokovni splošni predmeti so razdeljeni po letnikih, slovenščina, matematika in tuj jezik, pa se bodo vlekli vsa štiri leta. Za I. letnik sem opravil večinoma že vse izpite. Sicer se je treba temeljito učiti, kar pa je zame lažje, ker delam samo na dopoldanski izmeni delovne akcije, ki bo trajala od 29. junija do 22. julija letos. Šolanje in učbenike plača delovna organizacija, kar je tudi veliko olajšanje za naš žep. Če bodo pogoji šolanja še naprej tako ugodni, upam, da bom študij v rednem roku uspešno zaključil.« F. G. F oto vest AdaKfM Vedno več članov našega kolektiva se pripelje na delo s svojim avtomobilom. Ker je pri spodnjem vratarju prostor za parkiranje zelo majhen, je vedno večji problem dobiti parkirni prostor. Tega pa se nekateri vozniki ne zavedajo In parkirajo tako, kot bi bili sami na parkirišču. Vse kaže, da bo treba parkirišče označiti z dobro vidnimi črtami, kajti verjetno se bodo še vedno našli posamezniki, ki bodo te črte »spregledali«, in parkirali tako kot tile trije na sliki Kadrovska politika v samoupravni socialistični družbi V načrtovanju gospodarskega razvoja in demokracije samoupravne družbe predstavljajo kadri, njih vloga, strokovnost in položaj, odločujoče činitelje razvoja proizvodnih sil in socialističnih samoupravnih odnosov. V boju za družbeno in gospodarsko reformo, za samoupravni socializem in vodilno idejno politično vlogo ZK je ustrezna kadrovska politika temeljni pogoj za uspešen razvoj naše samoupravne družbe. Ko govorimo o kadrih in kadrovski problematiki izhajamo predvsem iz potreb splošnega-družbenega in gospodarskega razvoja ter medsebojne odvisnosti razvoja kadrov in znanstveno-tehnič-ne revolucije. Pri tem razumemo pod izrazom »kader — kadri« vse delovne ljudi kot celovit kadrovski potencial. V samoupravnih odnosih imajo vsi delovni ljudje pravico in dolžnost, napredujejo v stroki, na delovnem mestu in v okviru funkcije samoupravljanja tako v združenem delu kakor tudi splošno v družbi. Kadrovska politika je torej politika oblikovanja in izobraževanja socialistične osebnosti, je politika najboljše zasedbe delovnih mest v družbeni delitvi dela ter politika izbire najustreznejših kadrov za ključna mesta v družbi in delovnih skupnostih. Kot taka je neodtujljiva pravica delovnih ljudi v okviru TOZD, samoupravnih organov, družbeno političnih organizacij. Prav zato, ker je kadrovska politika sestavni del vsake politike in pogoj za njeno realizacijo, je potrebno na vseh področjih in ravneh opredeliti njene smotre ter dolgoročne in kratkoročne cilje ter preko različnih ukrepov, metod in tehnik zagotoviti njihovo realizacijo. Kot smo že ugotovili, je osnovni cilj kadrovske politike oblikovanje take osebnosti, ki deluje v okviru splošnih družbenih ciljev upoštevajoč znanstveno tehnični razvoj, družbeni sistem, odnose in ideologijo, po kateri se usmerja celotni družbeni razvoj. Z razvojem samoupravnih socialističnih odnosov se zavzemamo za tako kadrovsko politiko, ki sloni na najširših socialnih osnovah. Tako se kadrovska politika ne omejuje samo na ozek krog izbrancev za ključne in vodilne funkcije. Objekt kadrovske politike so torej vsi občani, ki morajo biti vključeni v proces strokovnega, moralnega in političnega oblikovanja ter izobraževanja. To je temeljni pogoj za enakopravno vključevanje vseh ljudi v družbo ter v procese samoupravnega družbeno-politič-nega delovanja in odločanja. Oblikovanje in izvajanje kadrovske politike je torej strokovno zahteven sistematični razvojni in permanentni proces, v katerem sodelujejo številni subjekti, ki preko no- silcev kadrovske politike, tj. delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih delovnih in družbenih organizacij, predstavniških teles in njihovih izvršilnih organov, organizirano odločajo o kadrovski politiki in kadrovskih vprašanjih. Uspešno reševanje kadrovske problematike in sprejemanje ustreznih kadrovskih odločitev pa je možno le na podlagi temeljne strokovne priprave odločitev, upoštevajoč skladnost med kadrovskim potencialom, pri čemer mora biti kadrovska politika prežeta in vsklajena z notranjo strukturo dolgoročnega razvoja in cilji ekonomske politike ter samoupravljanja. Iz navedenega lahko ugotovimo, da so kadrovska politika in iz nje izhajajoče odločitve, funkcija upravljanja in predpogoj za definiranje odgovornosti. Pomeni, da oblikuje svoje metode in smer razvoja kadrov ter opredeljuje okvirne naloge ter najugodnejše pogoje dela za realizacijo kadrovske politike. Preko samoupravnih odločitev se torej oblikujejo ukrepi, ki omogočajo, da se realizirajo kadrovski cilji, ki so pogojeni z doseganjem tehničnih, ekonomskih in družbenih efektov v sistemu samoupravljanja. Kadrovska funkcija obsega predvsem planiranje, organiziranje, informiranje, samoupravno odločanje in kontrolo operativnih kadrovskih rešitev. Tako je kadrovska politika, ki se oblikuje in realizira preko kadrovske funkcije tudi znanstvena disciplina s svojimi metodami in kategori- Clane kolektiva obveščamo, da je Višja šola za organizacijo dela v Kranju z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi Višje šole za organizacijo dela v Kranju (Ur. 1. SRS št. 30, 2. 10. 1974) prerasla v Visoko šolo za organizacijo dela v Kranju. Zato Visoka šola za organizacijo dela v Kranju razpisuje vpis študentov za šolsko leto 1975/76 1. Kandidati se lahko vpišejo za študij na I. stopnji v naslednje študijske usmeritve: — proizvodno - organizacijsko usmeritev — računalniško - organizacijsko usmeritev — kadrovsko . organizacijsko usmeritev 2. Za študij na II. stopnji v usmeritev: — organizacija proizvodnje — računalništvo — kontrola kakovosti — organizacijsko - pedagoška usmeritev jami. Ker je kadrovska politika po svojem pomenu in vlogi nepogrešljivi del vsake politike, saj gre v vsakem primeru za obravnavanje človeka, njegovega dela in njegovo vlogo ter mesto v delovni organizaciji in družbi, pa je kadrovska funkcija zaradi svojega predmeta obravnave (delovni človek — občan) specifična dejavnost s samostojnim delovnim področjem in postopki, ki zahtevajo posebna znanja, pri čemer ne smemo zanemariti humani vidik obravnavanja človeka, njegovih problemov in težav ter specifičnosti okolja v katerem posamezniki delujejo. Celovitost in zahtevnost kadrovske problematike v okviru oblikovanja in izvajanja kadrovske politike zahteva torej od ljudi, ki se s kadrovskimi zadevami poklicno ukvarjajo visok kulturni nivo ter veliko mero družbeno-po-litične razgledanosti pa tudi vrsto specializiranih strokovnih znanj, ki so usmerjena k človeku in njegovemu delu, vključno s poznavanjem organizacijskih ved ter specifične kadrovske tehnologije, metod in tehnik s področja proučevanja kadrovskih potreb, planiranje kadrov, vzgoje in izobraževanja kadrov, ter organizacije in poslovanja kadrovskih služb, kot institucionaliziranega izraza kadrovske funkcije v okviru posamezne delovne organizacije oziroma družbeno političnih skupnosti. V prihodnji številki v nadaljevanju pa vas bomo seznanili z oblikami v organizaciji kadrovske funkcije. Pogoji za vpis na I. stopnjo študija: Pravico do neposrednega vpisa imajo: — kandidati, ki so končali štiriletno srednjo šolo, — kandidati, ki so po končani poklicni šoli uspešno končali še dvoletno delovod-sko ali njej ustrezno šolo Kandidati, ki so uspešno dokončali dvoletno ali triletno poklicno šolo oziroma upravno administrativno šolo in imajo najmanj 3 leta prakse na delovnih mestih, ki so povezana z organizacijo dela in poslovanja, se lahko vpišejo, če uspešno opravijo preizkusni izpit (izpit A) iz materinega jezika, zgodovine delavskega gibanja in matematike. Kandidati, ki imajo dokončano popolno osemletno osnovno šolo in so vsaj 5 let opravljali samostojno strokovno delo tla področju organizacije in poslovanja, se lahko vpišejo, če uspešno opra- Študij no VŠOD vijo predhodni preizkusin izpit B) iz materinega jezika, zgodovine delavskega gibanja, matematike, fizike, kemije in obče zgodovine. Pogoji za vpis na II. stopnjo študija: na organlzacijsko-proizvod-no usmeritev in kontrolo kakovosti Neposredni vpis imajo kandidati, ki so končali višjo šolo ali I. stopnjo visoke šole organizacijske, ekonomske, tehniške ali upravne usmeritve. Kandidati, ki imajo dokončano višjo šolo ali I. stopnjo visoke šole drugih usmeritev, opravljajo diferencialne izpite iz osnov tehnolgije, ekonomike združenega dela in matematike A in B po programu, ki velja za I. stopnjo študija na VSOD, če niso teh predmetov imeli v svojem študijskem programu; na računalniško usmeritev — se lahko vpišejo neposredno kandidati, ki so končali I. stopnjo VŠOD — organizacijsko-računalniško usmeritev; — kandidati, ki so končali najmanj I. stopnjo katerekoli visoke šole ali višjo in imajo najmanj 2 leti prakse kot programerji ali organizatorji AOP ter matematike A + B; — kandidati, ki imajo končano katerokoli I. stopnjo visoke šole ali višjo šolo in nimajo dve leti prakse kot programerji ali organizatorji AOP, jim komisija določi posebne diferencialne izpite iz računalništva in organizacije glede na njihovo prejšnjo študijsko usmeritev ter v skladu s študijskim programom organizacijsko - računalniške usmeritve I. stopnje; na organizacijsko-pedago-ško usmeritev — neposredno se lahko vpišejo kandidati, ki so končali višjo šolo ali I. stopnjo visoke šole organizacijske, pedagoške, filozofske, sociološke, politološke, ekonomske, pravne in upravne usmeritve; — kaniddati, ki imajo končano višjo šolo ali I. stopnjo visoke šole drugih usmeritev, se lahko vpišejo, če opravijo diferencialni 'izpit iz industrijske pedagogike, psihologije dela in ekonomike združenega dela, če niso teh predmetov imeli v svojem študijskem programu. Redni študij je organiziran v Kranju. Študij ob delu pa bo šola organizirala v krajih, kjer se bo prijavilo zadostno število kandidatov (predvidoma na Jesenicah, Kranju, Ljubljani, Celju, Mariboru, Novem mestu, Novi Gorici, Kopru, Trbovljah). Vaje za računalniško - organizacijsko usmeritev bodo le v Kranju. Predavanja za proizvodno-or-ganizaoijsko usmeritev in kadrovsko - organizacijsko usmeritve, pa bodo v tistih oddelkih, za katero se bo odločila večina študentov. Vse informacije v zvezi s študijem dobite v tajništvu Visoke šole za organizacijo dela v Kranju. Na tajništvu lahko dobite tudi brošuro o poteku študija. Planine vabijo! Pred nami je čas dopustov. Ker smo ljudje pač različni tudi dopust — čas oddiha porabimo na načine, ki nam so najbolj pri srcu. Tistim, ki ljubijo tudi gore, velja tale sestavek. Mestece Tržič obdajajo številni vrhovi prelepih gora, katerih pobočja so porastla ob vznožju z gozdovi, čim pridemo višje pa prepleta skalovje gorsko borovčevje, vse dotlej dokler ne pridemo do z mahom ali travo poraslega skalovja. Hoja skozi gozdove, vdihavanje čistega gorskega zraka in mir, ki ga v dolini skorajda ni, je posebno doživetje. Gorska flora, cvetlice, ki rastejo samo tam, kjer se je treba po peš poti podati vsaj malo navkreber vzbujajo posebno razpoloženje. S to številko našega glasila vas dragi bralci, skušamo popeljati do doma na Zelenici. Do Ljubelja se ponavadi pripeljemo. Že na Ljubelju nasproti restavracije nas opozarjajo signalne rdeče table na pot, ki se začenja v smeri doma na Zelenici in tudi nadaljuje v smer Roblekovega doma pod vrhom Begunjšči-ce„ ali pa od doma na Zelenici, pod vznožjem Visoke Vrtače na Stol, ali na samo Visoko Vrtačo. Za danes ostanimo pri opisu poti Ljubelj — Zelenica. Pešpot se začenja lahko od vojaške karavlje, ki se počasi dviga navkreber. Sprva skozi gozd, v nadaljevanju pa pelje pot tik pod sedežnico proti vrhu klanca v levo skozi borovčevje do samega doma na Zelenici 1535 metrov. Dom je oskrbovan poleti in pozimi, člani kolektiva pa imajo pri plačilu nočnine poseben popust. Pri referentu za družbeni standard dobi vsakdo lahko kupon za nočnino in nikomur ne bo treba globlje segati v žep. Da bi se v domu lahko odpočili in sladko zaspali ima 26 sob z 68 ležišči in električno razsvetljavo. Steza je od Ljubelja do Zelenice dobro markirana in ni bojazni, da bi kdorkoli zašel. Ob lepih pogledih na severne prepade Begunjščice in številno divjad je užitek edinstven. Eno uro in pol zmerne hoje ne bo nikomur delala posebnih preglavic, spomin na Zelenico in ostale vrhove okoli nje pa bo ostal nepozaben. Vili Perko ščine, zaradi katerih ne morejo obiskovati predavanj kot redni študenti, 3. izjavo, da bodo plačevali določene stroške za študij sami oz. izjavo organizacije združenega dela, da bo plačevala stroške študija. VPIS BO V MESECU SEPTEMBRU 1975. O DNEVIH VPISA BODO KANDIDATI POSEBEJ OBVEŠČENI. Za študij ob delu velja vpis za celotno stopnjo in med študijem ni posebnega ponovnega vpisovanja v posamezne letnike. O priznavanju že opravljenih izpitov na drugih višjih ali visokih šolah odloča po predloženih dokumentih (indeks in potrdilo o opravljenih izpitih) pristojna študijska komisija po vpisu na Višjo tehnično šolo. NAČIN ŠTUDIJA Kdor študira ob delu, lahko prisostvuje rednim predavanjem na šoli v Mariboru, če to želi in če to more. Sicer je pa študij ob delu. a) ali individualen po učnem načrtu v skladu z navedeno literaturo in v skladu z navodili učiteljev šole. Po potrebi daje dodatne informacije referat za študij ob delu, b) ali organiziran za skupine V šolskem letu 1975/76 bo šola organizirala študij ob delu za prvo stopnjo predvideno v: Mariboru — Visoka tehniška šola, Maribor, Smetanova ul. 17 Celju — Delavska univerza, Cankarjeva 1 Velenju — Rudarski šolski center, Vodnikova 2 Kranju — Delavska univerza, Staneta Žagarja 1 Postojni — Delavska univerza, Trg padlih borcev 5 Trbovljah — Delavska univerza, Trg revolucije 7 Ravne — Delavska univerza, Cečovje 5. V zgoraj navedenih in morebitnih drugih krajih je pogoj za organizirano izvajanje pedagoške obveznosti, da se vpiše iz določenega območja vsaj 25 študentov, ki bodo študirali ob delu, na enega izmed oddelkov šole. Študentom novincem tistih oddelkov, v katerih ne bo dosežena določena minimalna kvota, se bodo nudile organizirane pedagoške usluge v na-vednih krajih samo za tiste predmete, ki jih vsebuje učni načrt oddelka, ki doseže kvoto, sicer bo študij individualen. Za drugo stopnjo bo šola organizirala študij ob delu le v Mariboru. Laboratorijske vaje so samo na šoli v Mariboru: za individuale, ko se nabere dovolj kandidatov; za skupine pa organizirano po delovnem planu. Dopisnega študija ni. IZPITI Študent ob delu se lahko prijavi na vsak objavljen izpitni rok. Za vsak predmet, ki je bil organizirano obdelan za skupino študentov ob delu v nekem kraju je en izpitni rok v tem kraju; kadar ima skupina nad 30 študentov, sta izpitna roka lahko dva. Vrstni (Nadaljevanje na 9. strani) Preizkušali smo svoje znanje študij ob delu V zadnjem času bolj kot kdajkoli ugotavljamo na raznih forumih, da smo ves čas intenzivnega razvoja tekstilne industrije premalo poudarjali vprašanja kadrov in njihovo vzgojo na vseh nivojih. Kadrovska struktura v podjetju postaja zaradi slabega dotoka novih strokovnjakov vedno bolj neustrezna in zato problematična. Ker pa je naloga oziroma dolžnost izobraževalnih institucij, da izobražuje primerne kadre za potrebe industrije ne samo z redno obliko šolanja, ampak tudi OB DELU, nas Visoka tehniška šola — Maribor želi seznaniti, da so z ozirom na interes in potrebe industrije naše regije pripravljeni organizirati višješolski študij tekstilne oziroma konfekcijske tehnologije na šolskem centru za tekstlino in obutveno stroko v Kranju, člane kolektiva seznanjamo z informacijo o pogojih vpisa, o trajanju in obliki študija o finančnih obveznostih itd., z željo, da zadevo proučijo in se odločijo. INFORMACIJA O ŠTUDIJU OB DELU Poleg rednega študija je možen na prvi in drugi stopnji tudi študij ob delu. Za študenta, ki bo študiral ob delu, se lahko vpiše oseba, ki iz upravičenih razlogov ne more obiskovati pouka kot redni študent. Ob vpisu mora priložiti poleg listin še: L potrdilo o lastnosti delavca v združenem delu z navedbo delovne dobe in dela; 2. kandidati, ki niso zaposleni pa potrdilo pristojnega organa ali organizacije, da obstajajo upravičene okoli- Kakor vsako leto, je tudi letos Občinska gasilska zveza Tržič razpisala tekmovanje vseh gasilskih društev v občini z namenom, da pregledamo uspehe, dejavnosti posameznih društev, pa tudi zato, da med seboj pomerimo svoje moči, kar daje takim tekmovanjem še več elana in zavzetosti. Letošnje tekmovanje je bilo 22. junija, organizacijo tekmovanja pa so prevzeli člani Gasilskega društva iz Loma pod Storžičem. 16 tekmovalnih desetin gasilskih društev iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela se je zbralo na livadi na koncu Slaparske vasi, ki ga Tržičani bolj poznamo po prostoru, primernem za nedeljske piknike, gobarji pa po gobah; tokrat pa je bil ta prostor opremljen z vsem potrebnim za izvedbo tekmovanja. Naloga tekmovalcev ni bila lahka. V čim krajšem času je bilo treba napeljati ustrezno število cevi od potoka do »požara na objektu«, spraviti v pogon motorno brizgalno ter s točnim merjenjem vodnega curka »zadušiti požar«. Žarišče požara je predstavljala prazna pločevinka in uspešnejši pri gašenju je bil tisti, ki je v čim krajšem času odstranil to pločevinko z lesenega podstavka. Redno delo in disciplinirana udeležba naših članov dru- štva na vajah se je dobro obrestovala. Zadoščenje in veselje je bilo veliko, ko je ob koncu tekmovanja tov. Jože šolar kot desetar najboljše desetine prejel od poveljnika Občinske gasilske zveze prehodni pokal za doseženo prvo mesto. Zmagovalno desetino so sestavljali: šolar Jože, Ropret Ciril, Brejc Jože, Srečnik Silvo, Štucin Danilo, Urbančnik Jelko, Oman Ciril, Lavsegar Jože in Blažič Alojz. Obč. tekmovanja so se udeležile kar tri naše desetine. Druga ekipa je zasedla solidno 7. mesto, v konkurenci ženskih desetin pa sta nastopili dve desetim in sicer desetina iz Podljubelja ter naša ženska desetina, žal je morala sodniška ekipa skupno z razsodiščem tekmovanja že izvedeno tekmovanje ženskih desetin razveljaviti, ker se je naknadno ugotovilo, da pogoji tekmovanja na eni in drugi progi niso bili enaki. Na eni progi je bila razdalja za 2 metra večja, zaradi česar bosta ženski desetini tekmovanje ponovili. Pokal se je za eno leto preselil v vitrino našega IGD Po besedah predsednika Občinske gasilske zveze Tržič je tekmovanje doseglo svoj namen, saj je pokazalo dobro izurjenost vseh nastopajočih, ne glede na njihovo uvrstitev — razlike v doseženih časih so bile sila majhne. Naj ponovim besede predsednika, da gre posebno priznanje naši tekmovalni oz. zmagovalni ekipi, ki je bila v poprečju najstarejša ter je po tekmo- valnem pravilniku tako pridobila še dodatne točke na starost, vendar je brez teh točk v skupnem seštevku dosegla najboljši rezultat. V enotnem zaključku, da pomenijo za nas novi uspehi nove vzpodbude za nadaljnje delo smo se po malici, ki sta nam jo pripravila Danilo in Zoran, razšli — žal nam je sicer lep dan, nekoliko pokvarilo vreme. I. G. Naša gasilska ekipa je na občinskem tekmovanju premočno zmagala in osvojila prehodni pokal Občinske gasilske zveze Tržič V soboto, 24. maja, je IGD BPT izvedlo za svoje člane strokovno ekskurzijo v železarno Jesenice in Elan Begunje. Za navedeni dve podjetji so se naši gasilci odločili iz razloga, ker je v obeh izredno dobro urejena gasilska služba, kar še posebej velja za Železarno, ki ima lastno poklicno gasilsko četo. Po ogledu in razgovorih s strokovnimi delavci in gasilci v omenjenih podjetjih je bila še podelitev spričeval oziroma potrdil o uspešno opravljenem tečaju in izpitu za naziv GASILEC. Tečajniki, ki so na izpitih dosegli najboljše uspehe, so pa prejeli tudi knjigo »Dražgoška bitka« Obisk pri naših upokojencih Današnji gost v rubriki »Obisk pri naših upokojencih« je Jernej Kosmač s Cankarjeve ceste v Tržiču. Čeprav je bU upokojen že pred 13. leti je še vedno čil in zdrav in še vedno se loti vsakršnega dela. Doma ga nisem našel, temveč sva se srečala v Markičevi ključavničarski delavnici, kamor me je napotila njegova žena. Takoj je bil pripravljen na razgovor; povedal mi je, da izvira iz proletarske družine. Njegov oče je delal v tržiškem Runu, mati, ki je skupaj z očetom skrbela za skromni vsak dan devetčlanske družine, pa je bila, kot je bila takrat navada, doma gospodinja in vzgojiteljica hkrati. Takrat, 1907. leta, ko se je Jernej rodil, ni bilo otroških vrtcev, kamor bi lahko starši oddajali svoje otroke, da bi tudi matere lahko prislužile kakšen dinar in bi lahko nekoliko brezskrbnejše rinili skozi življenje. »Kam je vodila vaša življenjska pot, ko ste končali šolo?« »Za delo je bilo včasih težko pa tudi pridobiti si poklic, danes pravijo temu kvalifikacija, ni bilo nič lažje. Kot kleparski vajenec sem moral delati od jutra do poznega večera, seveda ne za nagrado, kakršno dobivajo vajenci danes. Vajenci smo delali zastonj pa še hvaležni smo morali biti, da nas je mojster sploh sprejel.« »Ko ste pridobili kvalifikacijo, ste se verjetno takoj zaposlili?« »Dobiti stalno zaposlitev ni bilo lahko. Ker v tržiških tovarnah nisem mogel dobiti dela, sem mislil oditi na delo v Italijo, kamor me je vabil moj prijatelj. Za mojo, namero namreč, da mislim oditi v tujino, je izvedel takratni tr-žiški župan Lončar, ki mi je pomagal s 50 dinarji pa še tovarnarja Glanzmanna je pregovoril, da me je brez predhodnega čakanja takoj vzel na delo.« »Kakšni so bili medsebojni odnosi med delavci od 1928. leta dalje, ko ste «e vi zaposlili v naši tovarni?« »Slovenci smo znani kot delovni ljudje, tudi štediti znamo, toda žal nas kot senca spremlja pregovor, ki za nas ne drži brez razloga: Če bi ,fovšarija’ gorela, ne bi bilo treba drv. Žal imamo te vrste goriva vedno dovolj na zalogi. Tedanji obratovodja Snoj je bil naklonjen le starejšim delavcem. Ker je bilo tedanje kleparsko orodje iztrošeno in zastarelo in se je z njim le težko delalo, je Glanzmann Snoju naročil, naj takoj kupi modernejše orodje, a z nakupom ni bilo nič, tako da je Stenovec, takratni vodja kleparske ekipe takorekoč pod roko naročil omenjeno boljše orodje. Mlajši delavci smo dobivati le slabša, manj plačana dela. Boljša so pripadala le starejšim, ki so smeli delati tudi dobro plačane nadure. Zato sva se s Francem Selkom sprla, ta spor pa potem poravnala pri Glanzmannu. Rezultat razgovora je bil, da so mi primaknili 2 dinarja na uro, kar je bilo za tedanje čase že nekaj. Torej so bili tudi takrat za dobrega delavca boljši pogoji kot za nergače in delomrzneže, ki jih tudi takrat ni manjkalo.« »Ali ste se med stavko tudi vi pridružili stavkajočim?« »Takrat smo stavkali vsi. Samo matere z nepreskrbljenimi otroki so ostale doma, moški in ženske, ki niso imele otrok, smo skoraj cel teden prebili v tovarni dan in noč. Še 14 dni po stavki sem bil doma brez dela, kajti začetek ponovne zaposlitve ni bil avtomatski, ampak so nas lastniki sprejemali na delo po- novno, torej tako, kot da ne bi še nikoli prej delali v tovarni.« «• »Kdaj ste dobili stanovanje?« »Z ženo, ki je dve leti tudi delala v Vojah, sva stanovala v slabem stanovanju. Dokler ni bilo otrok je še nekako šlo. Kasneje, ko je žena zaradi varstva in gospodinjstva morala ostati doma, sva bila pa z dvema otrokoma in s tretjim, ki je bil na poti, kar precej utesnjena. Novo, dobro stanovanje smo dobili 1948. leta, ko so bili zgrajeni novi stanovanjski bloki na Cankarjevi cesti. Toda, ker je bilo prosilcev veliko, so dobile nova, boljša stanovanja le družine z najmanj tremi otroki.« »Vidim, da vam kot upokojencu ni dolgčas, s čim se še ukvarjate?« »Vedno sem rad delal pa tudi od 1962. dalje, ko sem si pridobil novo kvalifikacijo — pokojninsko namreč, mi je brez dela dolgčas. Rad gledam televizijo pa preberem tudi rad kaj. Ne zdi se mi prav, da se delovna organizacija, v kateri smo prebili najlepša leta, tako malo meni za nas upokojence. V 13. letih, odkar sem upokojen, sem popolnoma izgubil stike z BPT, saj v tako dolgem obdobju nisem dobil od tam nikakršnega obvestila, razen letošnjega koledarja, ki mi ga je prinesel poštar. Mislim, da ne bi bilo preveč, da bi izpolnili željo mnogih upokojencev, da bi nam pošiljali vsaj Tržiškega tekstilca. Tako bt bili tudi mi seznanjeni z napredkom in dogodki v posameznih obratih.« Z željo, da bi še vrsto let lahko delal in užival zasluženi pokoj, sem mu segel v roko. F. G. Novosti no policah ■ w« W B ■ • to w • trziske knjižnice Rosy CHABBERT: LEONELLA Prva knjiga o Leonelli z naslovom »BENEČANSKE LJUBEZNI« pripoveduje o težki mladosti zadnje potomke nekdanje ponosne in nato propadle beneške plemiške družine Solimanijev. Leonella je ponosno dekle, ki je moralo zelo hitro dozoreti. Doživela je bedo, ljubezen in izdajstvo — te tri življenjske izkušnje so iz nje naredile ženo, ki se zna boriti in zmagovati. V drugi knjigi z naslovom »TIGROVA SMRT« srečamo Leonello v ustanovi za nezakonske matere, ki naj bi bila človekoljubna in humana, v resnici pa se nad njenim pragom sveti grozljiv Dantejev napis: »Vsak up pustite, vi, ki vstopate! V hiši vladajo zloba, zavist in zahrbtnost.« Preden bo Leonella zapustila to ustanovo, se ji bo ponudila možnost mirnega zakonskega življenja. Jo bo sprejela? O tem pa bo pripovedovala tretja knjiga o Leonelli z naslovom »PODRTO NEBO«. Piers Paul READ: ŽIVI 12. oktobra 1972 je urugvajsko letalo fairchilh F-227, ki ga je najelo neko amatersko rugbyjsko moštvo, vzletelo iz urugvajskega glavnega mesta Montevideo proti Čilu. Toda na cilj letalo ni dospelo. Razletelo se je v zasneženih Andih. Bila je zgodnja pomlad in na Ande je padlo nenavadno veliko snega. Vrhnji del letala pa je bil bel. Ni bilo kaj prida verjetno, da bodo letalo našli, še manj pa, da je kdo od potnikov preživel nesrečo. Deset tednov pozneje je neki čilenski kmet zagledal ob oddaljenem hudourniku postavi dveh mož. Divje sta krilila z rokami, kakor da bi v največjem obupu prosila pomoči. Kmet je stopil do brega hudournika, vzel kos papirja in svinčnik, ju zavil v robec in vse skupaj vrgel na drug breg. Pošiljko je sprejel bradat in umazan moški, ki je nekaj napisal na papir in ga vrgel nazaj kmetu. Na listku je pisalo: »Sem iz letala, ki je strmoglavilo v gorah ...« Preživelih je bilo 16. Preberite si knjigo in izvedeli boste zgodbo o njihovem trpljenju in o tem, kako so premagali smrt. Lev KREFT: ZGODOVINA IN REVOLUCIJA Knjiga je nastala zato, da bi v preprostem jeziku, a ne da bi nauk sam kaj izgubil pri obsegu in tehtnosti, podali osnove marksizma. Namen je jasen: knjigo naj s pridom berejo vsi tisti, ki se tako ali drugače stalno srečujejo z marksizmom in ki ne žele, da bi jim marksizem ostal le poznan in mnogo uporabljen pojem. Vsi tisti, ki žele o revolucionarnem nauku Marxa in Engelsa vedeti kaj več. S knjigo Leva Krefta »ZGODOVINA IN REVOLUCIJA« smo Slovenci dobili tekst, ki ga že dolgo pogrešamo: p o -1 ju den uvod v poznavanje marksizma. Agatha CHRISTIE: MOŽ V RJAVI OBLEKI Izredna domiselnost v zapletenih in razpletenih, nemalokrat kramljajoči ton pripovedovanja, poznavanje življenja ljudi najrazličnejših slojev in poglobljena psihološka karakterizacija oseb, tako pozitivnih kot negativnih — to so odlike pisateljice detektivskih zgodb in romanov Agathe Christie. »MOŽ V RJAVI OBLEKI« dobro izpričuje Christieno spretnost v zapletu in razple- tu zgodbe, osebe so izvrstno opisane, kar zlasti velja za starega polkovnika Pedlerja, kar prikupnega in šegavega možaka iz visokih krogov, ki pa se za dosego svojih ciljev tudi hudodelstva ne ustraši, in za Ano Beddingfeldovo, ki po naključju postane novinarka in »detektiv«. Malo vohunstva, precej lova za diamanti, napete prigode in opisi južne Afrike in seveda ljubezen, to je okvir te mikavne in napeto pisane povesti. Res samo okvir, saj je vsehina polna dogajanj, svojevrstnih usod in ljudi, ki nam jih zna Agatha Christie res predstaviti plastično in živo. Larry COLLINS in Dominique LAPIERRE: JERUZALEM, JERUZALEM Knjiga »Jeruzalem, Jeruzalem« je mogočna reportaža, polna strasti presunljivih dogodkov in nepričakovanih preobratov. Njena pisca — eden je Francoz, drugi Američan — sta gradivo zanjo nabrala predvsem pri živih pričah, pri Židih in Arabcih, udeležencih velikega spopada. Seveda pa tu ne govorita samo o prelivanju krvi, ampak tudi o raznih zakulisnih dogajanjih, o nesoglasjih med Arabci, o pustolovskih podvigih židovskih nakupovalcev orožja v Evropi, o trpljenju mladih ljudi potegnjenih v vrtinec dogodkov, in zlasti še o reki palestinskih beguncev, katere sta panika ali pa upravičeni strah pognala na tragično pot brezdomstva. Pisca sta do obeh strani pravična, o obeh govorita s simpatijo, vendar pa tudi ne prikrivata ničesar mučnega ali grdega. Branka JURCA: KO ZORIJO JAGODE To je prijetna zgodba o osmošolcih, ki se srečujejo z najrazličnejšimi situacijami, preko katerih odkrivajo svet in življenje. Povest je napisana v prvi osebi, doživeto in iskreno, da bi prav lahko verjeli, da je to nekak dnevnik odraščajočega dekleta. Pisateljičin slog kaže zmožnost poglabljanja v psiho mladostnika. Knjiga je sicer pisana za Jagodine vrstnike, vendar bo tudi starejši bralec našel v teh razigranih in prisrčnih junakih del sebe, ko se je kot otrok srečeval s prvimi življenjskimi problemi, ki so ga kalili in oblikovali v zrelega človeka. Čestitka 24. junija 1975 je opravil zaključni izpit na Ekonomski srednji šoli pri Dopisni delavski univerzi v Ljubljani-Beži-grad naš izredni štipendist iz organizacijskega oddelka tov. Zupančič Jože. Iskreno čestitamo! Uredništvo Izobraževanje ob delu (Nadaljevanje s 7. strani) red izpitov mora biti v skladu z izpitnim režimom, kot ga predpisuje program. Nadalje morajo biti na prvi stopnji med prvimi desetimi izpiti predmeti: — oddelek za strojništvo (tehnološki in konstrukcijski odsek): matematika 1. in 2. semestra, mehanika I (statika in trdnost), mehanika II (kot 6 izpitov), — oddelek za strojništvo (odsek tekstilno-konfekcijske tehnologije): matematika 1. in 2. semestra, kemija, en strokovni predmet po izbiri (kot 4 izpiti), — oddelek za elektrotehniko: matematika 1. in 2. semester, osnove elektrotehnike 1. in 2. semestra, fizika 1. in 2. semestra (kot 6 izpitov), — oddelek za gradbeništvo: matematika 1. in 2. semestra, statistika 1. in 2.semestra, fizika (kot 5 izpitov), — oddelek za kemijsko tehnologijo: matematika 1. in 2. semestra, anorganska kemija 1. in 2. semestra, vaje iz anorganske kemije, vaje iz kvalitativne analize (kot 6 izpitov). Za drugo stopnjo dobite obvestilo o vrstnem redu izpitov v referatu študij ob delu. Ko študent opravi vse izpite in ostale obveznosti, izdela diplomsko nalogo in jo zagovarja. Na prvi stopnji pridobi s tem naziv inženirja, na drugi pa diplomiranega inženirja ustrezne stroke. Seminar za štipendiste V četrtek, 26. junija je bil v učilnici centra za izobraževanje seminar za štipendiste BPT, na katerem so bili prisotni tudi praktikanti, ki so bili v tem času na obvezni počitniški praksi in naši pripravniki. Teme na seminarju so bile: od diktature proletariata k asociaciji svobodnih proizvajalcev, vloga ZK v sodobni jugoslovanski družbi in uresničevanje ustavne koncepcije združenega dela s posebnim poudarkom na uveljavljanju TOZD. Prvi dve temi je predaval diplomirani sociolog Štefan Huzjan iz Ljubljane, tretjo pa Štefan Marcijan. Udeleženci seminarja so bili seznanjeni tudi z organizacijo samoupravljanja in delovanjem delegatskega sistema v BPT kakor tudi o prizadevanjih vseh odgovornih za konstituiranje TOZD v podjetju. Poleg predavanj je bila razprava, v kateri so prisotni pokazali zanimanje za določena vprašanja naše družbenopolitične in samoupravne ureditve. Po seminarju so izpolnili tudi vprašalnik iz katerega je razvidna ocena uspešnosti seminarja ter želje in predlogi za nadaljnje oblike družbenopolitičnega izobraževanja dijakov in študentov, ki bodo čez nekaj let strokovni delavci in samoupravljalci in so jim taka znanja za uspešno delo na vseh področjih nujno potrebna. Vzdrževanje transportnih sredstev Letna lekstiliada V dneh od 3 .do 6 julija bo v Zagrebu 13 tradicionalna letna Tekstiliada v organizaciji tovarne težke konfekcije »NIK« iz Zagreba. Na njej bodo sodelovali tekstilni delavci iz dveh naših republik, svoje zastopstvo na tej veliki športni manifestaciji pa bo imela tudi naša OZD. Iz BPT bo šlo na tekmovanje 10 kegljačev (6 moških in 4 ženske), ki bodo tekmovali v »borbenih partijah«; osem strelcev (4 moški in 4 ženske), 9-član-ska ekipa rokometašev in dva igralca namiznega tenisa. Svečana otvoritev »Teksti-liade« bo 3. julija zvečer ob 20. uri v prostorih organizatorja — tovarne NIK. Tek- Stanje v internem transportu se je bistveno izboljšalo vsled tedenskih sistematskih pregledov električnih akumulatorskih vozil. Pobuda za te preglede je prišla iz vzdrževalnih obratov, ki se s popravili teh vozil ukvarjajo. S tem je preprečena večja materialna škoda, kajti vse malenkosti so sproti popravljene. Če vemo, kako draga so akumulatorska vozila (najdražji 14 starih milijonov), potem lahko vidimo, koliko s sistematskimi pregledi prihranimo tako na času in denarju kot pri rezervnih delih. Prav ti so izredno dragi, njihova dobava pa zelo težavna. Vzdrževalci akumulatorskih vozil so tako večkrat prepuščeni svoji iznajdljivosti, kajti vozila morajo biti usposobljena za vsakodnevni transport. samovoljni izstop Giorgijeva Riška Hozdič Sulejman Klemenčič Anka v pokoj: šoba Milivoj invalidski pokoj: Razinger Janez v Poreč: Hrovatič Rudi Mrak Matilda Sajovic Zagorka Bertoncelj Vida Kubot Frančiška Livk Kristina Stojimenova Dina t , f ' 4 f s: : V:: 3. Sevič Veljko, zaposlen kot delavec v obratu predilnice, si je pri elektromotorju na nakladalniku 3 in 4 poškodoval sredinec leve roke. Vzrok: Nevaren način dela. 4. Janc Janez, zaposlen v mehanični delavnici na delovnem mestu »strojni ključavničar«, si je pri vrtalnem stroju poškodoval kazalec leve roke. Vzrok: Nevaren način dela. 5. Teran Marija, zaposlena v obratu predilnice je pri rezanju preje zadela ob navijal-ni boben ter si pri tem poškodovala mezinec leve roke. Vzrok: Naglica pri delu. 6. Ogris Jožefa, zaposlena na delovnem mestu »tkalka« v II. DE, si je poškodovala pri razpenjalcu levo roko. Vzrok: Naglica pri delu. Zahvale % Àpnty* ***&**[**' movanja, ki se bodo vršila 4. in 5. julija bodo na stadionu AšK »Mladost«, kegljači pa bodo merili svoje moči na 8-steznem kegljišču »Grmošči-ce«. Razglasitev rezultatov in zaključek prireditve bo v nedeljo 6. julija v Kumrovcu. O celotnem poteku te množične športne prireditve ter o uspehih naših tekmovalcev bomo pripravili reportažo v naslednji številki Tekstilca. J. F. Kadrovske novice V mesecu maju 1975 so prišli v podjetje naslednji delavci: v obrat tkalnice: Šefic Zehida Ikanovič Sebila Debeljak Ana v obrat konfekcije: iz rehabilitacije Aljančič Marija v vzdrževalne obrate: Doskovič Jelena v skupne službe: Bole Miklavž Povalej Franc Tišler Ana v istem času pa so iz podjetja odšli naslednji: sporazumna odpoved: Golmajer Nataša < ; Ob smrti moje mame KOPRIVNIK KATARINE .. § s g se zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebno se a. WM «PII' • -s zahvaljujem sindikalni orga- ■UhIHNÌ nizaciji in mojim sodelavkam tn * ■Mit' ■ j za podarjeni venec in cvetje. sin Milan Naše mamice Auštel Marica je dne 6. maja rodila dečka, Kim štefica 9. maja dečka, Meglič Stanka 21. maja deklico, Filipovič Marica 25. maja deklico in Razinger Majda 25. maja dečka. Vsem iskrene čestitke in mnogo zdravja želi Uredništvo Varujmo se nezgod V mesecu maju 1975 so se pripetile naslednje obratne nezgode v OZD BPT Tržič 1. Herak Marjan, zaposlen kot električar za šibki tok, si je pri popravilu predilnega stroja na BD 200 poškodoval palec desne roke. Vzrok: Nevaren način dela. 2. Boncelj Janez, zaposlen na delovnem mestu »krojilec« v konfekciji, si je s krojilnim strojem urezal palec desne roke. Vzrok: Nevaren način dela. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi mojega dragega moža in očka JANEZA STUDENA ste mi sodelavke in sodelavci ter vodstvo tkalnice nesebično stali ob strani. Nimam besed, s katerimi bi izrazila svojo globoko hvaležnost za izkazano sočustvovanje, denarno pomoč, za spremstvo na njegovi zadnji poti in za ostale brezštevilne izraze naklonjenosti. Vsem iskrena hvala. Žalujoča žena Katarina, hčerki Helena in Janja ter sinček Jurček Zahvaljujem se vsem sodelavcem in prijateljem, članom IGD, vratarjem in gasilcem ter članom kadrovsko-družbenega sektorja, ki ste ob smrti moje mame Marije GORJANC sočustvovali z menoj, ji prinesli cvetje in vence ter jo kljub veliki oddaljenosti pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala! sin Ivo »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne skupnosti Bombažne predilnice in tkalnice Tržič — ureja uredniški odbor: Lončar Janez, Seidel Vladimir, Fornazarič Stanko, Švab Anica, Eržen Vlasta, Cerar Franc, Markun Alenka, Rakovec Cirila, Herak Marjan, Šarabon Franci, Mrak Marjeta, Peternelj Štefka. — Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290. Telefon 50-340 int. 90 — Tisk GP Gorenjski tisk Kranj v 1450 izvodih — Glasilo izhaja enkrat mesečno — List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu. Uradni list SFRJ št. 33/72, prosto plačila prometnega davka. Nagradna križanka soglasnik mesna jed glasbeni instrument dodatek pogodbi politik Piao Ivan Turk _L 6 Čelesnik Tomaž Zevsov sin, po smrti sod-•nikvpodz. ■ ■ ■I 1 1 \r;- # 1 1 mi ! -1. tlisd. ■ ■ korist,ugodnost T T narodna banka avf. oznaka Bolzana skupščina občine predlog ženska obrtnica 12črka abe tede Stcv.avtob, podjetje Ahaat Janez čar 1000 kg elerpent hoie vrtna hiša pijača i'z P'lSDfao rimska! vrsta tekn z motorji kemznak za ogljik lokal v Ljubljani preb.sosec države predlog prometna kpmunika cijavme- -stu reka v Avstriji indijansk pleme 2adnja črka abecede -V- medaozn. za sever zgoden vrsta telovadnega orodja gostišče blizu Zbilj domača žival kemznak za kalij alpinist. odsek pevka Kraševec sultanov ukaz vrsta barve TV tehnike polmer otok v Indoneziji vodno prevozno sredstvo rabljencv ne več novo vpdna /ival izseljenci Sovjeti naravni po' ^av samohe tt Laci Cigoj socialist, republike^ lovilna . vrv z zanko Aleks Čuden rWa blodnjak sodelavec pomočnik bre?alkoh pijača Začimba predlog nagtas4 metrični poudarek rimska 5 avt.ozn. Titoqrad pravljično bitje rea gens reagiranje moško ime os?bni zaimek oranje pripadniki zlog. Franc teror, org. dva samo glasnika AR 100 rn oriental ornament