LITIJA ★ Iskrene čestitke in najboljše želje ob OBČINSKEM PRAZNIKU in NOVEM LETU vsem našim občanom skupš«™»banem*izvršnis»ei in družbenopolitične organizacije Ob 30. prazniku občine Litija TEH NAŠIH 30 LET HMHBkaal Letos praznujemo 30. občinski praznik, obenem pa mineva tudi 30 let, odkar smo ustanovili Mestno litijsko občino (MLO). Kljub temu, da smo tokrat namenili tem dogodkom nekaj več prostora, je vse važnejše dogodke izpred 30 let in v teh letih težko opisati. Zato so v teh stolpcih zabeleženi le tisti dogodki, ki bodo bralcu prikazali vsaj delček tega obdobja, v katerem pa smo vendar, v kratkem času ogromno naredili. Nekaj bodo povedale tudi fotografije, ki pa bodo po naslednjih 30 letih še zanimivejše... Seveda se večina opisanih dogodkov nanaša le na takratno občino Litija, saj so bile takratne občine Šmartno, Gabrovka, Kresnice in Vače organizirane kot samostojne občine. V letu 1952, ko smo na teritoriju današnje občine oblikovali prve občine, je bilo seveda marsikaj drugače, kot pa je danes. Vsi tisti občani, ki so starejši od 40 let, se takratnih časov seveda dobro spomnijo in se jim bo ob prebiranju teh vrstic obudil spomin na dogodke izpred 30 let, mlajši pa bodo verjetno tudi z zanimanjem prebrali pričujoči zapis in si skušali ustvariti predstavo o tistih časih. To je bilo obdobje silovitih sprememb v družbeni ureditvi naše skupnosti. Takrat je bilo uveljavljeno samoupravljanje, povsod je bilo napisano geslo »tovarne delavcem«. Delavski sveti so delovali več kot dve leti in ljudje so bili silno ponosni na takšen napredek v urejanju družbenih in političnih odnosov. Delavsko samoupravljanje je takrat delalo prve korake. Vse je bilo podrejeno temu. In takratni standard ljudi? Za vsak napredek je treba narediti primerjavo. In prirTierjava z obdobjem izpred 30 let nam šele po-: kaže pravo sliko našega napredka. Osebni in družbeni standard danes in takrat sta skorajda neprimerljiva. Vendar pa so bili ljudje tudi v takratnih časih zadovoljni in srečni. Od konca vojne je namreč minilo šele 7 let in posledice so bile še vedno močno vidne. Ljudje pa so bili srečni zato, ker so živeli v svobodi. Brez bomb, morije in strahu. Srečni zato, ker so silovito gradili in obnavljali, rezultati dela pa so bili vidni vsepovsod. Litija, kot središče MLO in tudi kasneje vseskozi središče kasnejše komune in občine je seveda še najbolj značilen primer takratnega trenutka. Avtomobilov takrat skorajda ni bilo. Imeli so jih redki posamezniki, ki so jih nujno rabili predvsem za opravljanje svojega poklica. Še tovornjake so imelate nekatera podjetja. Navadno dvo-kolo je v takratni družini predstavljalo že kar izjemno visok standard. Ljudje so hodili peš, seveda pa tudi niso imeli toliko opravkov kot danes. Furmani so vozili les s težkimi vozovi čez star litij- ski most in prek železniške proge na rampo. Pred zapornicami je bil majhen klanec in furmani so konje pognali v dir že na koncu mostu, da so zmogli klanec. Pri tem jih je večina strašno vpila na konje in tudi kar tako so silno kleli na tem klancu. V zvezi s prometom je zanimivo tudi dejstvo, da je prav leta 1952 SAP uvedel redno avtobusno progo na relaciji Gabrovka-—Liti ja—Ljubljana. Šoferji teh avtobusov so imeli zares težko delo, saj ni bilo lahko voziti avtobusa po slabih, ozkih in ovinkastih makadamskih cestah. Bilo je tudi nekaj nesreč. Leta 1952 je bilo nekako tisto leto. ko so ljudje v trgovinah pričeli dobivati hrano in razno blago brez kart. Dotlej je bilo vse na karte, predvsem leta 1951 pa so ljudje pričeli že s kupovanjem brez kart. Pa so bili vseeno zadovoljni, saj je bilo vsako leto boljše od prejšnjega, posledic vojne ni bilo možno odpraviti kar Vendar pa so ljudje ohranili navade. Po plačilnih dneh so prihajali v trgovine po »fasengo« kar /. vozički in se založili za en mesec. Seveda samopostrežb ni bilo, niti tako pripravi jene hrane, kot je danes. Po mleko so hodili v mlekarne s kanglicami na ročaj. Steklenic ni bilo na pretek in vsak je sleherno steklenico skrbno čuval. Ljudje so ob hišah redili zajce, kure, mnogi tudi prašiči?;:;' Leta 1952 je MLO zaradi boljše preskrbe prebivalstva uvedel tudi živilski trg na terasi poleg takratne pošte, ki je bila v I.apovi hiši. Trg je pretežno zalagala litijska mestna vrtnarija in državno posestvo Ponoviče. (Op.p. Takrat še je Litija preskrbovala v glavnem z lastno hrano!!) Društveno življenje je bilo izredno razvito. Televizije'še, ni bilo, tudi radijskega sprejemnika ni zmogla vsaka družina, izbira časopisov in revij pa je bila silno skromna. Zato so ljudje pogosto zahajali na izlete, peš seveda in v razna društva. V Litiji je bilo takrat zelo delavno DPD Svoboda z raznimi sekcijami. Vsak Lit-jan, ki je dal kaj nase, je bil član DPD Svoboda. Predsednik je bil Tine Kos. Mnoga društva so ostala delovna še v današnji čas. mnoga, med njimi tudi Svoboda, pa so prenehala delovati. Takrat so bila v Litiji delala tudi naslednja društva, ki so kasneje zamrla: Pomorsko-brodarsko društvo »Sava«, Profesorsko društvo. Učiteljsko društvo. Sadjarsko in vrtnarsko društvo DPD Svoboda, Veseli vrabci (zabavni orkester). Atletski klub. Dramsko društvo, folklorna skupina. Ljudska tehnika... V teh letih smo po gozdovih tudi vztrajno nabirali borovnice in gobe ter zdravilna zelišča (zlasti krhliko) in jih prodajali kmetijskim zadrugam. Tako so si pridni zaslužili kakšen dinar več. Gostiln je bilo takrat več kot danes, vendar sb imele kar precej drugačen namen kot večinadanašnjih bifejev. Ljudje so prihajali v gostilne predvsem zato, da so kaj zvedeli, da so se s kom kaj pogovorili, gostilne pa so imele tudi velik pomen za društveno in družbeno življenje ljudi (na vasi je tako še danes) — .šfakrat je izhajal časopis Zasavski vestnik. ki je prinašal obilo novic tudi iz naše občine. Kasneje je prenehal izhajati. Glasilo občanov je v litijski občini pričelo izhajati leta 1973. Leta 1952 smo se seveda še veselo kopali v Savj, ki je bila čista teka vse tja do leta 1970. ko je postaja povsem neuporabna za kopanje. V tistih letih tudi dopustov ni bilo takšnih kot danes. Kdo neki je takrat odšel za 14 dni na morje? Ljudje so dopust takrat izrabili za dejanski počitek in za opravljanje domaČih del. Glede smučanja, ki je danes postal nacionalni šport Slovencev, pa je bilo tako. da smuči vsak sploh ni imel. Tisti srečneži, ki pa so jih imeli, so smučali v težkih pogojih. Ni bilo smučarskih čevljev, vezi so bile kar iz navadnih jermenov, redki so imeli »špo-narje«. O teptalnih strojih in žičnicah ni bilo'ne duha ne sluha. Leta 1952 je človek žarel od zadovoljstva in ponosa, če je dobil vabilo za kakšen sestanek, saj je bil sestanek tako mesto za sprejemanje sklepov, kot tudi mesto za sprejemanje mnogih informacij, ki jih drugače ni bik) možno dobiti. Moda? Zelo skromno. Takrat je vsak imel v mislih predvsem to. da ga ne bo pozimi vobleki zeblo in da mu ne bo poleti prevroče. Sicer pa tako ali 'ako ni bilo prevelike izbire. Konfekcije ni bilo. obleke in čevlje so v glavnem izdelovali krojači in čevljarji po meri. Zabavo so ljudje našli predvsem pri delu v raznih društvih . Eni so uživali, ko so igrali in drugače nastopali, drugi pa. da so jih gle- (Dalje na 2. stravi) Pred desetimi iefi - 21. majh »72 jehia v Utff ena sadnjih parad mladosti in množičnega zborovanja mladine. Tale na fotografiji je bila na bivšem košarkarskem igrišču v Litiji. Sedaj ni več niti igrišč* niti parad. Na tem mestu je že dolgo časa most in Za- Se še spomnite »Stal« nad Predilnico? Dolga leta je zgradba služila za stanovanja, leta 1976 pa smo jo podrli, na tem mestu so sedaj individualne stanovanjske hiše. Tudi stare vse enake hiše. U so se včasih vrstfle ob LjdMhtaeaJ cesti smo leta 1979 porušili. Na tem mesta je danes Granmital. Na fotografiji je velik« poplava 2. in 3. septembra 19*5-, k« je bila poplavljena tudi vsa Ljubljanska TEH NAŠIH 30 LET (Nadaljevanje s I. sirani) dali. Kulturne predstave so bile množično obiskane. Predstave v litijskem kinu so bile vsako nedeljo razprodane, mnoge družine so imele abonma za kino. Šolstvo je bilo leta 1952 sila skromno v primerjavi z današnjim. Osnovno šolo je obiskovalo v Litiji 264 učencev, ravnatelj pa je bil Marjan Železnik. Nižjo gimnazijo je obiskovalo 265 dijakov, ravnatelj pa je bil Mirko Kokol. Seveda pa je bilo takrat v šoli še marsikaj drugače kot pa danes. Pretepanje otrok je bilo še kar pogosto; če je učitelj videl učenca zvečer na cesti, je bil naslednji dan za kazen vprašan in je dobil cvek. Tale fotografija je nastala v letih 1952 aH 1959, prikazuje pa skupino mladih modelarjev aerokhiba »Milan Borisek« v Litiji. Društveno življenje je bilo včasih sploh izredno razvito. Ljudje so množično delovanje v raznih društvih. Na fotografiji je v zadnji vrsti v sredini Hinko Lebinger, takrat učitelj v litijski šoH, pod njim čepi znan modelar Veri Kolman, pa tudi mnogi drugi se bodo prepoznali. Otroško varstvo se je takrat že dodobra uveljavilo. DID (dom igre in dela) je bil v Litiji ustanovljen že leta 1947, financirala pa ga je Predilnica, ki je tudi uredila prostore za vrtec v nekdanji Ukmarjevi vili ob sedanji Ponoviški cesti. Takratni upravnik vrtca je bil Jože Vizler, kasneje pa Franja Potokar, ki je bila ravnateljica do 1965. leta. V letu 1952 je pričela vrtec financirati občina, čeprav je Predilnica še vedno priskočila na pomoč z materialnimi in denarnimi sredstvi. V tistem času sta pričeli svojo vzgojiteljsko pot tudi vzgojiteljici Olga Primožič-Sinkovec in Pavla Hofer-Krhlikar, ki sta še danes vzgojiteljici v litijskem vrtcu. Na območju takratne MLO ni bilo preveč razvito gospodarstvo. Predilnica je bila tako pomembna, da bi brez nje takoj usahnilo vse življenje, značilna za tisti čas pa so bila razna mestna gospodarska podjetja kot Preskrba s 6 poslovalnicami. Gostinsko podjetje s 3 poslovalnicami, pekarija, mesarija, mlekarna, hrivnica, splošno mizarstvo, krojačnica, šivalnica, čevljar-na, remontno podjetje, avtoprevozništvo, opekarna Breg, kino, mestna ekonomija in veterinarska ambulanta Grbin. Izven Litije pa so bile še danes delujoče organizacije: Apnenica v Kresnicah. Usnjarna v Smartnem, kmetijske zadruge pa so bile po vseh večjih krajih. V Ribčah je bilo tudi Remontno podjetje Kresnice, ki je imelo sedež v Ribčah. Zales je bilo podjetje, ki je bilo predhodnik današnje Lesne industrije Litija, deloval pa je tudi rudnik na Sitarjevcu. V Smartnem je bil tudi obrat ljubljanskega podjetja Tesar. Prebivalstvo je hitro naraščalo Takratna Mestna litijska občina (MLO) je ob ustanovitvi leta 1952 imela samo 4752 prebivalcev, vendar pa je bila mnogo manjša kot sedanja občina. Obsegala je samo Litijo z okolico, Hotič, današnjo KS JaManiško dolino brez Cerovke in Savo z okolico. Druge občine pa so bile še Šmartno, Gabrovka, Vače in Kresnice. Sedanjo velikost občine amo sprejeli leta 1955 z združitvijo vseh dotedanjih občin in priključitvijo območja sedanje KS Dole in KS Primskovo. Gibanje prebivalstva in zaposlenosti: Leto Stev. Stev. Gostota prebi v. prebivalcev gospodinjstev na km2 1948 15.939 3.824 48,6 1953 16.130 4.009 49,2 1961 16.711 4.524 51,0 1971 16.685 4.664 50,9 1981 17.517 5.167 53,4 Gibanje zaposlenosti v občini 1958 2717 zaposlenih 1962 3094 zaposlenih 1972 3616 zaposlenih 1982 4594 zaposlenih Leta 1952 je imela Mestna občina Litija 4752 prebivalcev, občina Šmartno 3189, občina Gabrovka 1996, občina Vače 1080 in občina Kresnice 1719, vse občine skupaj torej 12.856 (brez Dol in Primskovega) Litija je postala mesto 12.4.1952. Prvi zapisi pa to področje omenjajo že leta 1145, verjetno pa je prva naselbina na tem območju nastala leta 1512. Torej je letos naše mesto staro 470 let. Zanimivo je tudi, da je bila takrat v Litiji tudi posebna trgovina za železničarje. Leta 1952 je Litija dobila tudi banko. Takrat je bila to Narodna banka. Če primerjamo današnje čase s tistimi izpred 30 let, ni težko ugotoviti, da takratnega standarda (družbenega in osebnega) z današnjim sploh ni možno primerjati, saj je danes življenje toliko boljše, da še marsikje v tujini težko verjamejo v tako hiter napredek iz popolnoma porušene države, torej iz nič. Prvi predsednik Mestnega ljudskega odbora Litije je bil Blaž Svetina, podpredsednik Martin Kos-Ćiček, tajnik pa Slavko Poglajen. Izvoljen je bil tudi ljudski odbor s 25 odborniki. Prvi predsednik litijske občine s sedanjim teritorijem je leta 1955 postal Miha Berčič, za njim pa so bili Slavko Pungerčar (november 1957 — maj 1967), Stane Volk (maj 1967—december 1973), Stane Hrovat (december 1973 — april 1974), Jože Dernovšek (april 1974— april 1982), Branko Pintar (april 1982 ) Na gradnjo zasavske ceste smo že kar make pozabili. Takrat je JLA opravila ogromno delo, saj je Litijo povezala z Zasavjem, to pa z Ljubljano. Na fotografiji, ki je bita posneta junija 1960: gradbišče zasavske ceste je obiskal tudi Miha Marinko. Drugi z desne je Tone Praprotnlk, tretji takratni predsednik SO Litija Slavko Pungerčar, četrti Humbert Gačnik, občani pa bodo na fotografiji spoznali tudi druge. Četudi bi za 30-letno obdobje omenili samo zares najpomembnejše dogodke, bi bilo treba mnogo več prostora, kot pa ga je možno uporabiti za tokratno obeležitev dogodkov. Zato navajamo na tem mestu le nekatere značilne dogodke v tem obdobju, pa čeprav morda tudi niso najpomembnejši. Za vsakogar je pač nekaj bolj pomembno in drugo manj. Leta 1952 je bilo okrog ožjega središča Litije mnogo polj in vrtov, ki jih danes ni več. S temi polji se je Litija v glavnem sama oskrbovala. Bilo je nekaj ekonomij, ki so gojile zelenjavo, večina prebivalcev pa je sama pridelala sadje, zelenjavo in tudi poljščine, tako da ni bilo potrebe po pretiranem kupovanju tiste hrane, ki je zrasla iz zemlje. Kresnice so imele precejšnjo smolo s povezavo z nasprotnim bregom Save, kjer je cesta, ki vodi proti Litiji in Ljubljani. Do tata 1974 je Kresničane vozil preko Save brod, sicer romantičen, toda počasen in nevaren, leta 1966 je bil zgrajen most malo nižje od sedanjega, toda še isto leto ga je odnesla narasla Sava. Nov most med Kresnicami in Vernekom je zrasel leta 1974, fotografija pa je bila posneta decembra leta 1973, ko so iz Save pogledali nosilci. Počasi, toda vztrajno pa je padala njiva za njivo, vrt za vrtom. Litija se je razvijala, prebivalstvo je naraščalo, potrebe po stanovanjih in družbenih objektih so bile čedalje večje. Tam kjer je danes banka, oziroma je bila banka, saj imamo danes na drugi strani Save kar dve banki, je še malo pred 1952. letom rasla koruza, prebivalci Stavb pa so imeli tam tudi vrtove, na katerih so pridno gojili zelenjavo. Tudi današnji Rozmanov trg je zrasel na plodni zemlji, prav tako velik del hiš na levem bregu Save, včasih smo temu kraju rekli Gradec. Vendar so potrebe po novih zazidalnih površinah bile kar naprej prisotne, takrat pa še nismo slutili, kako dragocena bo plodna zemlja v letu 1982. Leta 1955 je bila oblikovana litijska komuna (občina) s takšnim teritorijem, kot je danes. Istega leta smo slavnostno otvorili nov zdravstveni dom, ki je 25 let služil svojemu namenu. Leta 1957 so se pričeli v Litiji pustni karnevali »moderne dobe«, Med prvimi so bili zlasti tematski, kot borba Čankajško-vih enot s Kitajci (zelo slikovito po savskih sipinah pod mostom), izstrelitev litijskega satelita »Sputnik« itd. Takrat (in prej) so v Litijo na konjih prijezdili tudi Šmarčani, lepo napravljeni kot Ali Baba in 40 razbojnikov. Otroci so doživljali pravljico v živo. Leta 1957 smo otvorili planinsko zavetišče, ki je sicer delovalo že od leta 1953, otvoritev planinskega doma, kakršen je danes, Gostilna »Pri Robavsu« v Smartnem je bila stara gostilna. Tako stara, da jo je bilo treba leta 1976 podreti, točno na njenem mesta pa smo zgradili novo gostilno »Majolka«. Fotografija prikazuje gradnjo nove Majolke v Smartnem leta 1977. pa je bila 11. oktobra 1959. leta. Zgradili so ga litijski planinci s prostovoljnim delom, na kar so graditelji (in ostali) še danes lahko ponosni. V letu 1962 smo pričeli ustanavljati prve krajevne skupnosti. Prvi občinski samoprispevek smo izvedli v letu 1969 za obnovo in gradnjo šolskih poslopij. Potres je Litijo prizadejal leta 1962. Žrtev ni bilo, veliko starih hiš pa je bilo krepko razmajanih, prebivalstvo pa prestrašeno. Potres je bil tudi vzrok, da so Smarčani zelo pohiteli z gradnjo nove šole, saj je bila stara popolnoma neuporabna za pouk. Bogenšperk smo pričeli načrtno obnavljati v letu 1972. Novi most je Litija dobila leta 1973. o tem smo takrat dosti pisali, leto dni kasneje pa še nadvoz preko železniške proge. To so bile zares velike pridobitve za Litijo. Star lesen most je kar naprej ogrožala narasla Sava. z enosmernim prometom pa je predstavljal tudi ozko prometno grlo. Tudi nadvoz je rešil mnoge probleme čakanja pred vedno zaprtimi zapornicami, pa tudi neposredne možnosti za nesreče ni več. Leta 1973 je našo občino obiskal Vinko Hafner, takrat sekretar MK ZKS Ljubljana, sedaj pa predsednik republiške skupščine. Prisostvoval je sprejemu novih članov v zvezo komunistov. Leta 1973 smo v občini pričeli ustanavljati prve samoupravne interesne skupnosti. Morda bo tudi ta del Litije čez 30 let že čisto drugačen. Možnosti vsekakor so, saj imajo vse zgradbe na fotografiji, ki je bila posneta kta 1973, že kar častitljivo starost. Takrat smo delali cestne priključke na nov litijski most. Glasilo občanov, časopis naše občine, je pričelo izhajati v letu 1973. Leta 1974 smo v občini pričeli oblikovati prve temeljne organizacije združenega dela. na osnovi določil nove Ustave iz leta 1974. Leta 1974 smo ob Bogenšperk u zgradili trim stezo, kar je bilo takrat zelo popularno. Toda že čez 5 let je propadla, saj so jo razni nepridipravi povsem uničili. Istega leta je bila v Litiji otvoritev trgovine Centromerkur. Zgradba je pred tem nekaj let samevala prazna in Litjani so se posmehovati na ta račun. Rekli so ji Babilon. Leta 1975 je v Litiji odigral šahovsko simultanko svetovni prvak Anatolij Karpov. V Litiji smo leta 197ft na v rhu Sitarjevca postavili TV pretvornik, ki je večini občanov naše občine omogočil spremljanje treh TV programov. Leta 1977 je litijska občinska skupščina sprejela odlok o simbolu občine Litija. 1976. leta je bil v občini spet referendum. Tokrat za uvedbo samoprispevka za gradnjo novega zdravstvenega doma. Referendum je izredno dobro uspel. Tretji občinski samoprispevek smo sprejeli na referendumu leta 1979. za vzgojnoizobraževalne objekte, telesnokulturne in kulturne objekte. Leta 1980 smo otvorili nov zdravstveni dom. Novo občinsko upravno zgradbo z mnogimi poslovnimi objekti in stanovanji je Litija dobila leta 1981. 4. julija 1982 je bilo na Sp. Slivni pri Vačah odkrito obeležje GEOSS - geometrično središče Slovenije. j g Leta 1976 smo na Sitarjevcu nad litijo postavili TV pretvornik in večina občanov je s tem pričeta spremljati tri TV programe tvornik smo tako vzljubili, da od takrat ob njem prirejamo cionalna prvomajska srečanja. 2. STRAN 15 Srečno novo leto Nihče v tem času, še ne govori o željah, ki se skrivajo v srcih. Ostale bodo skrivnost, vse dokler ne bodo ugasnile luči, vse do besed: »Srečno novo leto!« Oblegajo nas druge-skrbi. Novo leto — kje, s kom, kako? Ali na morju, v hribih, gostilni, doma? Povsod bo veselo, a vendar, od vsakega posameznika bo odvisno, kako lepo se bo imel. Sedaj je tudi pravi čas, da mislimo na nakup daril, na okrasitev stanovanja, na družbo, s katero bomo silvestrovali in na obleko za najdaljšo noč. Ob vseh teh mislih pa se utrne vprašanje, kdo o je izmislil novo leto? Kako se je začelo? Kako so ga proslavljali? Novoletne svečanosti so sledovi prazgodovinskega proslavljanja novega življenjskega ciklusa na Zemlji. Proslavljanje sodi v čas zimskega solsticija (2. januar). Do tedaj je sonce izgubljalo svojo moč, dan je postal vse krajši. Po tem dnevu se sonce spet krepi, dan postaja daljši. Zemlja pa spel izloča svoje vodne moči. Tradicijo nekdanjih svečanosti še danes ohranjajo zimski pustni karnevali, ki so se pričeli z novim letom in končali ob pustu. In kako danes proslavljajo novo leto po svetu? V različnih deželah različno. Vsem pa je skupno, da novo leto pričakamo v veselju, novem upanju, z novimi željami in čim bolj praznično. Praznično vzdušje pa se ne rodi samo po sebi, treba ga je znati pripraviti. Šele, če bo stanovanje pospravljeno, če bo miza slovesno pogrnjena, bo družina občutila, da je novoletni dan drugačen od drugih. Tudi na jelko ne smemo pozabiti, saj je prav ona simbol novoletnih dni. In kakšna naj bo? Že v navadi je, da jo krasimo leto za letom enako. Mogoče je prav sedaj še čas, da jo letos okrasimo drugače, bolj domiselno. Zakaj ne bi letos polepšali novoletne jelke tako. da bodo okraski paša za oči in užitek za želodec? Seje čas, da se lotimo dela? No, če imate majhno stanovanje, pa še morda ni več majhnih otrok, se ne smemo prikrajšati. Vseeno si pričarajte v stanovanju novoletno vzdušje in se odločite za drugačne okraske. Iz zimzelenih vej, ali smrekovih storžev spletite venček, ki ga okrasite s svečami in obesite na steno ali pod strop. Seveda ne pozabite na najvažnejše — darila. Podariti, toda kaj? Darila ni lahko izbirati. Pomagajmo si z duhovitostjo, z Željo, da osrečimo obdarovanca. Predvsem pa je važno, da prihaja od srca, saj z darilom podarimo tudi del sebe. Pa še nasvet, če boste praznovali doma. Ni rečeno, da mora biti najdaljša noč tudi najdražja v letu. Zato izberite preprost in ne predrag jedilnik, sestavljen iz jedi, kijih pretežno pripravite Že prejšnji dan. Najvažnejše je, da boste veseli in smejte se. Saj smeh pomlajuje, olepšuje, osvežuje. In —kaj smeh ob skrben ni hrabrost? Novoletne želje Želim, da bi nas v šoli obiskal dedek Mraz in da bi se prijetno zabavali. Anita, 8 let V novoletni noči bom šel kar spat. Sem slabe volje in ne vem, če me bo ta slaba volja do takrat minila. Pero, 15 let V novem letu želim sebi in svojim tovarišem manj slabih ocen in več pravega tovarištva. Igor, /.? let Želim si največjo orehovo potico na svetu Andrej, 6 let Rada bi, da bi kupili višjo smrečico kot lani in popravili lučke na njej. Jana, 10 let Najbolj si želim, da bi silvestrovali pri stricu Branetu, kjer je bilo tako zabavno. Pa ne bomo nikoli več. Rudi, 8 let Najbolj se bojim vojne. Želim si, da je ne bi bilo ne v tem letu, ne v naslednjih letih. Blanka, 9 let Rad bi, da bi se oče in mama nikoli več ne prepirala. Boštjan. 12 let C • SPREMENJENE GOSPODARSKE RAZMERE SO VPLIVALE TUDI NA PROGRAM REALIZACIJE III. OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA VSEGA NEBO MOŽNO ZGRADITI Zaradi zaostrenih pogojev investiranja bo treba del programa III. obe. samoprispevka prenesti v naslednje srednjeročno obdobje III. občinski samoprispevek za financiranje gradnje šolskih, tele-sno-kulturnih, zdravstvenih, objektov otroškega varstva, kinogledali-ške dvorane in posebnih programov krajevnih skupnosti na območju občine Litija je bil uveden od 1.7.1980 do 30.6.1985 v višini 2 %. Skupna investicijska vrednost objektov po programu znaša 282.753.000,00 din (ocene predvidenih vrednosti so iz leta 1979), ki je bil objavljen v brošuri »USTVARJAMO ZA SVOJO SREČO« in je bil sprejet na referendumu 11. novembra 1979. Predvideno je bilo, da bo s samoprispevkom zbranih 65.000.000,00 din, iz prispevne stopnje, iz bruto osebnih dohodkov po domicilnem principu 207.753.000,00 din iz združene amortizacije nepremičnin OZD jzvajalcev SIS 10.000.000,00 din. Za izvajanje enotnega programa samoprispevka je bila ustanovljena Samoupravna interesna skupnost za uresničevanje programa investicij. Strokovna opravila za to skupnost opravlja Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Litija. V letih 1981 in 1982 je na osnovi sprejetega terminskega plana izvajanja že realizirano: — Nova streha na osnovni šoli Šmartno (2 učilnici) — celotni stroški za objekt 11.029.391,45 dihn — Večnamenski objekt na Vačah s (dokončni obračun še ni opravljen) — 6000.000,00 din iz II. občin, samoprisp: — 4.175.810,95 din iz III. občimsamoprisp. — Otroški vrtec v Jevniei (predračunska vrednost) —• Otroški vrtec v Gabrovki (obračun je dokončen) — Plačilo projektne dokument, za prizidek vrtca v Litiii 10.175.810,95 din 11.269.109.00 din 6.668.617,10 din 573.000.00 din Vrtec v Jevnid, ki ga gradimo s sredstvi III. občinskega samoprispevka, je že dobil streho. Drugo leto pomladi bo že odprl vrata; jevniški in okoliški otroci pa bodo tako prišli do organiziranega varstva. (Foto: T.B.) C SKUPŠČINA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA J Izoblikovan delovni program za naslednje leto Iz poročila Vzgojno varstvene organizacije je razvidno, da bo delovni program za naslednje leto zelo podoben letošnjemu, z delom pa bosta predvidoma začela tudi dva oddelka v jevni-škem vrtcu. Delegati so izrazili željo; naj bi na naslednji seji podrobneje predstavili vrtec v Gabrovkj, ki je šele pričel z delom. Zanimiva pa je tudi pobuda delegacije litijske predilnice, ki predlaga, naj bi v planske dokumente skupnosti otroškega varstva vnesli skupno zbiranje sredstev za praznovanje dedka Mraza, o čemer morajo seveda razpravljati tudi druge delovne organizacije. Sprejeli so planske dokumente skupnosti za naslednje leto in ponovno spregovorili o možnostih organiziranega varstva na Vačah in Dolah. C ZIMSKIM POČITNICAM NA ROB Lahko le sneg reši probleme? 3 Postali smo pionirji Postali smo pionirji. To je sicer lepo, vendar pa sirih dobili tudi nove obveznosti. Predvsem se bo treba pridno učiti. (Foto: T.B.) Zadnji delovni dan pred našim največjim praznikom. 29. novembrom, je na petnajstih šolah litijske občine stopilo v vrste Zveze pionirjev 314 prvošolčkov. Vsakemu novemu članu sta Izobraževalna skupnost in Društvo prijateljev mladine Litija podarili pionirsko kapo, ruto, značko, izkaznico in slikanico Postal sem pionir, šole pa so se ob pomoči delovnih organizacij potrudile še po svoje. V Smartnem je sprejem potekal v avli, semkaj pa so povabili tudi vse šolarje z Mamolja in Javorja, šmarska Usnjarna pa je že drugo leto zapored poskrbela za denarno pomoč, tako da je vsak prvošolec prejel poleg izdatne malice še knjižno darilo. B.Ž. Se nekaj tednov nas loči od težko pričakovanih zimskih počitnic. Učenci se jih zelo veselijo. Pa bodo to res tiste prave počitnice, ki jih otrokom tako zelo privoščimo. Ce bo zapadlo veliko snega, bo na vsakem griču dovolj zabave. Kaj pa če ga ne bo? Se bo dalo organizirati smučanje tam, kjer je sneg? Bodo za to poskrbele šole, TVD Partizan, starši sami? Želimo, da bi bilo res tako. Največjo napako bomo napravili, če bomo dopustili, da otroci ves čas do poznih popoldanskih ur preživijo neorganizirano na cesti ali pa v mrzlih hišah čakajo, kdaj se vmejo starši z dela. To ne bodo nikakršne počitnice. Od takšnih počitnic bo več škode kot koristi. Zamislimo se, zdaj je še čas. X.501.000,00 din 4N.216.92X,50 din - Sredstva za posebne programe krajevnih skupnosti SKUPAJ. Ker v letu 19K1 in 19K2 ni bilo mogoče najeti kredit, so gradnje potekale le z lastnimi sredstvi. Po zakonskih predpisih pa se lahko nadalje izvajajo le gradnje šolskih in vzgojnovarstvenih objektov, če je več kot 50'; zbranih sredstev iz samoprispevka. Zaradi spremenjenih razvojnih gibanj ne bo mogoče združevati sredstva za investicije v predvideni višini in zato ne-bo možna realizacija sprejetega programa v celoti. Predvideno združevanje sredstev za leto 1983 je iz samoprispevka v višini 30.000,000,00 din in združene amortizacije nepremičnin v višini 5.000.000.00 din. Po oceni računamo, da se bo za uresničevanje programa III. občinskega samoprispevka do leta 1985 združilo 76.000.000 din (brez sredstev iz BOD po prispevni stopnji). Izvršni odbor skupščine skupnosti je izoblikoval možne variantne predloge o virih financiranja in realizaciji programa samoprispevka. Viri financiranja: — 2 fi samoprisp. — 75/'« združena za dobo 2 let in pol amortizacija nepremičnin 62.500.000,00 13.500.000,00 76.000.000.00 din din din — še neporabljena planirana sredstva leta 1982 (VVO Litija 28.100.000.000. OS Ježa 7.700.000 POS Vače 200.000, Po FN za leto 1982) Skupaj: 36.000.000,00 din 112.000.000.00 dm VARIANTA I: a) OS Litija -Ježa (12 učilnic) — pridobitev zemljišča, projekt. — oprema prostorov dok. b) Prizidek k VVO Šmartno (2 oddelka) c) Prizidek k VVO Litija (4 oddelki) d) Priprava za fazno gradnjo OS Dole I. faza — 600 m2 OS SKUPAJ: 58.000.000.00 din 7.700.000.00 din 5.000,000.00 din 70.700.000.00 din 12.000.000.00 din 28.100.000.00 dihn 1.200.000.00 din 112.000.000.00 din VARIANTA II: (Naslednje srednjeročno obdobje) — OS Litija — Ježa (12 učilnic) — telovadnica 2000 m2 — zunanja ureditev, igrišča, zaklonišča VARIANTA 111: — kompleks Dole Predlagan je tudi naslednji prioritetni vrstni red pričetka gradnje objektov: 1. Leto 1983 - prizidek k VVO Šmartno 2. Leto 19K3 — pričetek gradnje OS Litija Ježa 3. Leto 1984 - prizidek k VVO Litija 4. Leto 1985 — fazna gradnja kompleksa na Dolah V programu III. občinskega samoprispevka je bila predvidena tudi izgradnja kinogledališke dvorane, knjižnice ter funkcionalnih prostorov. Te investicije pa v srednjeročnem programu ne bo mogoče realizirati. V organih OK SZDL Litija se zavedajo, da smo se ob programu 111. občinskega samoprispevka odločali vsi delovni ljudje in občani naše občine, tako kot o virih sredstev za njegovo realizacijo. Zato bo v ta namen OK SZDL Litija organizirala v OZD in krajevnih skupnostih javno razpravo o uresničevanju oz. krčenju sprejetega referendumskega programa in določanju novih prioritet tega programa v zaostrenih ekonomskih pogojih življenja delovnih ljudi in občanov naše občine. • PRESKRBA S PLINOM SE IZBOLJŠUJE Zakaj dve vrsti namesto ene? bi bilo v naslednjih dneh na razpolago. Zaradi velikega pritiska občanov pa so na občinski skupščini z izdajanjem listkov nadaljevali. Pokazalo se je tudi. da je število gospodinjstev, ki plin potrebujejo, izredno visoko: zaenkrat že čez tri tisoč. Nekaterim, ki so na tak ali oni način prišli do dveh listkov, so že stopili na prste, nekaj pa jih še obravnavajo. Do daljših vrst za plin je prišlo, ker so prihajali ponj tudi občani z višjimi števil-kanri (do 1.500), tisti z atljimi številkami, za katere smatramo, da so že daje brez p Ima, pa niso imeli prednosti, tavajo, da je. kar se tega tiče, bolje urejeno v Smartnem. Oba tovariša, ki izdajata plin. sta dobila navodilo, naj dosledno upoštevata številke, ker sicer ta način ne bo dosegel svojega namena. Pričakujemo, da bo v tem tednu (od 13«do 18. decembra) več plina in bodo tako najnujnejše potrebe pokrite. Plina resnično primanjkuje, z. tnalo več strpnosti in razumevanja pa bi se dalo tudi ta problem urediti brez nepotrebnega prerekanja, izsiljevanja in nevoščijivosti. Saj ste vsi trudimo, da bi bila preskrba boljša.« Tako se sprašujejo nekateri občani, ki so nedolgo tega čakali le na plin. sedaj, po novem, pa čakajo še na evidenčni listek, s katerim do plina sploh lahko pridejo. Klemen Grošelj, tržni inšpektor, je na vprašanje, zakaj tako. odgovoril: »Zaradi neredne, pa tudi vse premajhne dobave plina je čedalje več občanov zaman čakalo na pita. Vrste so se večale, v teh vrstah pa so seveda bih* takšni, ki jim je ptina resnično zmanjkalo, pa tudi takšni, ki so ustvarjali gnečo, pa bi lahko mirno počakali še nekaj tednov. Da bi nerodno situacijo izboijšaM, so na občinski skupščini pričeli izdajati oštevilčene listke, brez katerih plina nisi mogel dobiti. Prvotni namen je bil, izdati le toliko listkov, kolikor plina Zima nas ne sme presenetiti! Janez Bas, direktor KOP Komunala: »Vozniki naj upoštevajo navodila in naj namestijo verige na kolesa, kadar so razmere na cesti slabe.« (Foto: T.B.) Čeprav koledarska zima še ni nastopila, so se ponekod že morati spopasti s snegom. Letošnja jesen je bila glede snega zelo skromna, ne vemo pa, kaj bo prinesla zima. Nekateri so na zimo pripravljeni bolj, drugi manj, vsak pa verjetno po svojih močeh in iznajdljivosti. Naš namen ni govoriti o ogrevanju prostorov, nas zanima, kako so odgovorni pripravljeni na sneg in na vse njegove posledice na cestah. Skoraj vsako leto nas sneg preseneti, kako pa bo letos. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Komunale v Litiji Janezom Bašem. Program, ki so ga sestavili in katerega realizacijo dovoljujejo zbrana združena sredstva, predvideva šestkratno pluženje cest. Za pluženje občinskih cest imajo na razpolago za samo mesto Litija Čelni plug na kamionu, na istem kamionu pa je priključen tudi posipalec soli in peska. Za posipanje asfalta (za čiščenje asfalta je ta kamion tudi namenjen), je zagotovljenih 10 ton soli in okoli S00 kubikov peščenega granulata za posip poledice. . Druga čistilna enota ima na razpolago traktor z gredelnim plugom, s katerim čistijo ožje prometnice v mestu, makadamske ceste pa .čistijo z rovokopa-čem, na katerega zapnejo vlečni plug. Pločnike čistijo s plugom, pripetim na kosilnico Gorenje. Na terenu pa so ddgovorjeni s pogodbenimi izvajalci. »Tudi pri nas velja dogovor: ko zapade 10 cm snega, se prične z delom. Praksa pa je pokazala, da že dva centimetra snega naredita paniko. Na vseh cestah zunaj mesta imamo zagotovljena po dva cestarja ter pripravljene deponije peščenega granulata. Kljub vsemu temu pa se morajo vozniki prilagoditi zimskim voznim razmeram,« opozarja tov/ Baš. Finančna sredstva za delo zimske službe imajo zagotovljena, želijo pa si, da bi na vseh čistili s čelnimi plugi, nabave le-teh pa si ne morejo privoščiti. V bližnji prihodnosti bo ceste I. reda prevzela republiška cestna skupnost, vprašanje pa je, ali se bo stanje izboljšalo ali morda celo poslabšalo. »Sredstev za dežurno službo nimamo, za prihodnje leto pa upamo, da bomo lahko združili toliko sredstev. Aktivirati bo potrebno nočno službo, saj smo to akcijo že dve leti uspešno vodili. Vsi se moramo zavedati, da s skromno mehanizacijo, ki jo imamo, ne bomo mogli očistiti vseh cest naenkrat. Zaradi tega imamo prioritetni vrstni red, tako da najprej očistimo kritične in pomembnejše točke, potem pa nadaljujemo na manj pomembnih prometnicah.« Trenutno imajo dovotj delavcev, v zimsko službo pa aktivirajo tudi delavce iz proizvodnega sektorja. Kot vidimo, smo s pripravljenostjo zimske službe v naši občini lahko zadovoljni, načrto- vane akcije pa bodo lahko izpeljali le skupaj z vsemi udeleženci v prometu, tako pešcev kot voznikov. In še nasvet tov. Baša vsem udeležencem v prometu: »Uporabljate zimsko opremo, predvsem verige, s seboj pa ni odveč imeti lopato, včasih pa tudi staro odejo, da jo v sili vržete pod kolesa. Verige imejte na kolesih ne pa v avtomobilu. Prav to velja tudi za voznike avtobusov in tovornih vozil. Bodite strpni, vozniki in pešci; s to opremo, ki jo imamo, ne moremo vsega končati prvi dan, ko zapade sneg, če pa sneženje preneha, pričnemo z delom tudi na stranskih prometnih žilah.« PAN OBČINSKA KONFERENCA ZKS LITIJA NA DECEMBRSKI SEJI Tokrat o vzgoji in izobraževanju Litijski komunisti se bodo sestali na konferenci, ki bo posvečena problemom vzgoje in izobraževanja. Vse tri matične šole v občini, Vzgojnovarstvena organizacija in Zavod za izobraževanje in kulturo bodo na sestankih svojih osnovnih organizacij ZK pripravile celovito oceno razmer v vzgoji in izobraževanju. Tudi v težavnejših gospodarskih razmerah sta vzgoja in izobraževanje velikega družbenega pomena, morda celo bolj kot kdajkoli prej. Od pravil- nega pristopa k vzgoji mladega človeka je odvisno, kako bo ta človek znal spoštovati delo. družbeno lastnino, našo samoupravno družbeno ureditev ter kakšen bo njegov odnos do sodelavcev. * Vzgajamo vsi, ne le učitelji in vzgojitelji, tudi starši, pravzaprav predvsem starši, zato si dvojnega načina vzgoje ne smerno privoščiti. Posledice takšne vzgoje bodo nosili naši otroci, to pa nikomur ne more biti vseeno. C NOVO VODSTVO OBČINSKE KONFERENCE MLADINE DELO NI LE DOLŽNOST PRAVICA, JE TUDI KAM S STROKOVNJAKI Naše obnašanje do dela ni vedno najboljše, pa vendar bi bili hudo nesrečni, če dela za nas kar naenkrat ne bi bilo. Je že tako, da nam delo daje kruh in brez tega ne moremo. ■ Število brezposelnih v občini zaenkrat še ni zaskrbljujoče, pač pa je bolj zaskrbljujoča izobrazbena struktura brezposelnih. Iz meseca v mesec je namreč vse večje število iskalcev zaposlitve s končano strokovno izobrazbo. Glede na prijavljene potrebe organizacij združenega dela in planirane potrebe po kadrih v letu 1982 ni pričakovali, da se bodp ti lahko zaposlili. Zaenkrat nas rešuje bližina Ljubljane, kjer se tudi največ zaposlujejo prvi iskalci zaposlitve. Ob koncu letošnjega leta je število prijavljenih iskalcev zaposlitve med 60 in 70, kar je nekaj manj, kot je republiško povprečje. Vse bolj se prijavljajo prvi iskalci zaposlitve, to je diplomanti šol. Izobrazbena struktura brezposelnih je takšna: nepopolna osnovna šola 14 popolna osnovna šola 22 nižja strokovna izobrazba 12 srednja strokovna izobrazba 10 višja šola 1 visoka šola 4 Vso pozornost stanovanjski politiki in zaposlovanju mladih Litijski mladinci so se 19. oktobra sestali na programsko—volilni konferenci. Pregledali so delo v preteklem obdobju, hkrati pa tudi spregovorili o načrtih za v prihodnje. Od skupno 62 prijavljenih iskalcev zaposlitve je kar 32 takšnih, ki jim bo zelo težko najti delo, sem sodijo mladoletne osebe, invalidi in iskalci prve zaposlitve. Ob vseh teh podatkih premislimo vsi zaposleni naslednje: zadnji čas je, da se zavemo, da nimamo le pravice do dela, ampak tudi dolžnost dobro delati. Delo občinske konference je bilo v minulem obdobju dokaj uspešno. Številne komisije so pokazale viden napredek v svojem delu, med osnovnimi organizacijami pa s svojim delom posebej izstopajo mladi s Primskove-ga. Z delom organov občinske konference so bili vsi zadovoljni, ker so ti vedno priskočili na pomoč, če je bila ta potrebna. Zaskrbljujoče je dejstvo, da le okrog 10'; mladih aktivno deluje v mladinski organizaciji. To je seveda še daleč od prizadevanj, da bi mladinska organizacija postala kar najširša frontna organizacija mladih. Na tem področju čaka torej osnovne organizacije, kot temeljne celice, veliko odgovornega in zahtevnega dela. Mladinska organizacija bo kar največ pozornosti posvetila uvajanju in usposabljanju mladih za delovanje v našem političnem sistemu. Po statutu organizacije so kolektivne članice Zveze socialistične mladine vse družbene organizacije in društva, ki v svoje delovanje v ključu-jejo mlade ljudi. Na to pa se vse prerado pozablja, kar seveda ni prav, saj imajo kolektivne članice — ali bi vsaj morale imeti — svoje delegatsko mesto v ZSM in s tem aktivno sodelovati pri delovanju organizacije. Ugotovljeno je bilo še, da mladinska organizacija ne sme biti odtujena od ostalih družbenopolitičnih organizacij. Tudi v njih bi se namreč pogosteje morala obravnavati mladinska problematika, v endar pa bi morali pobudo za to dati mladi sami. Temu pa največkrat ni tako. Na konferenci so razrešili dosedanje vodstvo občinske konference ZSMS Litija, obenem pa tudi izvolili nove organe za naslednje mandatno obdobje. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Andrej Krhlikar, za podpredsednika Janez Kotar in za sekretarja Jani Jerant. Analizirali in ocenili so svoje delo v letu 1982 OŠTO Litija, starešine in pri-' paflniki enot TO so tudi letos tako kot vsako leto na letni analizi usposabljanja enot TO, ki je bila 22.11.1982, analizirali in ocenili svoje delo v tem letu. Zaradi zagotavljanja čim boljše bojne sposobnosti, je potrebno stalno vojaško-strokovno in moralno-politično usposabljanje vseh pripadnikov enot TO. • 4. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA OBČINSKE SKUPŠČINE LITIJA V ospredju preskrbljenost z živili Poročilo o delu Razvojnega štaba pri Izvršnem svetu Litija in preskrba občanov z živili sta bih točki dnevnega reda, ob katerih so se delegati največ zadržali. V razpravi, ki je sledila poročilu o delu Razvojnega štaba, so delegati kritično ocenili zlasti tiste delovne organizacije, ki ki juh številnim opozorilom še vedno niso dostavile svojih akcijskih programov. Veliko pozornosti je bilo namenjeno preskrbi občanov z živili, saj ta v zadnjem času precej šepa. Ugotovljeno je bilo, da bo i reba povečati blagovne rezerve, s tem pa je seveda tesno povezano pomanjkanje skladiščnih prostorov v Litiji, ki to onemogočajo. Delegati so še zavzeli za načelo, naj bi bile zaloge najpotrebnejših živil enakomemeje porazdeljene na vse občane. Kritično so spregovorili tudi o nakupovalni mrzlici, ki podira vsa skupna prizadevanja za boljšo preskrbo, saj si nekateri občani kopičijo zaloge, medtem ko marsičesa zmanjka za tiste, ki nimajo časa za romanje od trgovine do trgovine. Ob koncu so delegati obravnavali možne predloge za letošnja občinska priznanja in listine o priznanju občine. Zato OŠTO v skladu s smernicami, programi in povelji republiškega in pokrajinskega štaba TO vsako leto izdela tematski in časovni načrt vzgoje starešin, poveljstev in enot TO občine Litija. Letošnji program usposabljanja .je bil zelo obsežen. Enota Jožeta Kovačiča je imela letos 5-dnevno usposabljanje v obliki premičnega taborjenja, kjer se je preverjala borbena pripravljenost enot in vzdržljivost posameznih obveznikov. Pred izvedbo vzgoje je bila izvedena priprava starešin, kjer so se starešii.e pripravili za svoje delo na sami vzgoji. Priprave so potekale na istem terenu, kjer se je izvajala tudi vzgoja enot, kar se je pokazalo kot zelo pozitivno. Na usposabljanju je bil dan velik poudarek idejno-političnemu delovanju enote. Pripadniki so bili seznanjeni z gospodarsko in politično situacijo ter varnostno oceno, predvsem za območje občine Litija. Vse večji pomen imajo vojaški kolektivi, izredno aktivno in živahno pa je bilo tudi delo aktivov ZK in aktivov ZSMS v enoti. Enota je opravljala konkretne naloge na terenu in sodelovala z drugimi dejavniki SLO, od komitejev za SLO in DS, vseh družbenopolitičnih organizacij, do vseh prebivalcev določenega območja, kar je zelo pomembno, saj je eden temeljnih ciljev vse vzgoje prav podružbljanje SLO. Letošnja planirana vzgoja enot TO je bila realizirana v celoti, le enote TO krajevnih skupnosti niso bile na usposabljanju. Poleg v zgoje celotnih enot so se obv ez-niki in starešine TO usposabljali tudi na drugih oblikah vzgoje, kot so seminarji, tečaji, trenaži ipd.; izvedeno pa je bilo tudi usposabljanje mladincev -prostovoljcev. Na analizi je bilo ugotov Ijeno, da je usposabljanje enot. kljub nekaterim pomanjkljivostim in napakam v redu potekalo in da so bili doseženi vsi zastavljeni cilji, kar je posledica angažiranja in dobrega dela tako vojakov kot starešin. M.K. Novi predsednik. Andrej Krhlikar je doma iz Ribč. živi pa v Litiji. Star je šestindvajset let. zaposlen pa je v Predilnici kot referent za varstvo pri delu. Pred sprejetjem te funkcije je bil podpredsednik mladinske organizacije v Predilnici, izmed njegovih številnih dolžnosti pa naj omenimo še. da je bil pri litijskem študentskem klubu predsednik komisije za kulturo. »V prihodnjem obdobju bo delovanje občinske konference usmerjeno k večji politični afirmaciji naše organizacije. Zaradi zaostrene gospodarske situacije bo gotovo največji problem zaposlovanje mladih in njihova stanovanjska problematika. Tudi lo bo prav gotovo pomembno področje našega delovanja, še nadalje pa bomo razvijali že uveljavljene oblike dela. kot so mladinsko prostovoljno delo ter seveda športna in kul- turna dejavnost. Na vsak način bomo skušali tudi aktivirati nekatere starejše mladince, ki menijo, da so mladinsko organizacijo že prerasli in na nas gledajo le pokroviteljsko,« je dejal Andrej Krhlikar. Končal pa je z besedami; »Ne z maratonskimi sestanki brez jasnih zaključkov in opredelitev odgovornosti, tem več s kratkimi in jedrnatimi delovnimi dogovori ter z aktivnostjo čim več mladincev bomo lahko dosegli zastavljene cilje in se vsi skupaj veselili novih uspe- nov!<< MG Nenehno usposabljanje v enotah TO je nujno, saj brez novih znanj ni možno izvajati programov. Na fotografiji: posvet pripadnikov TO, ko so analizirali delo za letošnje leto. (Foto: B.B.) Združili smo sredstva za obdaritev najmlajših V decembru 1982 se je večina delavcev občine Litija odločila za sprejem samoupravnega sporazuma o financiranju novoletnih praznovanj. Dogovorili smo se. da združimo po 200.00 din na zaposlenega delavca in s tem pripravimo veselje in obdaritev naših otrok. I ore j dragi otroci. DEDEK MRAZ vas ho med 25. in 30.12.1982 povabil v svojo »pravljično vas«, ki bo postavljena v parku na Stavbah v LkttjL vam prikazal igrice in skromno i Obdaril bo vse otroke od 1. leta starosti do vključno 1. razreda osnovne šole. Na prireditv e. ki bodo v Liliji in drugih krajevnih skupnostih, pa ste vabljeni prav vsi otroci. Dedek Mraz bo s svojim spremstvom in igralci obiskal vse prireditve in vse krajevne skupnosti. Za vse otroke izven krajevne skupnosti Litija je dedek Mraz pripravil tudi posebni predstavi v Litiji, v dvorani na Stavbah. V tej številki objavlja dedek Mraz tudf program in dneve obiska v vaši krajevni skupnosti. VABLJENA Pripravljalni odbor za novoletna praznovanja pri OS ZS Litija NOVICE IZ USNJARNE ŠMARTNO GOSPODARJENJE Rezultati gospodarjenja po devetmesečnem periodičnem obračunu so ugodni. Bolj nas skrbijo rezultati zadnjega trimesečja. Zaradi pomanjkanja kož na domačem jugoslovanskem trgu in zmanjšane možnosti uvoza, ker se je znižal odstotek razpolaganja z devizami s 65% na 30,24%, smo zmanjšali dnevni namok s 25 na 20 ton. Zmanjšanje namoka pomeni dnevno zmanjšanje proizvodnje za cca. 20%. V krznarni smo v celoti vezani na uvožene jagnječe in ovčje kože. Rešitve skušamo najti / organizacijo dodelavnih poslov. Kože, ki so last inozemskega poslovnega partnerja, uvozimo, jih predelamo — ustrojimo in vrnemo — izvozimo v obliki krzna, izdelanih plošč za avtose-deže ali avtosedeže\. TESNEJŠA POVEZANOST USNJARSKO—PREDELOVALNE INDUSTRIJE Da bi si zagotovili kolikor toliko normalne pogoje gospodarjenja, je bil 15. oktobra 19S2 podpisan SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA UREJANJE MEDSEBOJNIH RAZMERIJ PRI ZDRUŽEVANJU DELA IN SREDSTEV NA DRUŽBENOEKONOMSKIH OSNOVAH SKUPNEGA PRIHODKA. Naš TOZD je pristopil k Samoupravnemu sporazumu s sklepom Delavskega sveta 28.10.1982. Sporazum je podpisan na ravni DO ali posameznih TOZD usnjarske, čevljarske industrije in prometnih organizacij. Pri tem pogrešamo močnejšo udeležbo proizvajalcev surovin. K sporazumu je pristopil le KOTO TOZD Surovine Ljubljana s svojimi odkupnimi postajami. V tem samoupravnem sporazumu o medsebojnem sodelov anju so v glav nem zajeti naslednji cilji: — povečanje surovinske osnove, da bi zagotovili surovino za proizvodnjo, — povečanje izvoza, — združevanje deviz za oskrbo s surovinami in reprodukcijskimi materiali. Kot izhodišče za oblikovanje skupnih osnov in meril je predvideno, da se kot startna osnova vzamejo razmerja iz leta 1982. Udeleženke sporazuma bomo zato intenzivno razvijale aktivnosti in uresničevale programe, ki ne bodo samo trajno zagotavljali, temveč tudi povečevali domačo surovinsko bazo. Za uresničevanje teh programov bodo udeleženke združevale delo in sredstva na osnovah skupnega dohodka. Pri tem pa se zavedamo, da bomo imeli težave s problemom cen, ki bo toliko večji, kolikor večje bo pomanjkanje surovih kož. Vsekakor je eden osnovnih pogojev dohodkovno povezovanje od finalistov prek usnjarjev do proizvajalcev surovin. KRVODAJALSKE AKCIJE Posebno moramo pohvaliti prizadevnost in v isoko zavest naših delovnih ljudi, ki so pripravljeni pomagati sočloveku z darovanjem krvi. Naši krvodajalci se vseh akcij pridno udeležujejo. Posebno visoka je bila udeležba na zadnji krvodajalski akciji, 4. in 5.11.82, ki se je je udeležilo 112 naših delavcev. KULTURNO ŽIVLJENJE Smarski oktet s svojimi prireditvami in nastopi skrbi za popestritev kulturnega življenja v našem kraju. Umetniški vodja Vidic Rudi in član okteta Vidic Jože sta delavca našega TOZD. Glede na število mladih v našem TOZD, kar 229 jih je od skupno 690 zaposlenih, je premalo čutiti njihovo delovanje. DEJAVNOST OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA. Predsedniki OOS posameznih enot so organizirali izlete. Delovna enota Usnjarne se je prva odločila za izlet v Belo Krajino. Za enako pot so se odločili v enoti Krznarne. Konfekciji krzna in pomožni dejavnosti. Štajersko pa so si ogledali delavci konfekcije usnja, skladišč in splošne službe. Udeleženci izletov so bili zadovoljni. Marsikateri od njih je na dan izleta spoznal v svojem delovnem tovarišu tudi prijatelja O.M r Tudi vrtci se prilagajajo novemu delovnemu času Le v dveh enotah je ostal pc »slovni čas ne- spremenjen V novembru 1982 so nekatere OZD spremenile delovni čas zaradi racionalnega izkoriščanja in prihranka električne energije ter boljše izkoriščenosti delovnega časa. Podaljševanje poslovnega časa v VVO Litija so narekovali razlogi: — Upravni organi in strokovne službe v občini Litija pričnejo z delom ob 8. uri in ga zaključijo ob 16. uri. — Starši (vozači), ki se vozijo na delo izven Litije, in imajo spremenjen delovni čas. — OZD. ki delajo v izmenah, niso spremenile delov nega časa. Nov poslovni čas v VVO Litija traja od 5. ure zjutraj do 16.30 popoldne.*razen v VVE »Ciciban« Šmartno in VVE »Sava«, kjer je poslovni čas ostal nespremenjen. Trenutno novih delavcev ne bodo zaposlili, povečali pa se bodo stroški ogrevanja in večje bo število delavk z deljenim delovnim časom, prav tako pa bodo morali otroci dobiti popoldansko malico. Malico bodo plačali starši, ostale stroške pa bo morala pokrivati Skupnost otroškega varstva Litija. V sem staršem pa seveda ni bilo mogoče rešiti problema varstva. Na Skupnosti otroškega varstva so se dogovorili, da bodo podaljševali poslovni čas le. če bo varstvo potrebovalo vsaj 15 otrok, ker sicer podaljšanje ne bi bilo ekonomsko uprav ičeno v tej energetski krizi. Uvajanje novega delovnega časa ni tako enostavna zadeva, kot si nekateri predstavljajo. O rezultatih—dobrih ali slabih je težko govoriti, eno pa gotovo drži: Vzgojitelji in starši mislijo, da se je na otroka prav malo ali pa nič mislilo. Vzgojne institucije so še pred težjo nalogo, kajti družina ima nekatere specifične naloge, ki jih mora reševati le sama in je nobena, še tako univerzalna institucija ne bo nadomestila. Novoletne jelke po ugodnih cenah Tudi letos bo Gozdni obrat Litija organiziral prodajo novoletnih jelk za potrebe litijskih občanov in organizacij. S prodajo novoletnih drevesc želi Gozdni obrat predvsem preprečiti škodo v gozdovih, ki nastane, če jih sekajo nenadzorovano. Situacija se je namreč,odkar so zaceli z organizirano prodajo, bistveno popravila. Le redki so še tisti, ki kršijo zakon o gozdovih, s tem da se oskrbi jo z novoletno jelko na nezakonit način. (iozdni obrat bo nizke lanskoletne cene obdržal tudi letos. Drevesca od 0,5 —1 m 1,10 — 1,5 n 1,60 — 2 m 2,10 — 3 m 39.00 din 55,00 din 85,00 din 155,00 din Prodaja se bo pričela s ponedeljkom, 20.12.19X2 na lesnem skladišču v Litiji (pod starim zdravstvenim domom). Kmetje »počivajo« Dobili smo bone za bencin. Toda, ali so bile količine res pravilno izbrane? Vsi vemo, da imajo kmetje v jeseni največ opravil na poljih, da posejejo žito in pa pripravijo zemljo za spomladanska dela. Vse pa kaže. da ZIS ni dovolj razmislil o teh porabnikih, saj so kmetje dobili zares premalo goriva. Mogoče to ni tako očitno v naši občini, povsem drugačne razmere pa so v vzhodni Sloveniji, kjer imajo kmetje zares velike kmetije. Tako smo pogosto priča, da kmetje, ki sta jim poljedelstvo in živinoreja glavni vir dohodka, nimajo dovolj nafte za traktorje in ostale stroje. Pomagajo si s posojanjem drug drugemu, toda pogosto se zgodi, da nafte zmanjka vsem in stroji čakajo ob robu polj. Mar ne bi kmetom dali. kolikor potrebujejo za svoja opravila, saj se vsi zavedamo, eni bolj, drugi še vedno premalo, sedanjega gospodarskega položaja, ko smo prisiljeni, da čim več hrane pridelamo doma. Pred leti je bil poklic kmeta necenjen in premalo vrednoten, sedaj pa ima kmet že marsikatere ugodnosti, da bi čim več pridelal. Marsikje so ostale kmetije prav zaradi slabega vrednotenja kmečkega dela prazne, cela področja so ostala brez mladih k mečkih delavcev, saj so se odseljevali v mesta za boljšim zaslužkom. Sedaj se je ta migracija delno zaustavila, saj smo le težko začeli spreminjati svojo miselnost, da kmet ni pomemben. Vendar, ali ni že malo prepozno? Mnoge kmetije so propadle, ker jih ni imel kdo obdelovati. Kmete sedaj drugače gledamo, in lahko rečemo, da imajo ponekod celo občutno višji standard kot prebivalci v urbanih okoljih. Končno je napočil čas, ko bomo nehali govoriti o kmetavzarjih, kot so marsikateri zmerjali kmete, in izoblikovali pravilen odnos dolnjih in njihovega dela. PAN Kmetijstvo — prednostna panoga Vrsto let je bilo kmetijstvo, zlasti hribovsko, odrinjeno na rob gospodarskih in družbenoekonomskih dogajanj. Proces opuščanja obdelovanja kmetijskih površin je bil izredno hiter na nagnjenih in hribovitih terenih. V naši občini pa je teh okoli 80%, zato je deagrarizacija potekala hitreje kot v ostalih delih Slovenije. Problemi pri oskrbi s hrano terjajo, da kar najbolje izkoristimo vse domače razpoložljive proizvodne vire. Zato je nujno, da preprečimo nezaželeno opuščanje rabe kmetijskih zemljišč. V ta namen so v občini pripravili več obsežnih akcij: — evidentiranje neobdelanih kmetijskih površin — razdelitev kmetijstva na hribovsko in višinsko — revizija zaščitenih kmetij Ker so to akcije širšega družbenega pomena, so k njihovi izvedbi pristopile poleg Kmetijsko zemljiške skupnosti občine Litija še občinski upravni organ za kmetijstvo, obe kmetijski zadrugi in SZDL. Akcije naj bi potekale po krajevnih skupnostih istočasno zaradi aktualnosti pa pričakujejo sodelovanje vseh občanov. Še vedno preveč neobdelanega Pri evidentiranju neobdelanih kmetijskih površin je potrebno ugotoviti njihovo število, velikost, lastnika, ter vzroke neobdelanosti. Najprimerneje je, da se to obravnava po KS, saj se tam ljudje med seboj najbolje poznajo in lahko obenem že predlagajo rešitev problemov. Zaradi lažjega pregleda bi neobdelane kmetije razdelili v pet skupin: — kmetije, ki so zapuščene in na njih nihče ne živi — kmetije, ki so oddane v najem, a so slabo obdelane — kmetije, ki so neobdelane, vendar na njih žive lastniki, — kmetije, ki so neobdelane, vendar na njih žive ostareli lastniki — kmetije, ki so slabo obdelane, na njih žive lastniki, ki se le delno bavijo s kmetijstvom. Veliko število neobdelanih površin je posledica nedoslednega izvajanja določb zakona o kmetijskih zemljiščih, ki opredeljujejo status kmeta. Tako so status kmeta dobili tisti občani, ki zemlje ne nameravajo obdelovati intenzivno, ampak je njihov glavni namen ohranitev oziroma pridobitev lastninske pravice na zemljiščih. Na drugi strani pa imamo celo vrsto občanov, ki jim kmetijska dejavnost pomeni pomemben vir preživljanja, a še vedno niso zapro-. sili za status kmeta in ne uveljavljajo pravic, ki jim jih le-ta nudi. Neenakomerni pogoji za kmetovanje Naravni pogoji za kmetijstvo v občini niso idealni, vendar lahko z boljšo organizacijo dela in uvedbo diferenciranih ukrepov pospeševanja še vedno dosežemo tudi na višje ležečih kmetijah zanimiv dohodek. Jasno-je, da tudi v pri-hodnjekmetovanje v hribih ne bo enako donosno kot v ravninskih predelih. Kljub temu moramo vložiti vse sile, da preprečimo opuščanje teh kmetij, sajboproizvodnja hrane pomembna tudi pri ohranjanju in razvijanju poseljenosti hribovskega sveta, oblikovanju krajine in ohra- njanju gospodarskih temeljev za obstoj družbe v izrednih razmerah. Do sedaj so bili hriboviti predeli uvrščeni v III. in IV. davčni okoliš, vendar pa je bila ta razdelitev po mnenju prizadetih občanov napravljena vse preveč administrativno. Natančna razvrstitev kmetij, vasi in zaselkov oz. KŠ v hribovsko in višinsko območje je potrebna, če želimo spodbujati s posebnimi ukrepi razvoj teh območij. Hribovsko območje je že z zakonom določeno: vsi predeli nad 600 m nadmorske višine, pod to mejo pa kmetije, kjer je 1/2 zemljišč v nagibu nad 25%, ter manj razvite KS določene z občinskimi akti. Za določitev višinskega območja je pripravljen poseben način ocenjevanja — dostopnost naselja ali kmetije z različnimi vozili — oddaljenost vasi ali kmetije od rednih prometnih zvez, krajevnih središč in oddaljenost samotnih kmetij od sosedov — možnost uporabe kmetijskih strojev — podnebne m pridelovalne razmere, ki se kažejo v tem, katere poljščine uspevajo v posameznih predelih in kakšni so doseženi povprečni pridelki — nadmorska višina Na podlagi izkušenj iz drugih občin j« razvidno, da je ocenjevanje po tem sistemu zelo preprosto, tako da si lahko vsak kmet sam izračuna težavnostno stopnjo svoje kmetije. Ponekod so pogoji tako izenačeni, da ocena velja za cel zaselek in vas. Imenovana je tudi delovna skupina, v kateri je predstavnik KZS občine Litija, delavec pospeševalne službe, kmetijski referent in predstavnik ZKZS. Pričakujemo pa tudi tesno sodelovanje vseh občanov. Pri pospeševanju hribovskega kmetijstva ne bomo imeli lahke, prav tako pa tudi ne ekonomsko vabljive naloge. Vedeti pa moramo, da Je zaenkrat kmetija praktično nenadomestljiva organizacijska oblika izrabe hribovskega prostora na podlagi proizvodnega sodelovanja z zadružno organizacijo. Zategatelj moramo vložiti vse sile, da preprečimo opuščanje, zlasti pa se drobitev hribovskih kmetij. Da bi zagotovili obdelovanje In preprečili nadaljnje drobljenje kmečkih gospodarstev, je potrebito Izvesti revizijo zaščitenih kmeti], kot je to predvidimo z zakonom. Predloge za zaščito kmetij, M do sedaj niso bile zaščitene, In preverjanje Izpolnjevanja pogojev že zaščitenih, bodo obravnavali po KS in na KZS. Merila za določevanje zaščitenih kmetij so pripravljena in upoštevajo naslednje: — da je kmetija tista gospodarska enota, ki zagotavlja lastniku s kmetijsko in drago z njo povezano dejavnostjo primerno preživljanje — občinski prostorski plan — primeren dohodek, ki zagotavlja lastniku s kmetijsko in drago z njo povezano dejavnostjo primerno preživljanje — trajnejše gospodarsko sodelovanje s kmetijskimi organizacijami združenega dela — možnost modernizacije kmetij — družbeni interes o ohranitvi določenih kmetijskih enot Da bo akcija kvalitetno izvedena, pa bo nujno sodelovanje KZS, obeh kmetijskih zadrug, krajevnih skupnosti in seveda vseh občanov. I.R. Pri gradnji novih hlevov bo potrebno tudi sovlagaoje vseh odjemalcev mesa. Na fotografiji: tudi pri »Mežnarju« v Podšentjurju so se odločili, da bodo zgradili nov hlev. (Foto: T.B.) STRAN 5 SGP BETON Zagorje ob Savi TOZD Gradmetal Litija m. KMETIJSKA ZADRUGA LITIJA KOVINA Kovinsko predelovalno* podjetje Šmartno pri Litiji DRŽA VNA ZALOŽBA SLOVENIJE Poslovalnica Litija Osnovna šola FRANC ROZMAN STANE Šmartno pri Litiji MIZARSTVO LITIJA INDUSTRIJA U VRHNIKA TOZD Usnjat Šmartno Osnovna šola DUŠAN KVEDER-TOMAŽ Litija SIS Za varstvo pred požarom in občinska gasilska zveza Litija W Čestitamo 01 LJUBUANSKA BANKA SCT Ljubljana TOZD Industrija apna Kresnice Gospodarska banka Ljubljana Ekspozitura Litija Osnovna šola LOJZE HOSTNIK JOVO Gabrovka MESARIJA EKAJEVALNICA LITIJA Dom TISJE Šmartno pri Litiji TEKSTIL TOZD Pletilja Litija H P Kmetijska zadruga Gabrovka — Dole ISTRA BENZ Koper PE Litija LESNA INDUSTRIJA LITIJA — TOZD Mizarska proizvodnja — TOZD Plastika — TOZD Furnirska proizvodnja — TOZD Žagarska proizvodnja — Delovna skupnost skupnih služb GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA TOZD gozdni obrat Litija BEOGRAJSKA BANKA Temeljna banka Ljubljana PE Litija KOP KOMUNALA Litija DRUŠTVO UPOKOJENCEV LITIJA PREDILNICA LITIJA 1 občinskem prazniku in novem letu KOLIKO SE MED SEBOJ POZNAMO Lah Slavko: Nesporazume rešujemo na človeški način. Ali res sosed ne pozna soseda, sodelavci ne kontaktirajo med seboj? Smo se ljudje povsem odtujili drug od drugega? Imamo vedno manj prijateljev, postajamo težko dostopni, živčni, razdražljivf — TUJI? Zelo pomembno je, kakšni so odnosi med delavci na delovnem mestu. Povprašali smo nekaj naših občanov, kako je s tem v njihovih delovnih organizacijah. Ali se delavci razumejo med seboj, ali so disciplinirani, kakšni so odnosi med sodelavci? Kajti veliko več je mogoče doseči s složnostjo in enotnostjo. Produktivnost je odvisna od ljudi, ne od strojev! LAH SLAVKO, vodja računalniške operative iz kresnički« Poljan: SpeKč Rod: Disciplina je jena. »Glede na samo specifičnost dela z računalniki so odnosi večinoma dobri, nastajajo pa razni nesporazumi prav zaradi narave dela. Posledica pa so malo slabši medsebojni odnosi. Te na človeški način rešujemo, včasih je potrebno iti tudi preko samoupravnih določil, da lahko delo poteka spet nemoteno. Opažam pa, da je odgovornosti pri delu vse manj. V nekaj letih se je občutno poslabšala, kljub temu da vse več govorimo o njej. V Lesni industriji se delavci dobro razumejo. SPELIC ROZf, poenterka osebnega dohodka h Litije: »Delavci se med seboj dobro razumemo, tako tudi z delavci iz proizvodnje. Do trenj ne priha- Anžur Fani: Delo je za ženske težko. ja, disciplina je urejena, tako da ni nobenih problemov. Opažamo pa, da predvsem mladi delavci nimajo vedno pravega odnosa do dela.« Zanimiva je ugotovitev, da na disciplino ne gledajo vsi z istega zornega kota. Delavka iz neposredne proizvodnje v isti delovni organizaciji pa ima malce drugačno mnenje o disciplini. ANŽUR FANI, kro-jilka furnirja iz Litije: ^Zaposlena sem že šestindvajset let na istem delovnem mestu, zato lahko rečem, da se delavci odlično razumemo med seboj. Ne morem pa pohvaliti delovnih razmer — zastarel obrat, veliko fizičnega, predvsem za ženske težkega dela in podobno. Zelo dobro se razumemo z novimi delavci in jih takoj Slapničar Marjana: Z vsem smo zadovoljni. sprejmemo v delovno sredino. Kot povsod tudi pri nas prihaja do majhnih konfliktov, vendar se kmalu »pobotamo«, tako da zaradi tega proizvodnja ne trpi. Večina delavcev opravlja delo odgovorno, so pa posamezniki, ki so neodgovorni. Tega pa si v teh časih ne smemo privoščiti. Odnosi med delavci in vodstvom so odlični, tako da nikoli ne pride do problemov. Zelo pa nas moti nedisciplinirano uhajanje nekaterih naših delavcev 'čez cesto', kot mi temu pravimo. Res pa je tudi, da naši delavci na delo ne zamujajo.« Z vsem so zadovoljni tudi v samopostrežni trgovini v Litiji pri banki. SLAPNIČAR MARJANA, prodajalka, iz Reke-Gozda: »Odnosi med delavkami v Oven Joži: »Pomagamo druga drugi, kadar je potrebno.« kolektivu so dobri. Včasih, kol povsod, pride do spodrsljajev, kijih zgladimo brez težav. Delavke imamo lepo izoblikovan odnos do dela. Vsaka se boji, da ne bi uničila ali poškodovala materiala. Vse probleme rešujemo same, če je v naših močeh; v nasprotnem primeru pa vprašanje razrešimo na zboru delavcev. Disciplina je dobra, zamuja se ne, kupci pa ne odhajajo vedno zadovoljni, ne po naši krivdi, ampak zaradi preslabe založenosti polic«. OVEN JOZL učenka 2. letnika Srednje pedagoške šole v Ljubljani, s Primskovega: » Učenke se med seboj dobro razumemo. Pomagamo druga drugi, kadar je to potrebno. K rac Darinka: Ni nam vseeno, kako je delo opravljeno. Disciplina je zelo dobra, mogoče tudi zato, ker smo v razredu sama dekleta. Včasih res pride do kakšnih sporov, vendar brez vsakršne resne podlage.« KRNC DARINKA, samostojni saldakontist v Metalki, iz Kresnic: »Sodelavke se med seboj dobro razumemo. V svoji pisarni pa se družimo še po manjših skupinah, saj je pisarna razmeroma velika. Privatnih sporov ni, včasih pa pride do problemov zaradi dela. Delavke smo odgovorne do dela, ni nam vseeno, ali določeno delo opravimo danes ali pa ga pustimo za naslednji dan. Vsak zase ve, kaj mora storiti.« R.B. Iz matičnega urada Poroke, rojstva, smrti... V mesecu novembru seje rodilo 18 otrok, 10 dečkov in 8 deklic. Na Bogensperku se je poročilo 24 parov. Poročili so se: Poglajen Viktor, avtoličar iz Jelše in Zavrl Lilijana, kemijski laborant iz Litije. Medved Darko, delavec iz Gradišč in Grm Majda, embalirka iz Mirne. Gradišek Franc, prodajalec iz. Litije in Dobravec Selma, glasbeni pedagog iz Litije. Rahne Jože, elektromehanik iz Kisovca in Goste Nuša, razredni učitelj iz Kisovca. Pikš Anton, rudarski tehnik iz Trbovelj in Juvan Zdenka, medicinska sestra iz Zagorja ob Savi. Marinčič Milan, skladiščni delavec iz Metnaja in Barle Danica, tkalka iz Rado-hove vasi. Zavrl Ciril Metod, kmetovalec iz Zagorja ob Savi in Požgaj Antonija, kuharica iz Velike Gobe. Vrhovec Anton, delavec iz Velike Loke in Medved Pavla, administratorka iz Ma-molja. Žlabrovec Zlatko, tekstilni tehnik iz Litije in Grom Verica, ekonomski tehnik iz Jastrebnika. Žnidar Franc, kovino-strugar iz Litije in Potisek Marija, predica iz Lupinice. Žibret Bojan, vodovodni instalater iz Zagorja ob Savi in Debevec Mira, kuharica iz Colniš. Belec Josip, tehnični risar iz Trbovelj in Japelj Danica, uslužbenka iz Trbovelj. Sikovšek Miran, dip. ing. strojništva iz Zagorja ob Savi in Podbregar Marida, ekonomistka iz Zagorja ob Savi. Uršič Borut, študent - iz Šempetra pri Novi Gorici in Jenko Mojca, študentka iz Ljubljane. Oma-hen Jože, delavec iz Volavelj in Zaman Bernarda, delavka iz Preske nad Kostrevnico. Umrli v mesecu novembru: Tajnšek Karel, star 75 let, iz Čepelj, Vavtar Jožef, star 80 let, iz Mihelce, Zupan Franc, star 72 let, iz Litije, Zeleznik Viktor, star 39 let, iz Litije, Dernovšek Jože, star 70 let, iz Konjšice, Malovrh Leopold, star 44 let, iz Zg. Hotiča, Pregelj Alojz, star 40 let, iz Tenetiš, Hribar Milan, star 27 let, iz Litije, Maček Martin, star 55 let, iz Litije. J.C. Na je bilo letos že 321 porok in bo lanskoletno 250 porok krepko preseženo. (Foto: T.B.) NAŠI ZNANCI Tokrat smo naredili izjemo; želimo vam predstaviti Slavko PFEIFERf ki je večina naših-občanov ne pozna, dobro pa je znana med člani domske skupnosti Doma Tišje v Črnem potoku. Kako ste prišli v ta dom? »Po rodu sem Ljubljančanka. Neusmiljena bolezen me je pripeljala najprej v bolnišnico za duševne bolezni v Polju, pred dobrimi desetimi leti pa sem prišla semfcaj. Ker sem ves čas živela v mestu, se je bilo na podeželje težko navaditi. Čas pas pa je prinesel svoje in zdaj se tu počutim kot doma.« Že osem let ste predsednica domske skupnosti. Kakšna je njena organizacija in namen? »Naloga te skupnosti je, da nudi članom primerne pogoje za življenje v skupnosti in da skrbi za zadovoljevanje njihovih potreb. V drugih domovih, naše republike imajo le skupnosti po nadstropjih, njihova naloga pa je, da člani povedo, kaj jim ne ugaja; pri nas pa deluje le ena skupnost, ki skrbi predvsem za uresničevanje interesov svojih članov. Sestajamo se oh četrtkih popoldne, sestanki pa trajajo dobro uro. Povprečno prisostvuje 60-80 članov, vedno pa so med nami še dr. Darovec, ne-vropsihiuter iz Polja, on je obenem tudi »duša« našega domu, dalje tov. Tomšičeva, v.d. direktorja, in glavna medicinska sestra Angelina. Sestanek vodim jaz in obenem pišem zapisnik.« In kaj na sestankih obravnavate? »Največ pozornosti namenjamo delovni terapiji, ki vključuje različne ročne spretnosti: od vezenja, pletenja in kvačkanja do izdelovanja tapiserij, slik in podobnih okrasnih predmetov. Vsak izdelek oceni posebna komisija in izdelovalec prejme nagrado za delo po posebnem ceniku. Predmete nato prodajamo svojcem, prijateljem in obiskovalcem našega doma. Vsako leto organiziramo en daljši izlet ter več krajših, in sicer za liste člane, ki dobro prenašajo vožnjo. O tem. katere kraje si bomo ogledali, se dogovorimo na sestanku. V zadnjih letih smo uvedli celo dopuste. Vsakemu članu, ki ga'želi izkoristiti in 10 dni preživeti zunaj doma, poskrbimo za spremljevalca, če tega ne zagotovijo sorodniki. Za čas odsotnosti tudi ne plačamo oskrbovalnim'.« kako pa je s pritožbami? » Teh je sicer več kot pohval, taki smo ljudje, vendar precej neupravičenih. Nanašajo se na hrano, ki je še preveč kalorična pa tudi sestavnozelo raznovrstna, in na medsebojne spore. Sicer pa takih primerov nimamo veliko; lahko trdim, da je domska skupnost vnesla med nas pravo prijateljsko vzdušje.« Morda še nekaj besed o družabnem življenju v domu? »Tudi zanj je dobro poskrbljeno. V vsakem nadstropju imamo barvni televizor, več ra- dijskih sprejemnikov, knjižnico, revije in časopise. Svojega glasila trenutno ne izdajamo, organiziramo pa skupinska praznovanja rojstnih dni. Vsak član, ki praznuje, prejme na-geljček in čestitko. Prav tako počastimo vsakega posameznika z manjšim darilom ob praznovanju jubilejnih let bivanja v domu. Pogosto nas obiskujejo amaterske in šolske kulturniške skupine, najbolj pa se veselimo domskega praznika sredi junija. Takrat nas množično obiščejo svojci, mi pa poskrbimo za program in razstavo naših izdelkov.« In kaj boste rekli za zaključek? »Saj povem le to, da se vsi zaposleni v domu trudijo, da bi nam bilo čim lepše. Če pomagamo pri delu v kuhinji, pralnici ali na polju, dobimo žepnino, požrtvovalne medicinske sestre noč in dan skrbijo za naše zdravje, na ljubezniv in topel človeški odnos naletimo na vsakem koraku. Kaj še hočete več?« Bi. Taborniške novice Tudi v »mrtvi sezoni« so naši taborniki aktivni: Konec novembra so imeli interno orientacijsko tekmovanje v Gabrovških Lazih. Pri tem so se posebno izkazale ekipe Pajkov in Gadov. Tekmovanje sta zelo dobro pripravila Boštjan in Andrej Grošelj. V decembru pripravljajo ustanovno skupščino, ki bo 23.12 ob 17. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine. Ob tej priložnosti vabimo vse zdajšnje, prejšnje tabornike, starše in druge. Na skupščini bodo predlagali ime odreda »Srebrni pajki« in emblem odreda. Od tej priložnosti bo tudi razstava o življenju naših tabornikov v avli skupščine. Zaradi teh priprav vadi Litija s tekmovanjem v veščinah: do zdaj je večina tabornikov MČ opravila veščino partizana, pevca in kuharja. Bili so tako zagnani 4z vaditeljico kuharskih veščih Milči Ulčarjevo vred, da so še ves naslednji teden doma pomivali posodo! Ta mesec se bodo udeležili pohoda na Tišje s tekmovalnimi ekipami — kot pohodniki in pomočniki pri organizaciji. Tudi Marko Djukić je član »Srebrnih pajkov«. Meni, da je taborniška organizacija zelo primerno mesto za učenje in privajanje življenju v naravi. (Foto: T.B.) «■■11 mm KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO KRAJEVNA SKUPNOST KRESNIC F AKCIJE SO ŠE POTREBNE Novo vodstvo KS Oktobra smo čistili našo občino, akcija je bila tako tudi na Primskovem. Mora si nadaljevati tudi v prihodnje, saj so ostale še nekatere stvari, ki ne sodijo na mesto, kjer so. V Se vnem sta npr. dva hrama (kot so prostore za vino imenovali), ki dobesedno razpadata. Kljub temu pa to ne bi bilo tako tragično, če bi eden izmed njih (na sliki) ne stal tik poleg ceste in grozil, da se bo ob močnejšem vetru sesul na cesto in mogoče bo prišlo celo do nesreče. Prav tako ni v ponos dejanje lastnika stavbe, ki je vso kapnico s strehe, ki ni majhna, speljal na cesto ter s tem uničuje že tako slab makadam. Prav tako- je neodgovorno, da vse odpadke žganjekuhe na Gornjem vrhu stresa ob robu ceste ter tako močno kvari okolico svojega doma. Še bi lahko naštevali napake, vendar to ni namen. Želeli bi samo opozoriti posameznike, ki ne pazijo na podobo kraja, ki jim je vseeno, kakšen je njihov kraj, da bi začeli odgovorneje ravnati z lepotami kraja — navsezadnje pa je to naloga vseh krajanov. PAN V Se vedno steklina Naša občina je še vedno ogrožena s steklino, ki jo prenašajo vse toplokrvne živali. Steklina je huda bolezen, zato je potrebno zlasti pozimi posvečati veliko pozornosti sumljivemu obnašanju živali. Zlasti nevarni so lahko psi, ki morajo biti obvezno na verigi. (R.B.) Lovski krst Praznik republike so krajani počastili s proslavo v osnovni šoli. Program so pripravili mladinci s Primskovega in iz Sobrač ter učenci osnovne šole. Po proslavi pa so bili krajani lahko navzoči na zelo zanimivem obredu—krstu lovca.. Ta običaj je med ljudmi bolj malo znan. zato je bil ta dogodek za vse. ki so ta dan obiskali gostilno na Kopači ■ ji, enkratno doživetje. PAN Skupščina KS Kresnice, ki je bila dne 22.11.82. je imela dve osrednji točki. Izvedene so bile volitve organov skupščine in sprejet je bil program dela v KS Kresnice za leto 1983. Za predsednika skupščine KS v naslednjem mandatnem obdobju je bil izvoljen Franc Kon-cilja, podpredsednik skupščine bo Franc Urbanija. predsednik sveta KS pa Jože Kovic. Vsi navedeni tovariši so si že z dosedanjim delom pridobili zaupanje krajanov. Živahna razprava se je razvila ob obravnavanju predloga programa dela KS Kresnice za leto 1983. Čeprav jc program dela zelo obširen, saj zajema kar 5 različnih področij (komunalno, urbanistično, kulturno. LO in DS ter telesnokulturno) so bili navzoči mnenja, da je uresničljiv zlasti zato, ker ne temelji na visokih finančnih obveznostih. Najtrša oreha iz tega programa bosta modernizacija ceste na odseku Koščak — nogometno igrišče in dograditev večnamenske dvora- ne. Pri prvi investiciji krajani pričakujemo pomoč komunalne skupnosti, drugo investicijo, ki je že v teku, pa bodo krajani dokončali s prostovoljnim delom. Poleg navedenega bi veljalo poudariti še. da je že pričeta gradnja TV pretvornika na Go-rišci. pri kateri pa žal krajani Kresnic do sedaj niso sodelovali in bomo morali zamujeno nadoknaditi spomladi 1983. Poleg prostovoljnega dela bodo krajani morali zbrati tudi 200.000 din. Predvideno je, da bo vsak lastnik TV 1.200 din. aparata prispeval Oskrba s plinom v novembru je bila uspešna V obdobju pomanjkanja plina za gospodinjstva je svet KS Kresnice zelo uspešno organiziral oskrbo plina krajanom KS Jevnica in Kresnice. Neposredno odgovoren za izvedbo akcije je bil tov. Janez Hauptman. ki je najprej prek sveta KS dobil evidenco vseh interesentov, že naslednji dan pa so vsi krajani obeh KS lahko plin prevzeli v Kresnicah, seveda ob pogoju, da so imeli evidenčne listke. Krajani hkrati z zahvalo organizatorjem te akcije upamo, da jo bodo v naslednjih mesecih še ponovili M.V. PROGRAM novoletnih praznovanj in obdaritve otrok ob sprejemu dedka Mraza po krajevnih skupnostih v občini Litija ZA OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI: 1. LITIJA L/br. LVbr. L/br. od 1.-4. leta star. 26.12.82 ob 9. uri od 1-4 leta st. 26.12.82 ob 13. uri 26.12.82 ob 16. uri • od 5.I.dol.r OS za vse otroke iz 29.12.82 ob 16. uri cele občine 30.12.82 ob 16. uri 2. ŠMARTNO od 1.-4. leta st. 27.12.28 ob 15.30 (tudi Vintarjevec in Črni potok za starejše otroke 30.12.82 ob 15.30 3. PRIMSKOVO za vse otroke 26.12.82 ob il. uri - lutkovna predstava v dvorani na Stavbah v Litiji - lutk. pred. v dvor. na Stavbah v Litiji - pionir, gledal, v dvor na Stav bah - pion. gled. v dvor. na Stavbah - pion. gled. v dvor. na Stavbah - lutkov. preds. v OŠ Šmartno dramska skup. v OŠ Šmartno - lutk. pred. v OŠ Primskovo 4 KOSTREVNICA za vse otroke 5. JAVORJE 6. KRESNICE 7. JEVNICA 8. ŠTANGA 9. ŠT. POLJANE 10. GABROVKA 11. DOLE 12. POLSNIK 13. SAVA 14. HOTIČ in Ribče 15. VAČE 16. JABLANICA in Mamolj za vse otroke za vse otroke za vse otroke za vse otroke za vse otroke od 1.-4. leta st. za vse starej. otr. za vse otroke za vse otroke za vse otroke za vse otroke za vse otroke za vse otroke 26.12.82 ob 15. uri 25.12.82 ob 10. uri 25.12.82 ob 10. uri 25.12.82 ob 14. uri 28.12.82 ob 16 uri 28.12.82 ob 15.30 30.12.82 ob 8. uri 30.12.82 ob 9.20 30.12.82 ob 15. uri 29.12.82 ob 15.30 29.12.82 ob 15.30 29.12.82 ob 16,00 30.12.82 ob 16.00 25.12.82 ob 15.30 lutk. pred. v Kostrevnici lutk. pred. v lutk. pred. v lutk. pred. v lutk. pred. v na Štangi lutk. pred. v dram. skup. dram. skup. dram. skup. dram. skup. lutk. skup. v lutk. pred. v lutk. pred. v lutk. pred. v Jablanica Zadruž. domu v OŠ Javorje OŠ Kresnice OŠ Jevnica Kulturnem domu OŠ Št. Poljane v OS Gabrovka v OŠ Gabrovka v OŠ Dole v OŠ Polšnik OŠ Sava OŠ Hotič OŠ Vače Gasil, domu OPOMBA: Le v krajevnih skupnostih Litija levi in desni breg, Šmartno in v Gabrovki so glede na večje število otrok, otroci razporejeni po starosti v dve skupini. Vseh predstav se lahko udeležijo vsi otroci, le da bodo individualno darilo Dedka Mraza prejeli otroci od L leta starosti, do vključno učencev L razreda osnovne šole. Odbor za pripravo novoletnih praznovanj ob i dedka Mrena pri Obe. i Litija OBVESTILO KOP Komunala Litija obvešča občane mesta Litije in Šmartna, da odvaža tudi večje trde odpadke. Občani, ki takšne odpadke imajo, morajo predhodno obvestiti KOP Komunalo Litija na telefon 881-679 o vrsti, količini in kraju, kjer so odloženi odpadki. Hkrati občane obvešča, da lahko takšne odpadke odvažajo sami na začasno odlagališče v Ponovičah. KOP KOMUNALA LITIJA Prispevajmo za naše najmlajše Občane in delovne ljudi obveščamo, da lahko z denarnimi prispevki finančno podprejo organizacijo kulturnih prireditev ter obdaritev otrok od I. leta starosti do vključno 1. razreda osnovne šole ob sptejemu dedka Mraza. Sredstva nakažite na žiro račun 50150-678-96578 Občinska zveza Društva prijateljev mladine Litija. Hvala za prispevek! Odbor za pripravo novoletnih praznevanj ob sprejema dedka 'tirna. pri OS ZS Lilije Druga abonmajska predstava — Sredi novembra je bila v dvorani na Stavbah že druga predstava za abonente v tekoči sezoni. Po večletnem premoru je spet gostovalo v Litiji Prešernovo gledališče iz Kranja; uprizorilo je dramo Vitomila Zupana »STVAR JURIJA TRAJBASA«. V naslovni vlogi je uspešno nastopil znani igralec Dare Ulaga, ki je že drugo leto član omenjenega gledališča. Plesalci ne poznajo počitka — Folklorna skupina z Javorja je nastala leta 1978, prvič pa se je predstavila občinstvu pred poldrugim letom. Od takrat pa do danes je nastopila že 23-krat. Sedemkrat je pripravila samostojen nastop, desetkrat pa plesala brezplačno. Mlade plesalce tarejo tudi težave; za nove noše in glasbeno spremljavo bi potrebovali precej več sredstev, kot pa jih prejmejo za svojo bogato dejavnost. Obisk Cankarjevega doma — Devetdeset šolarjev višje stopnje iz Litije in Šmartna je poslušalo v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani kviz na temo barok v glasbi. V finalnem srečanju sta se pomerili osnovnošolski ekipi iz Loč pri Poljčanah in Titovega Velenja. Zmagali so Ločani. Svojevrstno doživetje za mlade poslušalce, bilo jih je 1600 iz raznih krajev Slovenije, je bila predstavitev koncertnih orgel; z njimi jih je seznanila or-ganistka Angela Tomanič, nato pa sta z Milkom Bizjakom zaigrala nanje več skladb. Navdušenje za delo pojenjuje -- Lutkovna skupina, ki deluje pri Občinski konferenci ZSMS Litija je v dobrem letu in pol naštudirala pod vodstvom Berte Juvanove dve igrici ter z njima nastopala v Litiji, Kresnicah, na Vačah in Vrhniki Tudi ob izteku koledarskega leta in obisku dedka Mraza bo otroke razveselila z novo predstavo. Mlade in dela voljne lutkarje pa pestijo predvsen. kadrovske in prostorske težave. Če jim ne bomo pravočasno priskočili na pomoč in bo skupina razpadla, bomo s tem naredili nepopravljivo škodo našim najmlajšim. Lutkarst vo je namreč tista dejavnost, s katero najprej in najbolj neposredno vključujemo dorašča-joče gledalce v kulturno dogajanje. B.Ž. Novo na knjižnih policah V Kurirčkovi knjižnici, ki izhaja pri založbi Borec, so izšle tri prijetne knjige za šolarje: IvoZorman: Obveščevalec Lesnika, Mile Pavlin: Iz šolske klopi k partizanom, Miha Mate: Boso-peta druščina. Predšolski otroci pa si bodo ogledali štiri knjige iz Kurirč-kove torbice: Karel Grabeljšek: Deklica in partizan, Marjan Manček: Kdo je Homo S, Vojan Arhar: Cvetne trate v soncu zlate, Božo Kos: Velika repa. Bralci, ki radi prebirajo pesmi, se bodo razveselili izbranega dela Miroslava Antiča v petih knjigah. Knjige so v srbohrvaščini. ČLANARINA V LETU 1983 v litijski knjižnici bo znašala: — za otroke in učence do 8. razreda 40 din — za ostale člane 100 din — članarina za čitalnico 10 din. Bralci, ki ne želijo plačati članarine, plačajo za vsako izposojeno knjigo 30 din. J.K. Šesto srečanje NOVICE IZ KNJIŽNICE Uri pravljic na rob V knjižnici smo med počitnicami prvič izvedli uro pravljic za neorganizirano skupino otrok, za vse tiste, ki jih radi poslušajo. Obisk v čitalnici naše knjižnice se je od ure do ure povečeval. Oktobrsko Piko Nogavičko je poslušalo že 33 otrok, več pa jih čitalnica tudi ne more sprejeti. Novembrsko Sapramiško smo pripravili skupaj z lutkovno skupino. Čitalnica je za postavitev odra premajhna, zato smo jo izvedli na Stavbah. Zgodilo se je pa nekaj, česar nismo pričakovali; obiskovalcev je bilo trikrat več, kot jih prostor lahko sprejme. Uro pravljic smo izvedli v nabito polni sobi, kar ni bilo najbolje. Veliko malčkov pa je moralo oditi tudi domov. Če se vprašamo, zakaj je prišlo toliko otrok na uro pravljic, je odgovor sila enostaven. Prireditev za »najmlajše v Litiji ni. Lutkovna skupina, ki je pomagala pri uri pravljic, bi lahko izvedla vsak mesec več predstav, pa nima ustreznih prostorov ne za vadbo ne za izvedbo. Naslednjo uro pravljic bomo pripravili spet sami. brez lutkarjev, ki pripravljajo novoletno igrico. Z lutkarji pa bomo še sodelovali. Organizirali bomo več predstav, da si jih bo lahko ogledalo čim več otrok, tudi tisti, ki so tokrat ostali pred vrati. Tudi otrokom bo bolj prijetno, če ne bo takšne gneče. Ura pravljic bo v torek, 28. decembra, ob 16. uri v prostorih čitalnice. Otrokom se bo predstavil KRO-JAČEK HLAČEK. Gasilstvo predvsem na prostovoljni osnovi Na območju občine Litija deluje 20 prostovoljnih gasilskih društev, od katerih je nastarejše Gasilsko društvo Šmartno, saj je bilo ustanovljeno 1884. leta. Vsa društva imajo tudi svoje gasilske domove, 16 je dograjenih, 4 pa so v gradnji. Domove so gradili pretežno na prostovoljni bazi. Skupna kvadratura domov je 2277 mJ, približna vrednost domov pa 22.310:000,00 din. Sredstva za gradnjo domov in nabavo opreme so se zbirala iz različnih virov od Občinske gasilske zveze Litija za funkcionalne izdatke sredstva od drugih organizacij (KS, DO itd.) sredstva od občanov, predvsem v materialu (les) izkupiček od veselic din 1.899.800 1.366,500 3.161.148 2.049.909 V Hotiču 0 w TINE KOS — CICEK je sedel pred menoj, tako zbran in miren, gostih, zdaj že belih las, s tistimi šarmantnimi, privihanimi brki, blago sijočih oči, ki so se — pa čeprav sknte za očali — prižgale v živ ogenj ali pa zasanjano zazrle v daljavo, kakor je pač nanesla pripoved. Začela sva z dnem, ko se je pred 73. leti začelo njegovo življenje v Trbovljah. Rodil se je otrok sredi otrok, kot je zapel pesnik. Petnajst se jih je narodiio očetu, ki je bil sicer doma iz Šent-lampreta. in materi, ki je izhajala iz Tep pod Polšnikom. Tine je bil deveti otrok po vrsti. Danes jih je živih še osem. Eden je padel kot poljski partizan, enega pa je pogoltnil krematorij Dachaua. Ko je bil Tine star pol leta, se je družina preselila v Litijo, kjer so se nastanili v čuvajnici. V Litiji je mladi Tine srkal prvo učenost v šolskih klopeh, se izučil mizarske obrti in se za nekaj časa vrnil nazaj v revirje, v Zagorje, kjer se je še kot mlad fant vključil v obrtno združenje. Koliko imenitnih ljudi, pravi, da je srečal tam, koliko stvari je slišal, ki so bile zanj nove in nenavadne. Leta 1930 se" je vrnil v Litijo. Roka, ki mu je do tega trenutka spokojno počivala na mizi, se je zganila. Prsti so oživeli in v očeh so se prižgale iskrice. Ej, to so bili časi izredno aktivnega dela v litijski Svobodi. Česa vsega niso počeli, celo svojo knjižnico so imeli, tam zadaj za današnjo trafiko, pravi, velika soba, da je bila tam, kjer so se zbirali. Tine je bil blagajnik pri Svobodi, bil pa je blagajnik tudi pri Zvezi lesnih delavcev. Na sestanke je hodil iz Ljubljane tudi neki tovariš Bri-celi, vodil pa jih je Žužek Franc. Čez obraz mu huškne poreden smehljaj, ko mi zaupa, da je Delavska univerza Litija vabi k izobraževanju ob delu Delavce brez dokončane osnovne šole — to izobraževanje bo prvič potekalo po novi dopisni posvetovalni metodi — brez predavanj. Proces izobraževanja je močnoskrajšan in traja od februarja do junija. DELAVCE ZA PRIDOBITEV POKLIČA V KOVINSKO PREDELOVALNI USMERITVI — oblikovalec kovin (ključavničar, mehanik). Šolanje traja dve leti POKLICA DELAVCE ZA PRIDOBITEV OBRATNI STROJNI TEHNIK — šola je dveletna, pogoj: končana poklicna šola Vse tri izobraževalne oblike se bodo začele februarja. Prijave sprejemamo vsak dan na DU. Podrobnejše informacije oteh i-zobraževalnih oblikah dobite na DU, lahko tudi telefonsko na št. 881—182. Na podlagi sklepa Izvršnega sveta Skupščine občine Litija z dne 18. 11. 1982 in sklepa pristojnega skupnega organa samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (v nadaljevanju: stanovanjska skupnost) z dne 26.10.1982, stanovanjska skupnost razpisuje JAVNI NATEČAJ za oddajo v najem neopremljenega poslovnega prostora v Litiji, Valvazorjev trg 6 Poslovni prostor je v pritličju in je po tem natečaju namenjen za turistično dejavnost. Poslovni prostor obsega dne sobi s sanitarijami. Skupna površina vseh prostorov znaša 51,14 kv.m. Pogoji oddaje poslovnega prostora v najem so naslednji: 1. Najemnina za kv.m poslovnega prostora znaša din 85,00 na mesec. 2. Pobudnik se je dolžan obvezati plačevati poleg najemnine tudi obratovalne stroške, komunalne storitve in druge prispevke ter si sam zagotoviti ogrevanje. Pogodbo o najemu poslovnega prostora bo možno skleniti takoj po ugotovitvi najugodnejšega ponudnika. Ob večjem številu ponudnikov je najugodnejši tisti ponudnik, ki ob izpolnjevanju vseh pogojev (tudi registracija za opravljanje turistične dejavnosti), ponudi višjo najemnino za kv. m na mesec. Interesenti naj vložijo ponudbo z ustreznimi prilogami na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, Jerebova ulica 6. Ponudba mora biti dostavljena v zaprti kuverti z napisom: »JAVNI NATEČAJ ZA POSLOVNI PROSTOR VALVAZORJEV TRG 6« Rok za sprejem pismenih ponudb je do vključno 7. januarja 1983. O sklepu glede izbire bodo ponudniki pismeno obveščeni. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA moral že takrat voditi dvojno knjigovodstvo, pa se takoj zresni, ko pove, da so z denarjem, ki ga je zbrala Zveza, številnim brezposelnim delavcem kupovali kruh. Koliko delavske solidarnosti in čuta za človeka je bilo v tem! Po razpustitvi Svobode se je ustanovilaVzajemnost. cilji pa so ostali isti. Glasilo, ki se je tiskalo v tem času, je še ohranjeno, pravi skromno in pokaže na sveženj očrnelih listov. Pri Kresovih so bili skriti v dimniku, zato so taki. Potem mi zaupa, kako se je kot delegat pri Delavski zbornici večkrat mudil v Ljubljani. Tajne sestanke so imeli ponoči, take za javnost pa podnev i. Treba je bilo misliti na konspiracijo. Spomini so se nizali za spominom. Zbiral jih je v sebi z vztrajnostjo iskalca in jih nizal pred naju. Bogati časi so bili to, ugotoviva, predvsem pa časi, za katerega vsaj mlajši ne vemo in imamo včasih čisto po nepotrebnem občutek, da v Litiji ni bilo naprednega delavskega gibanja. Ko zaključiva ta poglavja, se-ževa v vojni čas. Nemcev pravi, da nikoli ni maral, čeprav je moral v času okupacije pod prisilo nekaj časa celo vrteti filme. Tinetu je prav ta okoliščina dostikrat omogočala, da se je gibal bolj nenadzorovano, ko so fantje začeli stikati glave, zbirati orožje in se pripravljati na veliki čas. Potem pripoveduje o fantih — lesnih delavcih: Edu Semeniču. Nacetu Simončiču in (iustelju Šmejcu, ki je kasneje padel. Vsi so si bili enotnih misli, da je treba okupatorja pregnati z naše zemlje. Ko se je oblikoval odbor OF, so se fantje začeli povezovati in organizirano delovati. Leta 1943 je bil sprejet v Partijo. Po odhodu Šmejca in Seme-niča v partizane, pa je postal sekretar. Devetega februarja 1944 je odšel v partizane. V pripovedovanju nekoliko zastal, toliko da sem mu zastavil vprašanje, ali je temu datumu botroval kakšen poseben dogodek. Prikimal je in zavzeto nadaljeval, da se je tako odločilo na sestanku pri Goršku v Gori, kjer sta bila med drugimi tudi tovariša Sergej Kraigher in Peter Stan-te— Skala. Tu je Stante odločil, da ne bo smel več domov, pa so se potem le dogovorili, da uredi v Litiji vse potrebno za odhod in potem izgine. 14. februarja 1944 je postal sekretar okraja Litija, pa tudi član okrožnega odbora. Kar s konference je moral na štiritedenski tečaj KPS, potem pa se je začelo intenzivno politično delo. Za trenutek sva tu pomolčala. On zato, da »v sebi zbere nove besede, jaz, da mu pripravim novo v prašanje. Potem sv a govorila o tistih težkih, a čudovitih partizanskih časih, ko je bil človek neprestano na preizkušnji, ko so se dogodki odvijali marsik- Koordinacijski odbor za podeljevanje Valvasorjevih plaket pri Izobraževalni skupnosti Litija objavlja po 7. členu pravilnika o podeljevanju Valvasorjevih plaket v občini Litija Razpis za podelitev VALVASORJEVIH PLAKET za leto 1982 Kandidate, ki so dosegli posebne uspehe pri delu na področju izobraževanja in vzgoje, kulture, raziskovanja, telesne kulture in drugih družbenih področij, predlagajo ustrezne samoupravne interesne skupnosti oziroma družbene institucije najpozneje do 15. januarja 1983. Predloge za podelitev, ki morajo poleg podatkov o kandidatu vsebovati tudi podrobno utemeljitev, pošljite na Koordinacijski odbor za podeljevanje Valvasorjevih plaket. Valvasorjev trg 9, Litija. t m s S S % S S S s s s Občinska gasilska zveza Litija razpisuje prosto delovno mesto poklicnega gasilca za redno zaposlitev Pogoji: — znanje servisiranja gasilnih aparatov — poklicna gasilska šola — vozniški izpit C kategorije — 2 leti delovnih izkušenj Na razpolago je družinsko stanovanje. Občinska gasilska zveza LITIJA Ljubljanska c. 10 Imate fotoaparat? Bi se radi naučili fotografiranja? Na začetni tečaj fotografiranja — organiziral ga bo Joto klub, ki se ustanavlja v Litiji — se lahko prijavite v Matični knjižnici, Parmova 9. Dobrodošli! ZAHVALA Ob boleči izgubi žene se zahvaljujem delavcem sukalnice vseh treh izmen za izrečene sožalne bosede, prijateljicam .za nudeuoponrač, sindikalni organizaciji za vence, prav tako vsem prijateljem in znancem za darovano cvetje. Posebna zahvala dr. Lebingerju in vsemu zdravstvenemu osebju za pomoč med boleznijo, Miru Kaplji pa za občutene poslovilne besede ob grobu. Ivan Dernovšek daj s filmsko naglico. Mnogo stvari čas zbriše, kdaj pa kdaj se tudi popačijo spomini izkrivijo dogodki. Zato bi bilo treba, pravi, marsikatero stvar na novo osvetliti, dognati, kako je bilo v resnici. Ko ga sprašujem o dogodkih iz časov njegovega partizanovanja, se med drugim spomni tudi miniranja nemške postojanke na Vačah. Idejo zanj, prav i, sodobi-li, ko so hoteli minirati hišo znane nemčurke Ulagove, ki je bila takrat tudi vodja kina v Liti; ji. Pri Kunstlerju so skrivaj izdelali posebno škatlico. Vanjo so na Ušenišču pri nekem kmetu položili eksploziv in jo previdno zaprli. Škatljico so hoteli še ustrezno poštno opremiti in jo poslati na naslov. Pri odpiranju bi tako nastala eksplozija. Vse skupaj so skrili v senik, niso pa vedeli, da jih je opazoval fantič, ki je potem škatlico vzel in pogledal .. , Silna eksplozija je odjeknila, vnel se je tudi požar. Od fantka je ostalo le bore malo. Za majhno škatlico, pravi, in oko se mu orosi. Potem je prišla svoboda. Tista čudovita, dolgo pričakovana svoboda. Tine Kos—Čiček je prevzel nove naloge. Bil je poslan za sekretarja v Slovenske Konjice, leta 1947 je prišel v Litijo ustanovil Mizarstvo bil potem še na okraju, dokler se ni leta 1950ustalil v Lesni industriji Litija. Najin pogovor sva počasi /ak . Ijučevala, saj so naju oba klicale nove dolžnosti. Pa bi imel tovariš (ieek še toliko povedati. Debela knjiga spominov bi bila to. Z vsakim dnem bi jo bolj spoštljivo in z večjim občudovanjem listali Najnovejši listi bi pripovedovali o tem, da je tovariš Tine še vedno aktiven, član mnogih organizacij in društev, lov ec. čebelar, predv -sem pa človek s širokim nasmehom in z blagim, čutečim srcem. Pomislim, kako čudovit dedek mora biti, tako zbran in umirjen je videti. Za konec ga povprašam, sklenem, kaj bi lahko iz svojega bogatega življenja posebej izvzel in sporočil mladim. Znova se je ves razživel. Povedal bi jim, mi je rekel, naj se neprestano učijo, naj imajo široko odprte oči. Ziv ljenje je ena sama velika šola. Obramba domovine je naša sveta dolžnost, slehernega izmed nas. Predvsem pa ne smemo nikoli več dovoliti, da bi še kdaj prišlo do take svetovne morije. In delati, je pristavil, delati je treba. Človek ne sme nikoli mirovati! Čvrst je bil stisk njegovih rok. ko sva se poslavljala. Koliko življenjske moči kipi v tem človeku, ko še ves zravnan odhaja, pomislim. Malo takih ljudi! Rekreiranje žensk v Jevnici Z ustanovitvijo športnega društva v Jevnici je bila formirana tudi TRIM sekcija pri ŠD Enotnost, Zaradi širše popularizacije trima po televiziji in radiu, so še ženske ki aktivno delujejo v odboru ŠD Enotnost odločile, da organizirajo enkrat tedensko enourno rekreacijo za ženske v dvorani zadružnega doma v Jevnici. Na razpisano anketo se je odzvalo okrog 90 žensk vseh starosti in slojev. Vsi dosedanji poiskusi pri ŠD Enotnost, da bi vključili tudi ženske v redno športno udejstvovanje so bili neuspeli. Napovedane gi-mnastične vaje popestrene s športnimi igrami, predvidene za jesen, zimo in pomlad v anketi, ki je bila predhodno razpisana je pritegnila večino žensk. Veliko število žensk je povzročilo kadrovske in strokovne težave pri trim sekciji. Prve uvodne korake z ženskami v dvorani smo zaupali nogometašu in profesorju telovadbe Peterka Jožetu. Kasneje sta gimnastiko vodila trener članske vrste nogometašev bivši trener mladinske vrste nogometašev in dvakrat je prišla fiziote-rapevtka iz Litije. Trimovke so bile razdeljene v dveh skupini od 18. do 19. ure in od 19. do 20. ure. V vsaki skupini je bilo preko cele zime do poletja povprečno po 30 trimovk v starosti od 15 do 70 let. Za malčke katere so mamice pripeljale s seboj je bilo organizirano varstvo v šolskih prostorih osnovne šole. Stroške kurjave in razsvetljave je pokrila KS Jevnica. Že v .uvodu sem omenil, da so trimovke vodili štirje vaditelji. Vsak,vaditelj je imel pa svoje specifične vaje, zato je bil program zelo pester in zanimiv. Lepo je bilo zastopano število žensk okrog 50. leta in tja do 71). leta. kar sploh ni bila ovira ampak spodbuda za množično udeležbo. Za zaključek pred poletnim premorom so šle na zaključni trim pohod na Šmarno goro. Pripomnim naj. da sovse stroške za osebno opremo, enotne majice in za končni izlet nosile udeleženke trima same. Dvorana, ki je skromnih velikosti 10 x 10 m in je predvidena za kulturne prireditve ima samo stenske Ela-nove lestve. Od ostale opreme so uporabljale: gred. klop. talne blazine, kolebnice in žoge. Lep primer, da se da z veliko volje, skromnimi sredstvi in skromnimi prostori speljati tudi velika dejanja. U.V. LJUBLJANSKA BANKA obvešča vse občane, da je nekoliko spremenila delovni čas: Enota na Jerebovi 14 posluje za občane od 7.30 — 18., v soboto pa do 11. ure. Enota blagajna na Ponoviški 3 bo odprta od 7.30 — 14. ure, v sredo pa do 16. ure. Poslovati bo začela v stari enoti s 1.1. 1983. 'STRAN 11 \WfW3 iJMII JLjil ŠPORT IN REKREACIJA • ŠPORT IN REKREACIJA • SPORT IN ROKOMET NOGOMET Mladinci V finalu SRS Prodor Save, padec Šmartna Mladinska ekipa RK Usnjar (letniki 1964) je v polfinalnem tekmovanju odprtega klubskega prvenstva SR Slovenije zasedla v svoji skupini 1. mesto in se tako uvrstila v finalni del tekmovanja. Med najboljšimi mladinskimi ekipami v Sloveniji bodo tako nastopali: Kolin-ska—Slovan, Usnjar, Inles, Aero—Celje, Šoštanj in Izola. Maček in Špelič v reprezentanci SR Slovenije V kadetski rokometni reprezentanci SR Slovenije, ki je ob dnevu republike nastopila na turnirju AVNOJ v Vrbasu sta nastopila tudi dva igralca RK Usnjar Robert Spelič in Borut Maček. Špelič je odigral eno tekmo, Maček pa tri, proti BIH in Kosovu pa je dal tudi tri gole. Denar so dali funkcionarji kluba Ker so se mladinci RK Usnjar z osvojitvijo prvega mesta v polfi-nalni skupini odprtega klubskega prvenstva SR Slovenije uvrstili v finale, je nastal za klub nov strošek. Ker je klubska blagajna prazna, so denar za priprave in udeležbo ekipe v finalu, dali kar funkcionarji kluba in sicer vsak po 1.000 din. T.B. PLANINSTVO Program za leto 1983 Litijski planinci so sestavili program dejavnosti za naslednje leto, ki obsega obilo planinske aktivnosti. Izletniška komisija je program izletov prilagodila novim razmeram in organizirala pretežno enodnevne izlete. Le visokogorski izleti bodo dvo in tridnevni. Posamezne skupine, ki delajo v osnovnih šolah pod okriljem mladinskega odseka bodo pretežno obiskovale gore in koče v območju litijskega planinskega društva in Zasavja, na višji stopnji pa se bodo mladi planinci podali tudi v visokogorje. Zadnja leta je izredno aktivna tudi alpinistična sekcija PD Litija, ki tudi v letu 1983 programira nekatere težje vzpone, predvsem v domačih stenah, morda pa tudi na tujem. Markacijskcmu odseku nikoli ne zmanjka dela, saj je treba pla- ninske poti na območju naše občine oziroma planinskega društva nenehno obnavljati. Teh poti pa ni malo. saj litijsko planinsko društvo vzdržuje kompletno Ba-djurovo krožno pot, skrbi za označitev trase pohodov na Tišje, razne pristope na Janče in druge poti. Gospodarska komisija ima zahtevno delo predvsem z vzdrževanjem planinskega doma II. grupe odredov na Jančah. Litijski planinci bodo tudi drugo leto organizirali planinski tabor, novost pa bo, da bo tabor posebej za odrasle in posebej za mlade planince, kar bo povezano s planinsko šolo. Drugo leto nameravajo pridobiti tri nove planinske vodnike, inštruktorja gorske straže, nove mentorje in organizirati tečaj gorske straže. T.B. NAMIZNI TENIS V soboto, 11. 12. 1982, je potekalo v telovadnici OŠ Šmartno občinsko prvenstvo v namiznem tenisu. REZULTATI: ^. ... _ ^ EKIPNO: Šolska športna društva: deklice: 1. mesto SŠD Šmartno, dečki: I. mesto ŠŠD Litija. Mladinski aktivi: 1. mesto Dobrava I (Slimšek, Bizjak). 2. mesto Šmartno (Koprivnikar, Adamlje), 3. mesto Dobrava II (Praprotnik, Muzga). Člani — O/.D: 1. mesto Predilnica (Pajer, Stopar)), 2. mesto Zdravstveni dom (l.ebin-ger, Pajtner), 3. mesto KS levi breg (Jerina, Kolšek). POSAMEZNO: Pionirke: 1. mesto Govekar Karmen, 2. mesto Ulčar Anuška, 3. mesto Cio-vekar Slavi. Pionirji: 1. mesto Premk Aleš, 2. mesto Premk Radoš, 3, mesto Mlinar Matjaž. Mladinci: 1. mesto Slimšek Jani, 2. mesto Bizjak Tomo, 3. mesto Praprotnik Gorazd. Člani: 1. mesto Pajer Veno, 2. mesto Stopar Prane, 3. mesto Jerina Martin. Veterani: 1. mesto Lebinger Pavle, 2. mesto Kavšek Lado, 3. mesto Kajba Franc. Največje prijetno presenečenje prvega dela občinske nogometne lige je prav gotovo ekipa Save, ki je bilo v preteklih prvenstvih vedno na repu lestvice, letos pa se je skoraj ves jesenski del prvenstva borila celo za vrh. Neugodno pa so presenetili Šmarčani, ki celo jesen niso osvojili nobene točke, v preteklem prvenstvu pa so bili uvrščeni tik pod vrhom. Lestvica po jesenskem delu prvenstva: OBČINSKA NOGOMETNA LIGA 1982—83 1. Dobrava 2. Hotič 3. Sava .4. Zavrstnik 5. Dolina 6. Pleksiglas 7. Vače 8. Gradec 9. Dole 10. Tišje 11. Šmartno 10 0 0 10 8 2 0 28:10 18 10 7 2 1 40:16 16 10 7 1 2 45:12 15 10 (> 1 3 32:15 13 10 4 5 1 26:14 13 10 5 2 3 27:19 12 10 4 1 5 21:28 9 10 2 3 5 21:32 7 10 2 1 7 30:39 5 10 1 0 9 17:38 2 10 11:71 0 Enotnost je prva Jevniška Enotnost je po prvem delu prvenstva v Zasavski nogometni ligi na prvem mestu brez izgubljene tekme z K) točkami, tesno pa ji sledijo tri ekipe s po točko manj. Apnar je letos nekoliko slabše plaNiran. vendar še ni izgubil stika s sredino. ČLANI: 1. ENOTNOST 2. RUDAR Senovo 3. SVOBODA 4. SIJAJ 5. HRASTNIK 6. RUDAR Trbov. 7. APNAR 8. SLOGA točke 7 3 4 0 23:10 10 7 4 1 2 20: 8 9 7 3 3 1 21:13 9 7 3 3 1 10: 8 9 .7 3 2 2 10:11 8 7 2 2 3 9:15 5 7 •> (l 5 9:24 4 7 0 1 7:20 1 Pionirji v sredini V zasavskih pionirskih ligah je po prvem delu prvenstva Litija na 4. mestu pri starejših pionirjih (med šestimi ekipami), pri mlajših pionirjih pa je Apnar tretji. Litija četrta. Enotnost pa zadnja oz. sedma. V kadetski ekipi je med 12. ekipami Litija na četrtem mestu. Apnar in Enotnost pa sta se slabo odrezala, saj sta z obema točkama na zadnjem in predzadnjem mestu. t.B. Nogometni turnir »Litija 1983« Nogometni klub Litija organizira v soboto, 8. januarja ter v nedeljo, 9. januarja 1982 tradicionalni zimski nogometni turntr v telovadnici OS Litija. Glede na omejitev dovoljenja organiziranja turnirja v telovadnici OŠ Litija, bo lahko na letošnjem turnirju sodelovalo le 20 ekip. Prednost prijave na tem turnirju bodo imele ekipe, katere so se udeležile do sedaj obeh organiziranih turnirjev. Prijave bo sprejemal NK Litija vsak četrtek od 19. do 20. ure v telovadnici OŠ Litija — nova telovadnica, ko so redni treningi NK Litija. Prijavnina znaša 500,00 din ter jo je treba vplačati ob prijavi. Vse podrobnosti (prijavnico, propozicije) lahko dobite pri NK Litija. Prijave sprejema NK Litija do vključno srede. 29. decembra, ko bo ob 18.00 uri v prostorih NK Litija tudi žrebanje. M.P. GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Jože Sev-Ijak. Odgovorni urednik Glasita občanov: Mija Ber-irikj odgovorni urednik De-. legtifokega . obveščevalca: Une Britej. Ureja uredniški odb«j.. Predsednik časopi- ObSk.*vV. avefanje: Priprava IBM—Di skaraa Lj slov ur Parmo« ■MMta9fiMBaaatt&WHCI in tehnično i DEDEK MRAZ VABI OTROKE IN STARŠE, DA SE SREČAJO Z NJIM V BLAGOVNICI CEN-TROMERKUR V LITIJI, DNE 29. IN 30.12.1982 OD 16. DO 18. URE. KOLEKTIV BLAGOVNICE CENTROMERKUR ČESTITA TUDI ZA OBČINSKI PRAZNIK IN ŽELI SREČNO LETO 1983. Sejem je uspel TVD Partizan Litija je sredi meseca novembra organiziral sejem rabljene in nove smučarske opreme. Sejem, ki je bil organiziran v predver ju dvorane na Stavbah v Litiji, je v celoti uspel. Skupno je bilo oba dneva okrog tisoč obiskovalcev, kateri so imeli možnost prodati rabljeno smučarsko opremo, zamenjati ali pa kupiti novo opremo, katero je nudil Centromerkur. Zamenjane je bilo precej rabljene opreme, predvsem pa je bilo povpraševanje po vezeh za otroke do 12. leta. Na sejmu je bila tudi možnost vključitve v smučarsko zvezo Slovenije, saj imajo koristniki 10'r popust pri nabavi smučarske opreme, popust na žičnicah, zavarovanju itd. Obiskovalci sejma so se lahko seznanili z dejavnostjo TVD Partizan Litija, programom za zimsko sezono ter o planu druš- tva. Izid žrebanja vstopnic na smučarskem sejmu Na sejmu smučarske opreme je TVD Partizan Litija izžrebal 9 vstopnic. Izžrebane so bile naslednje številke: 1853, 1032, 1333, 1924, 1954, 1872, 1619, 1534, 1037, Imetniki vstopnic z navedenimi številkami lahko dobitke dvignejo v TVD Partizan Litija, Milana Boriška 2 (stara telovadnica) vsak torek od 18. do 19. ure. V Litiji bo proglasitev športnikov SR Slovenije za leto 1982 V soboto. 25. decembra bo ob 19.30 uradna proglasitev športnikov SR Slovenije za leto 1982. Prireditev, katero organizira TVD Partizan Litija, bo omenjenega dne v dvorani na Stavbah v Litiji. Na prireditvi bodo sodelovali najboljši slovenski športniki in športnice kot so: Bojan Križaj, Boris Strel. Darjan Petrič. Borut Petrič. Marko Elsner, Andreja Leskovšek, Arija Zavadlav in drugi Nadalje bodo sodelovali trenerji omenjenih športnikov: Drago dr. Petrič. Filip Gartner. Jože Sparovec, direktor smučarske reprezentance Tone Vogrinec ter vrsta priznanih športnikov in trenerjev. Celotno prireditev bo povezoval Franek Trefalt, sodelovali pa bodo še drugi znani slovenski športni novinarji. Za razvedrilo bo poskrbel TOF, igral bo ansambel ULTIMAT, pel pa bo Ivo Mojzer. Vstopnice lahko dobite pri TVD Partizan l itija (stara telovadnica) vsak dan od 17. do 18. ure. M.P NOVO LETO SE BLIŽA Gostinsko podjetje Litija letos organizira silvestrovanje — v Sindikalni dvorani na Stavbah v Litiji Rezervacija: 250 dinarjev Igra VIS -PALOMA« — v gostišču »VALVASOR« na gradu Bogenšperk Rezervacija in silvesterska večerja: 700 dinarjev Igra instrumentalist Ervm Ceh iz Maribora — Novoletni ples na KEGLJIŠČU v Litiji Igra VIS »PALOMA« Rezervacije z vplačili sprejemamo v upravi. Cankar|eva 1. ter v obratih Pohitite s prijavami, prazniki so vse bUze.