Celje - skladišče
D-Per
159/1982
informator
1119820613,7
a
t
i
COBISS Q >
yuitsnjti
gorenje
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—Št. 7—Leto XVII,—Titovo Velenje, 18.2.1982
RAZPRAVLJAMO O POSLOVANJU
V eni prejšnjih številk Informatorja smo že pisali o nalogah delavcev in poslovodnih organov pri obravnavanju poslovnega uspeha v preteklem letu. V teh dneh v samoupravnih delovnih skupinah že potekajo razprave o poslovanju v letu 1981. Poslovodni organi so že pripravili podrobna poročila o poslovanju. Tudi za objavo v Informatorju smo prejeli do vključno torka, 16. februarja, deset poročil. Nekateri so izvlečke z najpomembnejšimi podatki, ugotovitvami in značilnostmi pripravili sami, ostale pa smo oblikovali v uredništvu Informatorja.
Na prvem mestu objavljamo daljše poročilo o delu in poslovanju DSSS Gorenje TGO, saj je delovna skupnost v celoti povezana z delom vseh temeljnih organizacij in je od njenega dela v precejšnji meri odvisen tudi uspeh celotne delovne organizacije.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB (DSSS) GORENJE TGO
Ko na različnih mestih analiziramo in ocenjujemo kvalitetne premike, ki smo jih v zadnjih letih dosegli na področju obravnavanja rezultatov poslovanja v posameznih delovnih okoljih, prihajamo do enotnega zaključka: Akcije obravnave rezultatov poslovanja že nekaj časa niso zgolj akcije, ki bi jih izvajali pač zato, ker tako narekuje zakon o združenem delu, temveč je ta aktivnost postala sestavni del našega dela v sleherni samoupravni skupini. Razpravljamo o doseženih ciljih, o vzrokih, zakaj nekaterih usmeritev ne dosegamo, kritično obravnavamo razmere v svojih tozdih in DSSS, in poskušamo najti odgovore na številna vprašanja, ki jih pred nas postavljajo razmere in pogoji, v katerih delujemo. Ena od vzporednih značilnosti ter obravnav je tudi dejstvo, da postajamo vse bolj kritični do razmer v naših asociacijah združenega dela in da marsikdaj v želji za čim hitrejšim premagovanjem težav precenjujemo tudi lastne zmožnosti. Prav to slednje pa v nema-lokaterem okolju, potem ko ne dosežemo zastavljenih nalog, povzroča nezadovoljstvo, malodušje, občutek, da ničesar ni mogoče storiti in da so vsi vloženi napori zaman. To prav gotovo ne drži in zato smo dolžni ob analiziranju rezultatov upoštevati vse okoliščine in razmere in zatem sprejeti realne ocene. Prav gotovo bi marsikatero nalogo lahko uspešneje realizirali. Ni naš namen, da bi na tem mestu zagovarjali pomanjkljivosti, ki jih imamo v našem notranjem poslovanju. Do njih moramo biti kritični, zahtevati moramo, da se kontinuirano odpravljajo, pa tudi sleherni posameznik mora v največji možni meri prispevati, da jih še hitreje premaguje.
OCENA
Izkazani rezultat poslovanja za leto 1981 delovne organizacije Gorenje TGO kot celote bo tak, kakršnih dosedaj v vseh letih obstoja Gorenja nismo bili navajeni, zato kaže temu posvetiti nekaj več pozornosti. Izguba, ki jo bomo zabeležili, bo precej presegla milijardo dinarjev. Pri tem bo znašala izguba, ki so jo tozdi prevzeli na račun izgube Gorenja Koerting Electronik (GKE) preko 75 % celotne izgube, nekaj manj kot 25 % izgube pa bomo zabeležili iz lastnega poslovanja v letu 1981.
Izgubo Koertinga smo v Gorenju TGO sprejeli ob sprejemu sanacijskega programa, potem ko smo se za pokrivanje te izgube dogovorili z ustreznimi institucijami v okviru republike. Izguba je bila prevzeta v oktobru lanskega leta in predstavlja celotno izgubo GKE do konca leta
1980. Zadnje analize poslovanja Koerting kažejo, da nismo uspeli izboljšati rezultatov, zato je v teh dneh v pripravi dokončen predlog, kako in na kakšen način rešiti vprašanje trga našega podjetja. Stališča, ki so jih izrazili samoupravni organi vseh tozdov ob prevzemu izgube, da v bodoče niso več pripravljeni prevzemati nikakršnih ponovnih materialnih obveznosti, je tudi stališče, ki ga poslovodni odbor Gorenje TGO zastopa na vseh razgovorih tako znotraj Gorenja, v upravijalskih organih GKE, kakor tudi v organih republike. Celotna analiza in dokončen predlog nadaljnjega razreševanja problemov GKE bo izoblikovan že v februarju in bo predložen samoupravnim organom tozdov delovnih skupnosti in s podrobnimi obrazložitvami.
Drugi del izgube pa je nastal iz poslovanja naših tozdov. Nanj bodo v prvi vrsti vplivali pogoji poslovanja v lanskem letu (predvsem slaba oskrba z reprodukcijskim materialom in problematika cen), vendar se za temi pojavnimi oblikami skriva tudi vrsta naših slabosti — tako v poslovanju tozdov in DSSS znotraj Gorenja TGO, predvsem pa slabosti, ki izhajajo iz odnosov z ostalimi organizacijami združenega dela Gorenja. Od urejanja teh vprašanj je odvisna ekonomičnost naših proizvodnih programov, ki morajo dajati ne-le večji dohodek za lastno reprodukcijo, temveč ustvariti tudi sredstva (devizna in dinarska) za hitrejše uveljavljanje novih programov tako v proizvodnji kakor tudi na trgu.
Velik del krivde za slabši gospodarski rezultat leži, tako kot v letu 1980, v neizpolnjenem fizičnem obsegu proizvodnje , (doseženo 93 % plana, proizvedeno 120000 kosov aparatov, manj kot leta 1980). Ob naporih za čimvečji izvoz je bil plan dosežen s 102 %, temu ustrezno pa se je zmanjšala proizvodnja za domači trg, kjer smo dosegli le 86 % planiranih količin. Vrednostno je bil plan realiziran le s 84 % (izvoz 94 % in domači trg 80 %), kar kaže tudi na to, da je poleg zastoja v proizvodnji, zaradi pomanjkanja materiala, prihajalo tudi do nepravilnega asortimana, slabega doseganja cen, premajhne selekcije izvoznih trgov, ipd.
GIBANJE OSEBNIH DOHODKOV
Gibanje povprečnih neto OD za Gorenje TGO in prikaz nekaterih drugih povprečij neto OD od 1. 1. 1981 do
30.11. 1981
—	Povprečje SRS — skupaj	11.209	din
—	Povprečje SRS — gospodarstvo	10.984	din
—	Povprečje občine — skupaj	12.040	din
—	Povprečje občine — gospodar.	11.974 din
—	Povprečje branže (0117—kovinsko predelovalna industrija)	10.140	din
—	Povprečje TGO Gorenje	9.413	din
Ker nekateri zunanji podatki o povprečnih OD kasnijo, je tudi povprečje neto OD za Gorenje TGO podano samo za enajst mesecev. Tako je na ta način izločen vpliv zadnjih sprememb v delitvi OD.
V nadaljevanju navajamo še gibanje OD na zaposlenega po TOZD:
TOZD	Januar — december 1981	Indeks 1981/80
Kuhalni aparati	8.804	135
Štedilniki	8.444	136
Elektronika Velenje	8.395	129
Elektronika Ptuj	9.281	126
Pohištvo	9.315	134
Pralna tehnika	8.252	127
Hladilna tehnika	8.644	137
Zamrzovalniki	8.522	137
Mali gosp. aparati	8.868	138
Galvana	8.527	133
Embalažnica	10.011	142
Plastika	9.039	132
Kondenzatorji	8.495	140
Kompresorji	8.267	-
Vzdrževanje	11.824	137
Avto par k	11.681	130
Orodjarna	11.444	132
Gradbeni elementi	9.848	131
Gostinska enota	9.172	137
DSSS	11.112	129
TGO Gorenje	9.596	133
SPREMEMBE V ORGANIZIRANOSTI
V preteklem letu smo izvedli spremembe v organiziranosti tako v tozdih kot tudi v DSSS. Formiranje programskih sektorjev v sklopu tehnično programskega področja, postavitev sektorjev v okviru področja ekonomike in trženja na drugačnih izhodiščih (celovito obvladovanje razmer) in večji poudarek na informatiki in organizaciji poslovanja, morajo zagotavljati doseganje postavljenih ciljev, ki smo si jih zadali. Ti pa so: povečanje dohodkovne uspešnosti obstoječih proizvodnih programov kot nosilcev nadaljnjega razvoja vseh tozdov, hitrejša realizacija novih proizvodnih programov, ki bodo spreminjali odnos med vloženim znanjem, delom in materialom, ter hitrejše reševanje problemov s področja informatike in organizacije kot osnovni pogoj za usmerjeno in kontrolirano poslovanje na vseh področjih.
Predvsem se je potrebno zavedati, da smo v prvi fazi (spremembe samoupravnih aktov in formalna postavitev sektorja) opravili le prvi korak k uresničevanju teh ciljev. Pot do njihove realizacije ne bo niti kratka niti enostavna. Potrebno bo temeljito preanalizirati notranjo organiziranost slehernega sektorja, službe, oddelka, organizacijske postopke, njihovo usklajenost in usmerjenost k opravljanju določene naloge, formiranja informacij in oblikovanje informacijskih tokokrogov, itd. Rezultati takšne aktivnosti bodo prav gotovo pokazali, da k izvajanju posameznih nalog pristopamo premalo organizirano, da niso dovolj precizno opredeljeni nosilci in njihova odgovornost, da marsikatero delo opravljamo po nepotrebnem in da je zaradi teh vzrokov marsikje zaposleno preveliko število režijskih delavcev ki jih bo potrebno ustrezneje zaposliti — bodisi znotraj službe, v drugih sektorjih, bodisi tudi v tozdih. Prav gotovo se bomo pri tem srečevali z nerazumevanjem, odpori in zagovarjanjem obstoječega stanja, kar bomo morali premagati s skupnimi močmi.
Po drugi strani bo zahteva oziroma cilj, da moramo celovito pokrivati vse poslovne funkcije, predvsem tržno in finančno, pomenila, da je potrebno dokončno razrešiti neurejene razmere med Gorenjem TGO in ostalimi asociacijami združenega dela v velenjskem delu sozda Gorenje, kjer se bomo zopet srečali z drugačnimi problemi in odpori.
Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da je urejanje vseh teh vprašanj osnovni predpogoj za sanacijo razmer in da bomo le na ta način dosegli boljše rezultate kot jih danes. Biti moramo kritični do razmer, pa tudi do posameznikov, ki opravljajo posamezne naloge, vendar tudi dovolj trezni in realni ter se zavedati, da bomo morali uspešnost spremeniti
sami s kadrom, ki ga imamo na razpolago, predvsem s pravilnim razporejanjem.
Vse to delo bo zahtevalo maksimalno angažiranje vseh najodgovornejših delavcev, od poslovodnega odbora, vodij sektorjev in služb, pa do slehernega posameznika, ne le v naslednjih nekaj mesecih, temveč v naslednjih dveh, treh letih, kajti le v tem roku je realno pričakovati tako glede na pogoje gospodarjenja v širši družbi, kakor tudi glede na razmere v naših organizacijah združenega dela, da je mogoče to nalogo opraviti.
PREDLOG UKREPOV
Predvidena izguba vseh tozdov in celotne delovne organizacije zahteva, da izdelamo sanacijski program, v katerem morajo biti analizirani vzroki za nastalo izgubo in predloženi ukrepi za sanacijo. Čeprav morajo biti sanacijski programi izdelani za sleherno temeljno organizacijo, je jasno, da bo odpadel največji del ukrepov prav na DSSS, ki opravlja skupne naloge za vse tozde. Rok za izdelavo in predložitev sanacijskih programov ustreznim institucijam je razmeroma dolg (do konca maja) in v DSSS seveda ne moremo čakati do takrat. Zato bo nujno potrebno večino ukrepov in nalog opredeliti že v programu dela DSSS, ki mora biti sprejet skupaj s planom delovne organizacije.
Janez Živko, član poslovodnega odbora
TOZD POHIŠTVO
V minulem letu smo v našem tozdu dosegli proizvodnjo v višini 310,384.000 dinarjev, kar je 93 % operetivnega plana, 70 % letnega plana in 34 % več kot leta 1980. Ta proizvodnja je bila dosežena z enakim številom delovnih ur, kar pomeni, da produktivnost še vedno narašča. Osebni dohodki so se povečali za 34 %, izkoristek delovnega časa je precej slabši, predvsem po zaslugi visokega bolniškega staleža. Proizvodnja bi bila še večja, saj še vedno nismo izkoristili vseh kapacitet, vendar nas je oviralo pomanjkanje materialov. Zlasti kritično je bilo pomanjkanje masivnih vrat v prvem polletju, CR pločevine, ultrapasa, uni-verja, itd. Kljub temu v minulem letu nismo izgubili nobenega delovnega dneva. Vendar je žal vse to vplivalo na asortiman zalog gotovih izdelkov, ki so se iz 18.000 kosov na začetku leta povečali na 27.000 kosov.
Cene reprodukcijskega materiala so se v drugi polovici leta nekoliko umirile. Povečane cene kuhinjskih elementov v mesecu juliju pa so dale rezultate šele proti koncu leta.
Izvoz se je zmanjšal kar za trikrat, predvsem zaradi velikega upadanja trgovinske in gospodarske dejavnosti na avstrijskem tržišču.
Z doseženimi rezultati ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Zato moramo v bodoče skupaj z delovno organizacijo Gorenje Promet Servis storiti vse, da zagotovimo potrebne materiale in zmanjšamo visoke zaloge gotovih izdelkov. Sami pa moramo med drugim čimprej preiti na razstavljivo kuhinjo ter povečati izvoz.
Janez Špegel
TOZD GALVANA
Osnovna značilnost poslovanja v preteklem letu je slabša preskrbljenost z reprodukcijskim materialom.
Zastoji v proizvodnji so se pojavili predvsem zaradi pomanjkanja kemikalij. Druga značilnost je ta, da so naše proizvod-
ne zmogljivosti iz leta v leto različno zasedene. Tako v žičnem oddelku izdelujemo precej manj nosilnih rešetk. Na avtomatu za kromanje železa so se s spremembo asortimana končnih izdelkov pojavile proste kapacitete.	Tudi
število brusilcev je bistveno manjše, ker štedilnikov na trda goriva izdelujemo bistveno manj. Na te proste kapacitete smo že večkrat opozorili, vendar pa se moramo zavedati, da je na prvem mestu naloga za dosego čimvečjega izvoza končnih izdelkov.
Vse težji položaj nas obvezuje, da notranjim razmeram posvetimo še več pozornosti, ker se da še marsikaj izboljšati. Tu mislim predvsem na obvezno zmanjšanje izmeta in popravila. Lepi uspehi, ki jih dosegamo tudi na področju inventivne dejavnosti, nam morajo biti vzpodbuda za še boljše delo, saj vsak koristen predlog lahko prispeva k bolj varčnem delu, večji produktivnosti, bolj varnemu in lažjemu delu. Letos smo izvršili prenos nekaterih funkcij v tozd, ki so potrebne za normalen proizvodni proces. Tu mislim predvsem na prenos funkcije kontrole kvalitete in tehnološke priprave proizvodnje, pa tudi prenos skladišča lakov, kemikalij in plina.
Vzrok za slabši poslovni uspeh je predvsem v nedoseganju obsega proizvodnje in v porastu nekaterih vrst režijskih stroškov. Obresti, ki jih moramo poravnati iz dohodka in še nekatere obveznosti, so bile precej večje od načrtovanih, kar je bil tudi vzrok za nastalo izgubo, ki so jo izkazali periodični obračuni.
Skupni fond ur je bil manjši v primerjavi s preteklim obdobjem, ker je bilo tudi število zaposlenih manjše. Ugotavljamo, da dokumentacija, ki je nujno potrebna za proizvodnjo, še vedno dostikrat ni pravočasno pripravljena, kar povzroča precejšnje nezadovoljstvo. Posledica tega so nepotrebni razgovori, večkrat prepozen začetek proizvodnje, nadurno delo, itd. Pohvaliti velja kemijsko tehnologijo, ki je prva naredila program dela za leto 1982 in tudi poročilo o njenem delu v letu 1981. Posebej je zadolžena za uvajanje v proizvodnjo tistega reprodukcijskega materiala, ki ga lahko dobimo na domačem trgu.
Franc Krajnc
TOZD PLASTIKA
Uspešnost poslovanja našega tozda je pogojevalo več faktorjev, od katerih je nekaj takih, na katere sami nismo imeli vpliva.
Količinskega in vrednostnega plana nismo dosegli. Spremembe planov, zaradi znanih težav finalistov, so povzročale velike težave pri zagotavljanju ustrezne količine in kakovosti polizdelkov. Zaradi nezadostnih kapacitet je bilo zelo veliko menjav na strojih, ki skrajšujejo čas efektivne proizvodnje in sočasno povečujejo možnosti okvar orodja. To smo dokaj uspešno reševali z delom v prostih dnevih, kar pa je povečalo fond nadur (4 % od skupnega fonda ur in 9 % več kot leta 1980). Neredna dobava repromaterialov z domačega in tujega trga je povzročala zastoje tudi v naši temeljni organizaciji. Zastoje smo reševali tako, da smo uporabljali mlete materiale in izmet, kar je zaradi slabše kakovosti povzročalo tudi zastoje pri finalistih. Vzroki so v pomanjkanju surovin na domačem trgu in pri nabavi. Tudi sami nimamo primernih prostorov za skladiščenje materiala.
Se naprej se soočamo s kadrovskimi težavami in fluktu-acijo. Po usmeritvah sindikata smo zmanjšali nočno delo žena (le še 7 delavk), vendar se je kasneje izkazala potreba po povečanju dela v nočni izmeni, tako da smo to rešili z nadurnim delom. Veliko je bilo bolezenskih izostankov do 30 dni, predvserrj zaradi nočnega dela, nad 30
dni (indeks porasta 183), porodniška in bolezenski izostanki zaradi otrok pa so tudi bili v porastu. Skupni porast bolniške je bil glede na leto 1980 6 odstotkov.
Strojna oprema, vzdrževanje orodij, avtokontrola, pogoji dela so vprašanja, ki jim moramo posvetiti še več pozornosti.
Izboljšali smo pogoje dela v oddelku signacije, kjer smo končali delo pri odsesavanju, odsesavanje pa je v delu tudi pri stiskanju gumbov. V letu 1981 je bilo nekaj lažjih poškodb, predvsem ureznin, imeli pa smo tudi eno težjo nesrečo pri delu.
Inventivna dejavnost ni zaživela kljub rešenim pogojem nagrajevanja. Nekaj izboljšav je narejenih, niso pa ovrednotene in prijavljene.
Koordinacijski odbor tozda Plastika
TOZD PRALNA TEHNIKA
Ob prizadevanjih za izpolnjevanje zastavljenih ciljev smo lani prevečkrat naleteli na težave, ki so se vedno odrazile v zastojih v proizvodnji. Težave pa smo povzročali vsi delavci, ki smo povezani v združenem delu, ne glede na to, ali smo v tozdu, v delovni organizaciji ali v sozdu in reprodukcijski verigi. Res je, da je še najtežje nam v kovinskopredelovalni industriji. Iz dneva v dan nismo vedeli, kako bo z materiali. Tako res ne prideš daleč in posledica je tudi slabše izpolnjen letni plan proizvodnje (92 %).
Na drugi strani smo povečali izvoz naših pralnih strojev, kar glede na ustvarjeni dohodek ni tako zanimivo, vendar smo morali težiti k temu, da ustvarimo in pridobimo kar največ deviznih pravic. Stanje je takšno, da bomo še vnaprej morali izvažati, čeprav za ceno manjše dohodkovne uspešnosti.
Čeprav si nismo ustvarili potrebnih sredstev za obnovo tehnologije, tudi tem vprašanjem posvečamo večjo pozornost. Začeli smo z akcijo za pospeševanje inovacijske dejavnosti, kjer se že kažejo določeni uspehi.
Lani smo zaposlili manj delovne sile, vendar je kar precej delavcev zapustilo našo temeljno organizacijo. Ne verjamemo, da bi bili vzrok le osebni dohodki. Verjetno je svoje opravila tudi težavnost dela. V letu 1981 je preseganje norm zmanjšano na 112 % v primerjavi z letom 1980, ko je bilo to preseganje 116 odstotno. Norm nismo korigirali. Pozna pa se vpliv pogostih menjav tipov pralnih strojev. Z reorganizacijo smo dosegli napredek, s katerim pa ne moremo biti zadovoljni. Še vedno določene strukture niso vezane na ostanek dohodka, temveč na celotni prihodek, kar pa ni več primerljivo v teh zaostrenih pogojih gospodarjenja.
Ne glede na vse težave pa poslovno leto kljub temu ne bi smeli zaključiti z izgubo.
Premalo je še bilo zaupanja med nami. Pokažimo na stvari, takšne kot so. Takrat, ko bomo družbeno lastnino vrednotili tako kot lastno, bomo lahko govorili o uspehih. Ob takih zdravih odnosih bomo drugo leto hitro govorili o boljših rezultatih, pa čeprav bo gospodarjenje čedalje težje.
Franc Kos
TOZD MG A NAZARJE
Naša prizadevanja v letu 1981 smo usmerili predvsem v čimvečji izvoz, v boljšo izrabo delovnega časa in povečanje produktivnosti. To so tudi naloge, ki so obvezne za vsakega našega delavca pri združevanju dela in sredstev v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985. Seveda pa je treba še bolj okrepiti tiste aktivnosti, ki naj bi vodile k izboljšanju materialnega in socialnega položaja delavcev in utr-
jevale njihov samoupravni položaj.
Leto 1981 je bilo težavno predvsem pri usklajevanju in oblikovanju pogojev za doseganje proizvodnih rezultatov. Naleteli smo na vrsto dilem vsečloveškega značaja, ki pa se v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela povsem specifično izražajo. Vemo pa tudi, da človeka opredeljuje ustvarjalnost. Za dosego dobrih rezultatov gre zahvala predvsem tistim, ki so tudi v težavnih trenutkih pristopili k reševanju težavnih situacij.
Z dobrimi medsebojnimi odnosi, interesi vsakega posameznika in odgovornostjo smo letni načrt celo presegli. V letu 1981 smo skupaj izdelali 919.318 malih gospodinjskih aparatov (7 % več kot leta 1980), od tega smo izvozili 403.441 kosov, kar je za 19 % več kot leto poprej. Celotna prodaja je dosegla vrednost 419.662 tisoč dinarjev, od tega prodaja za izvoz 146.885 tisoč dinarjev, uvoz pa je dosegel vrednost 58.203 tisoč dinarjev.
Skozi vse leto smo tehtno, skrbno in odgovorno iskali najbolj ugodne termine za optimalni izkoristek delovnega časa in materiala. Med letom je prišlo do več premestitev neposrednih delavcev na različna dela in naloge zaradi povečanja izvoznih artiklov, predvsem pa smo zasledovali, kateri aparati so bili dohodkovno bolj uspešni. Večina nas je z razumevanjem sprejela vse spremembe. Zato moramo biti pripravljeni tudi v tem letu, spoprijeti se z vsemi že znanimi in tudi novimi problemi.
Vse svoje moči, umske in fizične, moramo vložiti v čimbolj smotrno izvajanje življenjskih področij našega dela, tistih, ki nam bodo odprla poti k stabilnejšemu poslovanju.
Pri sodobni organizaciji dela, krepitvi izvoznih prizadevanj, intenzivnejšem nadomeščanju izvoznih materialov z domačimi, še nismo storili vsega.
Skozi vse leto so bile težave z nerednimi dobavami plastičnih mas in nekaterih vrst barvastih trakov, kar je drobilo serije, povzročalo menjavo orodij, manjšo produktivnost dela, okvare na orodju večjo porabo materiala, ipd.
Jože Kuder
TOZD ZAMRZOVALNIKI
V	letu 1981 smo se srečevali z izrednimi težavami v proizvodnji, predvsem zaradi nepravočasne dobave reprodukcijskega materiala. Vzroki za tako slabo dobavo so predvsem v pomanjkanju deviz, ki jih kljub povečanemu izvozu ne ustvarimo dovolj.
Kljub zastojem, ki so vedno večji, smo izdelali skupno 302.226 zamrzovalnih skrinj, zamrzovalnih omar in dvo-vratnih hladilnikov, kar je količinsko za 9 % več kot v letu 1980.
Poleg omenjene redne proizvodnje smo tudi poizkusno proizvedli v manjših serijah nekaj aparatov iz novo osvojenega programa (HDS 201, ZOS 101, ZOP 101)
Kljub povečani proizvodnji glede na leto 1980 planskih nalog nismo izpolnili v celoti. Predvsem je izpadla proizvodnja za domači trg, izvozne planske naloge pa smo količinsko izpolnili v celoti.
V	avgustu smo začeli s poizkusno proizvodnjo kompresorjev v obratu Črnomelj. Največ težav smo imeli z neredno dobavo elektromotorjev za proizvodnjo kompresorjev iz obrata motorjev Iskre v Idriji. Z lastno proizvodnjo kompresorjev se bo bistveno zmanjšala uvozna odvisnost tozda.
V	bodoče moramo storiti vse, da bomo zmanjšali zastoje vseh vrst, predvsem pa moramo vso pozornost posvetiti doslednemu delu na vseh področjih gospodarjenja.
Avgust Sušeč
TOZD ŠTEDILNIKI
Doseženi rezultati poslovanja v letu 1981 kažejo na upadanje uspešnosti, toda analiza vzrokov pove tudi to, da še tako dobro organizirana proizvodnja ne more delovati, če šepa oskrba, če so velika nesorazmerja med cenami materialov in končnih izdelkov.
Letni plan proizvodnje je bil dosežen z 92 %, vrednosti pa samo s 77 %. Proizvodnja za domači trg je bila dosežena le s 84 %, izvoz pa s 94 %. Pri oskrbi proizvodnje so zastoji porasli za okrog 50 %.
V	letu 1982 moramo ustvariti pogoje za normalno poslovanje in odpravo vseh vzrokov, ki so lani pogojevali tako velika odstopanja od zastavljenih planskih nalog.
Izgovarjanju na znane svetovne in domače gospodarske težave mora biti enkrat konec. Izkušnje iz predhodnega obdobja nas morajo prepričati, da lahko le z delom, sodelovanjem v celotnih procesih naše reprodukcije, od oskrbe do nabave, proizvodnje, prodaje, z uresničevanjem predhodno sprejetih dogovorov, dosežemo skupno postavljene cilje. Začetek leta 1982 kaže, da bomo obvladali tudi takšne težave.
Vinko Herodež
TOZD ORODJARNA
V	našem tozdu smo leta 1981 izdelali 166 orodij, za pločevino in plastiko, 28 strojev in opravili 6350 posegov pri vzdrževanju orodij.
Po predvidevanjih je interna realizacija 155 milijonov dinarjev. To je za 15 % več kot je predvideval letni plan in za 35 % več kot leta 1980. Težišče proizvodne dejavnosti v letu 1981 je bilo na izdelavi novih orodij. Načrtovano prodajo orodij v višini 30 milijonov dinarjev smo presegli za 17 %. Značilno za letošnjo proizvodnjo novih orodij je to, da se je struktura po zahtevnosti močno premaknila navzgor. To poleg finančne realizacije potrjuje tudi dejstvo, da smo letos prvič izdelali vsa orodja za kompletni program štedilnikov AEG doma. Iz uvoza smo naročili le orodja za montažno ploščo. Tudi ta orodja bi lahko izdelali doma, če bi se bil program osvajanja podaljšal za dva meseca. Pri izdelavi strojev in orodij je bil manjši obseg proizvodnje, predvsem zaradi zmanjšanja naročil.
Čeprav z zakasnitvijo, smo vendarle primerno ukrepali, saj je bil višek ročnih kapacitet prenešen na druga potrebna delovna mesta.
Število posegov pri vzdrževanju orodja se ni bistveno povečalo. Poraslo je število sprememb, predvsem zaradi novih programov v proizvodnji štedilnikov.
Kaže pa se pozitivna težnja ponudbe boljših uslug tozdom (preventiva, vzdrževanje orodij na napravah, soodločanje pri naročanju in konstruiranju orodja na osnovi podatkov proizvodnje in tehnologije).
Tudi nujne občasne viške ročnih kapacitet pri vzdrževanju smo smotrno izkoristili, saj smo v tem obratu, s tem, da smo zadostili rednemu vzdrževanju, izdelali še 18 kosov novih orodij.
Število zaposlenih smo na račun priključitve konstrukcije povečali za 8 %, število nadur pa smo zmanjšali od 20.700 ur na 15.591 ur, kar jeza 33 % manj kotleta 1980.
Seveda je treba pri tem upoštevati tudi boljšo tehnološko opremljenost strojnega oddelka in pa bolj ustaljen proces pri izdelavi orodij.
Nekaj pozitivnih dosežkov:
— z osvojitvijo zahtevnejših orodij za pločevino in plastiko (gumbi, lamela, zobniki, AEG, itd.) smo skrčili uvoz orodij na minimum in tako prihranili dragocene devize.
—	v letu 1981 smo izboljšali kakovost izdelkov in prodajo naših proizvodov, čeprav smo se soočali z ostrejšimi pogoji prodaje naših proizvodov (tehnološke zahteve, potrjeni vzorci, ustrezna dokumentacija, itd.). Vsekakor je to pomemben korak za nadaljnja vključevanja v širši gospodarski prostor,
—	ob istem številu zaposlenih v proizvodnji in zmanjšanju nadur smo dosegli večjo fizično in finančno realizacijo.
In še pogled v gospodarjenje v tekočem letu 1982!
Poleg rednega dela, kot je vzdrževanje orodij in izdelava raznih drobnih izdelkov (šablone, strojne usluge, itd.), imamo že zabeleženih naročil za 80 milijonov dinarjev, to je trikrat več kot leta 1981. Manj je novih orodij, veliko več pa tehnološke opreme. Iz tega bi bilo moč sklepati, da so kapacitete za leto 1982 že v celoti zasedene. Evidentirana naročila pa še niso v celoti naročena. V glavnem so ta naročila v postopkih konstruiranja, razpisovanja delovnih nalogov, kar moti tekoče poslovanje, saj ostane potem vse premalo časa za tehnološko in operativno pripravo dela. Še naprej lahko pričakujemo velike težave pri uvozu reprodukcijskega materiala za naše potrebe. V tozdu Orodjarna smo si v preteklih letih veliko prizadevali in tudi uspeli pri zmanjšanju uvoza tako orodij kot tudi drugih materialov. Zato upravičeno pričakujemo bolj tekočo dobavo vsaj nujno potrebnih materialov iz uvoza.
Jakob Virtič
TOZD GRADBENI ELEMENTI
Kljub težavam pri oskrbi z reprodukcijskim materialom smo poslovno leto 1981 zaključili uspešno. Težavam smo se poskušali izogniti tako, da smo povečali število desig-nov in zmanjšali velikost serij, s čimer smo lahko izkoristili več vrst materialov, s katerimi smo razpolagali. To nam je sicer povzročalo precejšnje tehnološke težave, vendar pa smo nekako uspeli in zadovoljili tako domače kot tudi tuje kupce, saj smo izvozili kar 50.000 ploščic. S takšnim izvozom smo pokrili lastne uvozne potrebe.
V letu 1981 smo pričeli s proizvodnjo in montažo kopalnic, ki se že uveljavljajo na trgu. Kljub veliki težavnosti proizvodnje pa s količino nismo zadovoljni. V letošnjem letu moramo napraviti vse, da proizvodnjo in prodajo tega programa povečamo.
Sicer pa je temeljna organizacija Gradbeni elementi v letu 1981 dosegla naslednje rezultate v primerjavi z letom 1980:
leto 1980 leto 1981
glazirane keramične ploščice 1.053.400 m2 1.073.050 m2 neglazirane keramične ploščice —	75.000 m2
umetni marmor	131.371 m 116.524 m
kopalnice	—	134 kom.
Vrednost proizvodnje v letu 1981 se je povečala v primerjavi z letom 1980 za 64 %, pri čemer smo povečali fond efektivnih ur samo za 4 %. Z rezultati smo zadovoljni, vendar pa se zavedamo, da je bil v proizvodnji keramičnih ploščic dosežen maksimum v količini. Dodatni dohodek si moramo v bodoče ustvariti s še boljšo kvaliteto in z večjo proizvodnjo kopalniškega in zelenega programa in s še večjo usmerjenostjo v izvoz.
Karel Škrubej
3.	člen
Pred občnimi zbori sindikata
Po določilih statuta Zveze sindikatov Slovenije opravijo člani zveze sindikatov vsaki dve leti občni zbor osnovne organizacije sindikata.
Naloge občnih zborov so naslednje:
—	ocenijo delovanje v dveletnem obdobju,
—	sprejmejo programsko usmeritev za delovanje v prihodnje,
—	ocenijo finančno poslovanje in sprejmejo finančni načrt,
—	obravnavajo in sprejmejo spremembe in dopolnitve pravil o organiziranosti in delovanju osnovne organizacije zveze sindikatov,
—	izvolijo člane izvršnega odbora, nadzornega odbora in delegate v konferenco osnovnih organizacij sindikata,
—	obravnavajo druga pomembna vprašanja.
Na občnem zboru osnovne organizacije naj bi bili praviloma prisotni vsi člani osnovne organizacije sindikata. V večjih tozdih in DSSS, kjer je zaradi velikega števila članov sindikata to težje izvedljivo, se lahko odločijo za delegatske občne zbore, vendar pa morajo vsa gradiva predhodno temeljito obravnavati po sindikalnih skupinah. Na sestanku sindikalnih skupin izvolijo tudi delegate za občni zbor osnovne organizacije, ki bodo zastopali stališča in mnenja svoje skupine.
Za lažje in ažurnejše delo občnega zbora objavljamo tudi predlog pravil o organiziranosti in delovanju osnovne organizacije zveze sindikatov. Spremembe in dopolnitve teh pravil so tiskane z debelejšim tiskom zaradi boljšega pregleda.
Marjana Koren
PREDLOG
Na podlagi 1. odstavka 33. člena statuta Zveze sindikatov Slovenije so členi osnovne organizacije zveze sindikatov na občnem zboru dne........sprejeli
PRAVILA
O ORGANIZIRANJU IN DELOVANJU OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE SINDIKATOV
TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravila določajo organiziranost in delovanje osnovne organizacije zveze sindikatov v temeljni organizaciji združenega dela (delovni skupnosti skupnih služb).
2.	člen
Delavci, člani zveze sindikatov, se organizirajo v osnovno organizacijo zveze sindikatov, da bi v njej izražali, soočali in usklajevali svoje interese in težnje v tozdih (delovni skupnosti), oblikovali skupna stališča in delovali za njihovo uresničevanje ter uresničevali politiko in stališča zveze sindikatov kot celote.
Osnovna organizacija je temelj in izhodišče organiziranosti in delovanja Zveze sindikatov Slovenije. V njej delavci izražajo, soočajo in usklajujejo svoje interese in težnje v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter oblikujejo skupna stališča in obratno, v njej se uresničujejo stališča in aktivnosti zveze sindikatov kot celote.
Osnovna organizacija je temeljna oblika političnega organiziranja in delovanja delavcev v zvezi sindikatov.
Za delovanje osnovne organizacije se v temeljni organizaciji združenega dela (delovni skupnosti) zagotovijo materialni, administrativno-tehnični, prostorski in drugi pogoji.
4.	člen
Osnovna organizacija zveze sindikatov se povezuje v občinsko organizacijo zveze sindikatov in v Zvezo sindikatov Slovenije. Osnovna organizacija se glede na glavno dejavnost tozda povezuje tudi v sindikat (naziv sindikata dejavnosti iz 74. člena statuta ZSS).......................................
5.	člen
Osnovna organizacija zveze sindikatov:
1.	Vodi javno razpravo in akcije o vseh vprašanjih, ki so pomembna za delavce,
2.	skrbi za razvoj samoupravljanja,
3.	sodeluje pri izdelavi meril in določanju politike za prido-vanje in razporejanje dohodka,
4.	sodeluje pri urejanju delovnih razmerij delavcev v združenem delu,
5.	skrbi za povečanje produktivnosti dela, samoupravno planiranje razvoja, smotrno izkoriščanje sredstev za proizvodnjo, za modernizacijo proizvodnje in na tej podlagi za povečanje dohodka in za delitev po delu in rezultatih dela,
6.	se bori za dosledno uresničevanje načela socialistične solidarnosti,
7.	se bori proti prisvajanju dohodka, ki ni rezultat dela,
8.	sodeluje pri izdelavi meril in ustreznih oblik svobodne menjave dela tako med delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delavci delovnih skupnosti skupnih služb, kot tudi med delavci v materialni proizvodnji in delavci družbenih dejavnosti,
9.	daje pobudo in predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma in začne postopek za ponovno obravnavanje že sklenjenih samoupravnih sporazumov, če meni, da so z njimi kršene samoupravne pravice delavca,
10.	zahteva pomoč od pristojne službe pravne pomoči pri občinskem svetu ZSS v zvezi z dograjevanjem samoupravnih splošnih aktov.
11.	začne spor pred sodiščem združenega dela za uskladitev samoupravnega splošnega akta o delovnih razmerjih s skupnimi osnovami in merili na ravni delovne ali sestavljene organizacije.
12.	sodeluje pri sklepanju in je podpisnik samoupravnih sporazumov, s katerimi delavci urejajo svoje medsebojne pravice (samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, o temeljih plana, o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter o uporabi sredstev za skupno porabo, o delovnih razmerjih),
13.	si prizadeva za stalno rast življenjskega in družbenega standarda delavcev na podlagi povečanja produktivnosti dela in dohodka.
14.	sprejema politična stališča o vseh pomembnih vprašanjih, ki zadevajo delo in življenje delavcev in si prizadeva uveljaviti ta stališča v samoupravnih odločitvah.
15.	da pobudo za organiziranje temeljne organizacije, če meni, da so za to podani z zakonom določeni pogoji (predlaga delavskemu svetu tozda, da se delavci na zboru o tem odločijo).
16.	se vključuje v delovanje krajevne konference SZDL in drugače sodeluje v samoupravnem in političnem življenju krajevne skupnosti ter si prizadeva za krepitev sodelovanja med temeljno organizacijo združenega dela in krajevno skupnostjo zlasti tako, da zagotavlja aktivno delovanje delavcev pri uresničevanju njihovih interesov v krajevnih skupnostih,
17.	organizira politične akcije za pripravo, sprejem in uresničevanje vseh odločitev organov upravljanja in si prizadeva, da so v skladu z interesi delavskega razreda kot celote,
18.	vodi predkandidacijske in kandidacijske postopke za volitve članov organov upravljanja v temeljni organizaciji združenega dela, za člane delegacije za skupščine družbenopolitičnih skupnosti, za člane delegacij skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in za delegate v skupščine krajevnih skupnosti,
19.	skrbi za demokratičen postopek pri kandidiranju in volitvah,
20.	si prizadeva za ustrezno sestavo organov upravljanja in delegacij,
21.	zagotavlja pogoje, da samoupravno organizirani delavci vplivajo na delo delegatov in delegacij in za polno uresničevanje odgovornosti delavcem, ki sojih izvolili,
22.	skrbi za družbenopolitične pogoje za delo delegacij in delegatov in daje smernice za njihovo delovanje v skupščinah in drugih organih.
23.	sodeluje v delu razpisnih komisij za imenovanje poslovodnih organov v temeljnih organizacijah združenega dela (delovnih organizacijah in sestavljenih organizacijah) in se o stališčih v zvezi s tem dogovarja z občinskim svetom zveze sindikatov, po potrebi pa tudi z drugimi organi zveze sindikatov in sindikatov,
24.	začne postopek za odpoklic poslovodnih organov, če niso zadovoljivo opravljali funkcije,
25.	skrbi za varstvo samoupravnih pravic delavcev in daje pobude organom upravljanja, delavski kontroli in družbenemu pravobranilcu samoupravljanja za začetek disciplinskega postopka, če so kršene samoupravne pravice delavcev in je lahko udeleženec v postopku pred sodiščem združenega dela,
26.	deluje tako, da v temeljni organizaciji združenega dela ne pride do sporov, če pa že pride do njih, sodeluje pri iskanju rešitev za odstranitev vzrokov, ki so pripeljali do sporov,
27.	skupaj z ustrezno organizacijo zveze socialistične mladine skrbi za vključevanje mladih delavcev v samoupravljanje in z njo sodeluje pri obravnavanju in reševanju problemov in interesov mladih delavcev,
28.	skrbi za reševanje problemov zaposlenih žensk,
29.	ustvarja družbenopolitične možnosti za objektivno in učinkovito informiranje delavcev,
30.	z organizacijo različnih oblik splošnega, strokovnega in
družbenega izobraževanja skrbi za usposabljanje delavcev za samoupravljanje in za njihovo aktivnost v klubih sa-moupravljalcev,	,
31.	ugotavlja kulturne potrebe, usmerja kulturno življenje delavcev, skrbi, da celotna kulturna dejavnost izhaja iz interesov delavskega razreda in se zavzema, da zadovoljevanje kulturnih potreb delavcev postane sestavni del planov temeljnih organizacij združenega dela.
32.	sodeluje v organiziranosti in aktivnosti delavcev v pripravah za ljudsko obrambo in v uresničevanju družbene samozaščite,
33.	spodbuja različne oblike rekreacije ter zabavnega in športnega življenja delavcev,
34.	nudi pomoč članom zveze sindikatov, ki so bolni ali pa so se poškodovali pri delu in pomaga reševati njihove osebne in družinske probleme,
■ 35. razvija ustrezne oblike povezovanja in sodelovanja z upokojenimi delavci in delovnimi invalidi ter skrbi za urejanje njihovega materialnega in socialnega položaja.
6.	člen
Na tej podlagi sprejema osnovna organizacija dolgoročne usmeritve za svoje delovanje in v skladu z njimi delovne načrte. Pri tem upošteva vlogo, naloge in način delovanja kot so določeni s temi pravili in si prizadeva, da bi čimbolj učinkovito delovala za uresničevanje interesov delavcev. Pri določanju in izpolnjevanju svojih nalog mora osnovna organizacija upoštevati sklepe in stališča ustreznih organov zveze sindikatov in organov sindikatov, v katere se povezujejo.
ČLANI ZVEZE SINDIKATOV
7.	člen
Delavec postane član zveze sindikatov, ko se včlani v osnovno organizacijo zveze sindikatov.
Član zveze sindikatov je lahko vsak delavec v tozdu oziroma delovni skupnosti, ki sprejema statut Zveze sindikatov Slovenije in Jugoslavije. Delavca sprejme v članstvo osnovna organizacija. Članstvo v zvezi sindikatov se dokazuje s člansko izkaznico. Ob vstopu v članstvo osnovna organizacija seznani člana z njegovimi pravicami in dolžnostmi.
8.	člen
Članstvo v zvezi sindikatov preneha: z izstopom, s črtanjem ali z izključitvijo.
Član zveze sindikatov je lahko črtan ali izključen iz članstva, če krši statutarna določila.
O izstopu ali črtanju iz članstva in o ponovnem sprejemu razpravlja in odloča izvršni odbor osnovne organizacije, o izključitvi pa osnovna organizacija.
O pritožbi člana proti sklepu in črtanju iz članstva ali proti sklepu, s katerim je bil zavrnjen ponoven sprejem v članstvo, odločijo člani osnovne organizacije na članskem sestanku.
O pritožbi člana proti izključitvi iz članstva odloča občinski svet zveze sindikatov in drugi organi Zveze sindikatov Slovenije.
9.	člen
Član zveze sindikatov ima zlasti pravice in dolžnosti, da:
—	svobodno izraža svoje interese, jih usklajuje z interesi drugih članov, določa skupni interes in na tej podlagi oblikuje politična stališča zveze sindikatov ter si prizadeva za njihovo uresničevanje,
—	sodeluje pri izpopolnjevanju organiziranosti in metod delovanja zveze sindikatov,
—	neposredno in aktivno sodeluje v akcijah osnovne organizacije,
—	sodeluje pri izdelavi in sprejemu programa dela, pri pripravi in sprejemanju stališč in sklepov na vseh ravneh sindikalne organiziranosti,
—	uresničuje sprejete sklepe in stališča zveze sindikatov in sindikatov,
—	voli delegate in člane organov zveze sindikatov in je lahko voljen na te dolžnosti,
—	lahko zahteva odpoklic in ugotavlja odgovornost članov organov oziroma organov, če niso aktivni ali ne uresničujejo sprejetih sklepov in stališč,
—	zahteva pomoč in varstvo osnovne organizacije, če sodi, da so kršene njegove samoupravne pravice oziroma pravice drugih delavcev,
—	glede varstva samoupravnih pravic in vseh pravic iz dela se obrača na službe pravne pomoči organov zveze sindikatov,
—	ima pravico do pritožbe na vse organe zveze sindikatov v zvezi z uveljavljanjem svojih članskih pravic,
—	plačuje članarino v svoji osnovni organizaciji zveze sindikatov,
—	v primeru začasne nezaposlenosti lahko prejme denarno pomoč.
10.	člen
Organi osnovne organizacije zveze sindikatov so:
—	občni zbor,
—	članski sestanek,
—	izvršni odbor,
—	nadzorni odbor.
11.	člen
Občni zbor osnovne organizacije sestavljajo vsi člani osnovne organizacije zveze sindikatov.
Občni zbor skliče izvršni odbor osnovne organizacije vsako drugo leto.
Člani na občnem zboru zlasti:
—	ocenijo delovanje v dveletnem obdobju,
—	sprejmejo usmeritev za delovanje,
—	izvolijo izvršni odbor,
—	izvolijo nadzorni odbor.
12.	čim
Člani zveze sindikatov se najmanj enkrat na leto sestanejo na članskem sestanku, na katerem sprejmejo skupna stališča o vprašanjih, ki zadevajo njihove interese, in se dogovorijo o njihovem uresničevanju.
V letu, ko ni občnega zbora, skliče izvršni odbor članski sestanek, in sicer najpozneje dokonča meseca februarja.
Na letnem članskem sestanku člani:
—	ocenijo svoje delovanje ter delo izvršnega odbora in njegovih članov v minulem letu,
—	sprejmejo letno programsko usmeritev in finančni načrt za tekoče leto,
—	po potrebi zamenjajo posamezne člane ter dopolnijo sestav izvršnega in nadzornega odbora,
—	odobrijo finančno poslovanje,
—	obravnavajo druga pomembna vprašanja.
13.	člen
Občni zbor in članski sestanek sta sklepčna, če je prisotna več kot polovica članov.
Sklepi so sprejeti, če zanje glasuje več kot polovica vseh članov.
14.	člen
Za organizirano delo in potek občnega zbora oziroma članskega sestanka člani izvolijo delovno predsedstvo, po potrebi pa tudi komisijo za sklepe in tudi druge organe.
IZVRŠNI ODBOR OSNOVNE ORGANIZACIJE
15.	člen
Izvršni odbor je kolektivni izvršno-politični organ osnovne
organizacije, ki organizira njeno delovanje, sprejema ukrepe za uresničevanje sklepov in stališč ter opravlja druge naloge v zvezi z uresničevanjem nalog in vloge organizacije zveze sindikatov.
Člani izvršnega odbora imajo enake pravice in odgovornosti za delo izvršnega odbora.
Člani izvršnega odbora so skupno odgovorni za njegovo delo, obenem pa je vsak član tudi osebno odgovoren za delo organa in za svoje delovno področje.
16.	člen
Izvršni odbor osnovne organizacije je za svoje delo odgovoren članom osnovne organizacije, za izvajanje skupno dogovorjenih stališč in nalog pa tudi organom zveze sindikatov, katerih sestavni del je osnovna organizacija, in organom sindikatov dejavnosti, v katere se povezujejo.
17.	člen
Izvršni odbor izvolijo člani na občnem zboru ali članskem sestanku.
Izvršni odbor ima..........članov.
V	izvršnem odboru morajo biti ustrezno zastopani delavci iz delov delovnega procesa oziroma iz sindikalnih skupin. Mandat članov izvršnega odbora traja dve leti.
18.	člen
Predkandidacijski in kandidacijski postopek za izvolitev članov novega izvršnega odbora vodi izvršni odbor ali komisija za organizacijsko-kadrovska vprašanja pri izvršnem odboru. Kandidate za člane izvršnega odbora evidentirajo in predlagajo člani oziroma sindikalne skupine.
Evidentiranje in kandidiranje članov za izvršni odbor je javno. Predlagatelj kandidatov za člane izvršnega odbora mora dobiti od vsakega predlaganega pristanek za kandidaturo.
V	postopku evidentiranja in kandidiranja članov izvršnega odbora sodeluje izvršni odbor z drugimi organiziranimi dejavniki v tozdu.
Listo kandidatov za člane izvršnega odbora sprejme občni zbor. Volitve članov izvršnega odbora opravijo člani na občnem zboru praviloma s tajnim glasovanjem.
19.	člen
Namesto članov izvršnega odbora, ki jim je v skladu s 30. členom statuta Zveze sindikatov Slovenije prenehal mandat, lahko člani na članskem sestanku izvolijo nove člane. Postopek za evidentiranje opravi izvršni odbor, ki posreduje članstvu predlog z ustrezno obrazložitvijo.
Volitve novih članov se opravijo praviloma s tajnim glasovanjem.
20.	člen
Izvršni odbor:
—	vodi delo osnovne organizacije,
—	predstavlja osnovno organizacijo v postopku razprave in sprejemanju samoupravnih odločitev v temeljni in drugi organizaciji združenega dela in v delovni skupnosti,
—	zbira pobude in ugotavlja interese članov osnovne organizacije,
—	pripravlja predloge stališč in sklepov, ki jih sprejme osnovna organizacija,
—	zagotavlja možnosti, da lahko delavci v procesu sprejemanja samoupravnih odločitev izražajo in uveljavljajo svoja stališča,
—	skrbi za politično osveščanje članov osnovne organizacije,
—	sodeluje v postopkih iz delovnih razmerij delavcev in v postopkih pred samoupravnimi sodišči,
—	oblikuje in predlaga stališča osnovne organizacije do predlogov, mnenj, ocen in stališč širših sindikalnih organizacij, v katere se povezuje osnovna organizacija,
—	uresničuje skupno dogovorjeno politiko zveze sindikatov,
—	sodeluje s člani delegacij in delegati za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti in jih seznanja s stališči sindikalne organizacije ter ustvarja politične možnosti za njihovo delovanje,
—	daje pobude za akcijsko sodelovanje z drugimi organizacijami zveze sindikatov,
—	sodeluje z drugimi dejavniki v temeljni organizaciji združenega dela,
—	skrbi za učinkovito obveščanje članov osnovne organizacije,
—	organizira delo osnovne organizacije v izrednih razmerah,
—	oblikuje in sprejema stališča o konkretnih vprašanjih, za katera ga pooblasti osnovna organizacija in opravlja druge naloge.
21.	člen
Izvršni odbor vodi predkandidacijske in kandidacijske postopke. Za volitve članov organov upravljanja v temeljni organizaciji združenega dela (delovni skupnosti), za člane delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, delegate v skupščine krajevnih skupnosti in druge organe, v katere tozd (delavski svet) delegira svoje delegate.
Na podlagi evidentiranja možnih kandidatov za organe iz 1. odstavka tega člena, ki se opravi v sindikalnih skupinah oziroma drugih oblikah dela, sprejme izvršni odbor kandidatno listo, ki jo posreduje v obravnavo članstvu na članskem sestanku oziroma v sindikalnih skupinah. Po razpravi med članstvom oziroma v sindikalnih skupinah skliče izvršni odbor kandidacijsko konferenco, ki sprejme enotno kandidacijsko listo.
22.	člen
Izvršni odbor izvoli predsednika (po potrebi namestnika predsednika), sekretarja in blagajnika ter oblikuje komisije in druga delovna telesa.
Volitve se opravijo na prvi seji novoizvoljenega izvršnega odbora praviloma s tajnim glasovanjem.
23.	člen
Predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije zlasti:
—	predstavlja osnovno organizacijo pred drugimi organi in organizacijami,
—	po sklepu izvršnega odbora sklicuje občni zbor in članski sestanek,
—	sklicuje in vodi seje izvršnega odbora,
—	skrbi za uresničevanje sklepov in stališč osnovne organizacije in izvršnega odbora,
—	podpisuje sklepe in druge akte osnovne organizacije in njenega izvršnega odbora.
24.	člen
Namestnik predsednika izvršnega odbora osnovne organizacije pomaga predsedniku pri njegovem delu in ga nadomešča v času njegove odsotnosti.
25.	člen
Sekretar izvršnega odbora osnovne organizacije opravlja zlasti naslednje naloge:
—	pripravlja in organizira sklic občnega zbora.
članskega sestanka in izvršnega odbora,
—	skrbi za obveščanje članstva o delovanju osnovne organizacije in njenih organov,
—	pomaga predsedniku pri uresničevanju sklepov in stališč,
—	vodi evidenco o delovanju osnovne organizacije,
—	podpisuje naloge za izplačila iz sredstev osnovne organizacije,
—	skrbi za včlanjanje novih članov,
—	izdaja članske izkaznice in vodi evidenco članstva.
26.	člen
Blagajnik izvršnega odbora ima zlasti naslednje naloge:
—	pripravlja predlog letnega finančnega načrta in redno poroča o njegovem uresničevanju,
—	skrbi, da pristojni delavec tozda oziroma delovne skupnosti nakaže obenem z dvigom osebnih dohodkov dogovorjeni del sredstev članarine osnovni organizaciji zveze sindikatov in občinskemu svetu zveze sindikatov,
—	takoj po izplačilu osebnih dohodkov obračuna članarino občinskemu svetu zveze sindikatov.
27.	člen
Finančno in materialno poslovanje osnovne organizacije vodi ustrezna služba.
Finančno in materialno poslovanje osnovne organizacije mora biti skladno z zakoni in pravilnikom o financiranju in fi-nančno-materialnem poslovanju v Zvezi sindikatov Slovenije.
28.	člen
Nadzorni odbor osnovne organizacije ima...........članov.
Člani nadzornega odbora izvolijo iz svojih vrst predsednika. Mandat nadzornega odbora je enak mandatu članov izvršnega odbora.
Nadzorni odbor osnovne organizacije spremlja uresničevanje dogovorjenih načel o porabi sredstev sindikalne članarine, ugotavlja skladnost delovanja osnovne organizacije in porabe sredstev in nadzoruje, ali je finančno poslovanje v skladu s finančnimi predpisi.
29.	člen
Nadzorni odbor opravlja naloge tako, da stalno spremlja delovanje osnovne organizacije.
Nadzorni odbor po potrebi sprejema sklepe in predlaga osnovni organizaciji ukrepe, da bi lahko odpravila ugotovljene nepravilnosti.
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah poroča članom osnovne organizacije na občnih zborih in najmanj enkrat na leto na članskih sestankih.
30.	člen
Izvršni odbor je sklepčen, če seji prisostvuje več kot polovica članov. Sklepi so sprejeti, če zanje glasuje večina vseh članov izvršnega odbora.
31.	člen
Seje izvršnega odbora vodi in sklicuje predsednik izvršnega odbora, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik ali član izvršnega odbora, ki ga določi izvršni odbor.
32.	člen
Na začetku seje pregleda izvršni odbor izpolnitev sklepov prejšnje seje, potrdi zapisnik in določi dnevni red.
Po sprejemu dnevnega reda izvršni odbor obravnava posamezna vprašanja po vrstnem redu, ki je določen z dnevnim redom.
Obravnavanje se začne z uvodno obrazložitvijo, če je le-ta potrebna.
Obravnavanje vsake točke traja tako dolgo, dokler se člani prijavljajo za razpravo.
Član ali drug udeleženec lahko razpravlja največ (na primer) 10 minut
Predsedujoči lahko posameznemu razpravljalcu podaljša čas razprave, če oceni, da gre za zelo pomemben prispevek.
Na seji izvršnega odbora je mogoče razpravljati le o zadevah, ki so v neposredni zvezi z obravnavano točko dnevnega reda. Predsedujoči vodi razpravo, jo usmerja ter zaključi, ko ugotovi, daje o zadevi mogoče sklepati.
33.	člen
Seje izvršnega odbora praviloma ni mogoče končati, dokler niso izčrpane vse točke dnevnega reda. Seja izvršnega odbora se lahko prekine.
Izvršni odbor lahko sklene, da se razpravljanje in sklepanje o posamezni točki dnevnega reda prenese in nadaljuje na naslednji seji.
34.	člen
0	poteku seje izvršnega odbora se piše zapisnik, ki vsebuje:
—	čas seje in kdo je sejo vodil,
—	udeležbo na seji, seznam članov izvršnega odbora, ki niso bili na seji,
—	dnevni red seje,
—	imena in priimke razpravljalcev na seji,
—	stališča, sklepe in druge dokumente sprejete na seji,
—	rok in nosilca naloge.
Za zapisnik je odgovoren sekretar osnovne organizacije. Po
en izvod zapisnika je potrebno dostaviti občinskemu svetu ZSS in konferenci osnovnih organizacij ZSS (zbira služba družbenopolitičnih organizacij).
35.	člen
Seje izvršnega odbora so javne, razen če izvršni odbor za posamezno točko dnevnega reda ne sklene drugače.
S sklepi in drugimi akti izvršnega odbora je potrebno seznaniti članstvo (z objavo na oglasni deski).
36.	člen
Določbe 30. do 35. člena teh pravil se smiselno uporabljajo tudi za občni zbor, članski sestanek in seje nadzornega odbora osnovne organizacije.
37.	člen
V	osnovni organizaciji zveze sindikatov delujejo sindikalne skupine in to glede na število članov, delo po izmenah ali delo v ločenih delovnih enotah.
Sindikalna skupina se praviloma organizira za isto skupino delavcev, kot samoupravna delovna skupina, tako da omogoča neposredno sodelovanje članov. Sindikalna skupina omogoča, da člani vplivajo na oblikovanje politike in sklepov osnovne organizacije in njenega izvršnega odbora, in je oblika, preko katere se člani seznanjajo s sklepi izvršnega odbora osnovne organizacije in širših sindikalnih vodstev.
V	osnovni organizaciji delujejo tele sindikalne skupine:
1	............................
Z..............................
3..............................
38.	člen
Vsaka sindikalna skupina ima poverjenika, ki ga izmed sebe
izvolijo člani skupine. Poverjenik vodi delovanje sindikalne skupine in jo povezuje z izvršnim odborom osnovne organizacije.
Sindikalna skupina na svojem sestanku zlasti:
—	obravnava vprašanja, ki so pomembna za člane skupine,
—	daje izvršnemu odboru pobude, predloge in zahteve za akcije, ki naj bi pripomogle k uresničevanju interesov članov skupine, če ti niso v nasprotju z interesi drugih članov,
—	sprejema obvestila in poročila poverjenika oziroma člana izvršnega odbora in širših sindikalnih vodstev,
—	daje usmeritve članu izvršnega odbora za delovanje v izvršnem odboru.
POVEZOVANJE OSNOVNE ORGANIZACIJE
39.	člen
a)	v delovni organizaciji:
Osnovna organizacija zveze sindikatov skupaj z drugimi osnovnimi organizacijami v delovni organizaciji povezuje svoje delo v konferenci osnovnih organizacij zveze sindikatov Gorenje TGO. V ta namen izvolijo člani na članskem sestanku ..........delegatov v konferenco.
40.	člen
Osnovna organizacija povezuje svoje delo z drugimi osnovnimi organizacijami v konferenci, tako da v njej:
—	usklajujejo stališča o vprašanjih, ki so v interesu vseh delavcev v delovni organizaciji,
—	sprejema stališča o vprašanjih, ki so predmet samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo in drugih samoupravnih splošnih aktih, ki jih delavci v temeljnih organizacijah združenega dela sprejemajo v delovni organizaciji,
—	usklajujejo svojo aktivnost o drugih vprašanjih, za katera se dogovorijo, da je potrebno usklajeno delovanje osnovnih organizacij v delovni organizaciji,
—	se dogovori o povezovanju osnovnih organizacij v sindikate dejavnosti.
Delegati v konferenci lahko sprejmejo stališča o teh vprašanjih le, če z njimi soglaša osnovna organizacija.
41.	člen
b)	v sestavljeni organizaciji
Osnovna organizacija se povezuje tudi v koordinacijski odbor sindikata v sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje.
V koordinacijski odbor sindikata se osnovna organizacija povezuje prek konference osnovnih organizacij zveze sindikatov.
SVETI PRI OSNOVNI ORGANIZACIJI
42.	člen
Pri osnovni organizaciji zveze sindikatov se ustanovi svet (na primer za nadaljnji razvoj samoupravljanja, oblikovanje in delitev dohodka ter sredstev za osebne dohodke, delovne in življenjske razmere delavcev in podobno), kot stalno delovno telo za obravnavo pomembnejših vprašanj s področij, ki so posebno pomembna za krepitev samoupravnega, družbenoekonomskega položaja delavcev in za uresničevanje njihovih življenjskih interesov.
Svet strokovno in politično pomaga osnovni organizaciji in njenim organom pri oblikovanju stališč o posameznih vprašanjih. Svet lahko v mejah politike zveze sindikatov in v skladu s sklepi in stališči izvršnega odbora osnovne organizacije
ZS samostojno konkretizira stališča o posameznem vprašanju ter spodbuja aktivnost pri reševanju teh vprašanj.
KOMISIJE PRI OSNOVNI ORGANIZACIJI
43.	člen
Izvršni odbor osnovne organizacije ustanovi stalne komisije, kot na primer:
1.	za organizacijsko-kadrovska vprašanja,
2.	za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
3.	za šport in rekreacijo,
4.	za priznanja, nagrade in druga odličja, ipd..
Člane in predsednika komisij imenuje izvršni odbor osnovne organizacije.
44.	člen
Komisije spremljajo razmere in problematiko na določenem področju in predlagajo izvršnemu odboru ustrezne ukrepe oziroma sprejemajo ustrezne ukrepe na področjih, določenih s temi pravili.
FINANČNO-MATER IALNO POSLOVANJE OSNOVNE ORGANIZACIJE
45.	člen
Dejavnost osnovne organizacije se financira iz prihodkov od članarine in drugih virov.
Osnovna organizacija zveze sindikatov vodi finančno-materi-alno poslovanje skladno z zakonom o knjigovodstvu in z drugimi finančnimi predpisi ter skladno s pravilnikom o financiranju in finančno-materialnem poslovanju Zveze sindikatov Slovenije.
46.	člen
Finančno posluje osnovna organizacija preko skupnega žiro računa vseh osnovnih organizacij, povezanih v konferenco osnovnih organizacij zveze sindikatov Gorenje TGO.
Za skupne namene združuje z ostalimi organizacijami 12,5 % od zbrane članarine. Ostala sredstva se vodijo na kartici osnovne organizacije in z njimi lahko razpolaga samo osnovna organizacija zveze sindikatov oziroma njen izvršni odbor.
STATUS PRAVNE OSEBE
47.	člen
Osnovna organizacija zveze sindikatov je pravna oseba in zato samostojna nosilka pravic in obveznosti po teh pravilih in statutu Zveze sindikatov Slovenije.
ZNAKI IN ODLIČJA
48.	člen
Osnovna organizacija zveze sindikatov ima svoj pečat. Pečat je okrogel in ima naslednje besedilo: osnovna organizacija
zveze sindikatov............V sredini pečata je emblem
Zveze sindikatov Slovenije.
49.	člen
Osnovna organizacija zveze sindikatov posveča posebno pozornost svojim članom, ki aktivno delujejo za uresničitev družbene vloge osnovne organizacije. V ta namen izreka ali izroča:
—	ustna ali pismena priznanja (diplome),
—	knjižne nagrade ali druga spominska darila,
— predlaga samoupravnim organom, da jim podelijo ustrezno priznanje.
Izvršni odbor ali ustrezna komisija osnovne organizacije lahko predlaga organom zveze sindikatov v republiki ali občini svoje člane za zlati ali srebrni znak sindikata Slovenije in za druga odličja, ki jih podeljujejo republiški sveti Zveze sindikatov Slovenije, republiški odbori sindikata dejavnosti in svet Zveze sindikatov Jugoslavije.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50.	člen
S sprejemom teh pravil prenehajo veljati pravila osnovne organizacije sindikata, sprejeta dne.......... in drugi akti
osnovne organizacije, ki so v nasprotju s temi pravili.
51.	člen
Ta pravila razlaga izvršni odbor osnovne organizacije zveze sindikatov.
52.	člen
Spremembe in dopolnitve pravil sprejmejo člani na občnem zboru ali na članskem sestanku osnovne organizacije.
53.	člen
Ta pravila veljajo od dneva sprejema.
Pripombe,mnenja, predloge posredujte sindikalnim poverjenikom ali v pisarno družbenopolitičnih organizacij.
Vabimo na morje
odhod: 30. aprila ob 15.30, izpred Rdeče dvorane Velenje povratek: 2. maja
Turistična agencija v Rdeči dvorani vas vabi, da prvomajske praznike preživite v VILLAS RUBIN — ROVINJ po izredno ugodni ceni samo 1.050 din po osebi Vključuje:
—	bivanje v bungalovih Villas Rubin (prvi obrok večerja)
—	organizirano prehrano v restavraciji
—	koriščenje športnih objektov
—	prevoz na relaciji Titovo Velenje — Rovinj — Titovo Velenje
—	turistično takso
—	organizacijo izleta
POPUST:
Otroci do 7 let starosti koristijo 30 % popust!
Rok prijave do vključno 25. februarja 1982, v pisarni službe za rekreacijo.
Možnost odplačevanja v 3 obrokih.
POSEBNO OBVESTILO!
V tozdu Embalažnica bo vpis za odpadna drva za leto 1982:
4. 3. in 9. 3. 1982, od 10. ure do 14. ure.
Pri vpisu je obvezna tovarniška izkaznica.
PROIZVODNJA IN PRODAJA V JANUARJU 1982
V mesecu januarju 1982 smo v delovnih organizacijah Gorenja proizvedli izdelkov v skupni vrednosti 1.436 milijonov din (okroglo 144 starih milijard).
Skupno smo prodali blaga v vrednosti 1.364 milijonov din, od tega je izvoz dosegel vrednost 247 milijonov din.
Poglejmo še podatke o prodaji na domačem trgu in izvozu, ki so jih dosegle delovne organizacije sozda Gorenje:
Delovna organizacija Domači trg Izvoz
v 000 din
Gorenje TGO, Titovo V.	541.887	210.079
Gorenje Muta, Muta	140.203	14.920
Gorenje Fecro, Slov. G.	15.099	2.331
Gorenje Elrad, Gor. Rad g.	62.617	4.140
Gorenje Varstroj, Lendava	82.380	5.468
Gorenje Metalplast, Ruše	17.096	-
Gorenje Petar Drapšin.Kikin.	30.320	-
Gorenje FTU.Sombor	405	ni podatka
Gorenje Mural, Murska Sob.	24.371	-
Gorenje TIKI, Ljubljana	129.631	989
Gorenje Glin.Nazarje	73.241	9.301
SOZD Gorenje	1	.117.250	247.228
23. SEJA DELAVSKEGA SVETA
Sklicujem 23. sejo delavskega sveta delovne organizacije Gorenje TGO, za dne 19. 2. 1982,v prostorih
sejne sobe restavracije, s pričetkom ob 12. uri.
Predlagam naslednji dnevni red:
1.	Pregled izvajanja sprejetih sklepov.
2.	Obravnava in sprejem predloga samoupravnega sporazuma o zagotavljanju kakovosti proizvodov in storitev v Gorenju SOZD.
3.	Obravnava osnutka samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci tozda Vzdrževanje in delavci ostalih tozdov in DSSS v okviru delovne organizacije Gorenje TGO, n. sol. o., Titovo Velenje.
4.	Obravnava in sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo industrijskega TT omrežja v Velenju.
5.	Poročilo o rezultatih poslovanja v preteklem letu delovne organizacije Gorenje TGO.
6.	Razpis volitev v samoupravne organe delovne organizacije Gorenje TGO.
7.	Obravnava vlog.
8.	Vprašanja delegatov in razno!
Predsednik DS DO Viktor Vaupot
Vabimo...
ZAKLJUČEK BRALNE AKCIJE
V	ponedeljek, 22. februarja 1982, ob obletnici smrti Karla Destovnika — Kajuha, bo v banketni sobi ob 13. uri srečanje vseh, ki so sodelovali v zadnji bralni akciji. Zanima nas vaše mnenje o letošnjem izboru, še posebej pa predlogi za nadaljnje akcije.
Bralci, ne pozabite vrniti knjig kulturnim animatorjem!
RAZSTAVA SLIK FERDA VESELA
V	prostorih velenjske knjižnice si lahko ogledate retrospektivno razstavo slik FERDA VESELA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 18. ure, v soboto in nedeljo pa od 9. do 13. ure.
GLEDALIŠČE: KOMEDIJA „SEKIRA"
V	petek, 19. 2. 1982, bo v Domu kulture ob 19.30 premiera komedije Janeza Žmavca: SEKIRA, v izvedbi Amaterskega gledališča Velenje. Režija: Bogomir Veras. Ponovitev bo 26. 2. 1982 ob 16. in 1930, prav tako v Domu kulture.
FOLKLORNI NASTOP
Zaradi velikega zanimanja bo Šaleška folklorna skupina „KOLEDA" ponovila nastop, ki ga je pripravila ob 10-letnici delovanja. Večer slovenskih ljudskih plesov in pesmi bo v soboto, 27. 2. 1982, ob 19.30, v Domu kulture.
SLOVENSKA PESEM
V	Šmartnem ob Paki bo v soboto, 27. 2. 1982, ob 19. uri koncert Komornega moškega zbora iz Celja. Na sporedu bodo slovenske narodne in umetne pesmi ter pesmi drugih narodov. Vstop prost!
ORODJARJI SO TEKMOVALI V MALEM NOGOMETU
V Rdeči dvorani je bil 27. januarja 1982 turnir v dvoranskem malem nogometu.
Za svoje člane, ki v prostem času radi tečejo za okroglim usnjem, ga je organiziral tozd Orodjarna.
Videli smo veliko borbenosti, pa tudi nogometnega znanja. Na turnirju je nastopilo šest ekip, vsaka ekipa pa je predstavljala oddelek iz TOZD. Najuspešnejša je bila ekipa starih orodij in kalilcev (boljša gol razlika) in je tudi zasluženo osvojila prehodni pokal.
REZULTATI:
Polfinale: Rezkalci in koordinati : Stara orodja in kalilci (1 : 2); Strugarji in brusilci : Nova orodja in tehnologi (1 : 4); Konstrukcija orodij in naprav : Priprave (5 : 0).
Finale: Stara orodja in kalilci : Nova orodja in tehnologija (1 : 1); Nova orodja in tehnologi : Konstrukcija orodij in naprav (6 : 3); Konstrukcija orodij in naprav : Stara orodja in kalilci (0 : 9).
Bojan Rop
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet - predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica kovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar-Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1982. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974.