OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine Ш # П A m: "g NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE ¥ AMERIKI ADVERTISE m THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ,★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVII.—LETO XXXVII. CLEVELAND, ОШО, TUESDAY (TOREK), FEBRUARY 16, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 32 JOSEPHINE PRIMOVIC Kakor smo včeraj poročali, je Umrla po daljšem bolehanju Josephine Primovič, rojena Deže-stara 51 let. Stanovala je na 1064 E. 66 St. Doma je bila vasi Velike Brusnice pri No-mestu, kjer zapušča sestro Nežo Krkuta. Bila je članica društva Naprej, št. 5 SNPJ. Tukaj zapušča soproga Johna, doma iz škofje Loke na Gorenjskem, sina Johna ml., hčer Josephine, vnuka in več sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo zju-tr&j ob 8.15 uri iz pogrebnega Zavoda Joseph Žele in sinovi, ®502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. * JOSEPfflNE STARC Kakor smo včeraj poročali, je po dolgi bolezni umrla včeraj Zjutraj poznana Josephine ®tarc, stara 85 let. Stanovala je Ua 423 E. 156 St. Doma je bila Št. Vida pri Zatični, odkoder 36 prišla v Ameriko leta 1901. Bila je članica društva Collin-yood Hive, št. 283 TM, katerega bila ustanoviteljica in dolgoletna predsednica, društva Srca Marije staro, podružnice št. SžZ in ©ILarntga društva fare Marije Vnebovzete. Soprog John je umrl pred 33 leti. Tukaj zapušča dva sinova, Johna in Anthony Stark, hčer ^rs. Mary Mihelič in šest vnukov ter dva pravnuka, v starem ^raju pa sestro Ivano Perat. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda ^агу A. Svetek, 478 E. 152 St., ^ cerkev Marije Vnebovzete ob •30 uri in nato na pokopališče Pavla. * ^ zadnje slovo _ članice društva Collinwood št. 283 TM so prošene, da pridejo v sredo zvečer ob pol-osmih v pogrebni zavod Mary Svetek, da izkažejo zadnjo J^^st umrli članici, ustanovite-Jici in dolgoletni predsednici osephine Stare, v četrtek zju-pa, da se po možnosti ude-njenega pogreba. MSKRBIJENI RADI INDOMHE; DEBATE V SENATU WASHINGTON, 15. februarja—Danes se je vršilo v senatnem odboru za zunanje zadeve zaslišanje admirala Arthurja Radforda, ki je šef glavnega ameriškega štaba, ter generala Walter j a Smitha, ki je podtajnik ameriškega državnega tajništva in bivši poslanik v Moskvi. Zaslišanje je bilo tajno. Na podlagi rezultatov teh zaslišanj bo senatni odbor sklepal, ali so potrebna še nadaljnja zaslišanja. Gre namreč za ameriško zunanjo in vojaško politiko do Indokine. '^eselitev v Californijo ^ V Los Angeles, Calif., je od-^ s svojima dvema hčerkoma v Sanabor, in sicer k stari-poznanim Mr. in Mrs. Lud-in Rose Sanabor, ki sta od-tja preteklega julija. Ostali odo vsi tam za stalno. Člani °ra Jadran so ji kot dolgoletni zbora priredili prisrčno ^dhodnico. Mnogo sreče vsem v 62eli sonca in pomaranč! obisku Pri Mrs. Godlar na 21670 Ful-®r Ave. se nahaja Mrs. Agnes Urečič iz Chicago, 111. Prišla je na pogreb pokojnega Fran-^ Godlar. Mrs. Jurečič je se-V ^'čna Mrs. Godlar ter navdu-sena članica Progresivnih Slovenk. ^ Californijo in Mrs. John Hrovat iz ^ 900 Arcade Ave. se jutri zju-^■3 podata na obisk v solnčno alifornijo in sicer k Mr. in Mrs. uton Kuhi v Inglewood, Calif, hrovat in Mrs. Kuhi sti , ^ ^^' J^elimo jima mnogo zabave srečen povratek! Položaj v Indokini se zamota-' va. Ameriški general Weyland je mnenja, da bi Francozi z domačimi zavezniki lahko ustavili komunistično ofenzivo in komuniste tudi pregnali, če bi Združene države dale zadostno letalsko in tehnično strokovnjaško pomoč. Predsednik južne Koreje Rhee je pripravljen poslati v Indoki-no eno divizijo svojih čet. Prevozna sredstva bi morale dati na razpolago Združene države. Predsednik Eisenhower je poslal v Indokino 20 tehničnih letalskih strokovnjakov. Zagotavlja pa, da je tudi on proti temu, da bi se poslal v Indokino del ameriške operativne vojske. Demokratski senatorji, v prvi vrsti John Sparkman, ki je bil pri zadnjih predsedniških volitvah demokratski podpredsedniški kandidat, je zoper to, da bi Združene države posegle aktivno v Indokino, kakor tudi zoper to, da bi krila Korejce Rheeja in pomagala pri prevozu njegovih čet iz Koreje v Indokino. Splošna politika je v tem, da je treba storiti vse, da se Združene države ne zapletejo v vojno v Aziji s kako drugo Korejo, v tem slučaju torej v Indokini zopet s Kitajsko. Zunanje politični odbor senata bo najbrže zahteval, da pride pred njega ameriški general John Hull, ki je vrhovni poveljnik na DaljnAn vzhodu. Tudi naj pričajo glavni predstavniki ameriške zunanje politike do Daljnega vzhoda iz državnega tajništva. Naglasa se, da je po polomu berlinske konference sedaj glavna—Indokina. V notranjosti ni nič novega Republikanci, ne vsi, nadaljujejo na svojo roko z napadi na demokrate, češ, da so v zadnjih dvajsetih letih vršili "izdajstvo" nad Ameriko. Gre za ultra reakcionarne kroge, ki mislijo kolo zgodovine obrniti za petdeset let nazaj. Republikanska stranka je razdvojena. Na eni strani so predsednik Eisenhower, podpredsednik Nixon ter senator iz Califomije Knowland, ki vodi republikanske senatorje. Ti naj bi bili zmerni republikanci, ki apelirajo na demokrate, naj vilu. podprejo Eisenhowerjev program vsaj v tistih točkah, ko gre za ljudsko in socialno zakonodajo. Na drugi strani je družba Mc-Carthy-Jenner, ki gre v notranji politiki Združenih držav popolnoma samostojna pota. Stari politični opazovalci, ki se oglašajo tudi po radiju in televiziji, sicer simpatizerji republikancev, pa mislijo, da razbita republikanska stranka tudi pod Eisenhow-erjem ne more postati enotna. Dalje: zgodilo se je prvič v zgodovini te stranke, da stranka ne ve, kdo je njen vodja. Dalje, da antikomunistična propaganda ni za Združene države ničesar novega in da so bili demokratje tarča istih izpadov, kadarkoli je šlo za izvedbo njihovega progresivnega programa, pa najsi je bil predsednik Wilson, Roosevelt, ali Truman. Dalje, to pa je morda najbolj značilno, da je ameriško javno тдцецје i'tfujeno in,, sito republikanskih izpadov. Polomi se nadaljujejo Da narašča brezposelnost je dejstvo. Ne gre samo za industrijo, marveč tudi za poslovni svet. "Business" v Združenih državah prevladuje in se je v dobrih desetih letih dvignil za en milijon novih podjetij. Vzporedno z brezposelnostjo se množijo tudi konkurzi tega "busi-nessa!" Samomor učiteljice Miss Harriet Cutter, stara 54 let, bivajoča na 25530 Shore-view Ave., je poučevala na srednji šoli v Collinwoodu. Zadnje dni se je pritoževala, da je bolna. Včeraj je šla na sprehod, dan popre je pa obiskala tudi svojega brata. Ker je ni bilo dolgo časa nazaj od sprehoda, je šla njena mati, s katero sta živeli skupno, pogledat v garažo. Svojo hčerko Harriet je našla obešeno. Seja direktorija Jutri zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja direktorija Ameriško jugoslovanskega centra na Re-cher Ave. Prosi se vse direktorje, da se udeleže v polnem šte- PRIMERA MED ANGLIJO IN USA dne med četrto in peto uro. LONDON, 15. februarja — Britanska -oblast je objavila statistiko o raznih nesrečah po britanskih cestah. Gre za leto 1952, o katerem je statistika lahko že popolna. Britanci so imeli v tem letu na cestah 4,706 smrtnih nesreč, 23,306 oseb pa je bilo ranjenih. Avtomobilski promet, ki vključuje tudi šolske avtobuse, je v Angliji razvit. Tudi Britancem delajo preglavice otroci na cestah. Vsak dan se 63 otrokom kaj pripeti na cestah. Najbolj se izpostavljajo otroci med petim in šestim letom, najbolj prometna ura je tudi tam popol- In ameriški pregled? V letu 1952 smo imeli 38,000 smrti na cestah, 1,350,000 pa je bilo ranjenih, od teh 100,000 za stalno pohabljenih. Primerjaje višino teh nesreč iz ene in druge države, moramo računati, če hočemo dobiti objektivno sodbo, v prvi vrsti s številom prebivalstva. Velika Britanija ima 50,000,000 prebivalcev, Združene države pa 160,000,000, torej nekaj več kakor trikrat več. Če bi bili Ameri-kanci toliko previdni kot so Angleži, bi smelo biti lani v Združenih državah le kakih 15,000 smrti na cestah, ne pa 38,000! KAKO NAJ BI SE BILI SPORAZUMELI? Tudi pri mednarodnih političnih pogajanjih gre za človeka in za to, kako gleda eden na drugega. Ameriški državni tajnik Dulles je imel priliko srečati Mo-lotova že večkrat, posebno še v San Franciscu leta 1945, kjer se je podpisala pogodba o ustanovitvi Združenih narodov. Tudi kasneje v Londonu, Parizu in Moskvi sta se oba moža srečala pri političnih poganjanjih. Dulles je o Moloto-vu dejal, da ga ne podcenjuje, da ga smatra za prebrisanega nasprotnika, in da še ni naletel na politika, ki bi imel toliko diplomatske sposobnosti kot Molotov. Churchill je karakterizi-ral Molotova kot človeka, ki ima odlične sposobnosti, hladno kri, je pa brezobziren. Njegova glava je kakor topovska krogla, njegova izgovorjava je direktna, njegovo postopanje sicer neprodirno, vendar zunanji izraz njegovih kvalitet in sposobnosti. On je nad vsemi drugimi sposoben, da zna ravnati s strojem, ki je nepreračunljiv. Še nikdar ni videl človeškega bitja, ki bi bolj predstavljalo pojmovanje o človeku kot modernemu sužnju. Rusi pa nasprotno menijo o Dullesu, Edemi in Bi-daultu: Dulles je reakcionaren ameriški republikanec, najbolj imkcionami predstavnik ameriškega imperializma, ki hoče zavladati nad svetom. Podpira fašizem v Zapadni Nemčiji, oborožuje Japonsko, da odtod napade Sovjetsko zvezo in republiko Kitajsko. Anthony Eden je reakcionaren politik in diplomat, ki se hoče pomiriti s fašističnimi napadalci. Georges Bidault je sicer leta 1942 prešel na stran francoskega osvobodilnega gibanja, je pa leta 1948 pomagal zvariti zapadni agresivni blok; poteptal je prijateljsko in medsebojno pogodbo o pomoči, sklenjeno dne 10. decembra 1944 med Francijo in Sovjetsko zvezo, in je Francijo spremenil v ameriškega satelita. Seja in zanimivo predavanje V sredo zvečer se vrši redna seja krožka št. 2 Progresivnih Slovenk v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Seja se prične ob 7.30 uri in članice so prošene, da se udeleže polnoštevilno. Po seji, okrog 9. ure bo nastopila Mrs. S. J. Nei-burg, ki bo podala zanimivo predavanje o Združenih narodih. K predavanju so vabljene tudi ne-članice in moški. Po predavanju se servira okrepčila. Seja premeščena Redna seja društva Waterloo Grove št. 110 W.C. se ne bo vr-šila v sredo zvečer kot običajno pač pa v nedeljo, 21. februarja v navadnih prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd. Pričetek ob 2. uri popoldne. Po seji se vrši kartna zabava za članice in prijatelje. Šivalni klub krožka št. 2 P. S. članicam šivalnega kluba krožka št. 2 Progresivnih Slo venk se sporoča, da se sestanek vrši jutri opoldne pri Mrs. Ceciliji Subel na 1107 E. 68 St. V Evropi yse po starem-Nekaj razgovorov o Aziji, pa se ho konferenca zaključila v PETEK DNE 19. FEBRUARJA SE DULLES VRNE V AMERIKO NA STARA LETA— BREZ STREHE WARREN, O., 15. februarja —Ralph Jones je živel v svojem 75. letu sam zase. Bil je upokojen tesar. Zgradil si je stanovanjsko hišico, v njej sta mu delala družbo pes in mačka. Kq se je Jones napotil k svojim prijateljem in pustil doma psa in mačko sama, je na nepojasnjen način začela goreti hiša. Ogenj je hišo upepelil in v ognju sta poginila tudi pes in mačka. Upokojenec Jones se je na starost znašel brez strehe. Razne vesti s sveta v Clevelandu je občinski svet odbil predlog, da dobijo vsi občinski nameščenci pet odstotkov povišanja plače. Pet odstotkov naj dobijo le policaji ter gasilci. Občinski svet je tako ostal pri svojem starem sklepu. Župan Celebrezze, občinski svet ter prometna komisija se bodo danes ukvarjali z vprašanjem varnosti prometa. Letos je na cestah Clevelanda zgubilo svoje življenje že 22 ljudi, do-čim je bilo takih nesreč lansko leto le 10 taisti čas. Kava se draži naprej. V New Yorku so jo podražili za pet centov pri funtu. Podražitev kave v New Yorku bo imela za posledico, da se bo podražila tudi drugod, vsaj tako so namignili v Clevelandu. General Chiang-Kajšek na Formosi je sprejel mesto predsednika stranke, kakor tudi nacionalistične Kitajska za nadalj-no dobo šestih let. Chiang-Kajšek je hotel v ozadje, pa se je končno vdal, da ostane še v naprej v aktivni politiki. Predsednik Eisenhower je stavil senatu predlog v odobritev, da se znani letalec Charles Linddberg imenuje za generala v rezervi. Lindbergh je leta 1927 sam v svojem letalu prvič preletel Atlantik v smeri Amerika-Evropa. V mestu Madera, Calif., je hladilnik nadaljeval svojo tragično zgodovino. V družini Johna Craig je dvoje deklic, v starosti treh let in 19 mesecev, našlo smrt v zapuščenem hladilniku. Oba otroka sta zlezla pri igranju v hladilnik, petletna sestra pa je zaloputnila vrata. V hladilniku je bil tudi bratec obeh, pa ga je mati, ki je otroke iskala kake pol ure, končno rešila še pri življenju, četudi v nezavestnem stanju. Vreme se bo danes hitro spremenilo. Bolj mrzlo bo, morda dež, temperatura pa iz 66 stopinj od včeraj, bo padla na 35 stopinj danes. Mrzli val, ki se pomika iz Kanade, bo po napovedi tekom jutrišnjega dne zajel ameriški severo-vzhod. Dva Francoza sta se v bližini mesta Dakar na vzhodni Afriki s posebno pripravo potopila 13,-288 čevljev v morsko globino. V morju sta ostala pet ur in 25 minut. Pobila sta rekord znanega profesorja Piccarda, ki se je potapljal v morje in ki gre tudi v višino v znanstvene svrhe. BERLIN, 15. februarja—Ker v evropskih vprašanjih, o Nemčiji in o Avstriji, ni bilo prav nobenega sporazuma, se je težišče razgovorov na konferencah štirih zunanjih ministrov danes preneslo na Azijo. Četrti teden ragovorov so se zunanji ministri zbrali zopet v vzhodnem delu Berlina. Na tajni seji je bil razgovor o Koreji in o Indokini. Sicer pa so ministri javili, da se v četrtek dne 18. februarja razidejo. Ameriški državni tajnik je javil, da se v petek vrne nazaj v Združene države. Konferenca sama se "odloži za nedoločen čas," kar pa ne krije poloma konference. Tudi avstrijsko vprašanje je ostalo tam, kjer je bilo v začetku. Član avstrijske delegacije je dejal značilno, da je položaj "brezupen, vendar ne preresen." To znači, da kake vojne nevarnosti ni, da pa upa, da se bo o Avstriji zopet pogajalo. Tudi razgovori ameriškega tajnika Dullesa, ki jih je imel s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom o skupni upravi atomske energije, so končali brez uspeha. Ni bilo nobenih konkretnih sklepov. Kaj je pokazala konferenca Na zunanji strani se je videlo, da sta Washington in London silila v ospredje francoskega zunanjega ministra Georgia Bidaulta, naj ta govori in to ne samo v imenu Francije, marveč tudi v imenu vseh treh zapadnih zaveznikov. Poteza je bila taktično diplomatska. Rusi so snubili Francijo in jo hoteli odtrgati od zapadnega bloka. Naj govori Francoz, da je zapadni blok med seboj trdno povezan in da je rusko upanje jalovo. Zapadni blok torej ostane tak kot je bil. Ostane pa tudi sovjetski blok tak kot je bil. Dejstvo, da ni prišlo do združene Nemčije, gre samo v prid sovjetskemu bloku, saj za nedoločen čas imata Poljska in Češkoslovaška zavarovane meje proti Nemčiji. Če bi prišlo do zedinjene Nemčije, bi bilo v tej Nemčiji kmalu na krožniku vprašanje spremembe nemških vzhodnih meja. Poljska in Češkoslovaška tako vsaj za bližnjo bodočnost lahko računata z mejami kot so. Konferenca je pokazala, da je Molotov ostal Molotov, četudi njegov vrhovni šef ni več Stalin, ampak Georgij Malenkov. Ali sam na lastno pest ali po dogovoru in sporazumu z Malen-kovim—Molotov je bil neizprosen in nepopustljiv. Molotov je poskušal z raznimi predlogi, ki so šli za ciljem, da se sedanje posestno stanje sovjetskega bloka ne le ohrani, marveč celo razširi. Združene države je hotel izriniti iz Evrope. Toda Mo- lotov je končno ostal tudi praktični politik in je dal zapadne-mu bloku na znanje, da naj s tem, kar ima, upravlja in dela po svoji zamisli, tega pa, kar ima Sovjetska zveza v Avstriji in Nemčiji že v roki, pa istotako ne da iz rok. Zapadni zavezniki računajo, da bo to zadržanje Moskve morda odprlo oči Francozom, ki bodo končno pritisnili na skupno zapadno Evropo in njeno obrambo v družbi zapadnih Nemcev. Sovjetske koristi v Avstriji Molotov je zahteval, da plača Avstrija $150,000,000 vojne odškodnine, ne v denarju, marveč v blagu. Zona Avstrije, ki jo ima zasedeno Sovjetska zveza, ima tudi petrolejska polja. Ta petro-lejska polja naj postanejo lastnina Sovjetske zveze, Avstrijci pa bi morali vrhu tega daj?iti za dobo 30 let še 60 odstotkov pe-trolejske produkcije tudi iz drugih zon. Sovjetska zveza si lasti pravico, da v svoji zoni, tudi če bi bila Avstrija svobodna, še nadaljnjih 25 letih raziskuje petrolejska ležišča. Zopet vprašanje petroleja! Staro je novo v Berlinu BERLIN, 16. februarja—Sovjetski zunanji minister Molotov je včerajšnji dan konference uporabil za ponovitev svojega predloga, kako in na kakšen način naj se da Evropi varnost. Amerikanci ven iz Evrope, severna atlantska zveza naj sc razpusti, skupna zapadno evropska obramba odpade, Evropa pa naj gre pod rusko varstvo. Novi predlog—stari predlog. Tudi v azijskih vprašanjih ni koraka naprej—ne glede Indokine, ne glede Koreje. Danes bo predmet razgovorov zopet Avstrija. Zapadni zavezniki izjavljajo, da bo tudi glede Avstrije ostalo vse pri starem. Konferenca se pripravlja na zaključek, ki je enak ničli. V Florido Mr. in Mrs. Anton O grin iz 423 E. 146 St. sta se podala v Florido na obisk prijateljev tam. Mnogo zabave in razvedrila! PRODAJALI SO OTROKE MONTREAL, Kanada, 14. februarja—Kanadska policija v Montrealu je prišla na sled veliki kupčiji s prodajo nezakonskih otrok. Najprvo je bil aretiran tukajšnji odvetnik Herman Buller ravno v trenotku, ko je s tremi člani svoje družine hotel odpotovati z letalom v judovsko državo Izrael. Tej aretaciji so sledile nato še nadaljnje in preiskava še ni končana. Dosedanji podatki kažejo, da se je V Montrealu prodalo naj- manj tisoč takih otrok, večinoma v Združene države. Kupnina za vsakega otroka je znašala $3,000 ali celo več. Večina teh otrok je šla v družine Judov, ki sami niso imeli lastnih otrok. Otroci so šli največ v New York, nekateri pa tudi v Cleveland. V New Yorku samem je 70 takih družin, ki so na ta način kupile otroke. Pri prodaji otrok so verjetno sodelovali tudi nekateri zdravniki in bolničarke, akoravno se vsi niso zavedali svoje vloge. t STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)______________________________ Urednikova pošta For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) ..$10.00 - 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___________________________ For Six Months—(Za šest mesecev)_____________ For Three Months—(Za tri mesece) -$12.00 _ 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 28th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. NAŠ DOM IN NAŠI PROGRAMI (2) Ali pa m še nekaj drugega skupnega, kakor da igralci Igrajo, pevci pojejo, gospodinje gospodinjijo in direktorji gospodarijo po naših Domovih? V prostrani Ameriki je slovenski živel j enako prostrano raztepen. Po Ameriki te nese kakor veter, ko gre za zasluzek, dolar, včasih morda tudi za obstanek. Ta slovenski človek se mora prilagoditi prilikam tam, kjer je in kakršne so. Te prilike pa so različne, saj Amerika je— kontinent! Ameriški vzhod ima svoje, zahod svoje, jug in sever zopet svoje posebnosti. Kakor druge industrijske države, jT^živela tudi Amerika pojav, da se gotova industrija koncentrira v gotovih središčih. Avtomobil kraljuje v Detroitu, jeklo v Pittsburghu, kakor je tekstil doma na vzhodu in na jugu. Kriza je lahko omejena, omejene torej tudi potrebe po pomoči. Ti kraji s posebno industrijo udarjajo tudi na človeka posebni pečat. Tudi ena od okolnosti, morda celo vzrokov, do kakega splošnega programa, ki bi bil količkaj realen in izvedljiv za Slovence v Ameriki, najbrže ne bo. Pa če se snidejo po naših domovih tisti, ki so odgovorni za pevska in igralska društva, za gospodinjstvo in gospodarstvo, za dolgove in dobiček, ali bi ne znali pogledati malo širše okrog sebe na vso okolico, katere središče je ravno Dom in na življenje Slovencev v tej naselbini, pa bi pregledali položaj tudi s širšega pogleda? Z drugimi besedami, ali bi se ne dal napraviti krajevni program Slovencev v gotovi naselbini? Potreb je veliko. Gre za šolo, kamor pohajajo tudi naši otroci; gre za občinsko upravo, ki zadeva tudi naše življenje. Večkrat se čuje kritika, da je.kak Jud vsled svoje žilavosti in vztrajnosti na mestu, ki mu sicer vsled majhnega števila njegovih sorojakov ne pripada! Pa se sklicujemo na številni slovenski rod. Kako pravi že vobči in splošno znani pregovor? Življenje je polno in bogato, le zagrabiti gaje treba. Zakaj ga ne bi zagrabili tudi mi? V okraju so prometna vprašanja; razsvetljava ulic in cest; so zdravstvena vprašanja. Se nudijo gospodarske ugodnosti in zopet—le začeti je treba! Govori se o politiki in o političnih programih. Amerika je dežela svobode. Morda je komu prirojeno, da politizira in da se rad izživlja v političnih vprašanjih. Tudi če bi šlo za teorijo samo. Praktične skušnje iz ameriškega političnega življenja menda poznamo vsi. Te skušnje pa nas učijo, da je v Ameriki izven dvotirnega političnega sistema kot je vrojen, torej v navadi, vsled tega tudi v veljavi, težko ustanoviti novo politično stranko. Poskušal jo je veliki predsednik Teodor Roosevelt, pa se poskus ni dbnesel. Poskusali so jo socialisti, poskušali razni progresivni elementi, poskušali duhovniki v borbi zoper pokojnega Franklina Roosevelta, pa je vse ostalo pri načrtu. Pri teh političnih debatah bo verjetno, vsaj kar se prakse tiče, tudi za mali slovenski drobec v Ameriki jasno, da nekaj deset tisoč Slovencev ne bo, izvj^šilo ne socialne, ne državne revolucije 160 milijonov Amerikancev! Vendar pa moramo razpravljati in govoriti o političnih programih že radi tega, ker smo pač ameriški državljani. Prilika je dana tistim, ki se oglašajo tudi v časopisju in čutijo potrebo po nekih programih. Evo prilike—pomagajte sami, da ga sestavite! Morda bi vodstvo, ki daje življenju po domovih ton in barvo, tudi uvidelo, da je eden od političnih programov tudi vprašanje slovenskega časopisja. Ne samo obstoj in širjenje, marveč tudi njegova vsebina. Morda bi to vodstvo, če bi poseglo globlje, tudi občutilo, da je naše življenje sicer preveč monotono, vsakdanje, vsled tega pa tudi dologočasno. Kaj pa, če bi se od časa do časa posvetili vsaj nekakemu hitremu pregledu nekaterih radikalnih—utopističnih pokretov, ki jih beleži zgodovina Amerike? L.C. ZA SKUPNO POMOČ UMOBOLNICI V POLJU PRI LJUBLJANI CLEVELAND, O.—Ne vem, i če ste čitali članek "BOLNIŠNICA ZA SLABOUMNE JE RES PRAVA NORIŠNICA," kateri je bil ponatisnjen v "PROSVETI" iz Ljubljanskega časopisa "DELAVSKA ENOTNOST," ki opisuje neznosne razmere, ki vladajo v tem zavodu. To je bolnišnica za slaboumne in se nahaja v Polju pri Ljublanji (ali takozva-na norišnica na Studencu), v katero sprejemajo bolnike iz vse Slovenije. Mr. Peter Lustrik je čital ta članek in to kar je čital ga je močno vznemirilo. Poklical je tajnico relifnega odbora "PROGRESIVNIH SLOVENK" in vprašal, če bo odbor podvzel kako akcijo za pomoč tem revežem ali, če smo sploh pri volji pomagati in zbrati saj nekoliko denarja za postelje, perilo, zdravila ali kak aparat, kar že pač najbolj potrebujejo. Ni nam pre-ostajalo drugega kot obljubiti, da bomo storile kolikor bo pač mogoče. Za začetek nam je takoj izročil ček v svoti $1,000 in nam naročil, da takoj pišemo in po-zvemo Česa so v resnici najbolj potrebni. Seveda, smo takoj pisali na zavod za podrobnosti in pojasnila in dobili odgovor od ravnatelja umobolnice, profesorja Dr. Janeza Kanoni z raznimi podatki, in končni odstavek pisma se glasi: "če gospod Lustrik in sploh dobri ameriški Slovenci v resnici želijo pomagati našenm zavodu in seveda stem bolnikom, jih iskreno prosimo, da bi se zavzeli in zbrali zadostno in nam nabavili v prvi vrsti—terapevti-čni-diagnostični ali regentov aparat (Electrocardiograph, X-Ray Machine - Radiographic -Fluoroscopic). S temi aparati bi naogli pravočasno pronajti vzrok bolezni in nam bi bilo mogoče preprečiti razvoj blaznosti in pa tudi pomaagti že blaznim bolnikom do ozdravljenja ali saj zboljšanja bolezni. In seveda to pomeni, da ne bi bila naša bolnišnica tako natrpana in naravno je, da bi se tako, prevladujoče razmere v zavodu ublažile." No, in tako nam je zopet da-aa naloga prositi za pomoč tem nesrečnim ljudem, kateri v mnogih slučajih tudi ogrožajo svojo okolico, ker ni prostora za vse v zgoraj imenovanem zavodu. Po-svedeli smo koliko stanejo taki aparati in cena je velika. Potrebovali bi skoro $9,000, to je za aparate, stroške za prevoz in razna dovoljenja za izvoz. Potem je, oziroma so še pritikline, žarnice, papir i.t.d. Zelo velika je ta svota ali v primeri z pomočjo, katero bi s tem nudili bolnikom in §eveđa tudi zdravnikom pri njih delu, pa prav majhna. Ni dolgo tega, ko nas je Mr. Lustrik vprašal kako napredujemo v zbiranju in smo mu morali priznati, da imamo zelo malo poguma zopet nadlegovati ljudi, ki so že toliko žrtvovali in še vedno dajejo in dajejo. Pa nam je odgovoril takole: "prosim vas, kam pa naj se ti ljudje obrnejo, če ne na nas, saj doma ni dovolj niti za vsakdanje življenske potrebščine. Veste neizmerno se mi smilijo ti bolniki in prosim vas, poskusite in naberite saj nekoliko. Z mojim sinom, katerega je tudi zelo ganilo, ko sem mu o tem pripovedoval, sva sklenila, da bova, oziroma sva pripravljena še kaj prispevati in tako omogočiti nabavo aparatov za katere prosijo." Vemo, da ste že pomagali in to v prečejsnem obsegu, ali pomoč, za katero vas prosimo sedaj, je za živa bitja—za ljudi, kateri so na najnižji življenski točki. Slepec, glušec in celo bolnik se nekako prilagodi svoji usodi in si potem uredi svojo življensko pot tako, da najde še kak svetel dan, a blaznež je v večni megli brez najmanjšega veselja. Pravijo, da je bolnišnica pre-natrpana z umobolnimi in, da je veliko teh bolnikov v tem položaju radi vojne in grozot, katere so pretrpeli, ko so se borili za svoje pravice in svobodo. Zato smo prepričane, da, če pomagamo pri zbiranju za nakup kakršnegakoli aparata, ki, služi za zboljšanje človeškega zdravja in življenskih neprilik sploh, je to najlepši spomenik padlim borcem, ker tudi oni so se borili za pravico, svobodo in zboljšanje življenskega položaja delovnega človeka! V upanju, da r-azumete našo prošnjo, se vam v imenu organizacije "PROGRESIVNIH SLOVENK" in teh nesrečnežev prisrčno—toplo zahvaljujemo za vašo naklonjenost. Relifni odbor Progresivnih Slovenk: Josephine Tratnik, tajnica, 6505 Bonna Ave., Cleveland 3, Ohio. Helen Mikuš, Jennie Skuk Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE Te dni se vrše veliki boji niso smeli. Prihajali so radi na med tistimi, ki imajo in onimi, delo v naše države, to pa zato, ki nimajo. Sicer ni to nič nove- ker je bilo dovolj hrane in tudi ga, zakaj vedite, da so bili vsi boljša plača, kakor doma boji na svetu započeti od tistih, ki niso imeli. Boji so bili tam, koder se neha meja naših držav in začenja se Boljša plača—koliko pa? jci xiaoiii ui,- Najnižja industrialna plača je m začenja se MeksTko. To P° =*копи 75 centov na uro za je kakih sto milj od nas. Če bo- ^^(^ustrijo, za poljska dela pa je 1 1 ,. . hilo nnstavlipnn \r nači Tfalifrir. ste pogledali na karto, boste našli tam prav na meji malo mesto Calexico, ki spada pod naše države. Precej čez mejo pa je enako veliko mesto Mexican, ki spada pod Mek-siko. Meja vodi tako Čudno, kakor nikjer na svetu. Glavna ulica v prvo imenovanem mestu gre tako, kakor je meja. Torej je pol ulice naše, pol pa meksikanske. Baš na sredi je kakih osem čevljev visok jeklen plot. Ta varje, da ne prehajajo ljudje iz Mek-sike v naše države. Ljudem naših držav je dovoljeno, da gredo svobodno v Meksiko. Jih hik-do ne ovira. Zdaj pa pride na tiste ljudi, o katerih sem pisal en članek. To so mokrosrajčniki, po angleško: "wetbacks." Ti ljudje so iz Mek-sike, dobri ljudje, pošteni ljudje, ki nimajo druge napake, kakor to, da spadajo med tiste, ki nimajo. Niso čisti Španci, ampak mešanica med temi in Indijanci. Kože so dosti bolj temne, kakor mi. To jih seveda takoj izda, kdo so. Da si pomagajo do kruha, pridejo čez mejo, pa pobirajo taka dela, kakoršna sploh dobe. Vsem takim pravijo bracero, to je poljski delavec. To se pravi, če pridejo zakonito na to stran. Tisti braceros, ki pridejo nezakonito, spadajo pod "wetbacks." RADIO NA GLAVI ATLANTIC CITY, 14. februarja—Tukajšnja policija je začela s poskusom malih radijskih aparatov, ki so veliki kakor zavojček cigaret in ki tehtajo komaj pet unč. Te aparate ima policija na vrhu svoje službene čepice in tako lahko sprejema radijska povelja, ki jih mu oddaja osrednja policijska postaja. Pomanjkljivost tega aparata je le še v tem, da ne more radijsko odgovarjati. %E VEDNO—KAVA! WASHINGTON, 15. februarja—Senator Guy Gillette, demokrat iz lowe, je oče zakonskega osnutka, po katerem naj bi se newyorska borza, ki trguje s kavo, stavila pod državno nadzorstvo. Senator Gillett je zraču-nal, da stane cnocentno povišanje cene kavi na drobno ameriške potrošnike $27,000,000. Če se producenti kave pritožujejo nad slabim socialnim položajem, ne morejo ravno Ame-rikanci nositi vso pezo tega njihovega položaja. Braziljanci naj si pomagajo na drug način, pravi senator Gillette. BRITANCI TRGUJEJO MOSKVA, 15. februarja — Britanska delegacija, ki se v Moskvi pogaja za boljšo in večjo zunanjo trgovino med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo, je danes objavila vest, da je do sedaj dobila v Moskvi naročil za $9,800,000. Velika Britanija bo izvozila v Rusijo v gornji vrednosti industrijske stroje. Oglašajte v Enakopravnost) Policaji na zaslišanju Danes se je na mestni občini v Clevelandu. začelo zasliševanje 17 policajev, ki so bili radi zanemarjanja svoje službene dolžnosti začasno odpuščeni iz službe. Zasliševanje je v zvezi z odkritjem tajne prostitucije v hiši Joea Crematija na Prospect Ave. Iz bolnišnice Mrs. Josephine Kovač, žena poznanega stavbenika Edward Kovač, se je vrnila iz Mt. Sinai bolnišnice, kjer je prestala operacijo. Zahvaljuje se vsem za obiske, cvetlice in darila. Nahaja se na domu pod zdravniško oskrbo. Prijatelji jo lahko obiščejo, mi je pa želimo skorajšnjega okrevanja! Kako smo prišli do teh delavcev iz Meksike? To je bilo za časa druge svetovne vojne, ko je začelo primanjkoval živeža po vsem svetu. Naše najboljše delavne moči so morale v armado. Kje dobiti ljudi, ki bi prevzeli dela na polju in doma? Veste, teh ni bilo v naši Ameriki nikdar lahko dobiti, ker se poljskega dela boji vsak bel človek. Pomen j a namreč dolge ure in majhno plačo. Pa je nekomu prišlo na misel, da bi dobili Meksikance, ki so kakor nalašč za ta dela. Pravzaprav drugega ne znajo od doma, kakor to, kar spada med kmetijska ali poljska dela. Meksika nima skoro nikake industrije. Odprli so meje naših držav in začeli rekrutirati Meksikance za nas. Ali veste, kaj se pravi: rekrutirati delavce? Da so morali na nabor, kakor smo rekli v stari domovini bo dočim rekrutom. Kakor nekdaj sužnji, so bili Meksikanci postavljeni na trg in kdor je izgledal bolj močan, zdrav in O J xxAwoli, iii ^ mlad, tistega so pobrali. Druge marsikoga so pritisnili ...... tako, da se je zgrudil pred visokim jeklenim plotom. Meksi- kanci so z vso silo pritiskali so pa nazaj poslali. Ampak mno gi izmed teh niso hoteli ostati doma-^čez mejo za vsako ceno. Komur se je posrečilo, se je na naši tje in bila je nevar-ti strani kmalu izgubil. Ponujal da se začel resničen boj. je sebe za vsako ceno, samo da ' je dobil zaposlitev. Tako se je Nečloveško je tako ravnanje _____________ ______in gotovo ne priporoča naših dr- začel boj—na eni strani naši, ki P° Meksiki. Če bi kdo rekel, so varovali mejo, na drugi ^акај pa ne stori nič meksiška "wetbacks," ki so nezakonito kateri spada ta problem, pri nas. Te je treba poloviti in ^^ada države Meksike dela, kar poslati nazaj. Ampak to je ložje rečeno, kakor storjeno. Da je to resnica, vam povem, da je bilo samo v enem letu—1953 čez en milijon "wetbacks" poslanih nazaj. Zato pravim, da je to, kar imamo tukaj, prava vojska. Torej za časa druge svetovne vojne smo začeli tržiti s tem človeškim razredom in šlo je dosti gladko vse do letos, to še pravi: do novega leta. Pod demokratsko vlado so napravili nekake postave ali pravila ter določili dovolj denarja za stražo, ki je lovila tiste Meksikance, ki so bili nezakonito pri nas. Ko je prišla republikanska stranka na krmilo, so odpove- zemljepisno postavljeno v naši Kalifor niji 60 centov na uro. Ne vem sicer, po kakšnem zakonu, ampak tako je bilo. Za Meksikanca je bila to sijajna plača—hrano so dobivali zraven tega. Pridni in varčni so si pomagali tudi s tem denarjem. Pravim, da so delali za 60 centov na uro. Po večini je bilo tako. Prišel je čez noč "wetback" in ponudil svoje moči za 30 centov na uro. Pa tudi za manj se jih je dobilo—rekel bi—za vsako ceno. To pa pred vsem zato, ker so bili skriti s svojo zaposlenostjo—nikdo jih ni iskal ali preganjal. Ampak s tem preidemo v drugi del tega preseljevanja narodov. Kakor znano, imamo pri nas unije. In so dela na kmetijah, ki so organizirana— to se pravi, da mora gospodar plačevati zakonito unijsko plačo. Ker je lahko dobil "wetbacks" za polovico ali še manj, je enostavno odslovil unijske delavce in najel "wetbacks," ki jih je bilo vsak dan dovolj na razpolago. In nastale so čisto posebne gonje—unij ski delavci naših držav iz kraja v kraj, koder se je sploh pričakovalo delo z unijsko plačo. Za njimi pa "wetbacks" z namenom, da prevzamejo delo za vsako ceno, samo da so nekje zaposleni. Tako je bil ta boj za vsakdanji kruhek. Sezija za to delo na polju se je pričela navadno po novem letu. Kakor veste, rode polja pri nas vseh dvanajst mesecev. Ampak poglavitno delo se pričenja z, januarjem. Takrat je čas, da se gleda za poljsko delo v naši Ameriki. Delo se prične s tem, da izroči vlada potreben denar za mejne stražnike, katerih ni malo. Vsa leta pod demokratsko vlado je bilo tako. Republikanci so pa rekli: nak. Denarja ne bo in nikogar se ne bo puščalo čez mejo. Ubogi Meksikanci so pa prihajali, kakor so bili navajeni. Vsak dgn jih je bile na oni strani meje v malem mestu Mexicali po več sto. Pa kaj —po več sto—po več tisoč. Eni so prišli peš, drugi z voz-mi—sploh kakor je kdo mogel. In ko se jim je povedalo, da j,e najemanje delavcev za Združene države končano, so postali ljudje nemirni. Ni jim šlo v glavo, da bi izgubili svoj kruh kar tako. Bilo je veliko razburjenje vsak dan in zmirom nekaj ranjenih. Zadnji šo pritiskali na je mogoče. Več skoro ne more. Vedite, da je vsa Meksika visoka planota, ki ima dosti naravne lepote, a kaj malo sveta, ki bi bil kaj vreden za obdelovanje. Industrije ni—kaj more vlada? Da potolažijo nekoliko ljudi, je naša vlada dajala od dne do dne dovoljenje, da se je rekru-tiralo po par sto ljudi. Ko je bi lo recimo dvesto vzprejetih, so zaprli vrata in bil je konec za tisti dan. 'Meksikanci sO se izgubljali po mestu in okolici. Reveži so živeli od tega, kar so jim dala usmiljena srca, spali so, ko der je kdo mogel. Iri tukaj je tista povest, ki gre po časopisih v javnost. Vse čuti tako, da bi dali kredite za straže. Meksi- se moralo nekaj storiti za te re-kanci so hodili do meje, čez pa veže, Id so dobri in plemeniti, ki so zraven vsega se živi, nimajo pa sredstev, ki jih rabi človek vsak dan. Na naši strani so se posebno obnesli veliki lastniki ogromnih polja, lastniki, ki žive več sto milj daleč od svoje zemlje in se jih ne vidi nikdar pri svojih delavcih. Sreča ali nesreča je še ta, da meji na Meksiko v tem kraju znana Imperial valley, kar pomen j a z drugimi besedami, da je to tako rodovitna zemlja, da nima para na tem svetu. Prišla je do veljave, ko je bil dokončan "Hoover dam," ki je dal temu svetu vso potrebno vodo za namakanje. Predno je bila uprežena Colorado River za namakanje, je bila Imperial valley puščava, koder ni rastlo nič. Danes je pa taka zemlja, da prodajajo recimo en tisoč akrov za pol milijona dolarjev. Raste vse, kar premore ta svet. Od navadne solate do dateljev, oranž in fig. Da dovolijo naše oblasti vsaj nekaterim čez mejo, ni to zastran dobrega srca, ampak ker nosi Imperial valley danes za dvajset milijonov dolarjev zelene solate, katere se ne dobi ob tem času nikjer drugje. To je treba spraviti na trg še ta mesec, ali pa bodo milijoni izgubljeni. Za solato pride na vrsto korenje, kar ga vidite po Ameriki. Je vse pridelano tukaj. Za tem so na vrsti melone vseh vrst in tako dobre, da jim ni para na svetu. Vzrok je ta, ker ima rastlina vselej vodo, kadar jo rabi, sonce pa vsak dan. Proti koncu pomladi pride na vrsto bombaž, ki se ga pridela na milijone bal. To in vse ostalo delo so izvršili v preteklosti meksikanski braceros, legalni in "wetbacks." Kako bo letos, tega ne vem. Vem pa eno da bo na milijone izgube, če bodo držali meje zaprte za mek-siške delavce. Kolikor sem poizvedel, je bil začetek vsega tega boja ta, da so' se meksiške oblasti pritožile zastran slabega ravnanja njenih Ij'udi. Kar je bilo legalnih, se je še nekaj malega storilo zanje. Druga pesem je bila peta, ko so arišli na vrsto "wetbacks." Re-/eži se niso mogli nikamor obrniti, kadar se jim je godila kri-^ica, zakaj bili bi jih prijeli ta-'1||1а1||1а1||ш||||в1||1а||1ш1||1а1||1а1||1а1||1а||||а1||1а1||1а||||а||||а|||1в1|||а|||||||||в!|||а1|||а|1К Ш AVGUST ŠENOA: Dio genes Zgodovinska povest iz 18. stoletja ш ijs =1=|У||1а1||1ш1||!в1||1а1||1в1||1в1|||в1||1в1||1а1||1ш1||1а1|!1 (Nadaljevanje) "Pluton, ker nima Proserpine. Iz dneva v dan nam obljublja, da jo bo ugrabil, pa še zdaj nič ni." "Saj res," je ponovil Jupiter. "Kastor, prinesi zlati lonec, v katerem so imena zagrebških lepotic. Bogovi, mir! Žrebanje se začne!" Janković je s čudnimi očmi opazoval ta prizor. Kastor je postavil na mizo pozlačeno žaro. "Poluks, potegni!" je za vpil Jupiter. Mladi poročnik si je zasukal rokave, segel globoko v žaro in v popolni tišini dvignil listek. "No, Kastor, preberi ime lepotice, ki jo bo moral osvojiti Ve-stin vdovec," je namignil Jupiter. Kastor je vzel prijatelju listek in prebral na glas: "Baronica Margareta Klefeld." Olimp je zagrmel od smeha. "Tristo vragov! Kdo se je tako ostudno pošalil?" je Poluks udaril z nogo ob tla in iztrgal tovarišu listek. "Čast vašemu Olimpu, čast vašim litanijam boginj! Kaj se tukaj delijo tudi Megere? (Ena izmed Erinij, boginj mašče- CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 WANTED TO RENT 2 RESPONSIBLE Business Men need 2-4 room furnished apartment. Near North to 3200 N. Up to $120 month. HArrison 7-5213 11|»|11|И|11|»И1|И|11Ш111|»И1|И|11Ш111|»|11|«|11Ш111|И|11|1 iBiiiiaiiiialiilaliilaliilaliilaliiMiiilaiiiMliiiaiiiiaiiiiaiini valk.) Jaz protestiram. Veto, bogovi, zbogom!" In Poluks je vrgel svojo bo-govsko kapo in planil iz Olimpa, vmes pa zavpil Ganimedu: "Pluto bo plačal." "In ti, peklenski kralj, mar boš zbijal šale z vsemogočno voljo gospe Fortune?" je vprašal Jupiter ni namršil obrvi. "Veste," se je nasmejal Pluton, "če dobim katero svojih podlož-nic, kakšno f uri j o, bom vsekakor stopil v opozicijo, kajti moj vražji ponos ne pusti, da sklenem neprimerno zvezo." "Gospodje bogovi," je pripomnil Herkul, "vidim, da so temelji našega moralnega reda globoko spodkopani, če se proti zakonom lahko stavijo pogoji." "Toda če so zakoni bedasti, neizpolnjivi?" je odgovoril Pluton. "No, potem bi večkrat vsi ljudje na zemlji morali biti v večni opoziciji; Herkul ve to nemara po svojih zemeljskih skušnjah," je zlobno pripomnil Prometej. "Protestiram!" je poskočil Herkul. "Niti besede o zemeljski politiki." "Veste kaj?" se je dvignil Prometej. "Da ne bo vstaja v Olimpu, naj kdo od vas nasvetuje Proserpino. "Bene," sta hkrati potrdila Pluton in Jupiter. "Jaz bom predlagal," se je ponudil Kastor, "toda ali smem poseči med plebejke?" "Seveda," je pokimal Pluton. "Ne vem, ali poznate najlepše mestno dekle v Zagrebu?" "Povej," je senator Mars dvignil nos. "Ključavničarjevo hčerko, Ma-gićevo Marico iz Mesarske ulice; krasen otrok, toda zlodjeve narave se mi zdi. Večkrat sem jo vi- RESPONSIBLE Business Man, wife, 2 children, need 5-6 room unfurnished apartment. Good location. So. Shore or Chathman. Moderate rental. STewart 3-6829 FEMALE HELP WANTED BEAUTICIANS BUSINESS OPPORTUNITY 3 RESPONSIBLE Adults need 4-5 room unfurnished apartment. Good location. Northwest or West. 21 years present address. Moderate rental. KEdzie 3-3973 RESPONSIBLE Couple, 2 children, urgently need 5 room unfurnished apartment. N. or N.W. Moderate rental. FRontier 6-0997 RESPONSIBLE Professional Couple, no children, need 4 room unfurnished apartment. Good location. N. or N.W. Moderate rental. CAlumet 5-9600 extension 594 between 9-5 p. m. Experienced — All Around Must manicure. Oak Park location. EUclid 6-0639 ROOFING — SIDING — SHEET METAL — Fully equipped and well established. Vz interest. ARmitage 6-5327 YOU MAKE NO MISTAKE When you buy your VITAMINS & DRUGS from EISELE. You get best prices and highest quality and benefits. Over 54 years of Pharmaceutical Experience. GEORGE EISELE 176 w. ADAMS ST. , FR 2-8935 del, ko je šla iz cerkve." "Hm," je odkimal senator Mars, "pazite, Marica je res prelepo, toda tudi preošabno dekle; Pluto bi se lahko spremenil v Ikara." "Kakšne zemeljske misli so to?" se je razkačil Pluton. "Jaz da se bojim ovir? Celo všeč so mi. Sprejmem! 2ivio Prosperpi-na!" je dvignil vrč. "Živio Proserpina!" je dvignil vrč. "Živio Proserpina!" šo vzkliknili vsi in čaše so glasno zažven-ketale. "No, za danes bo dosti," je rekel Mars in potegnil uro, "je že polnoč. Morfej hodi po svetu." "Kaj!" je zavpil Herkul. "Kakšne posvetne besede «o to: Sramota! Kaj je polnoč? Nismo mi večni? Je za nas sploh čas? Predlagam, da nam Mars žrtvuje svojo zemeljsko uro." "Da, naj jo žrtvuje!" so vzkliknili vsi. "Čemu ^e razburjate?" je vprašal Mars. 'Mislite, da mi je res žal te srebrne čebule. Ne veste, da sem na zemlji zagrebški senator? Tu jo imate. Toda kaj boste znjo?" "Čakaj!" je rekel Herkul. "Kastor, obesil jo tjale na steno. Tako! Zdaj visi. Vzemi pištolo! Pomeri! Razbij ta zemeljski časo-merec!" Plamen švigne, strel zagrmi in ura je šla na sto koscev. "Naj živi večnost" je kriknil Kastor in dvignil pištolo. "Pij-mo!" "Pijmo so zavpili bogovi in zagrmela je pesem: Kozlu raste brada, z nas, bogovi, pa pada perjanica vinska! "Kje je Prometej?" je med kričanjem zaklical Pluton. "Ha, ha! Prostovoljno je šel v Sibirijo," se je zasmejal Herkul in pokazal iz dima škrlatni nos. "Pijmo!" * Med velikim hrupom, ki je nastal zaradi Marsa, se je Neptun naskrivaj zmuznil iz Olimpa, za njim pa tudi Prometej. Pri mestnih vratih je Jankovič došel barona. Oba sta stopila v mesto. Ko sta pustila za sabo uršulinsko cerkev, je kavalir položil roko baronu na ramo. Malenić je obrnil glavo. "Vi, gospod Jankovič? Kaj bi radi? Pustite me na miru!" je Malenić rekel prezirljivo, toda kavalir je stopil preden j. "Ne bom miroval, baron, dokler mi ne poveste, zakaj ste me v "Olimpu" tako prezirljivo gledali?" "Kaj vam to mar?" je baron skomignil z ramo. "Sem morda dolžan povedati komu, zakaj mi je simpatičen ali ne?" "Oprostite, baron, beseda 'simpatičen' tu ni primerna, to je samo izgovor, da se me otresete. Vaš pogled je bil naravnost pre- zirljiv, a vsak prezir mora imeti neki vzrok." "Res je, preziram vas." "Zakaj, prosim?" "Ker vas ne morem spoštovati." "Oho, baron, na to besedo bi lahko odgovoril s sabljo, veste, da jo prav spretno sučem." "Izvolite!" "Ne bom." "Ste morda velikodušni?" "Prav nič. Jaz vas spoštujem, zelo spoštujem." "Žal mi je, da vam ne morem vračati milo za drago." "Oprostite, da se moram tudi zdajle obesiti na vas kakor pi-java. Prej ste me gledali z drugačnimi očmi." "Prej da." "S sočutnimi očmi: rekel bi z drugačnimi očmi." "Prej da." "S sočutnimi očmi: rekel bi z radovednim in simpatičnim pogledom." "Uganili šte." "Kakor da ste hoteli v moji duši odkriti neko tajno čustvo, neke skrite misli." "Škoda vaše bistroumnosti. Da, tako je, kakor ste rekli." "Zdaj me pa gledate kakor kakega ničvredneža." "Jaz nisem videl svojih oči." "Ta sprememba vašega čustva se je pokazala prvič danes v 'Olimpu,' kajne?" "Da," je odsekal baron. "Aha," se je domislil Jankovič, "razumem. Vi prezirate vse bogove?" "Najbolj vas." "Čemu to prvenstvo? Niman tudi jaz enake pravice do pre-ziranja? Našel sem vas v "Olimpu," ne?" "To vam brani vaš klasični 'Confiteor.' Jaz stojim in gledam. Castis omnia chsta!" (čistim je vse čisto.) "Ha, ha! Mar drugi ne poj o isto pesem? Jaz sem bil samo primerna beseda njihove misli. Čemu sem prav jaz najvišji predmet vašega prezira?" "Za titana, ki se valja v blatu, je prezir premalo." "In kaj zaslluži morski bog, ki zeha na kopnem in gleda, kako se morski psi premetavajo, namesto da bi s trizobom razburkal morje? Molčite? Vi me gledate! Mislite, da titani ne znajo plavati, plavati tudi v najhujšem viharju in premagati nebo-tične valove? O, razumem, hočem reči, moje srce vas razume. HIŠE NAPRODAJ HIŠA NAPRODAJ Na Locherie Ave., od E. 185 St. Zelo lepa ulica. Lep zidan veneer bungalow s V/j sobami. Samo dve leti star; gorkota na plin, aluminijasta okna in mreže. Garaža in dovoz. Lota 50x140 čevljev. Se lahko takoj vselite. KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 Midva govoriva hrvaško. Ni šel Odrešenik v predrje pekla? Toda čujte hrup! Nakresani bogovi gredo. Vi dobro poznate barona Troila Sermagea. Obiščite ga. Tam se bova videla medtem pa pridno prebirajte Machiavelli-jevo knjigo II principe. Za sedaj ne iščem vašega spoštovanja. Lahko noč!" 15 Bilo je poldne. Poševni sončni žarki so padali skozi visoka okna na lepo izrezljane parkete velike sobe v hiši baronice Sermage, prepletali svoje zlate niti v dolge zavese in se tihotapili skozi temnordeče tapete, uvezene z zlatimi lilijami. Sončna luč je trepetala tudi na mogočni peči iz modrikaste gline, ki je imela za okras viteško čelado, in na visoki stoječi uri, ki je z nespremenljivim medeninastim obličjem kazala smrtnikom naglico časa in kratkost življenja. ^NTa oknih so v lesenih kadičkah žarele gumene pelargonije, med njimi je pa kaktus nespodobno molel v zrak svoje bodice. V sobi je bilo prijetno in tiho kakor v cerkvi, bilo je tako prijazno v tem polmraku, kakor da je prostor poln milih genijev, kakor da bi ti dobri duhovi sedeli na visokih, v krogu postavljenih stolih, prevlečenih z rjavim damastom. In vendar je bil v tej prostorni sobi en sam genij, toda živ in lep— pri oknu je s sklonjeno glavo sedela Rožica in nizala na nit zrna črnih granatov, ki so sijali v soncu kakor njene črne oči. Dekletova duša je napolnjevala z življenjem vso to gosposko praznoto. Rožica je včasih dvignila glavo, si odmaknila z lic lase pa pogledala skozi okno na lepe zagrebške griče, na prostrano in zeleno savsko dolino. _(Dalje prihodnjič) Društveni koledar APRILA 4. aprila, nedelja—Spomladanski koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 11. aprila, nedelja—Koncert Glasbene Matice v Slov. nar. domu, St. Clair Ave. 25. aprila, nedelja—Koncert zbora Planina v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, Ohio. MAJA 2. maja, nedelja—Koncert zbora Triglav v Sachsenheim dvorani; domača zabava sledi v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 30. maja, nedelja—25-letnica kluba Ljubljana v Ameriško jugoslovanskem Centru, Re-cher Ave. JUNIJA 13. junija, nedelja—Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ. JULIJA 4. julija, ne