Št 134 V Goric?, v torek dne 16. novembra 1909. •-• febnja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek „ soboto ob «t. uri popoldne tor stftne po pošli preje« f milim ali v Gorici na doni poSiljana: vse leto . . . ;.....1"» K '/. ,, . .........tO ., Taftaj XXXIM. Va posamični* Številke stanejo 10 vin. ,.SO-GA",nn^ffl^nje .isi^dnnvprilog.*:#«0l>^iftia3-.. i ..Kažipot po GoriSkem Vf-ralfo^BkfeiBM *i dvakrat [ f letu , Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Naročnino spmjema upravnistvo v Gosposki ulici lltev. 7 1. nadstr. v MGoriški Tiskarni" A. GabrSček. j Ka naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se rafifmijo po-I«etit-vrstah' 8e | tskano l-l-:mt .0 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi/ Večje črke po prostoru. — | Reklame in spisi v uredniškem daiu 30 v vrsta. Za I ijbliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek I« Dr. K Lavric. Uredništvo ,se nahaja v Gosposki ulici gfc 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i š t v o se na-liaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu, Navočuina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le npravniitva. ..PRIMOREC" izbaja neodvisno od „SoČe" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin, ali gld. 1-60. „Soča" in „Primore-" se prodajata v: Gorici v naših knjigarnah in teli-lo tobakarnah: J. Afrlč, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belinger, Tržaška cesta 1 •, Marija Bregant, Ponte Nuovo & Hen, Jellersitz, Nunska ul. ?. I. Hova;sM. na Gorifičeku;. Peter Krebelj, Kapucinska iti. 1;. Tereza Leban,-t^k.'' Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg.2; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul. ? Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v. tobakarni LavrenčiČ na trgu della Gaserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. — ,,Gor. Tiskarna«' A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Naša stranka/ HI. Če hočemk) na Goriškem res napredovati, moni biti tu močna ljudska stranka, zasnovana tako, kakor je uarodno-napred-na. Napredka pa ne sinemo iskati v cepljenju, ampak v združevanju vseh Slovencev na skupno delo v srečo in blagor ljudstva v celoti, pa tako, da so kolikor j mogoče najbolj varovane tu Ji stanovske j koristi posamičnih skupin.-Te besede so kažipot ua delovanje v stranki glede posameznih stanov. Saj je popolnoma v redu in saj to hočemo, da se izvede dobra organizacija kmetskega stanu. Da se pa te ,a ne doseže s samim kričanjem: kmet in kmet, vam že pokažemo mi kmetje, kakor so vpili in šuutali znani demagogi zadnja 3 leta, je dokazala sijajno agrarna stranka, ki je, mesto pričeti resno gospodarsko organizacijo kmečk. stanu, fcalobardila po deželi s politiko posebne vrste. Kam pa pridemo, če si /misli vsak stan v deželi svojo posebno politično stranko? Saj se zapletemo v razredne boje. da ne pridemo nikdar iz njih v veliko škodo našemu Ijud- r~ StVU. . S A Naša stranka je že programatično za to. da se stanovi organizirajo; vsi skupaj pa naj tvorijo veliko ljudsko politično stranko. Naša stranka noče povzdignit: jednega stanu na škodo drugih, ampak povzdigniti hoče blagostanje vseh stanov vsporedno, ker so vsi jeduako potrebni za prospeh in blagor naroda. Hoče torej dobro organizirane stanove v skupni ljudski politični stranki. Le v taki stranki morejo hiti dobro zastopani interesi posameznih stanov ter se ne križajo tako, da bi vzro-čali konflikte med stanovi, dočim je po načinu, kakor so bili začeli nekateri agrarci, neizogiben stanovski boj. — Glavni čvekač v agrarni stranki je zahteval n. pr., da vseh 14 poslancev mora biti vzetih iz Darij a. Oeškl napisal Jullus Zeyer. (Dalje). VII. Prva Dimitrijeva misel je bila, da je Oarija končno uganila Iljino ljubezen in je nbežala k njemu. Toda ko je prišel k Ilji, Ka je pj vi pogled v njegovo obličje prepričal, da se je motil. Hja le bil bledeiši in otožnejsi nego prej. Dimitrij mu je pripovedoval, kako je dekle izginilo, in Ilja je poslušal molče. »Ni vredna, da bi dalje mislila na njo,« je končal Dimitrij. »Nadcenjeval sem jo. Zdela se mi je drugačna kakor ostale ženščine njene vrste, Kakor hitro ie videla v gozdu blesk dragih kamenov tega azijskega despota, je bila kakor iz-premenjena. Ko mi je pripovedovala to, ie bila vsa bleda. Ni dvoma,, da se je prodala onemu možu, s katerim setn jo videl govoriti. Najbrže jej je obljubil kake bri-Ijante. Temu se to kupljivo p'eme seveda '•o more ustavljati.« »To dekle mi ostane uganjka,« je odvrnil Ilja. »Zakaj se.je odrekla triumfu gledališča? Zakaj je odšla h palače kneza, ki io je tudi obsipal z demanti? Sam si mi r<-kel, da ni prinesla pod tvojo streho niti najmanjšega nakita in da je živela s teboj skoro v revščini.« kmetskega stanu; sami kmetje morajo biti deželni poslanci. Zaveden kmet je moral tako čvekarilo le zavrniti, ker je pač vedel, ua to bi škodovalo največ kmetu samemu. Na vsak način je treba v deželni hiši dobrih, pravih zastopnikov kmetskega stanu, ali da bi tam sedeli sami kmetje, to bi po našem mnenju ne bilo prav; naše razmere ne kažejo na samo tako zastopstvo. Organizacijskega delovanja je v naši deželi živo potrebno; more biti pa uspešno tako delovanje le, če ima široko podlago in dobre delavce. Organizatorji morajo imeti pred seboj čisto določene jasne namene; komu in kako hočejo koristiti. Kdor meče tu vmes svojo osebo, kdor litijska proti drugim stanovom, tega treba čim prej tim bolje odstraniti z organizacijskega polja, ker tak človek more le škoditi. Le poglejmo, kako so organizirali agrarci kmeta zadnja tri leta. Samo hujskanje je bilo; proti »liberalcem«, proti klerikalcem, samo osebe so vlačili na dair pa kričali, da danes strmoglavijo tega, jutri pa onega .....o organizaciji pa ne duha ne sluha. Tako se ne organizira kmeta; tako se mu uapravlja le škodo, in res se mit je napravila velika škoda. Razsodni del našega ljudstva vse to čisto prav presoja in med kmeti samimi jih je na tisoče, ki vedo, da po potih agrar-; ne stranke bi drli le v pogubo. Umejo potrebo stanovske organizacije, umejo pa tudi skupnost v ljudski politični stranki. To se je pokazalo zlasti lani, ko ie glas ljudstva zahteval skupen nastop proti klerikalcem. Ta ljudski glas je diktiral to-le: ne le s a m o k m c t, tudi vsi drugi stan o v i" m o r a jopo m a g a t i v p o-1 i t i č n e m boju; političen boj n a m m o r a biti s ku p e n. Ljudstvo je samo pokazalo, da so pač lahko tu posebne stanovske organizacije, ua političnem polju pa moramo biti združeni v eno stranko, v ljudsko stranko. Ljudstvo samo je pokazalo, da ima smisel za tako stranko, Dimitrij je molčal, in Ilja je dodal: »Bodi kakorkoli, najboljše je na to dekle pozabiti. Pozabi, prosim te, tudi vsev kar sem ti pripovedoval v bolnem razburjenju včeraj v gozdu! Včasih se mi zdi res, da nekdo drugi govori iz mene in dela za me. Moral bi vprašati za svet kakega psihiatra.« Gioboko se je zamislil in po dolgem molku rekel Dimitriju: »Če bi ne bilo moje sestre, bi se preselil iz Rusije in iskal po širnem svetu svojo srečo, srečo, ki se tako trdovratno obrača od mene. Trpel sem tako dolgo in tako silno, da pod besedo sreča ne morem razumeti nič drugega kakor mir. Ko bi mi bilo dodeljeno, odpočiti si od prežitih bolečin kje v nepoznanem kotičku sveta in tam umreti!« »Moj Ilja,« je odvrnil Dimitrij, »ti se vdajaš preveč črnim mislim. Vem, da te ne muči samo nesrečna ljubezen, ampak ti veni življenje tudi krivica, ki se ti godi '.-•* zaščito različnih zakonov in takozva-ne&a prava. Res, Ilja, ne čudim se ti. Kako mirno oropajo Človeka njegovega imetja, njegovih nadej, njegove eksistence, s frazo na ustnicah, »da so v zakonih pomanjkljivosti«! Če bi postal nihilist, bi se ti ne čudil. Odkrito rečeno, doslej sem bil pre-lahkomišljen, da bi se mnogo brigal za to, kaj hočejo naši nihi'*ti..Toda če je njih načelo to, da bi bilo boljše "ič nego to, kar je, da je boljše nobena družba, nobeni kakoršua je naša narodno-napredna, ljud-ska stranka. ;;,« Po tisti od ljudstva začrtani poti moramo hoditi in naša stranka postane močna ljudska stranka, ki bode stala visoko , nad drugimi stanovskimi. Obrežna cesta Trst-Tržtč. Po tej obrežni cesti, o kateri smo žt večkrat govorili, se zgradi tudi električna železnica. Dolgost železnice bo znašala 25 km. Skupni trošek 1,500.00(1 do , 1,900.000 K. Kak promet bo na tej železnici, si lahko mislimo, ako upoštevamo, da ima Trst najmanje 220.000, Barkovlje 3000, Koutovelj 1200, Miramar 100, Grljan 150, Sv. Križ 2000, Sesljati 500, Devin 1100, Štivan 150 in Tržič 0000 prebivalcev. Torej skupno približno 234.000 prebivalcev! j Vsi ti kraji, kjer prebivajo Slovenci v prav lepem številu, tvorijo pokrajino, ki v prvi vrsti gravitira k projektovani želez- ' niči. j Ti kraji bodo torej iz prve roke črpali dobiček, ki ga bo prinašal seboj promet tam ob morski obali in bodo nekako tvorili oporne točke mrzličnemu življenju, ki v doglediiem času vskipi v sedaj tihi in mrtvi pokrajini ob Jadranskem morju. Umeje se ob sebi, da se, čim bo ta cesta z dotičuo električno železnico dovršena, prebivalstvo, izlasti na Kontovelju, Proseku, v Miramarn, Grljanu, pri sv. Križu in v Sesljanu zelo pomnoži, in da se zveze teh krajev s Trstom tako pomnože, da se s sedanjimi ne bodo mogle primerjati! Izlasti treba uvaževati, da miramar-ski grad, sesljanska in tržiška kopališča baš radi ugodnih zvez s Trstom pritegnejo prav mnogo tujcev! Morsko kopališče v Sesljanu in druga, ki se gotovo še ustanove yče ne po Slovencih, pa — po Nemcih!) bodo po no- zakoni in noben red nego ti, ki jih imamo, — bi skoro pristopil k njim.« Ilja mu je podal roko v slovo. »Da, boljše je nič, boljši je velik grob, smrt, noč, nego to, kar se običajno imenuje svet, sreča, smoter. Toda priznavaje, da sva razburjena, da v tem trenotku ne moreva soditi mirno, preloživa pogovor o teh rečeh na drugič.« Dimitrij je šel in blodil brezciijno po ulicah; pri vsakem koraku je mislil, da ni mogoče drugače kakor da se mora srečati z Darijo; kadarkoli je zavil okoli ogla, je pričakoval, da se mu naenkrat prikaže, in iskal jo je v vsaki kočiji, ki je švignila mimo njega. Toda Darije ni. bilo nikjer. Dan je minul za dnevom, teden je potekel za tednom, in o izginili deklici ni bilo niti duha, niti sluha. Med tem je živel Ilja najgrenkejše ure svojega življenja v popolni ločenosti od sveta. Spomin na Darjjo' mu je glodal srce, v mislih se je pogra/al v misterij velikega, otožnega očesa, j^fbbokega kakor prepad, in iskal tam rtfšitve .zagonetke ljubezni, porodivše se/naglo kakor blisk in trajajoče na veke. če se je utrudila vsled razmišljanja, rijegova fantazija, se mu je zopet razgrevala kri; spominjal se je onega egiptovskega plesa v traktiru, teh dra-žestnih kretenj, tega koprnečega telesa, polnega hrepenjenja in razkošja, katero se lnu je ponujalo tako naivno, brez vsake /sramežljivosti, nalik telesu ne zaVedajo- vi cesti zelo lahko dostopne, in ako se upošteva njih ugodna leta, je gotovo, da se bo zbiralo tam tako število kopališčini-kov, ki ga danes niti ni možno predvidevati. Kakor smo videli v Gradežu, Porto-rose in posebno na Bledu v letošnji sezoni, se nahaja med letoviščniki nemalo Slovanov, posebno Čehov, ki zadnja leta sistematično puščajo severna nemška letovišča in silijo na jug. Dal Bog, da bi naši bratje; ki jih privabi novo življenje na jadransko obal, našli tam slovanske hotele in trgovine, če že ne slovanska kopališča! Dne 14. marca t. I. je sklicala komisija za povspeševanje prometa s tujci v borzno palačo tržaško shod, kjer je bilo sklenjeno, da se odpošlje deputacija se-stoječa iz zastopnikov tržaškega in goriškega deželnega zbora in obeh trgovskih zbornic skupno s knezom Thurn*Taixis, k ministerskemai predsedniku, baronu Bic-ncrthu, da bi ga spomnila na obljubo bar, Becka, da bo namreč država prispevala k zgradbi projektovane ceste in da bi vlada vsprejela že v proračun za 1. 1910 prvi obrok obljubljene podpore. Na ta sklep je šla k niinisterskemu predsedniku deputacija, sestoječa iz gg. Ricchettija in inž. Mazorana ter zastopnikov goriškega in tržaškega deželnega odbora, ki sta in 7.nston:iln e"osn. nrofesor in odbornik Ivan Berbuč za Gorico in dr. Pittacco za Trst. Baron Bienerth je zagotovil tej depu-taciji, da vlada dovoli za zgradbo projektovane ceste 35*/< K potroška, to je: 690.000 K. Ministerska naredba od 4. maja t. 1. je potrdila to obljubo in izpačilo vladne podpore je odvisno edino-ie od tega, da se zagotovi pokritje ostale potrebščine in bodoče vzdrževanje. Po »Ed,« Družba sv. Cirila in Metoda. Za Ciril-Metodov obramben! sklad so sč med drugimi prijavili: Šantel Anton c. čega se deteta. O, ta mamljiva poezija, to divje rajanje čutov! In potem zopet se je spomnil onega nerazumljivega izraza na njenem obličju, ko je prišla k njemu na balkon in položila svojo roko na njegovo. Kako je bila otrpla! Ali se ni zdelo, kakor da je bledela strasti in kakor da; mu je -njena duša klicala: »Ljubim ie, o, ne premišljaj o moji osebnosti in vzemi me ka-koršna semJ« In Ilja si je lomil roke. Zakaj tedaj ni razprostrl svojih rok, zakaj je ni pograbil in ubežal ž njo daleč, daleč, v megle neznanih pokrajin, ki so brez ljudij in polne šepetajočih dreves in globoko tekočih vod?... In iz teh sanj je padel zopet na trnjevo ležišče nevesele resničnosti, in temni oblaki brezupne bodočnosti so se valili nanj od vseh stranij. Ganlj.iva slika krasne, Čiste njegove sestre je priplavala na površje iz mislij njegove ranjene duše, videl jo je zapuščeno, osirotelo, oropano očetovskega premoženja, iščočo prežiVljenja pri tujih, brezčutnih ljudeh. Nobenega upanja ni bilo, njegova reč je bila izgubljena, že se je odrekel tem rečem, svojo usodo je izročil rokam svojega advokata in čakal vsak trenotek, da se od-pro vrata, da vstopi advokat in reče: »Torej vse je končano. Niti vi, miti vaša sestra nimata več kopejke -jn tu je moj račun. Glejte, da ga nekako poravnate-!« (Dalje prihodnjič.) ^ 1Q kr.šot,,Svetnik V Gorici, (plačal 40 K); Klančič Milka, učiteljica v Podgori pri Gorici (plačala 200 K); Trgovsko obrtna za-zadruga-v Gorici,. Za družbo sv. Cirila fn Metoda K 310 nabral g. Franc Oblak v Kamenščekovi gostilni na-Komik .".. Za družbo sv. Cirila in Metoda so nabrali Goričani .ia izletu v Čepovanu kron 9'20. Živeli darovalci! Za otroke In odrasle. Trve avtoritete tuzemstva in inozemstva priporočajo „KUFEKEtf kot najboljSe živilo proti bljevanju, driski, Creves nemu katarja itd. DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Prvačine. (S m r t n a k o s a.) V četrtek večer ob 9. uri je mirno-izdihnil svojo dušo Alojzij- S u l i c, posestnik in trgovec v Prvačini. Pokojni je bil dober kmetovalec potom svojih žuljev, odločen pristaš' narodno-napredne stranke; za prošle volitve se je kaj posebno zanimal ter ostal dosleden v volilnem boju, in mož jeklen vkljub vsemu prigovarjanju nasprotnikov, kateri pač znajo vsako stvar izkoristiti.... — Bodi Ti zemlja lahka! Iz ajdovskega okraja. V Dolenji Branici bode na sv. Miklavž (5. decembra) šolska veselica s prav lepim vsporedom', katerega se pravočasno objavi. Ker bode ta dan delil sv. Miklavž svojim ljubim šolskim otrokom različna darila, zato se podpisani obrača do gg. trgovcev in ljubiteljev šole, da bi blagovolili nakloniti kako darilo. Vse darove se objavi v časopisju. Darila je pošiljati na šolsko vodstvo v Dolenji Branici p. Šmarje pri Ajdovščini. Vekoslav Benko, voditelj. h sežanskega okraja. Iz L*iaka. — Štjačani, bližajo se županske volitve, dan boja, da postavimo na županski stol moža, ki nam bode gospodaril po naši volji v blagor vse občine ne le posameznikov. Naši nasprotniki delajo na vse pretege, toraj posnemajmo jih, da ne bodemo pozneje trpeli. Storimo, kar potrebno, da nas ne bo pozneje bodlo. Slišal sem, da si g. Šmid iz Branice nabavi zrakoplov, da mu ne bode treba hoditi po cestah v Štjak, ker ceste ga močno bodejo. Na dan volitve ga bodemo videli v oblakih neba z veliko močjo in veličanstvom ravno nad Štjakom. Občani, na noge! Občinske volitve so važne! Iz kOKienskega okraja. Iz Štanjela dne 15. 11. Danes smo u-stanovili deželno podružnico za zavarovanje goveje živine. Ko nam je g. dež. opravitelj J. Bekar obrazložil namen te ustanove, se je vpisalo nad 50 udov. Oni udje občine Koboli, Hruševice, Kobdilja in Štanjela sejahko zglase pri g. županu v Štanjelu. Domače vesti. j Smrtna kosa. — V tukajšnji ženski bolnišnici je umrla v nedeljo gospa Marija vdova Z a v a.d 1 a v iz Opatjegasela, stara 46 let. Kratka mučna bolezen jej je vzela življenje. Pogreb je danes v Opatje-selo. Naj počiva v'miru! Preostalim naše sožalje! Iz pravosodne službe. Svetnik deželne višje sodnije v Trstu dr, Alfred C r i s t o-f o le 11 i je imenovan dvornim svetnikom najviše in kasacijske sodnije. — Premeščeni so sodniki: dr. Peter R i osa iz Vo-dnjana v Poreč, dr. Matej Orsič iz Pa-zina na Krk in Fran P o s t e t iz Poreča v Vodnjan, sodnikoma sta imenovana av-skultanta dr. Nazarij De Mori za Pazin in dr. Alojzij Gradnik za Vodnjan, pri-deljen za službovanje v Pulj. Povišanja v Šolski službi. Minister za uk in bogoča&tje je povišal v IX. činovni razred: učitelja na ljudski državni šoli v Trstu Teodorja Čampa in Josipa Han-r e i c h - T h o d e ter_ učitelja ^voditelja pripravnice.za učiteljišča v Sežani .Alojzija Bajca. ";" Umrla je v Benetkah gospa Uršula Cristofbfetti,. vdova po znanem lekarnarju v Gorici. Truplo pripeljejo y Gorico. Dopolnilna volitev iz splošne kiirije je torej razpisana na dan 19. decembra t. 1. Ta da~n je nedelja. Ponovi se ista ko-medija^.kakor pri prvih volitvah, da bodo namreč nunci zjutraj pridigali, da pri vo-litvr gre'za vero, in sveto cerkev, da je sam škof ukazal, da morajo voliti »katoliškega« kandidata in da vsi oni, ki ne bodo tako volili, Zapadejo večnemu pogubljenju. Po maši in pridigi popeljejo volilce na volišče, kjer bodo stali na straži, češ, črne straže se jih mora toliko vstrašiti, da zmaga »katoliški« kandidat. Mogoče pa se zgodi, da bo potrebna ožja volitev, ki je določena na dan 28. decembra, v torek. Joj, v tem slučaju bodo pa lepi Božični prazniki! Same »krščanske politike« bodo polne cerkve, to bo udrihanja, laži in obrekovanja po božjih hramih, to bo pa tudi letanja po hiš>h okoli volilce v. Pekel, hudič, nsbesa, vice, zakramenti, vera, cerkev, vse, kar jim pride na misel, bo moralo pomagati — ako bi zmagali, potem bi kričali pa: ljudska zavednost je zmagala! Oko'; Božiča torej se obeta velik dirn-daj po naši deželi. Širite napredno časopisje! — Somišljeniki, rodoljubi po deželi, širite napredno časopisje. Še mnogo premalo je razširjeno naše časopisje, zato tudi mnogoteri niso prav poučeni o dogodkih v deželi, zato mnogoteri še danes ne vedo, kaj^ n. pr. uganjajo klerikalci v deželni hiši. Časopisje je velika moč; čim bolj je razširjeno, tim močnejša stranka! Upoštevajte naše besede v polni meri! — Le poglejmo, kako širijo klerikalci svoje liste!! . Naš slavni deželni odbor menda sploh nima več običajnih sej, marveč vodi vse posle za deželni odbor svetnik dr. Petta-rin po Pajerjevih navodilih. Odbornik je še vedno dr. Verzegnassi, ki že zdavnaj ni več poslanec; dr. Marani se je bil vsemu odpovedal, ali namestnika njegovega tudi ni bilo več, zato je prišel nazaj v deželni odbor kot namestnik namestnika; v deželnem odboru je Berbuč in dr. Gregorčič, o katerem smo že povedali, da se ne briga za seje dežel, odbora. Namestnik je Klančič, ali tega ne kličejo nič več k sejam. Sedaj je v deželnem odboru vse prav lepo po domače: Pajer ukazuje, Pe-ttarin izvršuje; Verzegnassi živi mirno v Črvinjanu ter pride le po denar v Gorico; dr. Marani je tudi vesel, da ima mir ter da ni preveč blizu Pajerja, Berbuč spi, Gregorčič je državni poslanec, pa če ni državnega- zbora, se ne meni nič za odbor, Klančiča so menda pa kar odstavili. Koliko časa bodo še trajale take škandalozne razmere v deželnem odboru? Največ škode od takih razmer ima seveda slovensko ljudstvo, čegar interesi so tam od dne do dne slabše zastopani! Ponesrečil pri vajah vojak-planinec. — V petek so imeli tukajšnji vojaki-pla-ninci vežbanje. To je obstajalo v tem, da so morali vojaki z vso opravo na sebi in puško v roki skakati čez plot. Nesreča je hotela, da je neki vojak slabo skočil in pri skoku si je zasadil puško med noge kakih 30 cm globoko. Nesrečnež se je zgrudil na tla ves krvaveč in je še v zavesti naprosil blizu stoječega vojaka naj mu izdere puško. Potem se ni zavedel več'. Štabni zdravnik je spoznal, da je položaj nesrečneža jako opasen in odredil, da se ga mora peljati takoj v gar-nizijsko bolnišnico v Trst. Med potom je nesrečnež izdihnil v groznih mukah. V državnega poslanca Štreklja se je zopet enkrat zakadila Gregorčičeva »Gorica«. Očita mu nezmožnost, nesposobnost za poslanca. Kaka predrzna laž. Štrekelj je pač pokazal, da je jakd zmožen, jako sposoben kmetski poslanec. Če bi ga imeli klerikalci, v deveta nebesa bi ga povzdigovali, in če bi delal tako, kakor res dela. bi imeli tudi prav. Tako dobrega kmetske-ga poslanca ni še imela Goriška in za njim tudi ne bo kmalu njemu jednakega. To smo trdili že večkrat in bomo vedno trdili, ker je resnično. — Na to pa' se strahovito jezi »Gorica«, Češ, da smo rekli, da poslanec Stepančič, ki je akademi-čno izobražen, ne bo Kraševcem nič koristil. To svojo trditev vzdržujemo. G. dr. Stepančič bo.sedel v Gregorčičevem klu-bo, .v katerem je nemogoče vsako dobro delo za naše ljudstvo, ker je dr. Gregorčič zvezan s Pajer jem. Zveza zabranjuje vsa-kodobro delo za .Slovence. Kaki predlogi, interpelacije, so le pesek v. oči backom. — Tudi ako bi hotel g. svetnik koristiti Kraševcem, ne bo mogel, ker je tu nepremo-stna ovira: zveza Gregorčiča c Pajerjem, po kateri se vrši v vsem Ie.Pajerjeva volja; da ta ni naklonjena Slovencem, to pač vemo, odkar poznamo Pajerja. Narodno delo smrdi klerikalcem — to je stara reč. Narodnega dela se ogib-Ijejo, ali ne le to, tudi ovirajo narodno .delo katoliški brezdomovinci, kjer le morejo in vrhu vsega še psujejo na trdem narodnem polju delujoče može. ,Gorica' pravi, da si s kričanjem o zapostavljanju slovenščine polnijo malho. Preneumno! — Pravo narodno delo pri nas je tako, da v mnogih slučajih škoduje delavcu; narodni delavec si napravlja sovražnike, ki mu škodujejo, kjer morejo. Klerikalcem pa samo radi take škode smrdi narodno delo. Klerikalcu je žep nad vse; ker narodno delo ne nese dobičkov, marveč rajše škoduje prav na žepu, zato klerikalcev ni pri resnem narodnem delu in" jih nikoli ne bo. Taka je resnica. Otvoritev nove lekarne v Gorici. — Včeraj je otvoril g. Liberi Peter v Tekali-šču Fr. J os. št. 39. moderno urejeno novo lekarno. Društvo goriških gospa v pomoč revežem je obhajalo te dni svojo' 40 letnico. Predsednica je gospa Bokslaff. Med reve-, že je razdelilo to društvo doslej 46406 zvezkov drv in 32525 kg moke za polento. Za drva, moko in podpore v denarju je izdalo društvo doslej 35530'08 K Samomor. — V Gradišču ob Soči se je zastrupila gospodična Roža Marega, ki je trpela že dlje časa na hudi živčni bolezni. V zadnjem času je rekla večkrat, da ne more več prenašati neznosne bolezni, v nedeljo pa je po kosilu pila strup in ob 4. pop. v hudih bolečinah umrla. Bicikiist ponesrečil. — Jakob Čeket iz Poljana v Furianiji se je vračal domov iz Palme v Italiji. Blizu Berse mu je prišel nasproti drug bicikiist Anton Grego-rat iz Topoljana. Bilo je to zvečer v nedeljo ob 6. uri. Dasi sta imela oba luč, sta trčila vendar drug ob drugega. Ceket je padel ter bil zadet na desno sence, pa tako nesrečno, da je ostal mrtev na licu mesta. Orožne vaje pri domobrancih. Domobransko ministerstvo je z ozirom na orožne vaje v l. 1910 med drugim odredilo, da se neaktivno moštvo 11. in 12. službenega leta. v kolikor nima nadomestiti kake prejšnje orožne vaje, ne sme vpoklieati k vajam; dalje pa se imajo vsi, ki morajo še leta 1910. opraviti kako orožno vajo, vpoklicati bodisi od srede junija.do srede julija (1. perijoda), bodisi od srede avgusta do srede septembra (2. perijoda). Vsak si lahko izbere perijodo, ki mu je ugodna z ozirom na njegove gospodarske razmere. Vlak je vrgel 29 letnega Franca Mi-kuža blizu Kanala nekaj metrov daleč od tira ter ga nevarno poškodoval po raznih delih telesa. Mikuža so takoj prepeljali v goriško bolnišnico. Mikuž je delal na cesti ob tiru ter ni začutil prihajajočega vlaka. V Gradišču ob Soči je protestiralo mestno strašinstvo proti delitvi gra-diščanskega okrajnega glavarstva, češ, da s tako delitvijo bo trpelo Gradišče veliko škodo. Kakor smo poročali, se ustanovi prihodnje leto novo okrajno glavarstvo v Tržiču; pripadala mu bosta sodni okraj tržiški in črvinjanski. Pred sodnike je bila klicana 34 letnu Josipina Tomasini iz Perteole v Furlaniji, obtožena, da ni zadostno pazila na nečaka 21/:: letnega Hugona Tomasini, ki jej je bil izročen v varstvo. Otrok je padel v vodo ter se vtopil. Razprava je preložena, ker treba zaslišati še dve priči. Radi tatvine je stal pred goriškimi sodniki 20 letni Ivan Leban iz Lokovca. Služil je pri Jakobu Pavlinu Podgozdom; spal je na seniku v družbi z nekim drugim hlapcem; temu je zmanjkalo nekoč iz žepa 8 K. Dolžili so Lebana pa je tajil. Potem je izginilo Ant Srebrniču v Solkanu razne obleke za 68 K, ko je spal na Sre- brničevem seniku Leban. Hodil; je tudi u0 raznih gostilnah, pil in jedel pa nič plačal. Leban je kaznovan na 5 mesecev težke ječe z dvema postoma in trdima ležiščema vsak mesec. O pretepli v Vrtojbi, v katerem je bil ranjen Bernard KučiČ, smo poročali. p()z. neje se je izvedelo, da je ranjenih še nekaj drugih, tako bratje Nardini. Obdolženci so: 20 letni Franc Nemec, dva Kučiča in dva Gotica, vsi mladi fantje. Stari trg v Gorici zvežejo s Podtur-nom po novi poti. Načrt je napravljen 'er se ima začeti z delom za novo cesto v najkrajšem času. Kravo je gnal na pašo 30 letni Ivan Mikluš iz Oslavja. Krava je zbezljala, Mi-klus jo je hotel vstaviti, pri tem pa je padel ter si zlomil desno roko. Nahaja se v bolnišnici. * Tapete pr odaja po Gprjci neki .^2 letni M. Bertaš z Ogrskega. Te dni je bil v neki gostilni strašno nadležen, ker je bil pijan. Prijela ga je policija, ki je našla pri njem nabasan samokres. Ker nima pravice nositi orožja, je bil obsojen na globo lu K in samokres so mu zaplenili. Močno.se je porezal na rokah 25 letni Josip Bone iz Gorice, ker je padel na steklo. Zdravi se v bolnišnici. Z desno roko je prišel med dva odbijača 25 letni železniški uslužbenec Josip Hribar na državnem kolodvoru v Ooriei. Rodo ima zlomljeno. Zdravi se v bolnišnici. Pri Ogleju se je pričelo delo za novo železniško zvezo. ;§ol{oIsl{i \tesh)il{. Telovadno društvo »Sokol« v St. Ferjanu bo imelo 21, t. m. občni /bor \ prostorih g. M. Paljavca, in sicer ob i pop. Na dnevnem redu je volitev predsednika, namestnika, tajnika, blagajnika, orodjarja, dveh pregledovalcev računov in namestnikov. Po končani volitvi bo pregledovanje računov in telovadnice. Vse člane vabi na občni zbor odbor. Trgovsko-ofcrfne in gospodarske vesti. Znižana voznina za krmo in steljo. — Ozirom na bedo, nastopivšo v primorskem upravnem obsežju vsled neugodnih vremenskih razmer, je železniško ministerstvo dovolilo na — glavnih v poštev prihajajočih črtah državnih železnic, kakor tudi na lokalnih železnicah (Zbrica-Ajuov-ščina, Tržič-Črvinjan in Trst Poreč znižano voznino za krmo in steljo, ki jo naročajo bedo trpeče občine, ali pa gospodarske zadruge idt., delujoče v območju beds. Te znižane voznine veljajo za sedaj do konca decembra 1909 in se uveljavljajo potom povračila. Službo tajnika in potovalnega učitelja za kmetijstvo razpisuje kmet. družba /a Trst in okoiico. Služba je v prvem !eui„ provizorična proti dvemesečn* odpovedi: v slučaju zadovoljivega službovanja se po preteku te dobe namesti tajnika in pot. učitelja stalno. Prvotna letna plača znaš;1, K 2000 ter je nastopiti to mesto po možnosti s 1. januarjem 1910. leta. Za to službo je neobhodno potrebno primerno znanje v vinogradništvu, kletarstvu in sadjarstvu; vsaj deloma v vrtnarstvu in cvetličarstvu. Zahteva se tudi zadostna praktična usposobljenost. Učni jezik je slovenski. Prosilci za to mesto naj vložijo svoje prošnje, opremljene s primesmi prilogami o starosti, dovršenih šolah ter o službovanju v praksi najkasneje do 15. decembra t. 1. na podpisano kmet. družbo v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 12 II; Trst, dne 11. novembra 1909. Kmetijska družba za Trst in okolico. Razstava knjigoveških del je otvorje-na v prostorih tukajšnje trgovske in (.bitne zbornice; odprta ostane do 21. novembra. Pred kratkim se je vršil tečaj za knjigoveze; dela onih, ki so ga obiskovali, so sedaj razstavljena. Na živinskem trgu v Gorici je bil" zadnjič 800 prešičev, 700 glav goveje živine, 10 konj. Za vinogradništvo. Osrednji odbor »Avstrijskega državnega društva za vinogradništvo« je imelo 10. m. na predlog dr. Ploja, ki je podpredsednik društva, sejo, v kateri se je na predlog dr. Ploja skleni- 07 lo.; 1) jdase. ifcvoli posebni odbor, ki.gre k „iinisterskenm predsedniku, k finančnemu in poljedelskemu ministru in odločno protestira proti nameravanemu novemu vinskem«, davku; 2) se poveri dr. JPloju naloga, da izdela posebno peticijo oziroma memorandum /a državni zbor, naj take postave ne sprejme; 3) se pozovejo vsa društva 7+333), so toraj nazadovali za 178 Klasov. Slovenci imajo letos le 16 glasov ,nwij, nego leta 1907, kar je vsekakor lep VsPeh, ako se pomisii, da jih je mnogo bito izpuščenih iz volilnih list, ki so bili leta ,9(,7 vpisani ter da je odpadel lep del od '200 nedostavljenh volilnih legitimacij na Slovence. ^ Poraz pa je doletel v strašanski meri bivšega poslanca Pagniirija. Pač se mu ni 1!iti sanjalo, da dobi tako malo glasov. Italijanski general za irredento. — Hrescii v Italiji so blagoslovili novo za-st||vo konjeniškega polka »Aquila«. Ob tej pl'liki je imel velik govor general konje- ništva Asijiari. Rekel je: »Z najživejim zadovoljstvom vidimo sedaj trobojnico, kako jo visoko drži eden najizbranejših evropskih vladarjev, in .Jaz si predstavljam našega kralja na GranSasso d* Italia (najvišja gora v Italiji), kjer vihti trobojnico, obračaje svoj pogled proti vzhodu, kjer toliko bratskih mest gleda s hrepenenjem na leva Sv. Marka, pričakujoč svoje osvoboditve«. »Iz te vojašnice odpirajo se vasim'*p"oiIedom"*gftči, napojeni s krvjo tolikih junakov in nedaleč leže neosvobo-jene dežele, ki čakajo vašega dela. Akvi-lanske žene so nam napravile zastavo, da jo boste znali obrniti k solncu zmage; tradicije eskadronov, ki tvorijo polk »Aqui-la«, so slaven zalog, ki ga morate vedno imeti v spominu: njih imena naj vas v miru in boju spominjajo sijajnih vzgledov, katerim morate vedno častno slediti.« Tako govorijo v tlaliji o naši doni ovin i. katero hočejo priklopiti k Italiji. Vlada se je zbala posledic govora Asi-narijevega pa ga poslala v pokoj. Turški parlament je bil otvorjen 14. t. in. Prestolni govor naglasa, da le največja želja sultanova, da se obdrži in utrdi parlamentarni sistem. Odnošaji do ve-levlasti so prijateljske. Sultana so živahno pozdravljali. Predsednik zbornice je Ah-med Riza-beg. Proračun za prihodnje leto izkazuje primanjkljaja 4 in pol milijona. Perzijski parlament je bil otvorjen dne 15. t. ni. Navzoč je bil mladi šah, regent, duhovščina, načelniki oblastnij itd. Minis-terski predsednik je čital prestolni govor, v katerem se upa, da se skažejo poslanci vredne pribojevaue svobode ter uredijo finance, redarstvo in sodstvo. Na Čniogoro ima velik vpliv Italija. Pristanišče Bar. ki je bilo pod kuratelo Avstrije, vleče odslej Crnogoro v vedno večje ekonomsko robstvo Italije. V Pod-gorici je bila prva šola- za pouk laščine. Danes je že več takih šol. Učitelje plačuje laška vlada. VpKv Italije se silno širi in velika je nevarnost, da zajame Crnogoro tako, da se ga ne otrese nikdar več. Laški ¦ rgovci so preplavili Crnogoro. Lahi imajo tudi monopol tobaka, ki gre v Italijo, Črnogorci pa morajo kaditi slab laški tobak. Knez Nikoia tiči ves pod vplivom Italije. - Prot« tujemu vplivu nastopajo »mladi Črnogorci«. Razne vesti. Radi žaljenja Veličanstva je bilo raz-puščeno v Pragi na Sofijinem otoku zborovanje čeških narodnih socialistov. Razpravljalo se je o zadnjih politiških dogodkih ter o znanih jezikovnih zakonih. Po-sjanec Fresl je napravil neke opazke in mejklice, radi katerih je vladni komisar razpustil zborovanje. Razstavo za zrakopiovstvo so (»tvorili 15. t. m. v Milanu. Pred poroto v Parizu se je vršila zanimiva razprava proti Steinheilovi, ki je bila obtožena, da je umorila svojega moža in svojo mater; v : jenih rokah je umrl tudi bivši predsednik Paures. Govorila je o 4 roparjih, ki, so udrli v hišo ubili moža. mater, njo pa zvezali. Imela je polno Ijub-čkov. Steinheilova je bila pred poroto oproščena. Obsojen na smrt. ~- Pred poroto v Rovinju je bii obsojen na smrt na vislicah 46 letni Ivan Zbančič iz Kršana, bivši ma-Sinist v arzenalu v Pulju, ki je usmrtil z nožem 34 letno od moža ločeno Marijo Rabac, ko se je branila imeti še nadalje ž njim Ijubavno razmerje. Zbančič je poročen. Kaj bo s slovenskimi predavanj! na češkem vseučilišču v Pragi? V torek 9. t. m. ob priliki inštalacije novega rektorja češke univerze profesorja Krala je odstopajoči rektor dr. Hejrovskv govoril tudi o korakih, ki jih je akademični senat storil na prošnjo slov. akad. društev v Pragi, naj bi se na češki univerzi uvedla predavanja slovenskih docentov iz pravne, dr-žavnoznanstvene in filozofične stroke. Akad. senat je poslaf tozadevno prošnjo na naučno mfnisterstvo, ki pa prošnje ni rešilo ugodno, češ, da je po § 1. zakona z dne 28. febr. 1882 na češki univerzi v Pragi samo češčina učni jezik. Na češki , univerzi je bilo koncem lanskega ieta 105 i Slovencev in 115 Hrvatov. Ženske učne moči na srednjih šolah. Avstrijsko splošno žensko društvo je prosilo učno ministerstvo, da-bi-smele tudi ženske poučevati na realkah in gimnazijah. Ker se je mvedtol^o^ fn>- mbžkih srednjih šol, se občuti pomanjkanje učnih loči za moderne jezike. Seveda bi se pri tem oziialo v prvi vrsti na one-učiteljice,' ki imajo izpit za poučevanje na srednjih šolah, v drugi .najia/one.p so pooblaščene, poučevati na lice jih'. " Loterija. Minolo leto so znosili ljudje v loterije 34,000.000 K. Dobitkov pa" se je izplačalo 1,300.000 K. Na vsakega 90. igralca pride dobiček na celih 18. K. -Država je imela čistega dobička 15,000.000 K. Še vedno ni slabo na svetu, ker zmečejo ljudje toliko milijonov v judovsko in državno kašo. . Samostani v Belgiji. V Belgiji je zelo mnogo samostanov. Pred tremi leti je bilo v Belgiji 2286 samostanov s 40.834 členi. — Danes je število naraslo za 478 samostanov in ,5960 členov. . Trgovina s sužnicami v Turčiji prepovedana. Iz Carigrada poročajo: Vkljub vsem zakonom je v Turčiji, celo v Carigradu več skrivnih trgov, na katerih kupujejo turški velikaši svoje evnuhe in oda-liske. Zadnji ministerski svet je sklenil, da ne bo v bodoče dopuščal več takih trgov in da bo najstrožje kaznoval vsako •trgovino s Čerkeskinjatni. 400 rudarjev je ponesrečilo v prerno-gokopu v Št. Pavlu, Illinois, in sicer vsled eksplozije. V Varšavi 'so se pripetile v vojaški intendaturi velike sleparije. Poneverjeiiih je več milijonov. Aretiranih je več častnikov. K 253.560 so nabrali Čelu do 10. t. m. za Matični milijon. Vojaški zrakoplovci v Italiji. — Laški vojni minister je prisostvoval vzletu vojaškega zrakoplova. Vzlet se je izvršil v najlepšem redu. Vojni minister je zaukazal takoj napraviti še šest jednakih zrakoplovov. Letalni stroj h Napoleonovih časov. (ieneral grof Segur pripoveduje v svoji zgodovini o Napoleonu (knjiga je izšla 1. 1825 v Berolimi) sledeče: Istočasno je vodi! na Aleksandrovo povelje ne daleč od Moskve neki nemški ognjičar (Feucr.vcr-ker) izgotovljenje velikanskega balona. Glavni namen tega aerostatskega stroja s pcrotiiicami.je bil, da plava nad francosko vojsko, poišče njenega poveljnika in ga z ognjenim ddzjcni in železom pogubi. Poiskušalo se je. to ponovno, a vsak pois-kus se je izjalovil, ker so se peresa v pe-iotnicah potila. -•- Pri tem aeroplanu pred sto leti je bila torej motorna sila v peresih. Poslano.*) Podpisana naznanjam, da no priznam nobenega dolga, ki ga napravi moj mladoletni sin Alojzij Lcnardič. Josipina vd. Lenardič Šleuerjan- Pernna 184. *) 55a vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Baii jpiitie se jMa storaj io?a vila z lepim razgledom in romantični fegi na J|ledii. Ista obsega 10 sob, 2 kuhinji, 2 kleti ja krasen vrt, '; Natančnojo so izve pri lastniku gosp. H1HAELU IA MAR-III, gostilničarjn na Boh. Beli — Gorenjsko. Corso Jos. Verdi štv. 37. L nadstr. loztofii in ~a~ ^^ zoioteKiii atelje Dr. Ivan Eržen ordi"Sra od 9. zj. do 5 pop. Hiša v Grahovem na lepem prostoru, (lvoiiadslropna, z 8 sobami, pripravna za vsak« obrt se odda v najem takoj ali pa proda prav pa ceni. Natančen naslov poviV upravniMvo »Soče". SUKNA in modno blago za obleke priporoča firma Karel Koeian LSš V Hliliplcu na Ceikem. JTvoraiške cene. Vzorol iratfko. }f Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejmiim Jamstvom. (V lastni hiši, Gosposka ulica st. 7, I. nadstr.) — Talefon it. 79. Rafali poStne hranilnice števT"837.315. Ne občnem zboru dne 30. maja 1909. se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 4'/,%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprelemajo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5ys%, na varščino ali zastave in na menjice po 6 %. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1908. s G%. Stanja 31. dec. 1908.: Zadružnikov 1904 z deleži v znesku 89.362 kron. — Hranilne vloge: 1,727.30470. Posojila: 1,693.201'*—. — Roservni zaklad: 90.23005. — VrednoBthiš: 111755 23. bk Pozor! Slouensko podjetje! Pozor! Slavnemu ebcinttvu se priporom dm II. fefcr. 1909., mmo otwjeaa K6la laifaima trgoma Franc Souvan sin. v stari Sofivanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22 v Ljubljani. MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU. tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir ^^5^5^^. Žage v Soteski Gorica drž. kol. — Solkan " -J JWT"2fcs<-' (iast verskega zaloga). Osrednje Toisfto: M, ft tella Caserma ti i. Intaraban. telef.: Gorica 51. 74, Trst 8t 1631. — Tel.: Zadroga, Used. A. B. C. Code v Edit. Zaloge: Solkan; Trst, Via della caserma 4; Reka, Via delte Pile št. 2; S pije t, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Ej Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in 1'otografičiti zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejp do 60°, Zadružne ilavnice H 90.000. — Garancijska reserva S 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. Denar prihrani kdor kupi izgoiuvljeno pohištvo pri Ant.Brešcak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsa& stan, priprostega in naj- finejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Gene hm konkurence. i Čevljarska delavnica !¦ Jos, Cociancig Gorica, Tekalič* Josipa Verdi Siv. 25' (nasproti ljudskemu urtu) ima veliko zalogo moških, ženskih in otroških Čevljev iz chovi'eaux, oscaria, iakasfih in amerikanskih. Za sedanjo sezono ima na razpolago lope sukncne čevlje po takih cenah, da se n* hoji nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna popravila. Edina tvrdka v Avstriji za opraue za dojenčke in zaloga perila za vozički? in |iasteljif»>. — Uljigo .MijFiiiojše in j»ri-liidstfjšc vrste. — Varstvena znamka ,,Zum Knabenhortier ". \..«- «H|.Mi'k za |.r*Hi.ij.> na i\ynhw>. — Na zahtevo pošljem e.'iiik h |Hiil(iliaini l.rezpliienu. — Večkrat <>