Priimki Košmelj, Košmrlj in Minodraš
Silvo Torkar
m
Cobiss: 1.01
V prispevku je na podlagi zgodovinskih virov in narečnega gradiva podan poskus izapelativne etimologije priimkov Košmelj in Košmrlj, medtem ko se	N
za priimek Minodraš na podlagi primerjalnega slovanskega gradiva ugotavlja izvor v slovanskem antroponimu *Ninodrag.	^
Z
Ključne besede: slovenski jezik, priimki, etimologija, slovanski antroponimi
The surnames Košmelj, Košmrlj, and Minodraš	O
Based on historical sources and dialect material, this article shows that the	^
surnames Košmelj and Košmrlj are derived from common nouns, whereas, based on comparative Slavic material, the surname Minodraš is shown to de-	O
rive from the Slavic anthroponym *Ninodrag.
Keywords: Slovenian, surnames, etymology, Slavic anthroponyms	^
N
H
1 Košmelj in Košmrlj	^
Leta 2010 je bilo v Republiki Sloveniji 13 oseb s priimkom Košmelj (www.stat.si), od tega 9 v gorenjski regiji in 4 v osrednjeslovenski regiji.
1.1 Košmelj ima, sodeč po podatkih iz telefonskega imenika, žarišče v Železnikih in tudi podatki popisa prebivalstva iz leta 1931 (okraja Kranj in Logatec, mesto Ljubljana) kažejo na žarišče v Železnikih (ZSSP).
Toda priimek se v loških zgodovinskih virih do leta 1500 ne pojavlja (Bla-znik 1963), ni pa ga evidentiral niti Andrejka (1939), ki je na podlagi urbarjev in matičnih knjig 16.-18. stoletja prikazal nastanek priimkov v Selški dolini.
Družinsko izročilo Košmeljev, ki ga je Vida Košmelj povzela v knjigi Železniki skozi čas, pravi, da je njihov prednik prišel v Železnike iz Furlanije, od koder da je prinesel tudi priimek Cosmel oz. Cosmeli (Košmelj 2007: 54, 125). To izročilo so menda potrdile tudi raziskave, ki jih je tik pred smrtjo (1948) opravil Rudolf Andrejka, sicer družinski prijatelj Košmeljev. V njegovem delovnem gradivu za načrtovani članek o priimku Košmelj je po besedah Vide Košmelj zapisana letnica 1690 in ime Blaž Cosmel (ali Cosmeli). Tako se je menda imenoval prišlek iz Furlanije, iz Palmanove, ki da se je poročil z domačinko in postal fužinski preddelavec.
Z
Znani so številni primeri družinskih izročil, ki jih poznejše rodoslovne raziskave niso potrdile, pogosto pa so jih ovrgle. Tovrstnih izkušenj imajo rodoslovci N veliko. Čas domnevnega prihoda prvega nosilca določenega priimka se po temelji-1 tem pregledu matičnih knjig neredko odmakne tako daleč v preteklost, da postane ^ dokazovanje skrajno oteženo, če ne celo onemogočeno.
O	Pri razlagi priimkov imajo zgodovinski zapisi izjemno pomembno vlogo,
S zato je za ugotavljanje izvora in pomena priimka Košmelj nujno treba pregledati L dostopne zgodovinske vire.
0	Poročne in mrliške matične knjige za Železnike so ohranjene za čas od leta v 1710 dalje, krstne pa od leta 1770. V poročni knjigi je 4. 11. 1716 vpisan ženin Marcus Thoma Cosmel, 11. 1. 1750 Caspar Cosmel, 11. 2. 1765 pa Simon Koschmell.
V mrliški knjigi je 6. 12. 1727 vpisan Josephus fil. leg. Marci Kosmel, star tri leta, 9. 2. 1729 je vpisan Martinus Cosmel, ki je tega dne umrl, star 66 let. 13. 12. Z 1746 je umrla Maria Marci Koshmell (žena Marka Košmelja), stara 50 let. 16. 6. A 1758 je umrl Andreas Simonis Koschmell, 27. 7. 1759 pa Bartholomäus Caspari P Koschmel.
1	Po letu 1770 so priimek Košmelj v maticah zapisovali izključno kot KoS schmell ali Koschmel, dokler ni bil v drugi polovici 19. stoletja poknjižen v obliko
Košmelj.
1	Glede na to, da družinsko izročilo govori o priselitvi osebe s priimkom Co-
7 smeli iz Furlanije, je smiselno pogledati v slovar furlanskih priimkov (Costantini
•	2002). Ta ne vsebuje priimkov Cosmel oz. Cosmeli ali Cosmelli. Vendar pa priimek
1	Cosmelli v Italiji obstaja v 34 občinah, večinoma ob zahodni italijanski obali z ža-
•	riščem v Genovi (http://www.gens.labo.net/it/cognomi/genera.html). Po podatkih
2	spletne strani http://www.cognomix.it/mappe-dei-cognomi-italiani.php je v Italiji 55 oseb s tem priimkom, od tega 25 v deželi Ligurija (Genova z okolico), 12 v deželi Lacij, 6 v Toskani, 5 v Piemontu, 2 na Sardiniji, v petih deželah pa le po ena oseba, med njimi v Furlaniji-Julijski krajini.
Slovar italijanskih priimkov pri geslu Cosma navaja med izpeljankami tudi priimke Cosmelli in Cosimelli, Cosmini, Cosmin, Gosmin itd. (De Felice 1978: 109). Pravi še, da so ti priimki razpršeni, glede na različne tipe, po obalnem področju Benečije (Cosma in Cusma, Cosmelli in Cosmini, Cosmin, Gosmin in Gusmin, Gusmani, Cosimano), po jugu Italije, Siciliji in Toskani.
Če dopustimo, da je domnevni prišlek iz Furlanije prinesel s seboj priimek *Cosmelli, ki izhaja iz krstnega imena Cosmas, bi prej pričakovali slovenski glasovni prevzem v obliko *Kozmelj kot pa v Košmelj. Iz krstnega imena Cosmas namreč izvirajo slovenski priimki Kozmus in Kosmos, Kozmos, Kozmik, Kozman itd. Priimka Kozmelj (45) in Kozmel (7) imata žarišče v savinjski regiji (http://www. stat.si/imena.asp). V ZSSP sta iz popisa 1931 izpričani še različici Kosmel (Celje - okolica) in Kosmelj (Celje - okolica, Maribor - desni breg), ki ju danes ni več, očitno pa sta bila poknjižena v Kozmelj in Kozmel.
Po opravljenem pregledu zgodovinskih virov za Železnike se je izkazalo, da družinsko izročilo o furlanskih koreninah priimka Košmelj listinsko ni potrjeno, vendar tudi ne ovrženo. Izvajanje priimka Košmelj iz italijanske oblike Cosmelli je resda malo verjetno, vendar ne tudi nemogoče.
Pri iskanju zgodovinskih zapisov, ki v tem primeru edini lahko dokončno potrdijo ali ovržejo romansko ali slovensko razlago priimka, se je bilo treba zateči še k jh matičnim knjigam za župnijo Selca, iz katere so se Železniki sicer izločili leta 1622. ® Selške matice so namreč ohranjene prav od leta 1622 naprej (hrani jih Nadškofijski ,!., arhiv Ljubljana). In res: v krstni knjigi župnije Selca za leta 1653-1667 je 11. 7. ^ 1667 vpisano rojstvo oz. krst Jakoba, zakonskega sina expatre Jacobo Koshmerl et ^ uxoris eius Gertrudis, 4. 9. 1665 pa rojstvo Matevža, zakonskega sinapatris Jacobi ^ Kosmerl et eius coniugis Gertrudis. Trije botri in očitno tudi otrokova starša so bili ^ doma ex Nemile (Nemilje), kar tudi kaže na krajevni izvor selških Košmrljev. Vas ^ Nemilje leži med Selcami in Kropo.
Današnja oblika Košmelj je nastala iz oblike Košmerl konec 17. stoletja najbrž ob poročni migraciji iz Nemilj v Železnike z glasovno poenostavitvijo, morda ^ zaradi uvulame izreke r-ja.	^
Z najdbo teh dveh vpisov je stvar postala jasna in razumljiva: priimek Košmelj je samo različica priimka Košmrlj. Družinsko izročilo Košmeljev je potemtakem najverjetneje novejšega nastanka, saj zapisi 17. stoletja jasno izkazujejo domači izvor priimka. Nenavadno je le, da tega priimka ni najti v najstarejši poročni knjigi za Selca (za leta 1654-1712), kar morda res kaže na migracijo od drugod (žarišče tega priimka je Loška dolina oz. župnija Stari trg pri Ložu).
Z >
O
hJ
m
o
1.2 Bezlaj razlaga priimek Košmrlj iz narečnega občnega imena kočmrlj 'čmrlj' s čustvenostno velarno predpono ko- (1976: 84, geslo čmrlj). Za čmrlj navaja narečni ^ obliki kočmrl in kočeber, izpričani v Kropi. V Jelenščah (danes del Dražgoš) je že ^ leta 1501 izpričan kmet Paul Kotschebar, v Bukovščici kmet Laurent Kottzebar, v W stirpniški županiji pa tovornik Kotschebar. Ni izključeno, da tudi ti priimki odraža- ^ jo narečno občno ime kočeber za čmrlja, ne pa stanovniško ime Kočevar, kot se na prvi pogled dozdeva. Oblika kočeber je verjetno nastala z velarno predpono ko- iz občnega imena čeber 'keber' v pomenu 'čmrlj'.1
Avtorji leksikona Kroparske družine (Gašperšič 1998: 34) pri priimku Košmelj navajajo v oklepajih tudi različico Košmrlj, kar lahko razumemo kot namig, da jim je bila povezanost obeh priimkov že od nekod znana.
Slovenska oblika čmrlj je domnevno nastala iz praslovanskega *čbmelb prek rodilniške oblike *čmel'a, *čmll'a > *čmrl'a (Ramovš 1924: 83, sprejema Snoj 2003: 89). V slovenskih narečjih sta sicer za čmrlj izpričani tudi še arhaični obliki čmelj (Pleteršnik 1: 107; Ivančič Kutin 2007: 34) in šmelj (Pleteršnik 2: 633).
Priimek Košmelj je, sodeč po navedenih podatkih, torej najverjetneje nastal iz narečnega občnega imena kočmrl oz. košmrl v pomenu 'čmrlj'. Sprva je očitno funkcioniral kot vzdevek, ko pa se je vzdevek začel dedovati, je postal priimek. Občno ime kočmrl je nastalo s čustvenostno velarno predpono ko- iz občnega imena čmrlj.
Romanist Debeljak (1954: 175) postavlja (sicer neutemeljeno) trditev, da »je priimke načelno razlagati najprej iz krstnih imen«, zato sta priimka Košmelj in Košmrl po njegovem mnenju izpeljana iz krstnega imena Cosmas, Kozma, ki da je enkrat dobilo obrazilo -elj, drugič pa južnonemško -erl.
Z
Precej bolj kot Košmelj so danes razširjeni priimki Košmrlj (191, od tega 113 v jugovzhodni regiji), Košmrl (35), Košmerl (166, od tega 124 v jugovzhodni regi-N ji), Košmerlj (27). V zgodovinskih virih je priimek Kotschmerl izpričan leta 1576 v 1 Retjah v Loškem Potoku, Koschmerl pa leta 1606 na Hudem Vrhu pri Novi vasi na K Blokah (Kebe 1996: 475).
O	Vendar pa se za etimologijo priimka Košmrlj odpira še druga možnost. Metka
S Furlan (ustno) opozarja na doslej prezrto v Zagrebu zabeleženo kajkavsko občno L ime košmrlj v pomenu 'okun', lat. Gymnocephalus cernuus, srbohrv. bodljivi gr-
0	geč ali balavac (RSKNJ 1978: 369). Okun je sladkovodna riba iz družine ostri-v žev. V Sloveniji živi v Savi od Radeč navzdol, v Dravi, Muri, Ledavi in spodnjem
toku Krke. Pleteršnik (1: 813, 857) navaja tako za okun kot za ostriž isto nemško besedo Flussbarsch (latinsko obakrat perca fluviatilis), medtem ko Cigale (1860: 176) navaja za nemško besedo Bars ali Barsch (lat. perca fluviatilis) različne slo-Z venske ustreznike: po Gutsmanu (1789) ostrež, po Jarniku (1832) okunj, po Blažu A Potočniku paperšelj, čop, čep,pirželc; navaja tudi rus. in polj. okun (polj. dejansko P okon), češ. okoun, srb. kostreš. V knjižno slovenščino je bil s Pleteršnikom naposled
1	sprejet severnoslovanski okun, ker sta ga poleg Jarnika in Cigaleta uporabljala tudi S Janežič in Erjavec.
^	Leta 1850 je v časopisu Vedež izpričana raba besede košmerl v pomenu 'suho
1 golo deblo': »Sem ter tje se le kak smrekov košmerl in kak drug štremelj iz snega 7 moleč vidi ...« (Ant. - vč. - 1850: 201).
•	V registru Besedišče slovenskega jezika (Besedišče 1998: 287) najdemo be-
1	sedo košmrlj, listkovno gradivo za izdelavo Slovarja slovenskega knjižnega jezika
•	na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani pa ponuja
2	tale zanimivi zapis prof. Ivana Dolenca (1884-1971) iz Sopotnice pri Škofji Loki (komentarja v oglatih oklepajih sta njegova):
Nekoč sem šel z znanim starim kmetom, rojenim v Sopotnici, iz vasi Javorje nad Poljanami proti Sopotnici, pa mi je pokazal spremljevalec slabo rastoče, sušeče se drevo v gozdu z besedami: »Tale košmrlj!« [Izgovarjal je košmrl, zato pišem z lj.] Prvikrat sem tedaj slišal izraz, ki mi je bil znan samo kot rodbinsko ime šentpetrskega župnika v Ljubljani, in sem vprašal kmeta, ki je bil analfabet, ali takemu drevesu pravijo košmrlj. »Da! To sta prav za prav dve besedi: koš - to je nizko, široko drevo - in mrl, ker odmira.« [Ljudska etimologija!]
Kajkavski košmrlj 'okun' in slovenski narečni košmrlj 'suho drevo', kot vse kaže, nista nujno povezana z leksemom kočmrl, zato se pri njiju kaže potreba po novem etimološkem premisleku. Nedvomna se zdi tudi njuna neposredna povezava s priimkom Košmrlj.
Občno ime košmrlj je morda predponska tvorjenka iz ko- in posamostalje-nega deležnika na -l glagola *šembreti, ohranjenega v priimkih Šemrl, Šemerl, Še-mrov, ki ga je na podlagi slovanskega gradiva rekonstruirala Kurkina (1981: 331). Slednja ugotavlja, da so vsi pomeni, ki so značilni za slovansko *mer- v kombinaciji s predponami *še-, *ča-, *ka-, *sko-, pogojeni s prvotnim pomenom korenskega morfema: 'izgubljati moč, umirati, ugašati' (Kurkina 1981: 333). V priimku Košmrl 72 (< *Košemrl) sta potemtakem nakopičeni kar dve ekspresivni predponi: ko- in še-.
2 Minodraš	^
Priimek Minodraš nosi v Sloveniji samo šest oseb (gl. spletno stran
www.stat.si). ^
K njegovi osvetlitvi so nepričakovano pripomogli nekateri zgodovinski zapisi za ,!., krajevno ime Modraže v občini Poljčane (prej občina Slovenska Bistrica).	^
Zgodovinarji za čas pred letom 1500 za Modraže v virih niso našli zapisov. ^ V jožefinskih vojaških opisih iz ok. leta 1780 je ime zapisano kot Mimo Drussy, ^ Mimodrusse. V priročniku Historisch-Topographisches Lexicon von Steyermark 2 ^ Carla Schmutza iz leta 1822 je ime zapisano kot »Minotrasch, windisch Motra- ^ sehe«. Na zemljevidu franciscejskega katastra iz leta 1825 je zapisano kot Modra- ^ sche, Minodrosch (katastrska občina Modraže).
Na podlagi zgornjih zapisov in primerjalnega slovanskega imenskega gradi- ^ va ter zlasti poljskih imenoslovnih študij je ime Modraže mogoče rekonstruirati kot ^ *Minodraže, to pa iz *Ninodraže. Podstava tega krajevnega imena je staro zloženo osebno ime *Ninodrag.
Prvi del imena izhaja iz praslovanskega prid. *ninh s pomenom 'nov, mlad' (Malec 1971: 101), prim. psl. prislov *nyne/nhne, po asimilaciji *nine 'zdaj' (ESSJa 26: 57; ESSJa 25: 120), izpričan še v Brižinskih spomenikih kot nine, ninge (Bezlaj 1982: 224). V drugem delu imena je prid. drag.
Podobno sta tvorjeni staropoljski osebni imeni Ninogniew (z različico Mino- ® gniew) in Ninomysl (Malec 1971: 101), staročeško N'inomysl (Ninomizl, Pleskalova 1998: 137) in starosrbsko osebno ime Ninoslav (Grkovic 1983: 193).	«
Krajevno ime *Minodraže (od 19. stol. dalje Modraže) je iz osebnega imena ^ *Ninodrag nastalo s starim svojilnim obrazilom -jb (to je dalo obliko *Ninodraž) in W priponskim obrazilom za prebivalce -jane: *Ninodražane. Ime se je pozneje skraj- ^ šalo v *Ninodraže, nato pa se je z disimilacijo n-n > m-n preobrazilo v *Mino-draže. Naposled se je s sinkopo skrčilo v Modraže. Priimek Minodraš (prvotno *Ninodraž) je nastal bodisi neposredno iz osebnega imena *Ninodrag s svojilnim obrazilom -jb in je tudi sam najprej predstavljal osebno ime, bodisi s prenosom s krajevnega imena *Minodraž (danes Modraže). Če izhaja priimek iz vasi Modraže ali njene okolice, je velika verjetnost, da je nastal s prenosom s krajevnega imena. Z rodoslovno raziskavo, ki bi segala vsaj do srede 18. stoletja, bi bilo to mogoče ugotoviti. V vsakem primeru pa se v priimku Minodraš in v krajevnem imenu Modraže ohranja edinstveno slovansko osebno ime *Ninodrag, zato tako priimek kot toponim predstavljata dragocen prežitek slovanske imenske identitete na naših tleh.
Viri in literatura
Matične knjige = matične knjige za Železnike in Selca, Nadškofijski arhiv Ljubljana. Andrejka 1939 = Rudolf Andrejka, Doneski k postanku in razvitku rodbinskih imen v Selški dolini, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 20 (1939), 310-332. Ant. - vč. - 1850 = Pomoč v sili: povest, Vedež: časopis za šolsko mladost (Ljubljana) 3 (1850), list 26, 27. rožnika 1850.
Z
Besedišče 1998 = Besedišče slovenskega jezika z oblikoslovnimipodatki, ur. Ivanka E	Šircelj Žnidaršič, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1998 (Slovarji).
N Bezlaj 1976 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1: A-J, Ljublja-1	na: SAZU (izd.) - Mladinska knjiga (zal.), 1976.
^ Bezlaj 1982 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 2: K-O, Ljublja-O	na: SAZU (izd.) - Mladinska knjiga (zal.), 1982.
S Blaznik 1963 = Pavel Blaznik, Srednjeveški urbarji za Slovenijo: urbarji Freisinške L	škofije, Ljubljana: SAZU, 1963 (Viri za zgodovino Slovencev 4).
0	Cigale 1860 = Matej Cigale, Deutsch-slovenisches Wörterbuch 1-2, Laibach, 1860. v Costantini 2002 = Enos Costantini, Dizionario dei cognomi del Friuli, Udine: Me-
saggero Veneto, 2002. Debeljak 1954 = Anton Debeljak, O mrtvih velarnih predponah, Slavistična revija (Ljubljana) 5-7 (1954), 169-177. Z ESSJa 25, 26 = ^muMo^o^u^ecKuü CMoeapb CMaeuHCKUx H3UKoe: npacnaeuHCKUü A	^eKcunecKuü ^OHd 25, 26, nog pegaK^HeH aKageMHKa O. H. Tpy6aHeBa,
p	MocKBa: HayKa, 1999.
1	De Felice 1978 = Emidio De Felice, Dizionario dei cognomi italiani, Milano: Mon-s dadori, 1978.
^ Gašperšič 1998 = Jože Gašperšič idr., Kroparske družine od 15. do začetka 20. sto-1	letja, Radovljica: Občina Radovljica, 1998.
7 Grkovic 1983 = MH^H^a rpKOBHh, HmeHa y ffenaHCKUM xpucoey^aMa, Hobh Cag:
•	OHno3o^CKH ^aKynTeT - HHCTHTyT 3a jy^HocnoBeHCKe je3HKe, 1983.
1	Ivančič Kutin 2007 = Barbara Ivančič Kutin, Slovar bovškega govora, Ljubljana:
•	Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007.
2	Kebe 1996 = Janez Kebe, Loška dolina z Babnim Poljem: zgodovina župnij Stari trg
pri Ložu in Babno Polje, Ljubljana: Družina, 1996. Košmelj 2007 = Vida Košmelj, Železniki skozi čas, Radovljica: Didakta, 2007. Kurkina 1981 = H. B. KypKHHa, CnaB^HCKHe ^THMo^o^HH, v: Oö^ec^aeuHCKuü ^uHaeucmunecKuü am^ac: uamepuaMU u uccnedoeaHun 1979, MocKBa: HayKa, 1981, 331-337. Malec 1971 = Maria Malec, Budowa morfologiczna staropolskich zlozonych imion
osobowych, Wroclaw itd.: PAN, 1971 (Prace onomastyczne 17). Pleskalova 1998 = Jana Pleskalova, Tvofen^ nejstarš^ch českych osobn^ch jmen, Brno:
Masarykova univerzita, 1998 (Spisy Masarykovy univerzity v Brne 317). Pleteršnik 1-2 = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, Ljubljana, 1894-95. (Navedeno po transliterirani izdaji, ur. Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006.) Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika 2: konzo-
nantizem, Ljubljana, 1924. RSKNJ 1978 = PeuHuK cpücKoxpeamcKoS Kwu^eeHoS u HapodHos jeauKa 10: Konumu
- KyKymu^a, Beorpag: HHCTHTyT 3a cpncKoxpBaTCKH je3HK CAHy, 1978. Snoj 2003 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan, 22003. Tominec 1964 = Ivan Tominec, Črnovrški dialekt: kratka monografija in slovar,
Ljubljana: SAZU, 1964 (Dela razreda za filološke in literarne vede 20). ZSSP = Začasni slovar slovenskih priimkov, ur. France Bezlaj, Ljubljana: SAZU, 1974.
The surnames Košmelj, Košmrlj, and Minodraš
Summary
The surname Košmelj appeared in family tradition in Železniki at the end of the sev- ^ enteenth century in the form Cosmel or Cosmeli as a result of migration from Friuli. ^ An overview of historical sources did not confirm the family records but, based on ^ a discovery of two records of the surname Koshmerl in Nemilje dating from 1665 to ^ 1667, it provided the opportunity to explain the derivation of the surname Košmelj ^ from the original Košmerlj based on an altered pronunciation of the uvular r when ^ the family moved from Nemilje to Železniki.
Bezlaj explained the surname Košmrlj, which originated in Loški Potok, as ^ being derived from the Upper Carniolan dialect common noun kočmrlj 'bumble ^ bee', to which an expressive velar prefix ko- was added. However, the common noun košmrlj in the sense of 'dry tree' is attested around Škofja Loka, and the word košmerl in the sense of "dry barren tree trunk' already appeared in Slovenian journalism as early as 1850. The Kajkavian common noun košmrlj in the sense of 'perch, freshwater fish' is also attested in Zagreb. The common noun košmrlj may be a prefixed derivative composed of the prefix ko- and the substantivized l-parti-ciple of the verb*šembreti, which itself contains the expressive prefix*še- and the ® Slovenian root morpheme *mer-. The verb seems to be preserved in the surnames Šemrl, Šemerl, and Šemrov.	^
Based on comparative Slavic material and the toponym Modraže with the ^ form Minotrasch dating back to 1822, the surname Minodraš is reconstructed as the W old Slavic personal name *Ninodraž, which is derived from *Ninodrag, together ^ with the possessive suffix -jb. The PSl. adjective *nim> 'new, young' can be identified in the first part of the name; it is related to the PSl. adverb *nyne/nhne or *nine, which is also attested in the Freising Manuscripts as nine, ninge.