KALENDAR NA 1907, LETO. SZOMBATHELV, CERKVENA STAMPARIJA. Prosnja *¦>-•¦ ¦ ; Ovo damo vam strti kalendar vu roke. Sto bi szi to pred nisteriiimi leli miszlo, ka bi vi kalendar meli na vaseill joziki. Na vasem jeziki je szpiszan, vase nevule szo popiszane, na vase potrebcsiue sze poinocs dava, — te kalen-€lar jc po.szebno za szlove*iszk(> krajiuo szplszan. Csi je za vasz, csi za vasz gucsi, le ga ne zavrzsle, — ktkpte ga. Dobro delo je dobre knige poszojuvali, nego escse holjse tlelo je dobre knige kiipiti. Najsziromaskesa hizsa zinore 25 krajcarov za kalendar. Dosztakrat za pol litra (vina) dale 20 krajcarov. ,->•'¦ - Leta 1006. je stampano bilo 4500 kalendarov i 992 kaleil-darov osztalo. Zgiibieska 400—500 koron znameniije to. To dale tak ne more osztati. Xovo forino nio kalendar viin dali zse na 1908. leto. TisztS, »teri scsejo kaleuclar na 1OO8. lcto ineti, do sze leta 1OOT. jamiariusa, 1'ebruariiisa i marcviiisa ^iaszili. Namrecs g. plebanusa ali g. kaplana oproszijo, naj njihova imena goriza])isejo i peneze (25 krajcarov eden kalendar) gorpt-i-mejo ; csi pa goszpodje na t.o ne do meli csasza, oproszijo celi-mestra ali koga stecs, vu sterora sze zaviipajo. Penezi vkiiper pobrani z imenani vred sze na edno meszto poslejo, stero sze vam zse vu cerkvi ali pa po drugoj priliki na znanje da. ¦¦•.r.lSTabiralcoiii sze njihovi sztroski obilno povrnejo. Viste, tak de rcditel zuao, kelko kaleudarin-moY fle njemi trbelo »tanipati dati. Tisztim, steri sze nedo glaszili, de kalendar dragsi ; mogocse ka uancs ga ne dobijo, csi rcditel vecs nede dao stampati, kak sze je zgMszilo. Csi vasz doszta prisztopi, na prihodnje leta sze vam da kalendar za 20 ki\, escse za 15—16 krajcarov. Iteclitel« Szrce Jezusovo, veszeli zvecov. IliGi Na navadno leto 1907. om visesnje cerkvene IV. LETNI TECSAj. VSZA PRAVICA ZADRZSANA. Cena 60 filerov. Na szvetlo dan od szombotelszke cerkvene stamparije. K\ o SZOMBATHELV GERKVENA STAMPARIJA. Januarius 31 dnevov raa 1 -ga ,jp don 8 v. ino 27 iii. dugi ; do konea meszeca zraszte 59 m. 20-ga ob 5 v. 30 ni. pred poldne sztopi szunce v znamenje J| vod- nara. .Den 11 Tork 2 Szreda 3 Csetrtak 4 Petek 5 I Szobota hnevnik szvetnikov Novo leto. Obrezav. J Makar apat (ienoveva devica Titus piispek Teleszfor mantniik hod Szunca|Szun(.-a izhod zahod v. ni. ¦ v. in. 7 50 4 17 49 49 49 49 17 18 30 31 Meszeca Meszec izhod ; zahod v. m. v. m. iopol. pred| 7 3 8 6 9 11 9 9 5! 10 0 18 10 1. (ida l»i sze narodo Jezu.s . .. ovn niodii szo prisli. Mataj II. 1—12. 6 7 8 <) 10 11 12 Nedela Pondelek Tork Szreda Cselrtek Petek Szobota Szv. treh krali Rajmund szpovednik (Q Szeverin :ipat .Julian mantniik Vilmos piispek Higin piispek mantr j Taeian niantrnik 7 49 4 22 49 23 sh 49 24 48 25 ^€ 48 48 28 48 29 11 27 predp 12 38 1 53 •) <-¦ o ( 4 33 5 39 11 2: 11 4 popol 12 4;-1 1 0/ 2 47 2. Uda hi Jezus hiu dvanajszet let szlar. J«uk. 11. 42—52. 13 14 15 16 17 18 Nedela Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek 19 i Szobota I. po treh Kralov Hiliir puspek ( Pavcl piiscsavnik Marcel piispek maiibr. Anton piiscs.vViiik Priszka devica Kanut inantrnik kral 7 47 4 30 6 49 47 31 7 50 46 32 8 39 45 31 9 30 44 35 9 54 ¦iSSt\ 43 37 10 33 43 38 10 48 3 47 4 55 '6 7 24 8 39 9 49 10 57 3. Szvadha je vc.-fmjena v Kani. Janos 11. 1—11. 20 Nedela 21 Pondelek 22 Tork 23 Szreda 24 (Isetrtek 25 Petek 26 Szobota !!. po 3 Kr. Naj. Ime J Agnes deviea Q) Vince mantrnik Zarocseuje bl. 1). M. Timotej mantr. piisp. Szpreobrnitev Pavia | Polikarp pk. (pf 7 42 4 39 42 41 $gf 41 43 40 44 # 39 45 38 47 •^ 37 49 11 13 11 37 popol. 12 38 13 59 1 35 2 15 predp. 12 2 4. Szpodohno j» kralesztvo neheszko k hizsnonii gurfzjiodari. Mataj. 1—16. 27 28 29 30 Nedela Pondelek Tork Szrcda 31 ! Csftrtok 1. pred pepelnioov Apollonia devica Szaleszki sz. Francis. iMartina dcvica m. Peter \i, Nole szpov. 7 36 4 51 3 3 35 52 3 56 33 54 4 55 32 5 57 31 50 7 3 5 57 6 44 7 25 8 0 8 32 Izraelszki kalendar. :>G(>7. lelo. ¦lan. 1. Tobetli 15. 5M7. ¦lan. 5 Teheth 19 S Sem. Jan. 12 Teb. 26 H Vaora. Jan. lh Schehat 1 R. Kli. Jan. 1!>. Schehat 4. Uo. Jan. 24 1 5 34 1 46 4 52! 36 2 43 5 50| 37 3 45 0 48' 38 4 51 6 4(3 :' 40 5 59 7 Izraelszki kalendar. 5607. leto. Febr. 2. Schebat. 18. S. Jithro. Febr. 9. Srhebal 25. S. Mis- patini. Febr. 14. Scliebat 30. Hos Kliodes. Felu-. 15. Adar 1. R. Kliod. Febr. 1G. Adar 2. S. Tlie- ruina. Febr. 2o. Adar V. S. The- zave. Fel>r. 27. Adar 13. Eszter bojt. Febr. 28. Adar 14. Pirum. Meszecsni szpremeni. (^ Zadnji krajee (i-ga ob 10. 54 m. © Mlad 12 ga ob 6 v. 43 in. popold. /^ Prvi kiajec 20-ga ob 5 vori 35 ra. predpoldn. ^ Pun 28-ga ob 7 v. 23 ni. predp. Vremen. pd lleiscbeli : l)o 7-ga lepo ino pii-jetno. jiotein nirzlo, csi ne de jul;1 pilio ; ma szredi me-szeca lepcj vretnen, stero 28-ga sze na dezs ino szneg vzeiuo. Zlati tanacs: Szledoji ta.senszki dnevi zo, pazi, ka neduzsnoszt ne zgObis. Vsze veszelje mino zarno zsaloszt, uezadovol- noszt sztavi. Pravilo sztaroga kmeta za febru&r: Topla Szvecsnica Mrzla Szveesnica Mafcjas csi ne najde leda Szneg, mraz prinesze. Oba odzsene. (ia napravi, telko gleda. iflalitritvoii. 1 -gu ]c. (liMi 10 v. 57 in. dugi ; do kullra lll('>.7A'L'ti zraszte, 1 v. 44 m. 21 gaob 7 v. ;)7 m. popohinč «/U'|)i Mi v znainriije ' o\)ia. Zac^čtek szprotoletja Den J Petek 2 Szobota Devnik szvetnikov Albin piispek Sziniplicij papa tt tt Hod Szunca .Szunca izhod zahod V. II). V. 111. 6 44 5 41 43 43 Meszeca Meszecs izhod ' zahod v. m. v. m. 7 8 8 19 31 57 9. ZgaDJao je Jezus vraga i on je bio nejmi. Luk. XI. 14—28. 3 Nedela Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota III. po8ztna Kazimer szpovedn. Euzebij mantrnik Koleta devica Tomazs Akvinszki ([ Pet ran Jezusovi Franeiska Riinszka tt tf tt ftjV ffv tf tt ^X tt 6 41 5 45 9 30 39 4(5 10 44 37 48 11 57 35 49 predp 33 50 1 10 31 52 2 20 29 54 3 24 8 22 8 50 9 19 9 51 10 33 11 21 popold 10. Odiso je Jezus prek morja nahrano 5 jezero liidi. Janos VI. 1—15- 10 Nedela 11 Pondelek 12 Tork 13 Szreda 14 Csetrtek 15 Petek 10 Szobota IV. posztna Konstantin tf (Jregor oestik cerkveni tt Rozina ff Matilda kralica Q) ff Longin mantrnik ff Heribert piispek ft 6 27 5 55 4 20 25 55 5 6 JSk 23 56 5 45 21 59 6 18 19 6 1 6 47 ipf 17 2 7 12 15 3 7 37 1 28 2 36 3 50 5 3 6 15 7 26 8 34 11. Pravo jo Jezns vnozsini: Slo z vasz pokara inene z grelia ? Jan. VIII. 46. 59. 17 18 19 20 21 22 23 Nedela Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota V. posztnaali csarna Ciril Jeruzsaleinszki tf Jozsef hranitel Jez. ff Joakim szpovednik tf Kenedik apat ff Mnria 7 zsaloszti 3 ft Viktorijan mantrn tf 6 13 11 9 7 5 3 1 6 o 7 8 9 11 13 14 3 29 57 30 6 112 45 47 i 1 42 35i 2 32 9 40 10 44 11 46 predp 12. ('da bi sze Jezus pribliz.red[>. sztopi szuiice v znainunJH firf bika. 6 Den ork 3 Szreda Csetrtek Petek Szobota Dnevnik szvetnikov Viizemszki Poiirinlek Ferenc paul. szpov. Ivichard piisp. Izidor piisp. Vincencij F. szpov, (L Celesztin papa + 3 Hod Szunca Szunca izbod zaliod v. m. v. m. 5 43 6 26 41 38 36 3» 32 28 30 31 32 34 Meszeca Meszeca izliod zahod v. ni. : v. m. 9 45 11 1 predp 12 14 1 20 2 18 7 20 7 52 8 31 9 17 10 12 11 14 14. Priso je Jezus, pokazo jc njirn roke i rebro. -lan. XX 19—!il. 2 Pondelek 9 Tork 10 Szreda 11 Csetrtek 12 Petek 13 Szobota I. pu Viizmi ali bela Dionizij pii^p. Demetrij mantrn. Ezehijel prorok Leon papa Julius papa(liyula) @) Hermenegild mantni. 5 30 6 36 28 37 26 38 24 39 23 41 21 42 19 43 3 6 3 47 20 48 14 40 6 4 popol. 1 36 2 48 3 5y 5 10 6 18 7 25 15. Jasz .szam dober pas/ter. Jan. X. 11—l(i. 14 15 16 17 18 Nedela Pondelek Turk Szreda (Jsetrtek 19 Petek 20 Szobota II. po Viizmi Anasztazija dev. Turibij piisp. Anicet papa mautrn. Apolonij mantniik Timon szpovednik Teodorij szpov. 5 17 15 13 12 10 8 6 6 45 6 29 47 6 56 48 7 26 49 8 1 51 8 40 52 9 25 53 10 17 8 29 u 33 10 35 11 33 dele. 12 26 1 13 16. Edno malo i zse me ne te vidili. Vi te sze z.salosztili, nego zsaloszt obrne sze na radoszt. Jan. XVI 16—22. 21 Nedela 22 Pondelek 23 Tork 24 Szreda 25 Csetrtek 26 Petek 27 Szobota III. po Viizmi. Obr Jozs Szoter in Kaj lnantrn. Adalbert mantrn. Jiirij mantrnik Marko evangalista Marcelin papa j- Zita devica sh 5 4 2 0 4 58 56 55 53 6 55 11 15 57 do lu. 58 1 21 59 2 28 7 1 3 39 2 4 52 3 6 7 1 54 2 31 3 3 3 33 3 58 4 23 4 50 17. Idem k onomi, ki me je poszlao. Jan. XVI. 5^—14. 2$ Nedela 29 ! Pondelek 30 Tork IV. po Viizmi. Vital mantrnik Katarina Sz. dovica 4 51 7 5 7 24 5 18 49 | 6 8 44 5 49 48! 8 10 1 6 26 Izraelszki kalandar. 5667. lelo. Apr. 5. Nizan 21. Sebii sel P. Apr. 6. Nizan 22. S. Acli. sel P. Apr. 13. Nizan 19. S. Sem. 1. P. Apr. 14. Nizan ,'J0. Kos Klio. Apr. 15. Ijar 1 R. KlioJ. Apr. 20. ljar 6. S. Thassz.. M. 2. Perek. Apr. 22. Ijai 8. Seni bojl. Apr. 25. Ijar 11. Kliatu. Inijt Apr. 27. Ijar 13. S. A. M., Kedosim, 3. P. Apr. 29. Ijar 15. Seni Imjl. Meszecsni szpremeni (^ Zadnji krajec 5-ga ob 4. v. 26 m. po- poldnevi. ® Mlad 12-ga ob 8 v. 6. popoldn. ^ Prvi krajec 2-ga ob 9 v- 38 m. popoldn. fo Puri 28-ga ob 7 v. 5 m. predpoldn. Vremen. ()d 5-i,M lepo, 12-ga pii szevcri lejtn. pn ju^i dczs, tak sztalno o«ztane do27-ga, da sze na sizpreiiienljivo obrne. Zlati tanacs: Gorisztaaejnjc Jezusa je veszelje nani prineszlo, szkrbi sze, ka viizeinszko, csiszto veszelje i mer naj kraliije vu tvojem szrci. Kak na zcmli, tak vu nel»i veki vecsne szveLki' szvi;limo. Z a p i s z n i k Pravilo sztaroga kmcta za april: Szulisa v aprili A vlazsen april April szlana ne trpi, Skodi rasztlini Da szada obil; Csi ednok zse v njem gnni. Majus 31 dutivov Kiszalscsck. 1 -gii jt1 ilfii 14 v. 2'-> in. dugi : do konea ineszeca zraszte 1 v. 14 m. :22-i>a ob 7 v. 3 m. pn (l|).szto|>iszuiic(i v zmimonje fj> dvojcsetili. Den 1 Szreda 2 , Csetrtek 3 i Petek iSzobota Dnevnik szvetnikov Filip in Jakob apostola Atanazij piispek Najdenje szv. Krizsa {• Florijan mantrnik Q hod Szunca,Szunca izhod zahod v. m. v. m. 4 46 44 43 41 / 9 10 12 13 Meszeca izhod v. m. Meszeca zahod v. m. 7 10 pp 8 3 12 14 9 5 1 7 10 14 11 12 popold 18. Gsi kaj proszili bodete Ocso vu niojem Imeni, dii vam. Jan. XVI. 23—30. 5 Nedela 6 Pondelek 7 Tork 8 Szreda 9 Csetrtek 10 Petek 11 Szobota V. po Vuzmi. Janos evangelista 11 Sztaniszlov raantr. l Z Prik. Mihael ark. || Krizsni Cset. Vneb. J. Antonin piispek } Mamert piispek. 4 40 7 14 1 48 38 15 2 24 36 16 2 54 35 18 3 20 34 20 3 44 wf 32 21 4 7 40 22 4 32 11 26 popold 1 49 2 59 4 6 5 13 6 18 19. Gda pride Oveszelitel, on bode szvedocsansztvo rsinio od mene. Jan. XV. 26. 12 Nedela 13 Pondelek 14 Tork 15 Szreda 16 Csetrtek 17 Petek 18 Szobota VI. po Viizmi i Szervacij piispek Bonifacij mantrnik Zoiija mantrnica •lanos Nep. mantrnik Paskal piispek Venancij mantrnik. 4 29 7 24 4 58 28 25 5 27 27 26 5 59 2(5 27 6 36 24 29 7 18 23 30 8 7 22 31 9 3 7 23 8 25 9 24 10 19 11 10 11 53 predp 20. Csi sto liihi inene. i Oesa moj de lubo njega i k njenii pridenio. Jan. XIV. 23—31. 19 Nedela 20 Pondel. 21 Tork 22 Szreda 23 Csetrtek 24 Petek 25 Szobota Riszali. Priseszt. O.Szv. Riszalszki Pond. 3 Valeas mantrnik Jiilija dev. Kvatri. t Uesiderij mantrnik Mar. Dev. pomocskr. t"'" Trban papa tt 4 21 7 32 10 2 m 19 33 11 4 18 34 popold 17 36 1 18 16 37 2 28 sh 15 38 3 41 HE 14 39 4 57 2 12 31 1 4 l : 1 59 2 24 2 49 3 16 21. Idocsi vesite vszenarode, krsztsavajocsi vu Imeni O. Szina i 1). Szv. Mat. XXVIII. 18-20. 26 iNedela 27 j Pondelek 28 Tork 29 | Szreda 30 Csetrtek 31 Petek 1. po Risz. szv. Troj. 4 13 Magdalena Pac. dec. ® 12 Emil mantrnik 11 Teodozija mantmica 11 Telovo. Oltarszko Szv. 10 Petronella devica t 9 41 42 43 44 45 6 16 7 35 8 53 10 2 11 1 11 49 3 45 4 19 5 0 5 50 6 49 7 59 Izraelszki kalendar. 56«7. leto. Maj. 4. Ijar 20. Eiuor 4. \\ Maj. 11. Ijar 27. S. Bcli., Bekh. 5. Perek. Maj. 14. Szivan 1 \\. Khud. Maj. 18. Szivan 5. S. Bamiil. 6. Per. Miij. 19. Szivan 6. Sabuolh 1. n. Maj. 20. Szivan 7. Sal)U(»th 2. n. Maj. 25. Szivan 12. S. Nassza 1. P. Meszecsni szpremeni. (L) Zadnji krajec 4-ga ob 10 v. 53m.popold (§) Mldd 12-gaob9. v. 59 m. predp. Q) Pun 27-ga ob 3 v. 18 m. popold. ^) Prvi krajec 20-ga ob 2v. 27m.popold. Vremen. po Herscheli: 1'ri szevri lepo, csi pajug de |>ibo dezs, 12-ga szpre-menljivo,20-ga doszta dezsti, na konci 27-ga szprenien-Ijivc). Zlati tanacs: Majus nam rozse i»rinesze, okincsaj zsnjhni naj lepso rozso, Mario Devico. Csaszti njo z viisztami, najlioljc pa z tem ka bos szc iri-cha ogibo. Vn grehsnom szrci voszolja miina. Zapisznik Dohodek kor. fill. Sztroslv i kor. «11. lVavilo sziaro^ji liincla za maj: Szlarfca v zacsctki 1111 szeca maja Dnevi Szervac, Pongrac, Bonifaoja lepi Zavoi mraza boj bojecsi' Zoritvi sztida jako nagaja Szladkim vincsekoni nani napunijo kleti. Komaj Vrban pride zpecsi Junius .'50 dnevov ink Ivaiascsek. 1 ga je deu 15 v. 39 m. dugi, 8 m. dugi: do konca rnnszeca jc 1 v. 31 m. kra- csisi. 24-ga 9 v. 3. m. predp. sztopi szun- cm v znarnenje ~fet flevice. 1 Csetrtek 2 j Petek Szobota Dnevnik szvetnikov Verige Petra apostola O Porcijunkula. Alfonz L. f Najdenje szv. Stevana Hod Szunca Szimca izhod zaliod V. 111. V. 111. 4 36 37 39 7 34 33 31 Meszeca iMe.szeca izhod v. ni. zahnd v. m. 1L 36|popol. predp 12 4 31. Pripelali szo k Jezusi g-luiio- nejinoga. Mark. VII. 31—87. 4 Nedela 5 Pondelek 6 Tork 7 Szreda 8 (Jsetrtek 9 Petek 10 Szobota XI. po Risz. Dominik Sznezsna Dev. Maria Szpreobrazenje Goszp. Donat piispek matrn. Cirijak mantrn. Eoman raantrn. (© Lovrenc mantrnik 4 40 7 30 or/* 41 29 *m 42 27 44 25 45 24 40 22 48 21 12 3' 1 13 1 55 2 44 3 40 4 40 5 42 2 58 5 48 6 32 8 12 32. Niki cslovik je szpadno med razbojnike, po zsivoga osztavivsi odisli szo. Luk. X. 23-27 11 Nedela 12 Pondelek 13 Tork 14 Szreda 15 Csetrtek 16 Petek 17 Szobote XII. po Risz. Szuzan. dev. Klara devica Hipolit i Kaszijan m. Eiizebij. Anasztazija tt Velka Mesa. V nebovzetje Hijacint diihovnik 3 ^ Sibila devica 4 49 7 19 6 46 8 38 50 18 7 51 9 2 51 17 8 58 9 25 52 15 10 6 9 48 54' 13 11 16 10 14 56 11 popol. 10 43 57 10 42 11 lfc 33. Prislo je pred Jezusa 10 gobavi mossov. Luk. XVII. 11—19. 18 Nedela 19 Pondelek 20 Tork 21 Szreda 22 Csetrtek 23 Petek 24 Szobota XIII. poRisz. Helen. kral Ludovik Toled. Stevan vogrszki kral. Ivana Francsiska Timotej mantrn. Filip Beniszki ® f Bertalan (Jernej) apost. 4 58 8 50 6 5 0 4 2 2 3 0 4 6 59 6 57 2 55 4 6 predp 12 2 5 6 6 48 7 30 7 55 9112 53 3 1 58 3 12 4 29 5 48 34. Niscse ne more dvema Goszpodoma szliizsiti. Mataj VI. 24—38. 26 28 29 30 Nedela Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek XIV.po Risz.Lud kral. Zefirin papa Jozsef Kalazanszki Augusztin piispek Glavoszek szv. Ivana Roza Limanszka (D 31 Szobota Izabela. Rajmund 8 9 10 12 14 14 55 53 51 49 47 45 8 32 8 47 9 13 9 37 10 5 10 3 7 popol. 16 43 11 11 1 54 7 6 8 21 9 32 10 42 11 48 Izraelszki kalendar. 5667. leto. Aug. 3. Ab. 23. S. Ekev 4 I'. Aug. 10. Ab. 30. lieeh. 7. }>. Ros Kh. Aug. 11. Elul 1. 15. Kliod. Aug. 17. Elul7. S. Sof. 6 1'. Aug. 24. Elul 14. S. Ki Theze 1. 2. 1\ Amr. 31. Elul 21. H. K. Tbova 3. 4. P. Meszecsni szpremeni. (Q Zadnji krajee 1-ga ob 3. v. 25 m. prep. @> Mlad 9 ga ob 7 v. 36 ra. prndp. 3 Prvi krajee 16-ga ob 10 v. 5 m. popol. ® Pun 23-ga ob 1 v. 15 m. popol. (Q Zadnji krajec 30- ga ob 6 v. 28 m. popoldn. Vremen po Herscheli : V zacsetki lepo, 7-ga szj^remenljivo, 16-gn lojto, 23 ga doszta -dezsa ilo kon-ca meszeca. Zlati tanacs. Hadi po ronianji hodite, paz-te, kanede szaino potiivau-je. Proscsenje sze szkoncsa vu cerkvi, p<"> veszelicah zse szaino vragi szliizsite ; Bog zna, jeli bi nej boljse bilo donia szedeli ? IVavilo sztAroga kiuota za augus/.t: Lovrenc dezseven nam vino szladi; Kaksi je Lovrenc-Brtalanov den Velika Mesa lepa i vrocsa Kepa, hajdina mocs po njein dobi! Taksa po inivadi bo nam de jeszen. Ti szi za vince tnocsi sz adkocsa Lovrenc v vodo kamen vrzse Nejdi v njo, hus! mrzla jp zse! Mihalscsek Kimovec 1-ga je deti 13 v. 24 m. dugi, do konea niesz^ca 1 v. 30 m. je kracsisi. 24-ga ob 6 v. !> ni. predp. sztopi sznnce v znamenje *h vage. Zacsetek jeszeni. Den Dnevnik szvetnikov hod € Szunca Szunca'Moszecrt , Mes/.e< izbod j Ziiliod izhod | zahod v. in. ! v. in. 35. Priso je Jezus vu varas Naim . . . ovo mrtveca szo vo neszli. Luk. VII. 11—16 Nedela Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota XV. po Risz Ang. flecT Antonin mantrn. Manszvet puspek Rozalija devica Viktorin piispek Pelagij mantrnik Eegina dev. mantrnica (f 5 17 18 20 21 22 24 25 6 41 39 37 35 33 31 29 11 51 predp. 12 38 1 31 2 29 3 31 4 26 2 52 3 44 4 30 5 i 5 43 6 14 6 21 36. Jeli je szlobodno v szoboto vracsiti ? Zvracso ga, odpiiszto ga jo. Luk. XIV. 1-11 8 Nedela 9 Pondelek 10 Tork 11 Szreda 12 Oselrtek 13 Petek 14 Szobota XVI. pn Riaz. Mala Mesa Puter z Klavera Miklos iz Toloza Hijacint mantrnik Guidon szpovednik Amijat piispek Povisanje szv. Krizsa sh 26 28 29 31 32 33 34 6 27 5 43 2o 6 50 23 7 58 21 9 8 19 10 20 17 11 32 16 popol. 7 i: 7 4( 7 5L 8 19 8 46 9 18 9 57 37. Lubi Goszpodna Boga ... Ta driiga szpodobna : liibi blizsnjega. Mataj. XXII. 34-46 XVII ptfRisz. Ime Mai\~3) 15 Nedeia 16 Pondelek 17 Tork 18 Szreda 19 Csetrtek 20 Petek 21 Szobota Eufemia (Ljudraila) Larabert piispek JozsefKupertin. Kvatntt Januarij piisp. m. Eusztahij m. |f Mataj apostol ^ tt 5 36 6 J 3 1 55 37 1 1 3 0 38 9 3 56 40 7 4 42 iH 41 5 5 20 ŠH* 43 3 5 53 Hg 45 1 6 21 10 45 11 44 predp. 12 51 2 7 3 24 4 41 38. Videvsi Jezus vero njihovo, pravo je zslakom vdarjenomi : Vupaj sze szinek odpiiscsaje sze grehi tvoji. Mat. IX. 1—8. 22 Nedela 23 Pondelek 24 Tork 25 Szreda 26 Csetrtek 27 Petek 28 Szobota XVIII. po Risz. Mauricij m Tekla dev. Gellert piispek mantrn. Kleofas vucsenik Jezusov Jusztina dev. rnantrn. Kozma i Damjan m. r Venceshiv kral 5 45 5 59 6 47 47 57 7 11 48 55 7 37 50 52 8 3 ,rf 51 60 8 33 52 48 9 7 # 54 46 9 45 5 57 7 11 8 22 9 31 10 38 11 42 popol. 39. Eden kral je napravo gosztiivanjV szini, po-zlao je szluge. Mat. XXII. 1—14. 29 NetfeTa" 30 Pondelek XIX. po Risz. Mihael Hioroniin diiliovnik 5 55 57 44 42 10 19 11 20 1 37 9 26 Izraelszki kalendar. 5668. leto. Szept. 7. Elul 28. Nezavim 6. P. Szept. 9. Thisri 1. 5668. R. Has. Szept. 11. Thisri 3. Zom. Ged. bojt. Szept. 14. Thisri 6. S. Va- jelekh (S. Suba). Szept. 18. Thisn 10. Jom Kip]iur. Szept. 23. Tliisri 15. Szuk- koth 1. n. Szept. 24. Thisri 16. Szuk- kotli 1. n. Hzept. 28. Thisri 20. Sab. Szept. 30. Tliisri 22. Se-mini azereth. Meszecsni szpremeni. © Mlad 7-ga ob 10 v. 4 m. popoldn. «-/' Prvi krajec 15-gaob 4 v. 40 m. pred- poldn. V Pun 21-ga ob 10 v. 34 m. popoldn. (Q Zrtdnji krjjec 29-ga ob 12 v. 37 m. popold. Vremen. Po Herscheli: Prvi tao meszeca lepo vrenicn, 15-ga doszta dezsa. 29-ga lepo do konea. Zlati tanacs: Dol)roga prijatla nias : Angela Csuvara. Najholjsi prijatel. Pazi, ka ga ne zbaal.iijes, ali celo v kraj ztira.s od szebe. Nje ove szkuze te naj na dubro pot nazaj szpravijo. Sztroski kor. I fill. Pravilo sztaroga kmeta za szeptember: Kakse je vremen na den Male mese, Csi na Mihalovo szever vlecse Takse nam trideszet dnij ne odtecse! Veliko zimo nam z sznegom prinesze. Oktober 31 dnevov ma Szvetviscsek. Vinotok. 1-ga jo den 11 v. 42 m. dugi ; do konca meszeea je 1 v. 89 m. kracsis. 24-ga ob 2 v. 51 m. popoldn. sztopi v znamenje skorpiona. Den 1 ; Tork 2 j Szreda 3 Csetrtek Petek Szobota Dnevnik szvetnikov Kemigiusz piispek Teofil szpovednik Kaudid rnantrn. Ferenc szeraiioszki Placid raantrn. Hod m Szuuea izhod Szunca 'Meszeca Meszec; zaliod 5 58 59 6 0 2 3 5 40 38 36 34 32 izliod znliod v. lii. v. m. predp. 12 19 1 19 2 22 3 27 3 3 44 4 4 43 5 40. Bio je niki kraljeszki, steroga szin je betezsen bio. Janos IV. 45—53. c Nedela 7 Pondelek 8 Tork 9 Szreda 10 Csetrtek 11 Petek 12 Szobuta XX. uoRiaz. Szv Csiszla Jusztina devita 0 Brigita devica Dionizij rnantrn. Ferenc borzsianszki Placidia devica Makszirailijan 6 4 6 8 0 10 12 14 5 30 4 35 28 5 44 26 6 56 24 8 8 22 9 22 20 10 37 18 11 49 5 32 5 55 6 20 6 4S 7 19 7 56 8 41 41. Kral, ki je steo racsun vcsiniti z szvojimi szlugami. Mataj XVI[[. 23—35. 13 Nedeia 14 Pondelek 15 Tork J6 Szreda 17 Csetrtek 18 Petek 19 Szobota XXI. po Risz, V. Goszpa Kaliszt papa 'j Teivzija devica Makszima deviea Hedvika kralica Luktics evangelista Peter iz Alkantare 6 15 16 17 19 21 22 23 16 popol. 14 1 53 13 2 41 11 3 20 9 3 54 7 4 22 5 4 37 9 36 10 40 11 51 predp. 1 6 2 22 3 37 42. Vucsitel. pot bozso po pravici vcsis, jeli je szlobodno dati dacso ? Mat. XXII. 15—21. 21 22 23 24 25 26 Nedela Pondelek Tork Szreda Csetrt^k Petek Szoboia XXII. po Risz. Ursula devica Kordula dev. mantrn Janos Kapisztranszki Rafael arkangel Krispin mantrn. Lucijan in Marcel 6 25 3 5 12 fgef 27 1 5 36 28 0 6 2 $$ 30 4 58 6 30 w 31 56 7 2 w 32 55 7 39 *LL 34 53 8 21 4 50 6 3 7 31 8 22 9 29 10 31 11 29 43. Goszpodne, csi aioja je zdaj inrla ; ali hodi, polozsi roko na njo i zsivela bod e' Mataj IX. 18-26. 2J Nedela 28 29 30 31 Pond«lek Tork Szivda XXIII. pn Risz. Szab. Simon in Jnda ap. Narcisz piispek Klandij mantrnik Lucila dnvira m. 6 36 4 51 9 10 37 49 10 4 c m 38 47 11 8 m 40 45 predp. tt 41 44 12 6 popol. 1 5 1 43 2 15 2 44 Izraelszki kalandar. leio. . 23. Szinik. 7. S. Beresith. 30. Ros Kh. 1. H. Kh. 4. S. Noakb. . t). Seni bojt. . 9. I h. bojt. .11. S.Lekh- 13. Seni bojt. 18. S. Vajere. Okt. 1. This tlioiali. Okt. 5. This. 2 Okt. 8. Tliis. Okt. i). M.irk. Okt. 12. Mark. Okl. 14. Mark Okt. 17. Mark Okt. 19. Mark Lekha. Okt. 21.Mark. Okt. 26. Mark. Meszecsni szpremeni © Mlad 7-ga ob 11 ^. v. 21 m. predpoldn. v Prvi ki-ajec 14-ga ob , 11 v. 2 m. predp. vX' Pun 21-gaob 10 v. 16 m. predp. L Zadnji krajee 29-ga ub 8 v. 51 m. predp. Vremen. Do 6-ga lepo, potem nirzlo volrovje, dezs 21-ga, gda sze na lejio vreinen obrne. Zlati tanacs: Po pameti ga pijmo. Da pamet ne zgiibimo. Kak grdo bi pacs bilo, Nej zn;iti, kam donio. Parnet je zsamat. Pijanszl-vo je grob .szlovoncov. I\v;'ir na lcli. gi'eli na dusi, peneze zapnulanje, zsaloszl lainilif, sziminaslvo zsciic i .lc<-o. Pravilo sztaroga kmela za oktober Moker Dioniz mokro zimo da, Gallus csi je szuh, lepo leto da. November 30 cinevov imi Andrejscsek. Lisz-topad. 1-ga je den 10 v. dugi; do konca meszeca 1 v. 14 ra. je kracsisi. 23-ga ob 11 v. 52 ni. predp. sztopi szunce v znainenje Jj^ szlieieea. Izraelszki kalendar. 44. Veliko gibanje je posztanolo na inorji . . . on je pa szpao. Mataj VIII. 23—27 3 Nedela 4 Pondelek 5 Tork 6 Szrerla 7 Csetrtek 8 Petek 9 Szobota XXIV. Risz. dalod. Kral Karol Boromej piisp. Imre vojvoda ($ Lenart apat Etigclbert pUspek (iottfried (Bogorair) t Teodor (Bozsidar) 6 46 4 40 481 38 49 36 51 52 53 35 34 33 vaj« 551 31 10 48 ( 7 29 3 25 4 35 5 48 7 4 8 22 9 38 3 58 4 2 4 48 5 16 5 52 0 36 45. Prisao jc neprijatel i poszejo je kokol metl p.senico Mataj XIII. 24—30. 10 Nedela 11 Pondelek 12 Tork 13 Szreda 14 Csetrtek 15 Petek 10 Szobot* XXV. po Risz Andr. Av. Martin pfispek Martin papa rnantr. 3 Sztaniszlav Ko.sztka Szerapijon raantrn. Leopold Vojvoda t Edmund piisp. 6 56 58 7 0 1 3 4 6 4 29 28 27 26 25 24 23 11 50 pupol 8 31 9 42 1" 24| 10 56 1 58 ! predp 2 27' 2 52 3 16 12 \l 1 24 2 36 46. Szpodoltno je knilesztvo nebeszko k zrni . . . k kvaszi . .. Mataj XIII 31—35. 17 Nedela 18 Pondelftk 10 Tork 20 Szreda 21 ; Osetrtek 22 , Petek 23 ;' Szobota XXIV. po Risz Gregor Eugen. Hilda Elizabeta Feliksz Valoa @) Daruvanje bl. J)ev. Mar. Cecilija dev. mantrn. + Kelemen pdpa m. ipf 7 7 4 22 arf 8 20 10 19 12 18 14 17 a 15 16 16 15 3 39 4 4 4 30 5 0 5 35 6 14 7 1 3 48 4 58 6 6 7 U 8 n 9 18 10 14 47. (ida bodete vidli udiirnoszt opiiscsanja, teda ki s gore. Mataj XXIV. 15-35. Judoji. naj bizsijo na 24 Nedela 25 Pondelek 26 Tork 27 Szreda 28 Csetrtek 29 Petek 30 Szobota XXVII. po Risz Janos Katarina dev. mantrn. Konrad ptisp. Virgil piisp. Jakob iz Marke (^ Szatnrnin p. mantrn. t Andras apostol 7 17 4 14 m 19 14 m 20 13 22 12 23 12 w 24 11 i i 25 11 7 53 8 50 9 5i 10 53 11 58 predp 1 2 11 11 42 popol. 12 47 1 13 1 37 3 0 5668. leto. Nov. 2. Marsch. 25. Kliaj. Sz. Nov. 7. I iszlev 1. H. Kb. Nov. 5). Kiszlev 3. S. Tol- dotb. Nov. 1G. Kiszlev 10. S. Vajeze Nov. 23. Kiszlev 17. S. Vajislakh. Nov. 30. Kiszlev 25. S. Vajesev. Meszecsni szpremeni. 9j Mlad 5 ga ob 11 v. 39 m. popoldu. Q) Prvi krajec 12-ga ob 6 v. 14 m. popold. (§) Pun 20-ga ob 1 v. m. pred poldn. (^ Zadnji krajec 28 ga ob 5 v. 21 m. predp. Vremen po Herscheli : l)o 5-ga dezs, do 12 y:i lepo, potem mrzlo, 20-ya dezs in .szne^', 28-j,'a .szc ini lopo vzeine. Zlati tanacs. Verjemo obcsinszlvo szvecov. Eden za ovojja Boga molimo, szveci vu nebesznj nam poniitgajo, mi lnolimo za purgatorium.szke diise. Tiibi grob kr.sztsesenike nc locsi. — Mamo vezalo boz.se rniloscse i molilvi. Pravilo sztaroga kmeta x» november: Mraz Vszehszvecov to pomeni, (Jsi je Martin lepi, velko da zirao, Ka Martina dcn bo lepi. Csi je megleni, szlabo dobimo. December 31 dnevov nia Bozsics Proszinec. 1-ga ,jh den 8 v. 43 m. dugi; do 22-ga 21 m. kra- esisi posztane, po- tetn do konca zraszte 4 m. 15 predp. sztopi v znamenje kozla. Zacse-tek ziine. 23-ga ob 1. v. in. Den Dnevnik szvetnikov hod Szunca Szunca lzhod zahod v. m. v. m. Meszeca! Meszeca izhod zaliod v. ni. v. m. 48. Bodo znamenja vu szunci . . i teda bodo vidili Szina cslovecsega pridocsega. Liik XXI. 25-33. Nedela Pondelek Tork Szieda Osetrtek Petek Szobota I advent. Natalija dev. Bibiana dev. rnacrn. Ferenc Kszaver Peter Zlat. ;; Szaba apat 0 Miklos piispek jf Ambrozij piisp. sh 7 27 4 10 2 12 sh 28 10 3 24 29 9 4 38 30 8 5 55 **• 31 8 7 13 32 8 8 29 33 8 9 37 2 23 2 46 3 14 3 46 4 25 5 15 6 16 4(J. Ti szi te pridocsi ali Jriigoga csakaino ? Mataj XI. 2—10. 8 Nmlela 9 Pondelek 10 Tork 11 Szreda 12 Csetrtek 13 Petek 14 Szobota M, adv Brez grelia popr. Leokadia dev. Melkiades papa Damaz papa Szine/ij mantrnik Lucija (kviea iT S/.piridijon piispek vfiL 7 34 4 8 41 36 7 37 7 §w •¦•8 < J^< 39 8 wf 40 8 41 8 10 37 7 26 11 24 8 42 popol. | 9 59 12 32| 11 15 11 59 ' predp. 1 23 1 46 12 28 1 38 50. Poszlali szo z.sidovje k Ivani: Ti sto szi ? Jaaos I. 19—28. 15 Nedela 16 Pondelek 17 Tork 18 Szreda 19 Osetrtek 20 Petek 21 Szobota III. adv. Krisztina Albina dev. mantrn. Laz;ir piispek Gracijan piisp. -\\ Nemezij raantrn (^ Liberat mantrn. |t Tomas apostol tt srf 7 42 4 8 2 9 43 8 2 34 44 8 3 2 45 8 3 34 45 8 4 11 46 8 5 55 47 8 5 45 2 47 3 56 5 3 6 8 7 9 8 6 8 57 51. Pripravlajte pot Goszpodnovo. I vidilo bode vszako telo Zvelicsit. Luk. III. 33—40. 22 Nedela 23 Pondelek 24 Tork 25 Szreda 26 Csetert 27 Petek 28 Szobota IV. adv. Zeno m. Viktorija dev. Adam in Eva tf Bozsics. Rojszto Jezusa Stevan prvi mantrnik Janos apust<>l : Dmbna, ned. deea 29 30 31 52. Ovo polozseni je ete na opadnenje i 1 Tomas ptisp. mantrn IWiH L-imI 7 47 4 9 48 10 m 48 10 48 11 49 12 49 13 - d 49 13 6 40 7 40 8 41 9 45 10 49 11 54 predp. 9 41 10 17 10 49 11 16 11 40 popol. 12 25 na gori.sztanenje. Luk. II. 33—40. 49 *<§L 50 50 4 14 15 115 1 2 2 12 3 25 12 41 1 12 1 40 Izraelszki kalendar. 5667. leto. Dec. 6. Tel). 1. H. Kh. j ¦= Dec. 7. Teli. 2. S. Mikez Ig Uec. 8. Teb. 3. Sz. I« Khan. ' =-= Dec. 14. Teb. 9. S. Vajigas. Dec. 15. Teb. 10. Jer. oslr. bojt. Dec. 21. Teb. 16. S.Vajeklii. Dec 2G. Teb. 21. Sobebitu bojt. Dec. 18. Teb. 23. S. Seinoth. v. 12-ga Meszecsni szpremeni. 0 Mlad 5-ga ob 11 22 m. popold. ,... Prvi krajec '¦J: ob 3 v. 16. m. predp. Pun 19-ga ob 6 v. ^ "b m. popoldn. ^ Zadnji krajee 28-ga ob 12 v. 10 in. predpoldn. Vremen. po Herscheli : Zacsetka lepo, 5 ga veter, szneg, 19-ga dezs ino .szneg, tak bode do konca me.szeca. Zlati tanacs: Krisztus sze narodo. Dete vu jaszle polozseno zove vasz, hodte z paszteranii, — nier vatn da. Na konci leta, dober go-szpodar racsun szkleujava. T) tiidi racsiin szkleni nad tvojov diisiov. Mogocse, ka szi zgiibo nedulzsnoszt. Dobro obljiiho vcsioi, za vzete dare pa Jivalo daj. Den Z a p i s z n i k Dohodek kor. fill. Szlroski kor. fill. l*ravilo sztaroga kincta za deccniher: J)etca vervajte prav, ka pnivi vtun mati: Lucija krati den, .Szlaba bo letina. malo dobis, Viizem na pecsi, csi Hozsics na trati. Je znano vszerri liidem ! Csi je inokrocsa na szveli Navadno leto 1907. Jla 3<>5 dnili (iued icuii (>1 nedel i szvčtkov), i. torkom sze zacsne i koncsa. I. I,etni csaszi. Szprototctjc sze zacsne marcius 21-ga ob 7. v. 37 in. popoldnevi. Vu toni csaszi szta den i nocs ed-nako dugiva. Leto sze zacsne junius 22-ga oli. 3 v. 23 m. popoldnevi. Zdaj je najbole dugi den pri na.^z. Jeszen sze zacsne szeptembra 24-ga ob 6. v. 1). ni. predpoldnevom. Den v toni csaszi z novics edaako je dugi z nocsjov. Zima sze zacsne deeembra 23-ga ob 1 v. 15 ni. predpoldnevom. Pri nasz najbolje duga nors. II. Pregztopiii szvčtki. 1. Stcri szc z vunesnjor szlovesznosztjov ohazliiesavajo. Nfidela pred pepelnicov I. ... jan. 17. Viiszemszka nedela......marc. 31. Krizsni tjeden......• . maj. tj. 7., 8. Vnebosztoplenje Jezusa .... tnaj. S). Riszalszka nedela.......maj. li> Szv. Trojsztva nedela.....maj. 27. Telovo...........inaj. 30. Prva adventszka nedela .... dec. 1. ^. Steri sze ssamo vu cerkoi obdrzsticajo. Najszvetejse Ime Jezusa . . . jan. 20. Pepelnica..........febr. 13. Szvetek trnave korone Jezusa . febr. 15. Szpomin szpice i cvekov Jezusa febr. 22. Szpomin prtov Jezusa.....rnarc. 1. Szpomin peteri szv. ran Jezusa niarc. 8. Szedem zsaloszti Marie .... aiarc. 22. Obramba szvetoga Jozsefa . . . april 21. Najszvetejse Szrce Jezusa . . . jun. 7. Szvetek preszvete krvi Jezusa . . jul. 1. Szvetek nasega Zvelicsara . . . jul. 21. Den obrambe szv. Joakima . . aup. 18. Szvetek angelov csuvarov .... szept. 1. 1'i'eszladko Irne Marije.....szept. 15. Szv. (.Isiszla nedela......okt. 6. Velka Goszpa vogrsz. orszaga . . okt. 13. Obraniba 1)1. Dev. Marije .... nov. 10. III. Fnsenek letosz je od jan. 17-ga do tebr. 12-ya, to jo 37 dnevov je dugi. IV. Poszti. /. Krdtnii. Szprotoletni...........febr. 20., 22., 33. Letni..............maj. 22., 24,, 25. Jeszenszki............szept. 18., 20., 21 Zimszki ... •.........dec. 18., 20., 21 2. Vigilszki. V szoboto pred riszalszkov nedclnv .... niaj 18. Pred 1'etrovom .... •........jun. 28. ]'red Velikov Mesov...........aug. 14. Prcd Vsziszvecom...........okt 31. Pred Bozsicsom (szveli poszt).......dec. 24. 3. Driigi zopovedani poszti. Velki poszt, od pepelnice do vuzemszke nedele vszaki den zviin nedele, — od iobr. 13-ga do inarc. 30-ga. V adventi poszt v szredo i v petek. V celoin leti v petek je prepovedano vzsivanje ineszne lirane. To je posztna pruvda, stcro je Mati Cerkev vu szludnjaj letaj polejsala. Tak 190fJ. leta vu szombotelszkoj piipekiji je posztai red etak bil : I. Poszti, gda ne szniemo meszno hrano vzsi-vati i szanio ednok sze je szloliodno na jeszti, szu eli: 1. Pepelnica. 2. Velki Csetertek, Velki Petek, Velki Szobota. 3. Vszaki pelek vu i>oszti i adventi. 4. Vszako szredo i j)etek vu Kvatraj. 5 Vigilszki poszt pred Bozsicsom, pred Kisza-lami i pred Velikov Mesov. II. Poszti, gda szlolmdno je meszo jeszti, nego vecskrat, kak ednok sze najeszti, je ])repovedano, szo eli : 1. Zviin petka v.sz.iki den vu poszti. 2. Szrede vu adventi. 3. Vigilszki pcszt pred Petrovoui i vsziszvecora Szvcta Mati (,'erkev je nej zbriszala poszt, nego polcjsala. Nicse je uej prisziljeni, ka bi poleg po-lejscuoga poszta zsico, escsc Szv. Mati Ccrkcc zsele, ka bi pulcg szt/troga reda poszt zdrzsali. V. JJTebeszki patronje drzsanjali szlisajocslh pod cogrszko szo. korono. 1. Na Vogrszkom : Szveti Stevan (aug. 20.) 2. Na Erdelyszkom : Szv. Ladiszlav (jun. 27). 3. Na Horvatskom : Szv. Elias (jul. 20) i Szv. Hok (aug. 16). 4. Na Szlavonszkom : Szv. Ivan (jan. 24.) 5. Na Dalniatinszkmu : Szv. Spiridion (dec. 25). 6. Na Pritiiorszkom : Szv. Jozsef (niarc. 19) szv. Vid (jun. 15). VI. Cerkveni patronjc szlovenszke Dolnja Lendava : szv. KaLuina. Bogojina: Vneboidejnje nasoga Goszpoda. Beltinci: szv. Ladiszlav. Csrenszlovci : Szv. Krizs. Dobronok : Szv. Jakab. Torniscse : Bl. Dev. Maria. Vclka Me.sa. Stevanovci : Szv. Stcvan kial. Dolnji Szinik : Geplena Maiija. (iorDji Szinik : Szv. Ivan kr.-jzlilel. Dolinc : Szv. Miklos piispek. Tisina : Bl. Dev. Maria. Mala Mesa. Gornja Lendava, Grad : Bl. Dev. Mana. Velka Me.sa. Martjanci: Szv. Marton piispek. Szobota : Szv. Miklos piispek. Szv. Helena : Szv. Helena. Szv. Jurij : Szv. Jiiiij. Petrovec : Szv. Trojsztvo. Szv. Benedek : Szv. Benedek npat. Szv. Sebestjan : Szv. Sebestjan inaulrn. (.'.ankova : Szv. Jozsef. VII. Cerkvcni prepovedani osaszi szo od prvc aJventne nedele do l.reli Kralov ino od pepeluice do bele nedele. VIII. Vikzciiiszka szpoviri sze szj>olni vu szombotelszkoj piispekiji od driige nedele vu po.szti do Krizsnoga ("setertka. IX. Potaiiinejiijc i nieszeca. Vu leli 1907. potenine szunce dvakrat i raeszec dvakrat. Pri nasz de sze szamo driigo ])otemnejnje meszeca nialo vidlo. 1. 1'upohionia potcmnc szttncc jan. 14-ga. Zacsne sze ol) 5 v. 9 in. predpoliluevoni. Koncsa sze ob 9 v. 35 ni. prcdpoldn. To potemnejnje de sze vidilo vu szevero-izliodnoni tili Atrike, vu izhodnoj Europi Azsii. 2. Deloma potemrc mcszec jan. 29-ga. Zacsne .sze ob 1 v. 22 m. popoldnevi, dokoncsa ?ze ob 40. 26 m. popoldn. To potemnenje d rujszha nasega krala, Ferunc Juz.sola prvoga. 40. luto, kn sze je dao koioDiivati z vngrszkov ko- ronov. Pravde sze pr szodnijaj ne szme-jo pclati Pnleg pravde IV. 1868. lela zviin velke szile na szvetkaj. Na ^zvelkaj szvoje vere sze niscse nemore pied zvati. Mavno tak pii ekszekuHji. Zsirforje majo szvetke po szoljoiflj, potem 1'urim (lobr. 28.), viizeinszki szvetki (rnarc. 30., 31., april. 5., G.), scliabuolli (Hiszali — maj. 19., 20.), szpumiu rii- scnja Junizsaleina (jnl. 21.). novu let.o (szept. '.).). den poniiianja (szc\A. 18.), den Sasurov, den ve-szelja posz-tave (okl. 1.). Cerkveno vladar^ztvo. Itimszki pdpa: Piusz X., Krisztusa Jezusa zetnel-szki namesztnik, naszleditel szvetoga 1'ctra, piispek Rim varasa. Po familii je zvan Sarto Joz.^ef, narodil sze v Kiese vu leti 1835. 2 ga juuiusa, za rimszkogii papu oilebrani 1. li»03. aug. 4-ga, koroniivani 1903. aug. 9 ga. SzombotcUzla' piispek: lstvan Vihuos dr. Narodil z Zalaoger.szcgi 1849. leta jun. 22., za szoinhotelszkoga pii.speka odebrani 1901. leta nov. 1. Szvetszko Vladarsztvo. Sxlavno VIada.jo<'Ni kral: I. Ferenc Jozsef (Karol) iz bozse juiloszli raszar Ausztrie, (Isehszki, Lombardszki, Venelinszki, Dalniat, Hrval, Szlavon, Loiloiuirszki i Illirszki kral, A[»oslolszki kral vogrszkoga orszaga. Rojen v-Becsi 1830. aug. 18. Vladati zacsno 1848. dec. 2-ga. Za vogrszkoga krala koronuvan 1867. jun 8-ga. kralioa: t Elizabeta. licsi vojvoda Maksziiniliana Joz.sefa Da JJavarszkom, rojena v Po.senhoteni 24. dec. 1837., Uniozsena v Becsi 25. aprila 1. 1854. 1'iurla 1898 leta szept. 10-ga v Genfi. 1. f Zofija, rojena 1855. marc. 5. l'mrla 1857. maj. 29. 2. Gizela, rojena 12. julija 1856. Zdana z Leopol-duin, z liavarszkim kraljevicsom 20. aprila 1873. leta. 3. Maria Valeria, rojena 22. aprila 1868., zdana 31. jul. 1890. z Dadvojvodom Franc Szalvatoroni. 4. f Rudolf, rojen 21. aug. 1858., umrl 30 jan. 1889. Zdan 10. inaja 1881 z belgijszkov princezinjov, Stefaniov, rojemiv 21. niaj. 1864.. ])etc f Rudolfa i Stefanie : Elizabeta, j-ojcna 2. szeptembra 1883. Zdana 23. jan. 1902. sz knezom(herceg) Otonom Windi.scljgraetzoni. ISratjc ]\jiliovoga ca»«zar^xkuga i kral- Velicsansztva : Schunbruni 6. julija 1832., — caszar Mehikanszki umol 19. jun. 1867. 2. Nadvojvoda Karol Ludovik. rojen v Schčn-bruni 30 jul. 1833., urnrl 19. niaj. 1896. Zdan 4 nov. 1856. z Margaretov, hcserjev kralja Ivana Szakszonsz-knga, roj. 24. niaja 1840., umrlov 15-ga szept. 1858 ; drugokrat zdan z Anuncijatov, hcserjov krala Ferdi-nanda II. Sziciljszkoga, roj. 24. niarc. 1843., umrlov 4. niaja 1871. Tretjo pot zdan 23. jul. 1873. / Marijo Terezijov, hcserjov portugalszkoga kraljevicsa Don Miguela, roj. 24. aug. 1855. Deca : Franc Ferdinand d" E.ste, roj. 18. dec. 1853 ; Otto, roj. 21. april 1865 ; Ferdinand, iojcn 27. dec. 1868; Margereta rojena 13. maja 1870: Maria roj. 31. jul. 1876; Elizabeta roj. 7. jul. 1878. 3. Nadvojvoda Ludovik Viktor, rujen v Becsi 15. inaja 1842. Sztarisi Xj. Tclicsaiisziva: Franc Karol, rojen v Becsi 7. dec. 1802., uiurl 8. niarca 1878., zdan 4 nov. 1824. sz Zofijov, rojeaov v Monaki 27. jun. 1805, umrlov 28. niaja 1872. vu Aaszlednik \j kraliivanji: 1. Nadvojoda Ferdinand Maximilijan. rojon v Franc Ferdinand, rojen 1863. leta 18-ga dcc. v Graci. Sztarisje njegovi : Karol Ludovik (lTmrl. 1869. rnaj. 19.) in<> Maria Anuncijata (rnirla ]871.). V liizsni zakon sztopo 1-ga jul. 1900. v Reichstadti z groficov (Iliotek Zoiijov, rojenov 1. inarca 1868. leta. »a iipoiimiiiK 1907. o Viipaj sze! Draga Diim, vii-paj sze V Jezusa Szrci! Ono ndjbolse je, K Njemi h kricsi! Vszaki krics f/ene Je; Jocs Je omehcsi; Celo Je prehodl Szuza trpecsih. Vilpanje vu Njem mej, Verno je jclho; VJcaniti n&nCre te, Tako je bldgo. Decsica z viipanjem Poj k Szrri Ocsč! VeliJco lilbav tna Za troje szrce. Z vilpanjem proszi Je Blodnik za (jrelic ! Szmllenoszt njegova Nikddr ne vszehne. Vilpaj sze sztaris v Njem, Deco Njem1 zrdcsaj! Znas, ka sze zgodilo V Naimi pri vrdtaj? Vilpaj szirota sze! Nikoga, nikaj na Szveti ti ne imas. Tebc najraj ma. (KJ.) Pobozsnoszt k szladkomi Szrci Jezusovomi. Lani szino szi na toni meszti nisteren zrok pogucsali, steri szo poszebno mogocsi nasz na liibeznoszt najszlajsega Szrca nadigavati. Naprej szmo pri-neszli lepoto nebesz i njihova veszelja, stera nam szpravla liibeznoszt etoga Szrca. Ob drti-gim szmo szi pogucsali to, ka je Jezus szam vn szebi tiidi naj-vekse llibezni vreden tak vu szvojoj bozsanszko.j, kakvuszvo-joj eslovecsanszkoj naturi, pa y vreden popune liibeznoszti, ne liibeznoszti sztraha. Te szmo pa pravili, ka je eta liibezuoszt tiidi vnoga vu djanji naime : Je liibeznoszt zsaliivanja za raz-^saljenja etoga szv. Szrca po szvoji i driigih grehaj; je liibeznoszt zselenja, z sterov njemi zseleino, mij je liidje szpoznajo i csasztijo, i zdaj letosz szi scsemo dale poguesati od tretje vrszte ete liibeznoszti, stera sze zovft: I. Lubeznosst postuvanja ali liibeznosst oher vssega. Ob prvim szmo naime menili lii-beznoszt poz«aliivanja, ob drugiin liibeznoszt dobroga nakanenja i zselenja. Vu kom prve dve sztojijo, znamo ; nego vu kom sztoji eta tretja ? Ar to znamo, da je eta liibeznoszt ober vszega ali tak zvana Iiibeznoszt postiivanja ona, stera ,je szvece navdiisavahi i stfira je k Bogi najbole dosztojna, ar njega bole dosztojno ne liibimo, niti ne moremo liibiti, kak z taksov liibeznosztjov, stera je od vszake driige liibez-noszti vnogokrat veksa. Szv. Augustin tak pise, ka je rimszki drzsavni tanacs (senatus) treszetijezero bogom dao meszto vu szvojih eerkvaj, vszem tisztim naime, stere szo pod rirnszko oblaszt vrzseni narodje vervali, szamo ednomi, pravomi Bogi ne, ar szi je tak miszlo, da te pravi Bog szam scse osztati i je ne potreben driigih bogov, kak prijatlov. — Pa ravno to je lasztivnoszt pravoga Boga, da ne trpi poleg szebe drugih, lazslivih Bogov, ki bi vecs, ali ravno telko vredni bili i postiivanja meli, kak on szam. Ar csi bi szamo dva Boga bila, steriva szta ednake oblaszti, te zse ne bi bio ni eden Bog, ar b sze eden proti ovomi vszikdar lehko posztavo i te ni eden ne bi bio vszamogocsi. Sto je pa ne vszamogocsi, on ne more biti Bog. Zato je dosztojno, da mi etoga jedinoga nasega Boga csasztimo i liibimo i z veszeljom pitamo z recsmi szv. piszma vsze pogane i nevorne: wSto je, kak nas Bog?" Dosztojno je, da toga postujemo ober vszega, ar oesiveszno nega nikoga, ki bi od njega veksi, niti koga, ki bi z njim ednaki bio. Pa to je ravno, to nase postiivanje i za '-»¦•) viilko stimanje Roga ober vsze driige sztvor-jene sztvari ona liibeznoszt postiivanja, od stere s/.i eti gucsinio. Szamo tu je pitauje, kak mo-rcmo eto postiivanje Boga ober vszega vu narni pobiiditi i poleg njega zsiveti? Ob prviin mores gledati, da szi tak rnocsno volo szpravis, da csi bi ti sto z edne sztrani poniido vsza dobra etoga szveta ali bi sze ti protio z vszemi nevolami etoga zsitka, — z driige sztrani bi pa gledao Boga i nje-gove inilo-cse, to je njegove diisevne i veki-vecsne dare, da bi te pripraven bio iz liibez-noszti tvojega Boga vsza zavrzsti, vsze z no-gami tlacsiti, naj bi szi szamo Boga obdrzsao i ne zgiibo. Tak sze mores privaditi premis-lavati, kak szv. Paveo pise (do fil. .'>.. 8.): ,,Vsza tak gledarn, kak blato, naj szamo krisz-tusa zadobim." Na dale: Csi l)i szi szlobodno zaberao med poveksavanjoin liibeznoszti bozse i kaksoj driigoj sztvorjenoj sztvari, stere brezi nialoga (odpuscsenja) greha doszegnoti ne bi mogeo, da bi raj meo poveksavanje liibeznoszti Boga, kak kakso stecs himbenoszt etoga szveta vzsivati ; to je zse doszta popolnese, kak to prvo. Najveksi neprijateo ete lubeznoszti ,je : Neredna lubezen dobrot etoga szveta, od stera szv. Janos, vucsenik liibeznoszti etak pise (I. p. 2, 15.): ,,Ne liibite etoga szveta, niti ona, stera szo vu etom szveti. Csi sto ete szvet liibi, vu njem nega lubeznoszti Ocse," to je : szrce nase sze neszme k etomi zemelszkotni, hiidoga pozsaliivanja punomi csloveki privezati, niti k kaksemi zemelszkomi dugovanji, ar liibez-noszt Boga z tov liibeznosztjov vkuper npma meszta vu nasem szrci. ,Ar vsze, ka na etom szveti je," pise dale szv. Janos, Je pozselenje tela, pozselenje oesih ino gizdoszt zsitka, stera szo ne od Ocse, nego od etoga szveta." Z driigimi recsmi .-Vsze zselenje szvetszkoga . veszelja, vsze zse-lenje bogasztva i dike zemelszke je ne od Boga, nego od hiidoga, od grehot punoga szveta i od onoga nakanenja, stero je po grehi pravo mocs dobilo na etom szveti. — Da pa: ,,ete szvet mine i zselenja njegova ; ki pa volo Boga szpuni, navszeveke osztane." Proti etoj nerednoj lubeznoszti szveta sze vszakojacski raore vojiivati on, ki Boga i njegovo szv. szrce ober vszega liibiti sese. Pa ravno dobrotc etoga szveta i nase zselenje za temi dobrotaini natn dajo najvecs prilike, da sze navuesimo, jeli liibimo Boga ober vszega, jeli ga za vecs postiijemo, kak kaj stecs drugo, kak ete hinavni szvet. Ar te, kda nam je pot-rebno zebrati med szvetom ali kaksim szvet-szkim dugovanjom i Bogom, kda iiam diisa vu dvojnoszti. $ip,vo bi z^brala, te sze letiko opi-tamu ka zdaj tii vekso mocs ma ; jeli szvet, njega inamje. bogasztvo, postiivanje, szramota pred ludih ali Bog. Osi Boga za isztino obpr vszega liibinio, szi nikdar ne bodemo dugo preinislavali; ar csi ga szamo telko liibimo, na kolko je potrebno onim, ki sze szinrtnoga greha ognoti scsejo, mo zse etak guesali ali misz-lili : Naj sze poriisi celi szvet z vszemi szvo-jimi zvezdarai, naj preide vsze, ka okoli szebe njamo, meni je vsze edno, zato li more liibez-noszt Boga ohladati vu ineni. V to mero mo-remo vszaki den z szvojim djanjorn pokazati, da Boga za isztino ober vszega liibimo. Eta liibeznoszt ober vszega cenecsa Boga sze ravno vu tom okrepi ino dopuni, csi szmo sztalni vu njoj vszaki den, vszako vero, vu vszeli nevolaj diisevnih i telovnih nasega zsitka. Ki sze ne poda bojazlivo, nego sze vojiiva, kak sze dosztaja vojakom Krisztusoviin, on sze tiidi oblada prle, ali szledkar ino sze vszikdar bole vkorenini vu liibeznoszti preszv. Szrca Goszpodo-voga, dokecs mocsen ne posztane vu njoj, kak zmozsen hraszt, steroga niksi viher szlaboszti cslovecse vecs ne oblada. Taksa je je bila Itibeznoszt szv. manternikov, stera je dosztakrat vu najveksih mokaj bila na szkusnjo djana. Tak cstemo od szv. Agapitusa, ki je leta 270. za Krisztusa i pravo vero presztano moke ino szmrt, nego sztalen je osztano vu liibez-noszti szvojega Boga. Ete plenemitnoga roda 15 let sztar mladenec je pripraven bio na vsza niogocsa trplenja, naj szaino ltibez^n do Boga z szrca szvoj^ga ne zgiibi. Na zapoved caszara Aureliana szo ga vlovili i szo ga najobprvim z brezszrcsnov neszmilenosztjov zbicsiivali; po tora szo ga vu vozo vrgli, kde je stiri dni brezi jesztvine i pitvine mogeo glad trpeti. Te szo njemi vu temnici na glavo zserecse vogelje steli naszipati, ali on njim je zrok vzeo i szi je szam to vogelje vu podobi venca na glavo zdevao. Po tom szo ga za noge obeszili ino szo ogenj zakiirili pod glavov njegovov. Stirje hoharje szo ga tak viszecsega nepresztanoraa bicsuvali i po tom szo ga celoga z vrelov vodov polejali; naszlednje szo njemi brado dolivtrg-noli ino szo ga tak zmantranoga pred oroszlana vrgli. Oroszlanje szo sze ga ne teknoli, tak ka szo ga te naszlednje z szablov vmorili i diisa njegova je odisla vu nebo, kde sze je koronii-vao nepresztrahseni vojak Krisztusov. To je mogocsi bio presztati eden ralade-nec, naj szamo liibeznoszti Boga ne bi zgubo. Zametavao je celi szvet, vsza njegova dobra, ar je Boga ober vszega cenio i nancs vu gorecsem ognji trplenja sze je ne podao. Naszlediivaj njega, liibi prijateo, ti tiidi vu tvojih doszta men.sih bojaj ino csi te hinavnoszt etoga szveta oszlepiti scse. ali te proMivanje njegovo sztrasi ino od tvojega Hoszpoda pa Szrce Jezusa, gorecse ognjiscse Ijiibavi. — 34 — ltibeznoszti njegovoga szv. szrea te odvrnoti iscse, nc daj sze, nego sze vojiiyftj, ceni Boga ober vszega, ober vszakoga sztvorjenja, csi je te zse raozs ali zsena, brat, szesztra, ocsa, mati, prijatel, neprijatel, bogasztvo, veszelje, ali kaj koli driigo, pa de te vu tebi tiidi raszla liibeznoszt postiivanja Boga pa po csaszi tak rnocsna posztane, da jo vees nikaj vu lebi ne oblada, da bos szlobodno pravo z szv. Pavlom : BSto me je mogocsi odtrgnoti od liibeznoszti Krisztusove'?" II. Zvun liibeznozszti postiivanja je osese edna strta sztopinja vu eslovecsoj voli i to je luleznosst vcszelja ali dopadjenja. Od bl. ]). Marije cstemo, da je etak viiszta szvoja odprla na vekso csaszt bozso: ,,Hvali dfisa inoja Gosz-podna ino sze veszeli diih raoj vu mojem Bogi Zveliesiteli." (Luk; I, 46, 47.) Eta lubeznoszt veszelja ober Boga zaisz-tino sze vu velkih diisah naide ino velki szad doprinesze ; zatoszi malo premislavajmo od nje. Liibeznoszt veszelja i dopadjenja vu tom sztoji, da sze nase szrce veszeli, da sze njemi dopadne, kda vidimo ono nezmerno vnozsiuo jakoszti, dobrote i kincsa. stero Bog szam vu szebi ma; da sze veszelimo,ka je nas Bog tak velki, tak dober, tak lepi, tak moder, tak zmozsen, celo da sze veszeliino, ka je On szam brezkoncsna velikoszt, brezkoncsna dobrota, brezkoncsna lepota, brezkonesna modroszt, brezkoncsna zmozsnoszt; veszelimo sze tom, da Bog vsze popunoszti zaisztino vu szebi ma vu brezkonesnoj meri, da je eto od veka lak vu njem i na vsze veke tak osztane: veszelimo sze da je Bog szain vu szebi, brezi pomocsi kakse liidszke dobrote, brezkoncsno blazseni pa da etomi blazsensztvi kak ne bilo zacsetka, tak tudi ne bode konca. Pa ka je poszebnoga vu tom, csi sze diisa tak veszeli szvojemi Bogi ? Veszelje je ona mocs diise, scsem pra-viti nase vole, stera z toga zhaja, da kakso dobroto, stera je nase nature dosztojna, kak dobroto szpoznanio. Veszelje i liibeznoszt je szkoro vsze edno, ar je veszelje nikaj ne drii-go, kak ona liibeznoszt, stera dobroto, stero je iszkala, zse ma ino jo vzsiva. Veszeli sze oesa szvojemi deteti: veszeli sze, csi vidi, da, njeini dete raszte vu mocsi znanoszti pa vu jakoszti; veszeli sze dobrim navadam, stere vu szvojem deteti vidi. J)ete sze pa tiidi veszeli SEvojemi ocsi, njegovorai imanji, posfcenjej, diki ino driigim njegovim lasztivnosztjam zato, ar ga liibi; ve-szeli sze dobro deto torai vszemi, kak csi bi to vsze njogovo bilo ; ve^zeli sze brozi loga, da bi na szvoj deo miszlilo, szamo zato, ar vidi, da sze njegov sztaris dobro csuti i je blazseni, zadovolen. Etoga znotrasnjega veszelja piavi zrok je prava liibeznoszt. Kavno lak je to raed dobrimi prijatli. Kde jo pravo prija-telsztvo med dvema, tam je tlidi pravo veszelje ober szrecsp i blazsensztva eden driigoga; pa kde etoga veszelja med prijatli ne naidemo, tam je prijatelsztvo i csiszto veszelje tiidi ne takse, kak bi moglo biti. Eavno tak je m^d bratjom i zakonszkimi tovarisi. Pa csi je to zse vu etom naturnom redi tak, jeli ne bode to ravno tak vu rodi miloscse? Znamo^ ka miloscsa bozsa ete natnr-ni red i njegova djanja ne pokvari, szamo je popune vcsini — zato more tiidi vu redi miloscse, to je vu obernaturnoni rcdi ravuo tak recs z liibeznosztjov, kak je eti vu toin nasein zsitki. Szam nebeszki Ocsa je ravno z taksov lfibcznosztjov lObo i liibi szvojega jedinoro-jenoga Szina kak je szam naznano, kda je etak pravo: ,,Ovo je moj liibeznivi Szin, vu kora jasz moje veszelje mam." (Malaj 17, 5.) Jeli szmo ne duzsni rai tiidi Jezusa z taksim veszeljoru Jiibiti ? Ta to tem bole, ar szmo zse esiili, da je on nas najbogsi prija-tel, ltibeznoszti pua brat, milosztiven Ocsa, nasa szrcsno liibecsa Mati i szmileni nas Bog.. Zaio je dobro, csi ini dosztakrat pobiidi-mo vii szebi veszelje za volo onih vnogih popunosztih, stere szv. Szrce nasega Goszpoda tak vu bozsanszkoj, kak vu cslovecsanszkoj szvo-joj naturi vu szebi ma. Veszelmo sze tomi, da je on za volo zjedinjenoszti personszke z naturov bozsanszkov taonik najvekse szrcsne csisztoszti; veszelmo sze, ka sze je vu njegovom szv. Szrei naj-veksa szvetoszt z najveksov lepotov vszeh ja-koszti zjedinila ino poleg toga, da je on etak tiidi Boga od lica szpoznao. Veszelmo sze za volo toga, da sze vu etoin szv. Hzrci rszi kinesi modroszti i zna-uoszti znaidejo, da jp eto szv. Szrce raelo brezmejno obJaszt csude csiniti. Veszelmo sze, da je njemi dana najreksa oblaszt na nebi i na zemii, da je On szodec zsivib ino mertvih ino neinertelen krao vekivecsne dike. Na njegovo bozsanszko naturo gledocs sze pa veszelmo iz cele liibeznoszti szrca nasoga, da jo On jedinorojeni Jšzin Ocse nebeszkoga, ednoga bivstva z njim, da jft vekivecsen, kak Ocsa nebeszki, brezkoncsui i nepremenjlivi, kak Ocsa nebeszki, da je on szam neszkoncsna modroszt, dobrota, szmilenoszt, liibeznoszt ino vekivecsna lepota, vszega zacsetek ino konec, kak szam Ocsa nebeszki. I^ravimo mi tiidi z roc.smi bl. I). Marij ,,Hvali diisa moja Goszpodina ino szo vfszoli diisa moja vu lnojem Zvelicsiteli !u Ar ete recsi kazsejo najlepse liibeznoszt Boga liibecse diise ino szo najlepse szvedocsansztvo nase zah-valnoszti i navdusenoszti. Na to navduseno i nadignjeno liibeznoszt nasz vesi kraleszki pro-rok, kda etak pise vu 32-tom psalmusi: ,.Ve-szelte sze pravicsni vu Goszpodi! Pobozsnih sze dosztaja hvala. Hvalite Goszpoda z citerov, popevajte njemi na harfaj! Popevajte njemi pesz^m novo; dobro njemi popevajte z vesze-lirn kricsora 1 Ar je recs Goszpodova pravica i vsze njegovo djanje vornoszt. . . Goszpoda csaka diisa nasa, ar je on nas pomocsnik i nas braniteo. Ar sze vu njem veszeli diisa nasa ino sze vu njegovom szv. imeni viipamo". Vu 46-tom psalmusi pa etak pise: Vszi narodje pokajte z rokami! Veszeltc sze Gosz-podi z recsjov pravice! Ar je Goszpod viszo-csen i sztrahoviten ; velki kral na celoj zemli". Blazsena je diisa, vu steroj ete plemeniti ogenj liibeznoszti gori! Eto liibeznoszt tak rad ma Bog, kak csi bi mi njemi dali one dob-rote i popunoszti, stere on vu szebi raa i za sterih volo sze mi veszelimo iz celoga nase-ga szrca. Pa zakaj sze ne bi veszelili prekkipecse-mi blazsensztvi nasega Boga? Bog sze je od vekiveke veszeliivao onim dobrotam, stere je nam dati steo pa sze tiidi zdaj veszeli vszem dobrotam, sterih szmo mi z njegove milosztiv-noszti taoniki; zakaj sze mi ne bi veszelili njegovoj popunoszti i blazsensztvi njegovorai, stera on od vekoraa vzsiva i de vzsivao tiidi na veke. Eta liibeznoszt — kda sze njerai vesze-limo, ne gledajocsi na szvoj haszek — je naj-plemenitnesi i najcsisztesi nebeszki ogenj vu nasem szrci, steroga ognja prava domovina je vu nebeszih. Nego dobimo ga zse eti na zemli, csi ga pobiidjavamo vu szebi ino proszirao za njega. Zato, liibi krsztsenik, <3si scses, da de liibeznoszt Szrea Jezusovaga raszla vu tebi, gledaj, da szpunis recsi David krala (Ps. 30, 4.): ,,Kadiivaj sze vu Bogi i on ti da zselenja tvojega szrea". Kadiivaj sze njegovoj pepunoszti, modroszti i. t. d., da bos szlobodno pravo ednok : ,,Szpomeno szam sze z Goszdoda mo-jega i szam sze radiivao" (Ps. 76, 4.). Veszeli sze za volo vnogih dobrot, stere sze preszl. Szrci Jezusovomi na csaszt csinijo na celoj zemli, ar sze z tem siri njegova zviinesnja dika med nami. Pa csi ¦ bos sze znao veszeliti tak za volo dike i popunoszti etogu Szrca, te bos tiidi znao pravo pozsaliivanje i zsaloszt cstititi, z sterimi szo liidje cto Szv. Szrce od zacsetka mao raz-dreszelili i dreszelijo tiidi zdaj. To te pa te lehko nagne na fo, da bos iszkao priliko, z sterimi bi tak ti szam, kak vszi tebi podlozsni, kak najvecs mogoesc, njemi veszelje szpravlali i tiidi za Njdgove tuge njemi zadovolscsino da-vali. Eta liibeznoszt te mogocsnoga vcsini, da bos Njega ober ?sze sztvorjene sztvari liibo i postiivao. — Tak zjedinis te vu szebi csetvero formo liibeznoszti Boga — Szrca Jezusovoga — od stere szmo szi do zdaj premislavali. Liibeznoszt veszelja i dopadjenja, stero mi tak marao vu Bogi, szrca nasa vszikdar veksa, zmozsnesa vcsini, pamet nam z nebeszkov szvetlosztjov preszveti, pa nam mocs da, da viipamo kaj stecs za volo ete lubeznoszti, da sze ne bojimo od nikoj na szveti, da szmo na-punjeni z gorecsov navdiisenosztjov do Boga, kak David kral pise : .,Po poti tvojih zapove-dih bezsim, Goszpodne, csi poveksis moje szrce", te je : mojo liibeznoszt. Zato pravimo mi tiidi z prorokom Izaiasora nasemi Zvelicsi-teli: ,,Z veszeljom szc veszelim vu Goszpodi, ino sze veszeli diisa moja vu J3ogi mojem : ar me je vu obleko zvelicsan.ja oblekeo ino me je z oblacsilom pravice obdao, kak z veneom olepsanoga mladozsencaK. (Iz. 01, 10.). III. Eta csetvero vrsztna liibeznoszt, od stere szmo szi do zdaj gucsali je poszebno vu znot-rasnjoj nasoj voli, nego kak szmo vidili zse, je ne mogocse, da sze ne bi tudi vu zviines-njem nasem djanji szkazala, ka ne bi na dobra djanja nagibala onoga, vu koga szrci zaisztino prebiva. Vu knigi Tomasa Kempcsana: ,,Hodi za Krisztusom" III. kn. 5. pogl. cstemo: .,Ime-nitna liibeznoszt k Jezusi\nasz na velka djanja zsene i nasz vszikdar na zselenje popelnesega navdiisava . . . Liibeznoszt je hitra, odkritoszrcs-na, prijetna . . . nesztrahsliva, trpecsa, verna, csedna, batrivna i szamo szebe nikdar ne iscse". Pobiidjavajmo szebe i szvojo volo na eto csetverevrsztno liibezen, naj nasz cele presine, plemenitne, zvisene vcsini, ar je pravica, ka szv. Augusztin pravi: wOsi zemlo liibis, szi zemelezki; csi Boga liibis, szi Bogi szpodoben". Naj pa eto vu szebi ocsitno szpoznamo ino pred Bogom i liidrai poszvedocsimo, naszledii-vajmo opominanje Goszpoda nasega: MKi ma moje zapovedi ino je obderzsava, on je, ki mene liibi", (Jan. 14, 21.) ,,csi obderzsite zapovedi moje, osztanete vu mojoj liibeznoszti ; kak i jasz obderzsira zapovedi Ocse mojega ino yu njegovoj liibeznoszti osztanera. (Jan. 15, 10.)-Szv. Janos pa etak navdiisava vucsenike szvo-je: ,,Detca raoja, ne liibimo z recsjov, niti z jezikom, nego z djanjom i z pravicov". (I. p. 3, 18.). Vsza cta pa to pomenijo, ka Szv. Gre-gor etak pravi: »Szvedocsansztvo liibeznoszti 36 ~- je djanje". Od toga szi sese pogucsmo nister-110 recs. Osi zaisztino liibimo preszv. Szrca Jezu-sovo, te njemi to z dobrim djanjom poszvedo-esimo. Nego kak ? Nisterni raiszlijo, ka doszta, jako doszta morejo vcsiniti, za to bi radi nemiidlho de-lali, dokecs vkiip ne szpadnejo i sze z cela ne zapravijo. Tak szi je premislavala tiidi Marta, za to njoj je Goszpod na nosz vrgeo rekoes: ,,Marta, Marta, szkrbliva szi, okoli vnogoga sze teres. pa je szamo edno potrebno*. (Liik. 10. 11.). Driigi pa raiszlijo, ka velka, na celom szveti glaszovitna dela morejo csiniti, naj za-doszta szkazsejo liibeznoszt szvojo k Jezusi. ])a pa kelko szvetcov je, ki szo nikaj poszebnoga i gla^zovitnoga ne delali, pa szo zato Ii znali z celoga szrca liibiti Jeznsa. Szo szvetci, ste-rih zsivlenje je z cela szkrovno i nepoznano, sterih djanja szo sze nindri na szveti ne ogia-siivala, ne szo sze vpamet vzeta nanes ?u naj-blizsnjoj njihovoj okroglini, sterih liibeznoszt je ravno od toga raszla od dneva do dneva, ka szo szvoje vszakdenesnje poszle vszikdar z veksov popunosztjov opravlali. Taksi je bio na priliko szveti sziromak, Labre Benedik Jozsef, od steroga eden fran-cuski plebanus, Alessi eta pise: ,,Liibeznoszt je bila tiszta jakoszt, stera sze je vu Benedeki najbole szvetila. I)a bi szamo jesz kda priliko meo z njim gucsati od nje! Z zviinesnjih zna-menj njegovoga zsitka viipam praviti, da je nje-govo szrce pravo ognjiscse Jiibeznoszti bilo. Vcsaszi szarn ga vido omodlevati; tak sze mi je vidilo, kak csi bi od zinozsnoszti szvoje lii-beznoszti vsze mocsi zgiibo. Isztina, da je on vsze vcsino, naj szamo eto njegovo veliko lii-bezen nisese uebi ovarao, nogo zatoje vcsaszi li vovdarila na njpin sze szkazecsa na njegovoni oponasanji". Furtunatszki Mafjas pa etak pise od njega: HEta lubcziioszt je bila zrok, ka jo Bedenik tak dugo rad jhoJo, kaszejez vszega zemelszkoga, z jesztvine i pitvine tfidi szpo-zabo". Eden ujegov szpovednik je pravo, ka on Boga zaisztitio liibi, ka je on ,,pravi szeraf liibeznoszti". Vsza zselenja Bedenikova szo na Boga bila obrnjena, na driige sztvorjene sztvari je szamo na tnlko niiszlo, na kelko je Bog od njega to zsolo. Dobro volna, dobroga naka-nenja liibeznoszt je bila efco, sfera sze je ve-szelila popunoszti bozsanszkoj i njegovoj diki itio je z csiidiivanjom sze naklanjala pred Bo-gom. Liibeznoszt dopadjenja i veszelja je bila eto, ar sze je vszikdar radiivao vu szvojem Bogi. Vidis, liibi prijateo, eden sziromak be-racs, ki od hizse do hizse naproszi vkiiper szebi vszakdenesnji kriih, koga je vnogi nancs nfi pnglodno, z koga sze szvet sengaro, kre koga szo ti dobri szamo z szmiliivanjom mimo sli, ete beracs je pun bio liibeznoszti Boga tak, ka je eta liibeznoszt kakti vokipila z nje-govoga szrca. Pa kak je ete na to visavo liibeznoszti mogeo pridti ? Z kem je on nalagao ogenj ete liibeznoszti vu szvojeni szrci ? Ar to znas, jeli, ka ogvnj ne gori, esi ga z uikim ne na-lagas ; pa kem vecs vrzses na njVga, tem veksi de njegov plamen. Eavno tak liibeznoszti ogenj hitro vgaszne vu nasem szrei, csi ga ne nalozsimo z dobrim djanjom, pa kem vees dobroga esinimo, tom bole gori, tak pri vnogih ete diisevni ogenj celo telo tiidi poprime. Ka je pa te ete bo-racs tak glaszovitnoga delao. da je tak jako znao liibiti ? Nikaj velkoga, nikaj esiidovitnoga, ti morem odgovoriti, pa zato li jako velko i navszeveke cstidovitno je vcsino, szamo po-szliihsaj, kak! Kak szrao prle pravili, liibeznoszt k szv. Szrci i k Bogi ne zsele niksa velka, zviinredna djanja od nasz vu takso mero, ka bi ravno od taksega djanja szamo mogocsa bila raszti, pa ka tam eta liibeznoszt ne bi mogocsa bila, kde za taksa zviinredna djanja sto prilike nema. Liibeznoszt sze najobprvim vu szrci more pobiiditi pa te sze mor« ete pobiidjeni ogenj z obdrzsavanjom zapovedih Boga ino z dobrim djanjom. dale nazsigati, dokecs vszikdar bole in bole ne gori. Zapovedi szo tak poprek z vek-sega za vszakoga krsztsauszkoga esloveka tiszte edne: dobra djanja szo pa ona, stera poszeben sztalis vszakoga csloveka od njega zsele. Arje Uog nisterne vise posztavo, druge pa vu niszi-kom sztalisi nihao, na zviinesnje szmo ne ednaki, nego pravica je zato li za vszakoga, kak stecs bi sto dvojiivao ober toga, ka nega csloveka, ober steroga .sze nebi szpumila recs bozsa: ,,vu znoji tvojega lica bos szi szliizso Ivoj vszakdenesnji kriih." Ar je pa (ioszpon .Jezus KrLsztus vszem l>ravo : »Liibi Uoszpodna Boga tvojega" i tiidi eta; ,,Ne vszaki, ki pravi : Uoszpodne, Gosz-podno, de so vu kralesztvo nebeszko, nego ki vcsini vole Ucse mojega, ki je vu nebeszih," more tak biti ka vszi, vu kaksem stecs sztalisi szo i zsivejo, rokodelavec vu szvojoj delavnici, polodelavec na szvojih polaj, beracs vu szvojih halaj tiidi more mogocsi biti eto zapoved szpuniti, ar ovaesi Bog ujo ne bi vszem dao. Pa je zaisztino vszaki mogocsi. Ar gledaj : Tiszto pole, stero z teskim triidom obde-lavas, stero vu vrocsini szunca zsarecsega rodo-vkno vcsinis, ti je Jehko pravo ognjiscsp liibez-noszti bozse; tiszta delavniea, vu steroj od dneva do dneva z rokami, nogami sze trfidis z grbavim eselom za vszakdenesnji kriih tvoje hizse, ti je lehko delavniea prave liibesznoszti — 37 — tu tebi; tiszta kiihnja, ali .stala, vu steioj od dneva do diicva opravlas od goszpodara ali goszpodarice zapovedana dela, ti lehko pravo szkladiscse liibeznoszti Jezusove posztane, csi scses; tiszta grda vulica, stero pomecses, jarek, steroga csisztis, log, njive, pasnik, steroga pazis proti tolvajom i skodlivoj sztvari, vsze, vsze to ti leliko prava vretina liibeznoszti bozse grata. All ne szamo lehko grata, nego ti tiidi more gratati poleg modroga ravnanja i vole bozse. A'idis, ka je liibleni nas Zvelicsiteo eto zapovedauo liibeznoszt lehko vcsino za tebe. Pa naj nikse dvojnoszti nemas, ka je to ne tak, hodi z menov v Nazardh v edno malo delav- Nnjszvelejse Szroe .Tezuna. uico: tii naides Jezusa Krisztusa — najszvete-sega raed vszem szvetim, njogovo divisko mater i szv. Jozsofa. Sto je koli bole liibo nebeszkoga Ocso, kak Jezns Krisztus? Pa z kem je on szvoja lubeznoszt 30 !et szkazao ? Z iem, ka je vu delavcini teszara i vu kiihinji bl. I). Marie pomagao. Je to ne esiidovitno ? Najprosztesa dela je opravlao Szin Hoga, ravno taksa, kak ti opravlas. Pa sto je bole liibo szv. Szrce Jezusovo, kak bl. I). Marija i szv. Jozsef? Pa z kem szta njeva pokazala szvojo liibeznoszt? Z nik-sim poszebnim veJkim delom ne, szanio z tem, ka szta szvoje vszakdenesnje duzsnoszti verno opravlala ; pa szta Ji raszla vszaki den, vszako vero vu ltibeznoszti njegovoga szv. Szrca. Z kem pa tvoja liibeznoszt raszte vu tvo- jtjin szrci proti Ivojoj z-etii i detci. mozsi, sztarisom i podlozseniin ? Ne ztem, da nind delom na njc miszlis i tak sze veszelis, ka do meli z tvojega triida vsza potrebna? Aridig; tak opravlaj tvoje poszle, ka bos na lioga miszlo i ua ono njegovo veszelje, stero on ma, kda vidi, da szvoje duzsnoszti za ujegove vole verno oprav-las. Vuesi sze od etih szv. person. Najobprvim to, ka tvoji vszakdenesnji poszli i triidi, store szi tak i tak prisziljeni opravlati, tebi znajo gorecso liibezaoszt szv. Szrca Jezusovoga szpra-viti. Vu kakso formo, to ti zse povem, szamo potrplenje mej. Tak szam ti piszao, ka je tiszti sziro-maski beracs, po iraeni Benedek Jozsef Labre nikaj poszebnoga ne delao, pa je li velka i esude vredna vcsino. Ka je nikaj poszebnoga ne delao, to znam zdaj zse Ji vorjes, ar ka bi kde raogeo velkoga eden sziromak szlepi dop-rineszti! Na pa csi scse izda ne bi vorvao, idi pa szi poiscsi zgodovino francuszkoga drzsanja, csi naides vu njoj med glaszovituimi mozsi njegovo ime. To pa, ka je zato li velka i csudna vcsino, tl pa zdaj popisem, da szpoznas, kak szi ti tiidi szv. Szrci inogocsi tvojo liibez-noszt szkazati. Velko i na vsze veke csiidno delo on csini, ki takse doprinesze, stero je velko ne pred liidmi, nego pred Bogom i szvetcih ne-beszkih — lo je pa on, ki z liibeznoszli vsza dobro csini, kak nas Zveliesiteo Jezus vcsino, stera koli je duzsen csiniti vu sztalisi od Boga odrejenom. Evangelium szv. Marka (7, 37.) eta pise od Jezusa: ,,dobro je csi.:o vsza." Velka hvala je to, stera doszta vecs pove, kak bi szi cslovek na prvo cstenje miszlo, ar je njega nebeszki Oesa ravno zato pohvalo dvakrat rekocsi: ,,Ete je moj liibeznivi szin, vu kom sze meni dopadne." VTelko delo je liibeznoszti pim zsitek pa taksi je bio zsitek Jezusov. Liibeznoszt je bilo vszako njegovo mislenje, liibeznoszt vszaka rees, Ifibeznoszt vsza djanja, liibeznoszt trplenje njegovo. — Pa tak je zsivo po szledi Jezuso-vom Benedik, pa ka je to za isztino velka i csudna recs, sze szkazse zse po uasoj szmrti nam tiidi; ar pred Bogom nikdar ne racsuna to, ka delamo, kak bole to, kak zvrsiino tiszto. kak szmo namenili. Kak je pa te to, bi me lehko sto pitao ka szvet vu szpunjavanji vornom nasih vszak-denesnjij duzsnosztih nikaj poszebno szvetoga ne naide? To je ob prvim zato, ar milosztso szvetoszti, miloscso poszvooseuja, stera je po diisi Bogi podanoj razlejana i stora milosesa uasemi djanji dopadlivoszt szpravi pri Bogi, niscse ne vidi, ar jo viditi naocs ne more. ()b drugira je pa zato tak, ar nase male i vszakdenesnje szkrbi driigi liidje szamo vcsaszi i te ozdalec« vidijo pa te z lehka szodijo od djanja, stera prav ne pozuajo. Bio je ednok eden mladenoc, steri je eden lepi i dopadlivi kep gledao. Te kep sze njemi jako dopadno, nego tak je gucsao med szvojimi pajdasi, ka je taksi kep napraviti zato ne tak velko delo. Naj prej szamo bo dobro platno, je djao, pernik pa farba pa on eden den lepsega napravi. ,,Ka bi napravo, njenii je odgovoro eden driigi; doszta szi more pre-mislaviti malar, doszta szkusavati farbe, doszta dni pazlivo i z najdiisenosztjov delati, dokecs je mogocsi kaj taksega napraviti !" ,,Na sztavi sze," je djao te prvi, pa sze szta. Pa je odiseo, szi je kiipo vsza potrebna, na tretji den pa zse lepo vadliivao, ka nancs neve, kak bi zacsno. Pa tak szo liidje z vszakira delora, stero szo szarao glcdali, szkusali pa ne. Pa ravno tak szodijo ludje one, ki szvoja vszakdenesnja dela z vernosztjov opravlajo i z liibeznosztjov Boga vu szrci ino z tera scsejo namalati tiszti kep bozsi vu szvojo diiso, ste-roga do vu vekivecsnoszti od lica do liea gledali. Pa ki to mogocsi, njega csaszt de veksa, kak csi bi jezero kralov obladao i celi szvet pod szvojo oblaszt prignao. Zato, liibi prijateo, nega glaszovitnesega, ne prednjesega, stero z ete Jubeznoszti zhnja. Ar szamo eta liibeznoszt je mogocsa vszakoga krala i beracsa k Bogi podignoti ino prijet-noga vcsiniti pred Goszpodom nasim Jezusom Krisztnsom. Sto je szpodoben Goszpodnomi Bogi na-semi ? Ki vu viszocsini sztaniije ino na toga najraensega tiidi z veszeljom gleda; povzdigno z zemle zapiiscsene ino z szmetih podigne sziromaka; naj bi ga k vladarom szedeti dao, pri vladaraj szvojega liisztva. (Ps. 112, 5—8.) Zdaj pa je gledajmo, kak moremo nasa vszakdenesnja odpravila opravlati, naj ona liibeznoszt naso vuzs;gajo i nasz pred Bogom liibeznive vcsinijo. Szv. Ignac je ednok vido ednoga, ki je szvoje duzsnoszti nernanio opravlao ino ga je etak pitao : ,,Brat moj, za koga volo ti delas ?" Ov njerni je pa odgovoro : ,,Jesz iz liibeznozti do Boga delam." Na to njemi je szv. mozs etak odgovoro : ,,Na, esi ti iz liibeznoszti Boga delas, te szi kastige vreden i velko pokoro szi szi zaszliizso. Vu szliizsbi liidih neniaren biti je znarn scsc nn tak velka neszrecsa, nego to je ne za presztati, csi je sto vu szlilzsbi Boga nemaren." Vidis z toga, ka je najobprvim potrebno, naj nasa vszakdenesnja opravila, csi te zse vu stacuni, kancellarii, delavnici, ali na polaj, vu kiihinji, ali ogradci, vu soli ali ccrkvi, z ed-nov recsjov kde stecs, pridno ino verno szpu- njavaiiio. ZtiLo pitaj ti tiidi szebe dosztakrat, za koga volo delas. Ne je priden on i szkrblivi, ki szvoja opravila poszpano, zbog-toga, poszili. miidno, pomali opravla; ki szploj pocsiva, pipo nak-lada, nazsiga, vszakoga mimoidocsega zagu-csava; ki je dugoga szna, i t. d. ar lepo od Boga dano vremen ta pogiibi. Ne dela verno, ki szam rad nadiizi delo, naj duzse trpi, ki ne dela, kda ga ne vidijo, ki ne opravi posteno prekvzeto delo, ki szamo z navade dela, brezi toga, ka bi veszelje steo iszkati vu szvojem opravili, ka bi szi diisi ha-szek iszkao z delom sz^ojim. Csi sto etak dela, on sze nancs liidem nfi dopadne, tem menje pa Bogi, ki vidi nje-govo nemarno i neverno szrce. Za takse szo tiidi povedane recsi Jezusove : „ Ar szi mlacsen i ne mrzeo, niti vreli, zacsnem te vovrzsti iz viiszt mojih!fc (Szkriv. raz. 3, 10.) Zato mores pri vszakom deli najobprvira na to paziti, ka bos je szkrbno i verno opravlao. Ob driigim je pa potrebno, naj vsza, stera csinis, vu milosesi bozsoj — to je z csisztov, z szmrtnim grehora ne od Boga od-trgnjenov — diisov ino z dobrim nakanenjom csinis. Zato prle, kak molis, pravi: Z liibez-noszti do tftbe, Jezus moj, prle, kak delati zacsues pravi: Za tvojo volo, Goszpodne; csi na pocsitek ides: Zato, ar ti scses o Bog, naj szi pocsinera, ka bom viitro pa bole znao de-lati. Csi szi z drugimj pogucsavas, csi med liidmi poszle mas: Tebi dariijem, oh Bog moj, na tvojo diko z liibeznoszti do tebe i blizs-njega. Z ednov recsjov, kak Szv. Paveo pravi: ,,(Jsi jete ali pijete, vsza Bogi na csaszt csinte". (Kor. I. 10, 31.), ali z driigov recsjov, vsza z liibeznoszti Jezusa delajte. Pa csi szi to zapomnis, liibi prijateo, szi ti tfidi mogocsi velka vcsiniti pred Bogora, ar de fto taksoj poti tvoja liibeznoszt tiidi raszla od dkeva do dneva vu tvojem szrci ino do valale recsi KrisztusovTe tiidi za tebe (Jan. 14, 21.): ..Ki mene lfibi, onoga de liibo moj Ocsa; i jasz bom ga liibo ino sze njerai nazvesztira". ,,Csi sto mene liibi, obderzsi recsi moje, i Ocsa muj de njega liibo, i k rijenii prideino ino «zi sztaniivanje szpravimo pri njem". (Jan. 14, 23.). JV. Od razlicsnih podob liibeznoszti szmo szi pogucsali — escse edna je odzaja i ta je: terpecsa liibeznoszt. Szveti Paveo apostul tak pravi od prave liibeznoszti, ka je ora ,,poter-pezsliva" Kor. I. 14. — Vu knigi ,,Hodi za — 39 — Krtsztusom" ja etak cstovno (II. kn. 5. p.): ,,Brezi trplenja ne moremo vu Kibeznoszti zsi-veti. Ki jn ne pripraven vsza prpsztati i szebe unoini z cela prek dati, koga liibi, on ne more zaisztino praviti, ka liibi". Vu postiiranji preszv. Szrea Jezusovcga je najlepsa erdecsa rozsa, liiljeznoszt trplenja, trpeesa liibeznoszt. Bad bi bio jesz, liibi prijateo, csi bi ti eta na koriszt, na haszek bila ino sze nlpam, ka sze vnogi znaidejo, vu sterih eto szemen, stero tii szejam, lepo obrodi. Nego vszaki szad Jc/.usovuga z poteipezslivosztjov prenasas. Kar-dinal ITugo etak pise od toga: ,,Ki vu iinerri Jezusovom z poterpezslivosztjov prenasa szra-mote ino raoke, on szi dragocene kanme szpravla vu krilo szvoje, z sterimi de ona korona olepsana, od ke szv. maticerkev etak popeva: zlata korona njemi je na glavi; zna-inenje ,szvetoszti je na njo vdarjeno; szvetloszt postuvanja i djanje krotkoszti". Szv. Lidvinaje ednok prikazen vidla, pri steroj sze njoj je edna neprecenjeue vreclnoszti Szrce Jezusa, aldov za }?rehsnike. raore tiidi vetrovje t vihere presztati i esi sze vu njih ne pogiibi, te znamo, da je zdrav inn zsitka vreden. Ulej, vu tvojem szrci sze popri-me tiidi rada liibeznoszt Boga, poszebno csi szi eta od nje piszana ne szarao ednok, nego vecskrat precstes ino iscses zarazmiti dobro ino tiidi poleg toga zsiveti, nego pazi, naj liibeznoszt tvoja vu viheri trplenja ue preide, nego sze vszikdar poveksava ino raszte. Kak de ti to ? Tak, csi vsze vdarce, vsza trplenja tebi od Boga poszlana z liibeznoszti preszv. Szrca korona szkazala, iz stere szo sese nisterni dra-goceni kamni falili. Kda je zvedila, da je eta korona za njo namenjena, je proszila Boga, naj escse veksa trplenja piiszti na njo. To sze je tiidi zgodilo; vu preganjanji je vnoga mogla terpeti; razdivjani vojacje szo celo vu njeno szobo vdrli i tam szo jo drazsili i z nje noresiivali ino trapili za volo njenih jakosz-tih i pobozsnoszti. Na to je ne dugo driigo prikazen dobila, nego zdaj zse celo okinesano ino je ete recsi csiiia: «glej, tii je korona ; je zse popuna, stero szi prle z falingami vidla: — 40 — szkuze, stertf szi jokala ino kastiga, stero szi dobila, szo bili tiszti dragi kanmi, steri szo escse falilr. Za isztino dragoeenoszt je za nasz vsze presztanjeno trplenje, stero nam uebeszko ko-rono olepsa; dragocenoszt je, nego ?zamo tak, csi je iz liibeznoszti Jezusa prenasamo. Z kaksov lepotov bi tiidi ti Jehko okin-csao, ki eta cstes, tvojo nebeszko korono, csi bi szvoje vszakdenesnje nevole iz liibeznoszti Je/.usa z veszeljom prenasati hotel. Sziromak szi, zna biti, velki sziromak tak, da vnogokrat nenias koscseka kriiha, z sterim bi szi glad vtisao ; z kriihom nevole sze hrauis, szkrbi le terejo, ka bi dao detci za hraoo, z kem bos je oblacso na zimo, kak sze njim poszkrbis za toplo liizso! Milis sze mi, kda te etak vidim ; nego potolazsi sze zato, ne szi ti zato tak neszrecsen, ne tak sziromak, csi eto sziromastvo iz liibeznoszti Jezusa z veszeljom, ali konesi z poterpezslivosztjov .prenasas. Csi tak, te szamo idi, kda te krizsi tvoji uajbole tezsijo, idi ta vu cerkev k tvojerai v Oltarszkom szvesztvi zsivocsemi Zveliesiteli i njemi povej z luzsnim, ali zato li viipanja punim szrcom : nMoj Jezus, teski jo moj deo, jako me tezsi tvoj krizs, zse omedlevam pod njim. za vnoge peueze ino lepa obecsanja ga nebi duzse noszo, nego iz liibeznoszti tebe ga rad prenasam, dokecs sze tebi vidi, csi vcsaszi do szmrti, szarao tvojo szv. milosztso i liibeznoszt tvojega szv. Szrca daj nemi." Osi bos etak molo, sze ti olehsa szrce tvoje, s/.e potolazsis ino novi dragi kamen polozsis vu korono tvoje vekivecsnoszti; liibez-nivi tvoj Zvelicsitco pa, ki sze szkrbi za ftice nebeszke ino cvetlice pola, sze ne szpo-zdbi z tebe tiidi ino z tvoje hizse. To je prava, vu trplenji ocsiscsena liibeznoszt Jezusa. Dete mas, zna biti, stero te ne pnszliihne, storo po poti pokvarjenoszti hodi, na dobra ne jniszli, od post^nja te szpravla ino je na sjzramoto tvoje cele hizse i cele veszi ? Szi zse szpio pehar bridkoszti do dna pa ti ga nezahvalno dete znova napuni ? Tezski kri/.s je to, najtezsesi, znam, za postene, Bogi verne, roditele na etoj zemli, nego tiidi to je ravno, zna biti, znamenje, da te Bog jako liibi, kak szv. Paveo piso (do Jsrael. V2. (>.): ,,Koga .Hog liibi, 011 ;ga kasliga." Ka bos pa z tem tezskim krizsom delao? Ka driigo, kak to, da szi ga lepo na rauu! vzemes ino bos ga poterplivo noszo ! Idi pa k Jezusi ino ga po.szliihsaj, ka ti 011 pravi: ,.Jesz szani ti polozso ete krizs na rame tvoja: csi me liibis, szkazsi z tem liibeznoszt tvojo, da ga z ¦ potorpezslivoszljov prena^ao bodes : vidis, jasz szam doszta prlc noszo nioj krizs za tvojo volo, ar szani tft liibo, zato tebe tiidi naj ne bode vtraga tvojVga nosziti za mojo voio.'' Jeli csi bi te Jezus tak proszo, binjemi ti etak odgovorio: MIsztina, Cioszpodne, ka mi je zsmetno, jako zsmetno teher mojega trplenja prenasati, nego esi je tebi tak tvoja szv. vola. ne inaram, za tvojo volo bom ga poterpezslivo prenasao "•"' Etak csinecsi szkazses tvojo pravo liibez-noszt Goszpodi tvojemi, stera de tem liibez-nivsa pred njirn, kein vecs poterpezslivosti erdccsega cvetja de vu njoj. Szv. Monika, po-bozsna dovica, je ravno tak csinila. Ona je tiidi mela ednoga razviizdanoga szina, koga razdivjane navade szo vszaki den z noviin me-csom obiszkale tuzsno szrce materno. Pa ka je ona delala ? Jocsecs je pretrpela ino mo-lila. Pa dokecs je z poterpezlivim trplenjom za volo liibavi Jezusa szebi korono nebeszko szpravlala i olepsavala, szi je z szkuz punimi molitvami tiidi szpokorjenje szina od Hoga szproszila. Ne bi meo ocsa, niati, volo szv. Moniko naszlediivati ? Preklinjala je ne! Szi k poszteli privezani, tjedne, moszece, leta dui, ne mores sze gibati, nc na noge posztaviti ? Bolecsine mas, stero szo ti zse nc za prenasati? Miszel te mautra, sto de za t^be delao? Sto de szliizso kriili tvojim; sto de sze ti szkrbo za deesieo: kak dugo bos mogeo scse tak Iezsati; zna biti, mreti ? Taksa i szpodobna mislenja ti trapijo szrce ino ti szamo bolecsine poveksavajo ? Pa zse ne zsive vecs tvoj Bog vu nebi, ki vsza zna, stera sze z tebov godijo ? Nc bije zse vees preszv. Szrce tvojoga Zvelicsitela za tebc vu najpleinenitesem Oltarszkora Szveszt-vi ? Jeli je ne pravo Goszpod nam vszem : ,.Kak mene liibi <>csa, tak liibim jesz vasz." Pa kak je liibo Ocsa szvcjega jedinorojenoga Szina? Ua je znam na z mlekom i msdoni tecsecsoj zemli z peharom veszelja ino to-lazsbe napajao? Ne, nego ravno naszprotno, z razlicsnimi najveksimi trplenjami ga jc obiszkao. (ilodaj szamo na zapiiscseno stalico Bethleheraszko, miszli szi na piiszto krajino Egvptoma, szpomeni sze z Kalvarie ! Pa csi szi ti k poszteli privezani, zmiszli sze na krizs, na sterorn je on za tvojo volo steo trpcti pa te podigni k jijonii ocsi tvoje i szrce tvoje i pravi z pripravnov diisov : ,,(ioszpodne, esi je mogocse, naj mine ud menu |)ehar ete, nego zato li ne mija, lifgo naj szi1. zgodi Ivoja szv. vola." Pa vszi vi, ki trpite, szi zapiste globuko vu szrca vasa ete rccsi szv. Ignaca: ,,nega bole pripravnoga dreva za nalaganje ognja liilieznobzti, kak je drevo kriz.sa." Vu krizsi nain jo zvolicsanje, vu krizsi je nase zsivlenje. — 41 — L«jpo ,je, lepo, de szi sto niiszlo, nrgo zato ju krizs li tezski. J'i-av mas, pobozsna diisa, jesz szam ti tiidi ne niorem driigo praviti, kak to, da je krizs tezski pa ka je dosztakratjako-jako te.ski! Nego nosziti ga nam je zato li ne nernogocse z miloscsov bozsov ; ar kak szv. Paveo pravi, ki je pa doszta vecs pretrpo, kak znam steri stecs iz onih, ki eta cstejo : ,,Vsza szara mo-gocsi vu onom, ki rae okrepi." (do fil. 4,13.) Pa naj ti prenasanje trplenja lezsese bode, poszliihni me raalo 1 Premiszli szi, liibi prijateo najobprvim, sto je on, ki ti krizse i trplenja posila, odked nUniU bi ovacsi zhajali ? Nisese driigi, kak szarn Jezas Krisztus, tvoj Zvelicsiteo. Tvoj liajioodresi Vucsiteo, ki najbole zna, kaksi je tvoj krizs, odked zhaja, ka z njega za tebe zide i za tvojo rodovino, kak dugo szi ga mogocsi nosziti. ,.Hog vasz ne da szkiisa-vati vise, kak szte mogoc.si prenasati, nego celo z szkiisavanjom vam mocs szpravi, da lezsi prenasate", pise szv. Paveo korincsanom. (lvor. I. 10. 13.) On zna najbole, ka je dobro za tebe, ka de ti ua vremeniten i vekiveesen liaszek, zaio sze podvrzsi njegovomi modromi ravnanji ino sze z viipanjom vojiivaj, z liibezuosztjov trpi ino z trplenjom lubi njega ! Ob driigim je pa Jezus (iidi tvoj liibezni pun Ocsa, ki ti szamo dobro scso ino ti z prave liibeznoszti szvojega szrca posila peliar trplenja, naj ga ti tiidi uzkusas — jeli dvojis vu njegovoj liibeznoszti ? Ti jo je ne zadoszta szkazao med Bethlehemom i Kalvariov ? Te ne vtrdi vu njoj njegovo prebodjeno, od liibez-uoszti gorecse Szrce ? Najzmozsnesi tvoj Goszpod je. On, ki je raogocsi vsze nevole nam na haszek obrnoti ino nasz mogocsne vesiniti, naj szi je na dii-sevni haszek ino poveksavanje liibeznoszti obr-nenio. Zato je pravo tiidi szv. Pavli, kda ga je on proszo, naj ga resi nevol: ,,Pavoo, Pa-veo, zadoszta je tebi milosztsa moja !" (Kor. II. 12, 9.) Eta szi premiszli pa ti viipain povedati, pa sze ti vuzsge szrce na Jiibeznoszt ino bos ti tildi mogoesi vsza doprineszti vu tvojera Hogi, ki tebi mocs dava. Zakaj ti pa li posila krizse Jozus ? Najliibeznivse Szrce naj bogse nakanenjc mure z tem raeti. Szvojo Idbeznos/t ti scse s/.kazat', ar je neprelomlena pravica, da koga li)g Jiibi, ojiorai trplenja posila. Ali bi rad na to szvedocsansztvo csiio ? Pobozsnoga Tobiasa etak tolazsi Eafael nadangel : »Ar szi liibeznivi bio pred Kogoni, je j)otrebno bilo, da bi te trplenja szkusala." (12, 18.) Od Joba j'h pa s/am Bog ctak pravo (1, 1.): ,,Kte eslovok je vednake duse biu ino ])ravicseii," pa ga je ravno zato z trplciijdin obiszkao na znamenje, kak prevecs ga liibi. Hole je pa nikoga nc niogeo liibiti n<;-beszki Ocsa, kak szvojega jedinoroje.uoga Szina, Jezusa Krisztusa, za to je njemi naj-vees trpeti dao. Izaias prorok pise zst; naprcj od njega (5-5, 0.) : BVsze naso grehote je jii njega polozso Goszpod," on je ,,muzs trpleuja." tSzv. Paveo apostol pa etak pisu od te lvcsi (l/.r. 12, G.) : »Koga Bog liibi, tis/tunii trp-lenje posle." Pa zevszim tem to scse liog, naj ]>o }>riliki od njega danoj naso pravo liibeznoszt vu szebi szkusamo i iijemi szkazsomo. Csi neves trpeti za tvojega lioga, ie je tvoja liibeznoszt szaino na viisztaj tvujih, vu szrci ti pa neina szleda. Kak bi pa ti njcini pokazao, da ga zaisztino lfibis, esi ti Bug [>oleg szvojili daruv i veszolja nebi poszlao tiidi trplenja ? Kak bi njerni ti poszvedocso, da zaisztino iscsos ne-besza i njih blazsensztvo, csi bi ti szamo zemelszka veszelja vzsivati steo, vu bridkoszti bi pa tvojega Boga povrgeo ? Yu vszakoj nevoli szi szpravlrtj zato vc-kivecsne vrednoszti, ar zato tebi Bog posila nevole, naj bi kem bole szpodoben gratao k Onomi, ki je tvoj bral potztano vu trplenji, to je : k Jezusi Krisztusi. Ar ki je vu tom njemi szpodoben, szamo on de njemi vu njego-voj diki tiidi szpodoben. Szv. Pavoo pise od toga k rimlancom rekocs (VIII. 28, 29.) : ,,Znamo, ka je onim, ki Iioga liibijo vsze na haszek ; onim, ki szo poleg ujegovo odlocsbu na szvetoszt pozvani, ar stere je naprej szpoz-nao, je tiidi naprej odredo za njc, naj szpo-dobni posztanejo oblicsji njegovoga szv. Szina, naj on tak prvorojeni posztane Jiied vnogim bratjoin." To telko pravi, da moremo njcnii szpodubni biti, csi scsemo veszelja nebosz doszegnoti. Na dale pa etak pise apostol Rimljanom (VIII. 17, 18.): ,,Talnicje nebesz v. Ivrisztiisoin, nego szamo tak, csi mo z njim vkuper trpeli, naj sze z njim vkiiper odicsimo". Pa eta trplenja lehko vzememo na szebc, ar kak apostol pise: Tak pravim, da szo ne vredna bodocsnoga vremena trplenja vekivec-sjie dike, stera sze vu nami vonazveszti ; to je, zdaj je pravicsnih dika escse szkrila, nego ednok ocsitna posztane. Eti sze ne szpozna, zamu-tava, ar ete szvet, steri je zdaj vu szvojoj diki, ne zarazrai diiha vekivecsnoszLi. Eta szi zapisi vu szrce, liibi krsztsenik, ino sze szpomeni z njih.vu vori zsaloszti ino trplenja. Precsli je vecskrat, ar ti je ne s amu za eden den i za edno leto piszano. Preinis-lavaj szi, ka ponienijo vnoge reesi, premisla-vaj szi, sto ti posila nevole. Tvoj dobrotiven Zvelicsar, ki je vsze nevoie prle szkusao, kak ti, pa zakaj ti je posila: na tvoj haszek, na pobiidjavanje tvojo liibeznoszti. Zselezo sze vu ognji zsari na haszek, zlat sze vu ognji csiszti, za to csi ga liibis, ne mrmraj proti njerai, ne bodi ne poterpezslivi, ne zgiibi viipanja tvojega, nego vu najveksem trplenji tiidi etak pravi z rccsrai szv. Augustina: ,,(Jsini z menov, Gosz-podrie, ka znas i scses, ar ziiam, da liibis ineiie". V. l)o konca szmo prisli. Premiszlili szmo szi nisterne veszele zroke, steri nasz na liibe- ¦/.on pivszv. S/.'ica mid'gavajo. Vidili sztno na kratei lepoto i veszelja nebcsz, liibezni vroduo bozsausztvo i eslovecsansztvo Jezusovo, csiili szino od popune liiboznoszti Boga poszebno i te szino dale sli na to, da liibeznoszt Jehko pobiidimo vuszcbi z pozsaliivanjom Iasztivnih ino z zsaluvanjoni za volo liidszkih grehov, ob driigim z dobrovolnosztjov, z dobrim, zse-lenjom, ob tretjim z postiivanjom i ob strtim z dopadjenjom vu nasem Bogi. To vsze, szmo pa pravili, moremo tiidi szkazati vu nasem djanji, opravilaj i vu nasem trplenji. Po tak-soj poti szmo szi zozidali znanje, stero esi szi zapomnimo i poleg njega zsivemo, nasz je mogocse pripelati k Ouomi, ki nam je dozdaj pot kazao, koga najveksa zsela je, da szpunirno cta ino pridemo k nasemi szlednjenii nanie-ni: k nasemi liibeznivorai Jezusi vu nebeszkom kralesztvi. , (bi.) Mati dobroga tanacsa. Vleti 19O.'>. szo rimszki papa odredili, ka vu lauretamsz-kah litanijali po tom pozdravlanji: Mati krotocsiidna! Moli Bogaza nasz! sze more praviti Mati dob-roga tanacsa ! Moli Boga za nasz! Mario, mater dobroga ta-inicsa zse davno ludje csasztijo. Tak na Taljanszkom, (ienezzano varasi je eden kep Marie, ina-tere dobroga taniicsa, steri je z csiidovitnom tdli k njim priso i steroga zse vecs sztotin let csasztijo. v leti 1407. april 25-ga je v Genez-zano varasi velko szenje bilo. Na ednok szo na szteni cerkvi v paraet vzeli eden kep Mari- jin. Kikak szo szi iihj mogli izbroditi, kak je te kep ta priso. Zviin toga szo sze zgla-szili zvonovi bre/.i toga, ka bi stoj zvonio. Szledi sze je zvedilo, ka je te kep da-Jecs prek morja priso iz Szkuttari varasa pod J)alinaciov i Bjszniov, priso pred turkini, ki szo te varas pod szvojo oblaszt vrgli. Maria je Mati dobroga tanaesa. Szkazala je to na gosztuvanji v Ivana varasi. Maria je najmre itozvana bila na edno gosztiivanje. Krisz-tus je te zse nej doina bio, nego z vucsenikini je so od ineszta do meszta i vesio liidi. Pri-petilo sze je, ka je Krisztus v tisztora ccjaszi priso v Kano, pozvali szo njega tudi na gosz-ttivanje z vucsenikmi vred. Zgodilo sm je pa, ka bi njim vino pomenkavalo. A' pamet je vzela to Maria i pravla Jezusi : Ne imajo — 43 — vina. Krisztu« je odgovoro : Nij je escse priso moj esasz. Maria je odisla k szlugom i pravla: KajkoJi de vam pravo, vesinte, Za uisterni kuli de vain pravo, vcsinte. Tanacs je dala, dober tainics, naj bogajo Krisztusa. Dala je tauacs brezi toga, ka bi oprosena bila. Kejp Marie, Matere dobroga tanacsa vu tienezzano. csasz je zapovedao Krisztus, naj napolnijo seszt kamenih piiter z vodov. Napolnili szo i sztarisina jo za najboljse vino szpozno. 81a je Maria k szlugom i pravla : Kaj Maria je mati dobroga tanacsa. W\ sze viipamo, ka vu vszakoj tezsavi i nezagviise-noszti, csi rno njo pitali i proszili, najboljsi taiiiics nam da. (kj.) Liibeznoszt brata i szesztre. S' 'kolasztika, szesztra szvetoga Jiene-deka od detinsztva mao vszemogo-csnomi Hogi gnr aldiivana, szvojega brata je vszako leto ednok pohodila, steroj je Benedek nej dalecs od vrat klostra proti so polegnavadejeednokprislabiatjezszvojimivucse-nikminjojprotisOjCelidenszoinedszveliniguesmi vkiiperbili; prisla je nocs, k vecserji szo sziszeli. Gda bi pri sztoli szedoli i csasz hitro so, szesztra je proszla ijrata : Proszim te, to noc^ me ne osztavi, ka mo szi do gojdne od ve-szelja nobeszkoga zsitka zguesavali. (»dgovoro je brat: Ka guesis moja szesztra"? Zvun klos-tra vsztati nikak ne moreni. Lepo vedro je bilo, nej ednoga oblaka na iit'bi. Szesztra gda bi csiila odgovoi* brata, roke na sztol djala, 44 — glavo nanizila na sztol vu ruku i proszla lioga. (ida je gori zdignola glavo, zacsnolo je blisz-kati i grmeti, velki de/s sze je zacsno levati, ka niti brat, nili vucseniki szo nej viipali prek praga sztopiti. ]irat je vido, ka med tem bliszkanjom i vu toni velkom dezsi je nej niogocse vu klos-ter nazaj idti, z luzsnini glaszoin je pravo ; Diiigi den szta .szlobod vzela i vszaki vu szvoj kloster szo povniolu. Na tretji den He-Jiedek, gda bi vn szvojoj hizsi bio i ocsi na nčbo zdigno, je vido szvojo szosztre diiso lo-csiti sze od tela i vu knpi goloba vu nebesza idti. Veszeli je gralo, hvalo je ("ioszpodi J^o-gi dao. Vsze je nazimuo szvojini vncsunikoin, Dtivica l)i'ozi iiTuha jiupiijetna. Naj .sze tebi szmiliije Hog, moja szesztra, ka stnro je i poszlo, nij pniesztjo lelu vu klos- szi nam to vcsiuila. Odgovorila jo njemi : Ovo, proszla szam tebe i nej szi nie poszliihno; proszla szam Koga i poszliihno ,je mciie. Zdaj, csi niores, idi i povrni szg vii klostor. Nego nej je mogocse bilo. J tak sze je zgodilo, ka l p ter. Djali ,s-zo vn grob, hteroga je szebi pri-pravo, Tak sze je zgodilo, ka tiszte, stere je Ifibeznoszt bozsa zjedinila vu zsitki, osese szmrt je njihova tela nej razlocsila. ..Kak lepo, kak liiblenu je, csi brdtje k szo celo nocs vkiiper bili i im.U-mi ovoga z vu jodiiriszti vkiipor probivajo' p szvetimi recsmi pokrepiii. 32, 1. Psalmus (kj — 45 — Szveti Anton Padovanszki. Szveti Anton sze je na Por-tugalszkom v Liszaboni na-rodo 1195. leta od imenitnih sztarisov. Blagoszlovleni je bio od Boga z vszemi darami telovni-mi i dusevnimi, imeniten cslo-vik bi lahko iz njega poszto. Nego Goszpodin Bog je njega na driigo pozvo ; Anton je vu kloster franciskanszki sztopo. vSteo je vu Afriko idti, med tiirkami Krisztusa predgati. Na ladjo sze je szeo, nego nej je priso v Afriko ; veter na morji poleg bozse vole ga je na Tal-janszko szpravo. Betezsen je na morji poszto, vu klostri szo ga nigdi nej steli gori prijati. Zaman je pravo, ka escse kiihinszko delo de opravlo. Nej szo ga steli gori vzeti, to delo je prej szamo za mocsne. Na szlednje szo ga vu ednom klostri iz szmilenoszti gori vzeli. Doszta je do zdaj trpo, Bog ga je zviszo, predjen je poszto vu klostri. Szvčti Anton je imeniten predgar bio. Sztari, mladi, bogatasi i sziromacje szo hiteli ta, gde je predgo. Dosztakrat ga je 15 — 20 jezero liidi poszliihsalo. Ednok je so vu eden varos, zvani Ri-mini. Lagoji liidje szo tam prebivali. Gda je priso nas Szvetec, szo odlocsili, ka ga ne bodo pos^luhsali. So je k morji i z velkim glaszom je pravo ribam : Hodte, vi neumne ribe, poszliihsajte bozso recs. Voda sze je gibala, doszta rib sze je szkazalo. Hitro szo plavale proti sziihoj zemli, glavo szo gor zdignole i vu najveksom redi sze gor posz-tavile vu okrog, male naprej, vekse od zajaj. Szv. Anton je zacsno: Dicste, moje ribe, dicste Goszpodna, ki vasz je sztvoro, ki vam tak velko prebivaliscse dao vu vodi. Dicste Boga za tiszto szloboscsino, stero vam je dao, ta plavate, kam scsete. Tak je gucso szv. Anton, potem je blagoszlovo, ribe szo pa odplavale. Gda bi to vidli liidje, pred noge szo njemi szpadnoli i odpiiscsanje proszili. Driigi szo pa vu varos bezsali i razglaszili velko zgodovino. Zdaj szo zse poszluhnoli szv. Antona i poboljsali szo sze. Velke csiide je delo. Priso je ednok k njemi eden mladencc po imeni Leonardo, Szpovedavao sze je, ka je vu szvojih cseme-rah brszno szvojo mater. Nas szvetec, naj njemi pokazse velikoszt njegovoga greha, je pravo : Nogi, stero proti ocsi ali materi zdi gnejo, je nej vredna driigo, ka sze vkraj vszecsč. Mladenec poleg szvoje prosztne pameti le te gucs poleg litere, poleg recsi razmo, so je domo i z szekirov sze je nogo vkraj vszeko. Cilasz toga dela je vcsaszi celi varos prehodo, prisel je k viiham szv. Antona. Hitro sze je pascso k hizsi mladenca, tam je doli poklekno i Boga molo nad mladen-com, doli vszekano nogo je vzeo i nazaj .polozso, prekrizso je i ovo vu ednom meg-njenoszti je noga nazaj priraszla, noga je znovics cela posztanola. Driigo pot je Anton vu Burges varosi prcdgo, gde je eden krivovucsitel bio. Krivo je vcsio od (31tarszkoga Szvesztva. Escse szv. Antona je gori pozvo na stritanje. Nas szvetnik je dovolo. Quiald, krivo-vucsitel je za isztino priso i zacsnolo sze je stritanje. Szv. Anton je njega celo nazaj szpravo, na szlednje je nika vecs nej znao praviti. Szam je prevido, ka ne ma isztme, nego donok je njemi zsmetno bilo, krivoversztvo tam nihati Zato je etak zacsno : Nihajmo zobsztonszko stritanje! Jasz szamo csudo zselem na to gledocs, ka je Krisztus za isztino nazocsi vu Oltarszkom Szvesztvi. Csi mo vido csiido, vervao mo jasz ttidi. Z velkov poniznosztjov je odgovoro nas Szvetnik: Velko viipanje mam, ka moj Goszpod i Zvelicsitel, Jezus Krisztus bode vcsino za resenje tvoje ka bos ti zselo. Na to je pravo krivovucsi- lo, priso je szv. Anton, priso je Quiald z tel: Ednoga szomara szem pripelam, steri tri szvojim| szomarom. Szv. Anton je prle so dni nika ne dobi jeszti. Potem pred liidszt- vugcerkev^bozso zsliizsbo opravit, potem je Szv. Antona uinirnjocsega pehijo vu kloler. vom njemi krmo vrzsem. Ti^tiidi pridi sze so na nieszto probe z Oltarszkim Szveszt-z Krisztusovim telom, kak ti imeniijes. Csi vom. Naprej szo prignali lacsnoga szomara, szomar lacsen tam niha krmo i bode molo pred njega szo djali lepo krmo. Szv. Anton Kapeia szveltiga Antoiia v 1'adoVii Oltarszko Szvesztvo, te jasž tiidi bodem ka- pa je vll roki drzso szv. Telo Krisztusa i tolicsanec. pravo: Vu imeni nasega Sztvoritela i Zve- Szv. Anton je dovolo. Tri dni jc mino- licsitela, steroga za isztino vu roki drzsim, — 4? — zapovem tebi, szomar. pokazsi proti njemi tvojo ponizno molbo, naj te krivoverci ver-jejo, ka vszaka sztvar je podvrzsena tisztomi Sztvoriteli, steri na recs diihovnika doli sztopi na oltar. Lacsen szomar je tam nihao krmo, kolina je vugno, glavo nanizo pred najszve-tejsim szvesztvom. Verniki szo sze potrdili vu pravoj veri, krivoverci szo pa pobegnoli, Quiald je obdrzso recs i katolicsan poszto. Zgodilo sze je ednok vu varosi Padova. Vecskrat sze je vu tom varosi obrno, dosz-takrat ga je nocs zgrabila, klostra pa nej bilo^tam franciskanszkoga. Pri ednom pri-jatli Kamposanpiero grofi je oszto, ki je vsze gori zamerko, ka je od nasega Szvet-nika csiio, ka je vido, dosztakrat ga je escse v nocsi gledo, csi nacsi nej, prek liiknje klucsa. Ednok okoli pol nocsi je grof mimo so szobe nasega Szvetnika, tak je v pamet vzeo, ka vu szobi zviinredna szvetloszt szveti. Blizu sztopi i z csudivanjom prek liiknje vidi, ka szv. Anton lepo dete drzsi na rokaj. Grof szi je nikak nej mogo izbroditi, kak je to dete ta prislo i zakaj je tak velka szvet-loszt. Gda bi duzse gledo, v pamet je vzeo, ka nebeszka szvetloszt szveti \z obraza le-poga deteta. Szladki Jezus.najmre vu kepi deteta sze je szkazo szvojemi szlugi. Bozse dete je na ednok szamo preminolo, zsnjim vred fzvetloszt i velka kmica je posztanola. Szv. Anton je tiidi gorisztano, prle je naj-mre klerso, viin je priso iz szobe i vu kmici je vkiiper vdaro z grofom, steri je escse itak tam sztao. Tak kak bi kaj bozsnoga vcsino, je proszo grofa, ka naj nikomi na szveti ne pove, ka je vido. Dokler je Szvetnik zsivo, je nikomi nikaj nej pravo, nego po njegovoj szmrti je zgodovino razsiro med liidmi. Ne-beszka szvetloszt je lepsa bila od szunca, nej je bantiivala ocsi, nego szrce je napol-nila z csutejnjom nebeszkoga trosta. Bozse dete je szamo opominalo Sovetnika, ka ga gledajo, z prsztom je proti dveram kazalo, nego Szvetnik je nej steo v pamet vzeti, nej je steo szvojega prijatla grofa od trosta i veszelja toga nebeszkoga videnja vkraj drzsati. Knjigo je vido grof, na steroj je Dete sztalo. Zato pa szv. Antona malajo z malim detetom na knigi. Gda bi csiito szv. Anton szmrt pribli-zsavati, so je viin varasa i vu tissini sze jc szpravlo na szlednjo pot. Umirajocsega szo pelali v Padovo poleg njegovo zsele na ko-laj, stere szo krave vlekle. Doli szo ga djali vu ednom klostri szesztr franciskanszkih. V petek 1231. leta 23 juniusa sze je znovics szpovedo, Krisztusa szebi vzeo. Umirajocsi je szkozi sepeto Marijino peszem, stero sze je escse vu detinsztvi vcsio : 0 gloriosa Do-mina — 0 odicsena Goszpa. Potem je na nebo — pogledno i tak nihao ocsi. Zakaj tak nepresztanoma gor gleda, szo pa pitali. Bratje, je odgovoro, csakam mojega \ucsitela, Jezusa Krisztusa vidim. Gori szo njemi dali szlednjo mazanje. Mro je vu meri vu 36 leti szvojega zsiv-lejnja. V Padovi na cseszt szvetoga Antona szo lepo cerkev zozidali, vu steroj je kapela szv. Antona zsnjegovimi osztankmi telovnimi. Szveta Mati Cerkev szpomenek szvetog 1 Antona 13-ga juniusa szveti. Evangelium na te den sze std ete: Pravo je Jezus vucseni-kom szvojim : Naj bode ledevje yase cpa-szano i szvecse gorecse vu rokah vasia i vi bodite szpodobni k liidem csakajocsim Gosz-poda szvojega, gda sze povrnč iz gosztu-vanja. Naj, gda pride i triipao bodc, preci odprejo njemi. Blazseni szo szlugi oni, stere, gda pride Goszpod. najde verosztiivajocse. Za isztino velim vam, ka sze opase i doli je poszadi i preidocsi dvoro bode njim. I csi pride vu driigom verosztuvanji i csi pride vu tr^tjom verosztiivanji i tak je najde, blazseni szo oni szlugi. To pa znajte, ka, da bi znao hizsni goszpodar, vu slcroj vori tat pride, verosztiivao bi za is/.tino i ne bi i - 48 — dopiiszto podkopati hizse szvoje. I vi bodite gotovi, ar vu steroj vori ne stimate, pride szin cslovecsi. Szv. Lukacsa XII. tal. Ledevje vase naj opaszano bode, opomina Zvelicsitel. Vszigdar gotov biti na pot — scse z tem praviti. Szvecse gorecse drzste vu rokah, to nameni, pazte, ka ne najde vasz kmica, ka bi zablodili. Vszigdar gotovi bodite, ar nevete, gda pride Szin cslovecsi. Zsido\'je, gda szo doli poriiseno cerkev naznj zidali, szo nej meli mera od protivni-kov. Zato vu ednoj roki szo mcli sker, vu driigoj szo pa meli orozsje. Csi je prisojpro-tivnik, doli szo djali sker i z orozsjonVproti neprijatlom sli. Tak i mi moremo zsiveti: ednoVoko na pliigi, na motiki, driigo pa na krizsi. Z ednov okov moremo delo gledati, driigo pa na nebo odpreti. Delati, triiditi sze i poleg toga nej vu vszakdanesnjom deli sze pogroziti, ncgo P>oga dicsiti i za diiso sze szkrbeti, je krsztcsanszko pravo zsivlejnje. (kj) t Zelko Balazs i r Ficzko Miklos. T iidsztvo, stero postiije szpomenek szvojih prijatlov, je szatno vred-iH), ka bi melo prijatele, kem szree za njihovo naprej idejnje bije. Taksiva dva prijtitla szta vu leti 1906. mrla; njiina scsern szpo-menek posztaviti. Skolnika szta bila obadvii, isztinszkiva skolnika iz sztarih csa-szov. Triidila szta sze vu soli : na krsztscsanszki navuk vesila deco, bo-giibojaznoszt vu szrce szadila, znansztvo piszraa razsirjavala, hasznovitne recsi naprej davala. Vu cerkvi lepoto bozse szliizsbe szta poveksa-vala z lepimi peszmami, polpg sztare navade sze poszkrbela za sznazsnoszt bozse liizse. Ije kaj lepscga, liki vu soli z nansztvo razsirjavati, vvi cerkvi Bogi szliizsiti i z lniJami peszmami driigim szrce genoti ua dobre miszli i djanje? Mozsi, ki to lepo c.^eszt verno szpolnijo, ki sze ne szramotiijejo ttogi szluzsiti, szo vredni vu szvojem zsivlenji vszega postenja, po szmrti pa najboljsega szpominanja. Zelko Balazs jiirjenszki skolnik je rojen iz nemeske fanrilie v JBorejei, Szobocskoj fari J843. leta 17. aprila. Male sole je liodo v Szoboti, potem ga mati dala na Tisino k skol-niki, ka bi sze kaj vcsio orgolati. Iz Tisine je priso v Radgonjo, gde je zse szamosztalno pri bozsoj szliizsbi popevo, igro. Oda 14 — 10 let sztar Ralazs je velko vucsfiiioszt szkazo vu orgolanji i popevanji, mati ga je dala v Sclilei-nitz, v Szlivnico, na Stajorszkom, gde je ime-niten skolnik toga csasza prebivo. Odtec je priso v Marburg vu preparandio, to je vu-csitelszko solo, gde sze jc dve leti vcsio. Prva njegova stacia je bila na Dolnjom Sziniki, gde je eden sztari skari skolnik bio, fcteromi je nas Balazs pomago. Potem je priso v Torniscse za preceptora, za nisterni csasz szo ga v Dolinei za skolnika odebrali, gdv1 dve pa po leti bio. Kak dolinszki skolnik sze jo ozseno 1871. leta okt. 18-gajiri Novorn (inuli (Nemetujvar). Iz Dolinec je priso 1873. lela marea k szv. Jiirji (Vizlendva). Mro je 190(5. 18-ga marca, pokopan je 20-ga na sztavom farnom eintori. Kak je zse vu szvojih mladih letah szkazo vucsenoszt i veszelje vu popevanji i vn igranji, do szlednjega je imenit^n pevec bio. Njegovoga miloga popevanja vu cerkvi nigdar ne pozabi jiirjenszka fara. Vu soli je zaiszti-no ocsa bio na njega zaviipanoj deci. Zviin sole je prijazen prijatel i liiden cslovik l»io, sz kera sze je najmlajse dete znalo zguesati. Pri njegovom pokopi szo vkfiper prisli vszi njegovi prijatli iz eele okrogline, cela 49 fara je tam sztala pri grobi i ne vn ednoj okr s/.e je bleszketala szkuza zaiivalnoszti i zsaloszti. Ficzko Miklos cankovszki skolnik je rojen v Rorecsali (Borhegy) iz fare Nedele (Szv. Trojiea. Peterhegy) leta 1843. (šztarisje njngovi s/.o bili imenitni kmetje. Ficzkovi szo meli ednoga sztrica plebanosa Ficzko Miklosa, ki szo bili lepo obdariivani z imetkom i blagom ziMiielszkiin. Ftindacio szo polozsili vu arva-liazi v Koszegi, potem je rod Fiekov pravieo nieo vu arvahaz prijeten biti. Tak je nas Miklo.s vu arvahaz vzeti bio, solaro sze je do Iretjega klasza ginmaziuma. Potem sze je odposzlo v Sopron i tani je zvrsavo prepa-randijo, da bo skolnik. Kak ucsitelszki pomoesnik je bio v Tor-nisesi dve i po leti. V Szoboti je bivao celih 1)5 let, gde je zadobo prijazno szree visjih i nizsesih za volo sztrogoga i szkrbnoga oprav-lanja szliizsbe tak vu soli, kak vu cerkvi; bio je vzgled, pelda lepoga krscsanszkoga obnasanja. Ao csiido, ka po szmrti Augusztinoviesa, skol-nika cankovszkoga je zavoljeni leta 1874. za sztalnoga skolnika na Cankovi. Mro je 1900. leta 20-ga marca. Kak je bio pokojni lubezniv i prijeten 33 let, szkazalo sze je pri njegovom szprovodi, gde szo sztiiri i raladi za djuu zsaluvali. Szlovenszka maii je rodila, med szloven-eaini szta zsivela i mrla, vredniva szta dobroga szpoininanja od sztrani nasega liidsztv;i. Verno szta delala do szlednjega, poleg betezslivoszti szlednjih let szta nej obtriidnola vu szvojoj szliizsbi, to njima pa placsa szam vekivecsni Bo" Zelko Dalazs. Veesna szvetloszt naj njima szveti. Vu meri naj pocsivata do szvidejnja. (kj.) Kak sztojijo vertje na Vogrszkom ? Vogrszkom vu leti [870. je bilo vertov i arendasov 1 millio 973 jezero 433 (1,973433) ; te broj je vu leti 1880. doli priso na 1,451.707 ; vu leti 1890. je znovies gori priso na na 1,903,007 ino vu leti 1900. je bilo 1,855.198. Broj vertov i arendasov je potem od 1870. do 1900. je mensi grato, 118,235 Jc menje szamosztalnih vertov i arendasov. Csi pa arendase viin nihamo, na Vo-grszkom je bilo vu leti 1870. včrtov 1,631,071. vu leti 1900. pa je zse szamo 1,525,892^110, 105,179 je menje gratalo. Nej szamo broj vertov, nego verezto sze je tiidi pomensalo. Vu leti 1870. je bilo versztvo 2 millio 488 jezero 265, iz toga je vu leti 2 millio 388 jezero 482 gratalo. Zemla sze vszigdar bolja zaduzsi. Zemla na Vogrszkom je vredna 15,375 millio (15 milliard) koron i na tom je duga, terha 8663 millio (8 milliard) koron. Vogrszke zemle vecs, kak polojno, je ne tisztih, ki njo obdela-vajo, nego tisztih, ki szo vu griintnoj knigi na njo szpelani. Vecs kak 20,000 ekszekucije sze zgodi vszako leto. 50 — Okoli 100,000 liidih vszako leto odide prek v Ameriko. Jelte, zsaloszten kep je 10 ? Csi bi nej szlobodno bilo na kola szeszti, niscse bi sze ne prevrgo, csi bi ne szlobodno bilo k vodi idti, niscse bi sze ne zalejo. Tak je pri zemli. Csi bi ne szlo-bodno bilo telko duga vzeti, zemla bi ne bila zaduzsena. Najveksi dugovje sze nap-ravijo pri erbanji. Vucseni ludje pravijo, ka bi ne doplis-cseno bilo dug na zemlo vzeti za volo viin-placsanja erbasov ali za volo kiiplenja zemle, nego szamo za to, ka bi sze penezi vu ver-sztvo polozsili. (Vogelsang). Ne bi sze szlo-bodno dug vzeo na zemlo, kelko je una vredna, nego szamo telko, kelko sze \l do-hodkov lahko placsa Diiigi pravijo, ka bi tak trbelo poma-gati, ka bi sze dacsa pomensala, ka bi sze ne telko na szoldake trosilo, ka bi sze cena szilja. zsivine poveksala, ka bi mensi pro-cent bio. I ka sze zdaj zgodi ? Csi je menje sztroskov, zemla de vecs vredna i gda na talanje pride nad decov, veksa suma de sze mogla viin placsati, veksi dug de sze mogo gori zdignoti. Cena zemle gori ide, pridelki iz ver-sztva sze drago odavajo, pa donok vertje duge delajo, nej szebi szejajo i zsenjajo, nego sparkaszi. Penezi kraliijejo nad zemlov. Sztari liidje szo te nevole ne poznali. Ne szo v penezah na dug vzetih viinpla-csani bili, nego vkiiper szu delali i talali szo szi od leta do leta, ka szo privertovali. Zdaj vszaki scse szvoj goszpod biti. Kucso szi gor vdari. szvoj goszpod je, nego tiidi szvojo nevolo ma. Csi bi vkiiper bili, dojso bi eden pliig, meli bi dva konja, zdaj pa ne eden, pa ov ne more obdelavati zemle. Na duge szi niscse ne miszli. Tak pra-vijo : Jasz szam tiidi nevolo meo, gda szam versztvo prek vzeo, naj sze moje deca tiidi mantra. To je nej lubeznoszt sztarisa. Ne majo liibeznoszti proti zemli, ne ga rodoljubnoszti. Csi szam jasz od mojega ocso verszt-vo, zemlo prek vzeo, liibiti morem vszako griido. Vej pa tii szam gori raszo, tii pocsi-vajo moja mati, ocsa ; delo mo, sztrado mo, nego ne piisztim, ka bi vu toj zemli ti-hinec rovo. Csi bi ocsa, mati gori sztanoli i tiliinca najsli vu dvori i hizsi, od szramote bi mro. Ali pa sze ne bojite, ka pri vasoj deci dobrega szpomenka nigdar ne te meli, csi njim vsze zapravite ? Bio je eden vert. Vszigdar sze je po Szoboti vozo. Tri, stiri dni je viin oszto, mi-mo doma sze je prijen pelo, peneze szo vu kosi vkiiper iszkali. Zdaj v Ameriki je scse na/.aj szpraviti. Bog zna. Bio je eden driigi. Lepo versztvo je meo, vszigdar vu krcsmi sze je naszlanjo. Na szlednje je meo ednoga rdasa, nigdar ga ne cseszo. Pelo sze je ednok nikam. Peski je proti priso eden poszpod, pito ga je, zakaj ne puca konja. Goszpod je dale so, moj vert pa je zacsno, preklinjati gosz-pode, ka te razmijo, ka paver za nevole ma, norca sze delajo iz sziromaka pavra, Na szlednje szo njemi escse toga rdasa vzeli. Tak mi na nikoj idemo M-) - 51 — Vrednoszt Ijiibavi. Leta 1881-ga sze je v Išecs v szliizsbo odpe-lala Kolar Anna, dete szi-romaskib, ali pobozsnih roditelov iz nase szlovenszke krajine. Szebom je neszla szvojo pobozsnoszt, stero sze je od dobrih sztarisov navesila. Mela je dobro szrce i bisztro glavo i zse doina je rada cstela po-bozsne knige, stere szo ocsa vszako leto dobivali od diiizsbe szv. Mohora. Njena goszpoda, Rei-ner Rikard i njegova zsena Laura, szo bili takse vrszte liidje, kaksih je po velikih varaseh doszta. Vzsivali szo szvet, ar szo raeli doszta penez. Gda je goszpa vidla, ka njena nova szliizsbenica vszaki den v cerkev bezsi i doma tiidi dosztakrat bogamoli, njoj je taki zmiszlila .,mala szvetiea". Da je Anna vsze szvoje duzsnoszti szkrblivo szpunila, zato njoj je goszpa ne prepov. dtivala v eerkev hoditi. Ali kelkoknit sze je potiiidila prilika, je goszpa vszigdar ogovarjala pobozsne liidi i zaniesavala cerkvene ceremonije i pope. Z toga je pa Anna taki szpoznala, ka esi je ravno njena goszpa po katoliesanszkom bila okrscsena, ali vero je zgiibila. Ali Anna je branila szvojo pravico ponizno, pa li nebojazlivo; gda-gda je escse t.o viipala vcsiniti, ka je goszpo z liibeznivimi recsmi opominala na krsesanszke duzsnoszti, szeveda brez haszka. (ioszpod Reiner je vu tobaki i pivi i^zkao cil cslovecsega zsitka. Njega je to ne motilo, ka driigi delajo i vu poszle szvoje zsene sze je ne raesao ; i tak je goszpa neodviszna ravnitelea njegove hizse bila. Zsi-vela szta obadva vu lepoj szlozsnoszti. Liibila szta dobro jeszti i piti i driige zemelszke ve-szeliee, kaksih je vu velikom varasi zadoszta naiti. Goszpod Reiner je malogda bio doma i malogda ga je sto pohodo ; ar je on szvojmi prijateli i pajdasi vszaki den vkiip priseo, pred poldnoni pri pivi, popoldne pri kartaj v kavtirni. Ali sztera vecskrdt szo pohodile veszele prija-telkinje goszpo Reinereo ; no pri taksih prili-kaj je bilo guesa, szmeja, kave i csaja! Gda je Anna na sztol znoszila, ka szo goszpe zselele, i gda sze je pri sztoli zacsnola szodba nad zsivirai i mrtvimi, te je Anna mela esasz 2 — 3 ure mirovno szedeti v kiihnji. Sza-mo vcsiiszi je potezsila goszpa elektricsni zvonec i zapovedala, naj vecs kave ali ruma notri pri-nesze. V taksih csaszaj je Anna pobozsne knige cstela ali csiszlo molila ali pa materi piszino piszali, poleg steroga je tiidi par koron penez poszlala domo. Ali szama za szebe, za szvoje prisesztne dneve sze je tiidi szkrbela, zato je vszaki meszec polojno lona v sparkaszo djala. Za opravo njoj je ne trbelo penez dati, ar je zadoszta dobre oprave dobi-vala od goszpe. Belo opravo i kakse strumfe szi je szama naesinila, ar je mela na to pri-licsne roke. To jo je veszelilo, ka je v?zako nedelo szlobodno bila pri celoj bozsoj szliizsbi i vszaki meszec je lehko dovrsila szpoved i szv. precsiscsavanje. Poszebno veliko liibav je mela k preszv. olt. Szvesztvi; zato gda je na plac sla notri kupivat, je tiidi na ptir minut v cerkev sia i poraolila na oltari szkritoga Jezusa. Oslovek bi to miszlo, ka szo goszpoda radi, csi takso pobozsno szliizskinjo majo ; ar driige dekle szo ne szamo moderne, riego tiidi nezvesztne, gizdave, nepokorne i vsze . . . ali neverna goszpoda li nevejo ceniti takse prave krscsanszke szliizsbenice ; ar zsivlenje takse vrle dekle je goszpodi karanje, britko ofiominanje, ka cslovek more tiidi na vekivecsni zsitek misz-liti, ne szamo na zemelszko veszelje. Rpinerca je tiidi taksega csutenja bila, poszebno da jo je edna prijatelkinja, z iinenum Heidnis Iza, vnogo drazsila proti li.jeir j szluzsbeniei. Ta moderna goszpa je tak govorila. ka ona raj ma deklo, stera sze lepo oblacsi i na veszelice hodi, pa esese liiblenea drzsi, kak takso »cerk-veno szesztro". BPred ednim meszecom szam ednoj gorpovedala, ar szam zvedla, ka je v »tretji red" srtopila i vszaki raeszec k szpo-redi Jecse. Toga jasz v mojoj hizsi ne trpim" — pravla je ona iszta nevernica. ,,Jeli je moja Anna tiidi v kaksom po-bozsnom druzstvi — veli Reinerca — toga ne-vem ; ali mogocse je. I)a je pa ona ovak szkrb-liva i postena, zato jasz za to nemaram". ,,No csakaj — odgovori Heidnisova — naj sze tvoja Anna malo szegreje pri tebi, ve bos vidla, kak de probala tobe tiidi na szvojo pot szpravlati. Moja dekla, od stere szam prle govorila, me ednok to pitala, csi poznarn nje-noga diihovnoga ocsa ali szpovednika. Znam-kar mi ga je stela priporacsati. Ali jasz szara njoj na znanje dala, ka mi kaj taksega 'noroga vees ne szme naprej nosziti". Zdaj sze je szpo-menola Reinerca, ka je Anna ne davno to pravla ojoj, ka je okoli viizma vszaki cslovik, ki sze za katolicsanszkoga krscsenika zsele imeniivati, duzsen k szpovidi i k szv. precsis- esavanji prisztopiti; ali redni katolicsanci mo-rejo vecskrat dovrsiti szpovid. — To ga mas! 0, to szam jasz tak znala, ka de tvoja Anna tebe vcsila ! Ar dobro poz-nam le pobozsnice! Potom szo prijatelce odisle i Reinerca je v kiilinjo prisla. Tam je zagiednola na sztoli edno knigo i ^semerno pitala : ,,Ka szi cstela Anna?" ,,Nikajod Eesnoga Tela" odgovori ona. — Ka je to, resno telo? Te recsi ne razmim. — Aima je pri szebi to miszlila, ka jo goszpa szkiisava, ar je ne mogia vorvati, ka bi edna taksa goszpa vu tak velikoj nezna-noszti bila, zdto je mirno odgovorila: ,,Resno Telo sze iiueniije preszveto Oltarszko Szvesztvo, ar vu njem raamo pod podobov kriiha isztin-szko Telo Jezu.sovo, stero je nasz odresilo od vecsne sznirti. JVIi nevivdiii liHimvmo Bogi dosztojno zalivaliti za one nezracsuimne milos-cse, stere iz < )lt. Szvesztva dobivanio. Tu je nezatjzltizsenasziecsazanaszgrehsnike, kajedino-rodjeni Szin Bozsi pod podobov kriiha med nami prebiva. 1 mi njega szlobodno k szebi vzemeino, zsnjim sze zjediuino." — Pa ti to fabulo veijes ? — pnivi goszpa. Na to blaznoszt je Anni krv v glavo szilila, v celoui teii jc trepetala, tak s/.e je zburkaia od toga pogauszkoga gucsa. Ali tihu je taki to pnivla : ,,Szveti angel csuvar, hodi mi na pomocs!" I potoin je mirno odgovorila: — Fabula, niilosztivna goszpa '? Kak more edna krscsenica, edna katolicska krscsenica kaj taksega puvedati ? — Zakaj nuV — odgovorila je goszpa. ,,Vucseni liidju szo denesnjiden z temi popov-szkimi fabulami gutovi. I)eca lehku vcrje kaj taksega, ka vu ednoj maloj hostiji edna bo-zsanszka persona .szedi; ali vue.scni liidje raz-mijo, ka je to ue mogocse." — Te pa Oni ne verjVjo, ka jo Jezus Krisztus liog ; ar csi bi to vervali, tak bi to tiidi mogli znati, ka On kak vszamogocsi Bog lnliko vcsini to csiido, ka kriih proobrne na szvuje Telo. On je mogocsi to vc.siiiiti, pa tiidi vesini, ar je tak obecsao i (ak vesinu pri szlednjoj vecserji. K.k lepu j^, ka szatn v toj knigi prle estela ! Preszvoto Olt. Szvestvo je vretina vere, je szerce celuga krscsanszkcga zsitka, je szuuee, stero cshnccsu painet pre-szveti i cslovecse szrce szegreva. Anna je ne kak ponizua szliizskinja go-vorila, nego kak eden niissionar, kak eden apostol. Lice njoj je gorelo od navdiiseno^zti i csiszte Jiibavi. I Keinerea v Una jo migala z glavov na znamenje szvojega dvujenja. Anua je dale govorila: — Milosztivna goszpa, (Jni nescsejo ver-vati ? To je edna velika szkrivnoszt, stere mi z nasov natural^zkov paraetjov nemremo raz- meti i tak jo moremo vervati. Ali k tomi nara trbe bozsa miloseso, ar brez nje nemremo uaiti vere. Bozsa miloscsa nain razszveti pa-met i szpoznamo i razmimo, zakaj nam je dao bozsi Zveliesitel to szkrivnns/t. Apostoloni j« to pravo : ,,To csinite na moj szpoinin." I to je eden veliki szpomin, steroga jo 011 nam vu preszv. Olt. Bzvesztvi nihao. Csi mi szlovu jemlemo od kuga, koga liibimo, te njemi na szpumin dfimo edno podobo ali edno knign ali eden prsztan ali kaj driigo. I Jezus Krisztus bozsi Szin, kaksi szpomin je 011 dao nani ? Taksega, kaksi sze dosztajao od J>oga. Szamog.i szebe nam je dao. T tč ne/.konesani szpomin szvoje liibavi nara je dao vn podubi ie najbolc krepke liriine, vu podobi kriiha i viua. Kriili jemo i vino pijemo ; ali te kriili je zs!v kriih, steri sze je na recsi goripo.s/.vecseiinga diihov-nika preobrno na Telo Krisztusovo ; i to vino je zsivo Vino, stero sze je na recsi diiliovnika preobrnolo na krv Krisztusovo. 0, to je veli-csanszko csiido, to najlepse csiido. esiido nei-zmerne bozse liibavi! Iz csiszte liibavi sze godi to ; i te liibavi mi nebi povracsali ? Ta liibav je ogen, steri vsze szegreje, steri nezracsunano trdkov piiscsa z szebe vu cslovecsa szrca. Ta liibav je zvczda -- puua szvetloszti i blagosz-Iova i railoszti. )u vu csis/.te szrce goriprimlje toga bozsega goszta, tiszti Boga noszi vu szebi, tiszti tdkso szrecso i znotrasnjo mirovnoszt vzsiva. kak.se ete szvejt uigdar nikoini nenire dati. Csi bi vszi liidje, kak oiri pobozsni pasz-terje vu Betlehemi, kak trije modri od szun-esenoga izhoda i kak vszi szvctci vu szvetoj Materieerkvi, dolipokleknoli pred najszvetesim Odkiipitelom j>a bi szpoznali vu podobi kriiha szkiitoga .lezusa, ino bi vervali vu lijem : o, tak bi znovies paradizsoui bio na s/.vejti! Ali ali, vnogi neszreesni sze ue priblizsavajo k ujeini. udvrzsejo od szobe ono blazsensztvo, ka bi sze s/jedinili z vekivecsnuv buzsov liibavov. 0 liiblena, neszrecsna moja guszpa ! Gda bi jasz mogla za Nji tildi szprosziti eden tnik te nozgriintane bozse liibavi ! I)a bi sze Oni nazaj povrnoli k ]>ogi ! l)a bi Oni z nionov vkiip klecsali pred szladkiui zarocsnikuui nasih diis! Ali jasz uio inolila za Nji. Sztauovito jeszte uscsu eden mali kut vu Njihovoin szrei, vu steroin no prebiva pnizno .s/.vt;ts/.ko pozselenje. To niali kul morejo Jezusi aldiivati. Sztano-vito pride csasz, gda de On klonkao na Nji-hovoni szrci i zselo de, naj njemi odprejo." Uoszpodi Reincri sze to ne vidlo, ka je njegova zsena z deklov od taksih recsih gu-csala, stere szo •- kak je navaden bio praviti — ,,scsiszta privatne dela" to je vszaki szam more odlocsiti, kak sze scse drzsati na nje gledocs. I to je tiidi na znanje dao szvo-joj zseni rekocs: 9Laura, jasz ti nescsem nap- — 53 - rej piszati, od kaj naj gucsis; ali ii bi mogla Lo deklo pri niiri nihati, naj szi iscse bla-zsensztvo po szvojoj voli. Naj verje, ka scse. to je narri riiksa szkrb ne. (Jsi ona szpuni szvojo duzsnoszti, tak jo nihaj, naj szi iscse veszelje, vu kom je najde. ,,Da bi szaino rnogla, — odgoveri zsena — ali znas, njeno ponasanje mi ne da mira." — No, te jo pa odposli. Zakaj bi szi za njo volo nemirovcsino delala? Ve dobimo driigo deklo. — No, toga zato ne ve.sinim. Ar jo jasz ovak rada rnam, ar jh jako postena i ver-na. Szamo njeno preosztro luislenje od vere mi je proti. Csi bi jo ti (siio, kak po-szebno rai je ne davno govorila od Oltarszko-ga Szvesztva! Pa ne to, ka je giiesala, nogo kak je ona to naprejdavala! Kak eden prorok je govorila. Jasz szam njoj v zaesetki osztro piotipovedala; ali ona mi je lnirno i ljiibez-nivo odgovorila i na konci szvoje predge mi je obecsala, ka de bogaiiiolila za niene. — Ve pa naj moli, ti pa lehko delas, kak sze ti vidi — odgovori mozs. — ()d mojoga navadnoga zsivlenja me ona ne de niogla odevesiti, esi ravno Heidni-sova to pravi. — No, ta lleidnisova! Moni szo nikak ne dopadne, ali ti doszta dtis na njono brbo-tanje. — Ali zato nikaj malo isztine Heidni-sova nia. Ar csi eslovik edno takso pobozsnico ma vu bizsi, zse njena nazoesnoszt ga nioti vti navadnom veszelji. Ali jasz mo probala njo na driigo pot szpraviti. Malo poszvetnoszti njoj nikaj ne de skodilo. Preobrnem jo i tak de cela dobra za uasz, — Probaj. Ali ne verjem, ka bi sze ti poszrecsilo. Osi bi to tak lehko slo, tak bi nam zsitek doszta lepsi bio. Poravnana bi bi bila ona velika globocsina, stera med ver-mini i nevernimi zija. Potom sze je goszpod lieiner poszlovil od zsene i so je v kavarno na kartanje. (ioszpa Laura je potom zaesela szkiisa-vanje. Gda je vidla, ka Anna bogamoli ali ka.j pobozsnoga este. te njoj vszakojacske no-rije zacsuola prepovidavati. Kakso opravo i kakse krscsake je ona noszla, gda je deklina bila, kak rada je pleszala i kak sze je z mla-dirai goszpodami setala. Csi je Anna v cerkev stela iti, te je goszpa vcsaszi najsla kakse delo, stero mor? taki vcsinjeno biti. Ali je pa ona szama sla vu varas i Anna je teesasz mogla doma osztati. Anna sze je do zdaj colo proszto oblacsila i na glavi robec noszila. I zdaj njoj je goszpa eden veliki krcsak dala, na steroni je edna cela zsuna bila vuvtegnjcna. I driige goszpodszke cifre njoj je dariivala. Anna je vsze lej»o zahvalila i v szvoj koffei vrgla. Zviin toga, gda njoj je goszpa na glavo poszadila krscsak za volo probe, ga je vocs ne mela na glavi. Zaman je bilo vsze szkiisavanje. Bogabojecsa dekla je tiho bila^ gda njoj je go.szpa koj poszvetnoga prepovedavala, ali vn szrci je ne pazila na njene recsi« nego od toga szi je premislavala, kak szo Jezusa za volo taksih poszvetnih ljiidij biesiivali. Ali gda je Jieinarca vecskrat nazaj drzsala Anno od szv. Mese, te njoj je ona ednako pevedala, ka csi de to dale tak-slo, ka ona ne de szmela po nedelaj i szvetkaj szvoje krscsaoszke duzsnoszti szpimiti, tak da mngla szvojo szliizsbo gorpo-vedati. Toga jo Iieinerca ne csakala. Osemerna je bila, za nepopravlivo .,cerkveno s/esztro" je iiiieiiiivala Anno; ali vecs njoj je ne kratila v cerkev iti- Csiidivala .sz« jo nad dilsevnov kreposzt-jov szvoje szliizskiiijc. Toga je escse re vidla, ka bi edne inlade, zdrave i veszele nature dekle ne mogoese bilo na to nagnoti, naj vu zeinelszkoin veszelji delnica bode, naj sze lepo oblacsi i naj kak driige njene vrsztnice na to glftda, ka sze komi dopadne. Goszpa je Anno vcsaszi szebom zvala na setanje, csi je gosz-pod Roinor doina bio; vcsaszi je pa tiidi hizs-noj oszkrbniei dala prek kliies, gda je gosz-poda ne biln do»na; i tak je odisla sz Annov po varasi. Szeveda je Anna mogla bogati szvojo goszpo i zsnjov iti Med setanjom njoj je goszpa pokazala vszp, ka je najlepse moglo biti za zsenszke oesi. Ali Anna sze je csuvala i lepote glavnog.i varasa szo ne zmotile nje-nih oesih i njenoga szrca. I tak je goszpa Eeinerea ztem tiidi ne doszegnola szvojega namona. Esese edno, szlednjo probo je delala goszpa. Ali ta proba je eelo nacsi vovdarila, kak szi je ona miszlila. — Anna — kriesi goszpa malo szrdito — dnesz szi tak dugo osztala v cerkvi, kak esese vecs ne. Osi de to dale tak slo, te te na szlednje v nftdelo pa vszvetek poprek ne de doma! To je zahvalnoszt za mojo dob-roto ? — — Proszim, odpiisztite mi, milosztivna goszpa; pri szprovedi i szv. precsisc-savanji szam bila i da je v cerkvi nivno molba presz-vetoga olt. Szveszlva, zato szam malo duzse molila. Ali to /amiidenje scsem nadomesztiti, — No dobro je — veli goszpa — ne za volo zaraiidjenoga deJa, nego zato iue je to szvadilo, ar szara ti ravno dnesz stela edno veliko veszelje szpraviti. Anna je razesiideno gledala goszpo, ta njoj jb pa pravlik .,T)a, da; veliko ves/.elje ti szpravira, ar bom te vecser szebom pelala v 54 gledaliscse (theater) i tam bos sztanovito velko veszelje vzsi\ala. Anna je escse bole razcsiideno gledala szvojo goszpo; ta je pa dale govorila : ,,Heidnisova de tiidi l nama sla. Ali da szi ti escse ne bila v gledaliscsi, zato bos med naraa szedela. Szarno mores pri toj priliki tvoj krscsak goridjati. JeJi, zdaj sze csiidivas, kak velko postenje ti jasz pripravim ? Ali ed-nok ti tiidi mej eden veszeli den." Anna je zsalosztno odgovorila : »Isztina, milosztivna goszpa, jasz sze csiidivam, ali ne nad tem postenjom, nego nad tern napacsnim narocsilom. Dnesz je szvetek precsisztoga po-prijetja BDMarije; i jasz szam dnesz prijela Olt. Szvetztvo; zviin toga je v nasoj cerkvi raolba Olt. Szvesztva i jasz scsem tiidi pri vecsernicah biti. I Oni mi zdaj to priporaesajo, naj idem v grehsno veszelje, vu edno najbole grehsno priliko . . . i to na eden taksi den ! Ne, te poniidbe jasz neszmem i nemorem gorizeti." „0, ti mala szvetica! Te je pa gledalis-cse tiidi grehsno veszelje "? Tak je v.szako raz-veszelenje grehsno. Cdi bi po tvojem noroin niitjleriji biJo, tak bi sze cslovik nikak i nigdar ne szraeo razvedriti. Szamo moliti i vszigdar moliti . . . ., csiijes, to jasz ne boin dugo poszliisala." »Proszim, to szam jasz ne pravla, ka sze cslovek neszrne veszeliti i razvedriti. Pa jasz N.ji tiidi neinrem nazaj drzsati od njiho-voga veszelja. Ali ka sze merie dosztaja, jasz toga veszelja nescsem. Pa szam ravno dnesz stela milosztivno goszpo lepo prosziti, naj bi za odvecsara Oni tiidi sli v cerkev. Ar ,je dnesz tak lepi szvetek! Najveksa dika zsensz-koga szpola! Vnoge velike i jako vncsene goszpe prido ta, pa bi sze Njiin ne trbelo szramovati, ka szo s/.ami goszpa mcd prosztim ludsztvom. I sztanovito bi sze Njim tam do-padnolo, cerkev je jako lepo ovencsana . . . . i moreb:ti bi n.jim edna pobozsna miszeo tiidi prisla . . . . i morebiti bi previdili, ka zviin poszvetnoga driigo veszelje tiidi jeszte. 0 kakse veszelje bi meni bilo, csi bi Oni, tam bili! I tnorern Njim ovaditi, ka dnesz celi den tak csiitim, da bi na Nji dnesz sztrahsna nesz-recsa csakala. Nevem, kak je to, ali nikaj nii od znotra to pravi, ka do Oni dnesz neszrecsni; zato Ji lepo proszim na vsze, ka je szveto, na.j ne idejo dnesz v gledaliscse, naj idejo v cerkev !" „0 kakse satrivanjp, kaksa corapernija! Ti znankar mono posztiasiiv.iti seses *?" —od-govori goszpu szrdiio. „0 ne, ne ! Bog zna, ka sze Njira raa zgoditi. Ali jasz bom bogamolila za Njih." ,,Anna — pravi goszpa — meni sze tak vidi, ka szi li ne szamo edna poznana po-bozsniea, nego edno malo szi tiidi zmesana v pameti." (ida je Anna za odvecsara iz cerkve prisla, je zse pred vratami szti.o iiaker, steri je nieo lieinerco i Heidnisico v liingtheater odpelati. Anna jc szama szedela doma v kiilinji i edno knigo je mela pred szebom. Ali csiidno — dnesz je ne mogla merkati na tiszto, ka je cstela. Tak sze ujoj \idlo, da bi vnogo kol i Ijiidih letalo po vulici szem-tam. I na ednok sze njoj tak vidlo, da bi veliki plamen vszeko i.;ori pri obJoki. Vo je bezsala i vidla je, k,i sze je vkanila, nr je viincj vsze tiho bilo. Po-tom sze njoj pa tak vidlo, da bi csiila glasz szvoje goszpe, kak za poinocs kricsi. Znala je, ka je to vsze szamo takse mnenje. Ali kak je to, ka sze njoj to ravno dnesz szkazsiijn"? Njena goszpa li more v niksoj neszrecsi biti. Zaesela je Boga nioliti za njo : „0 Jezus, csuvaj jo i resi njeno diiso ! (>na je ne lagova. szamo vu szvecko veszelje zatoplpna zsen.szka, stera je szvojo vero zgiibila." Potoin sze je szponie-nola z tisztih recsih, od sterih szo pater po poldnevi preniislavanje drzsali v cerkvi: ,,Na teliko je liibo Bog ete szvet, ka je szvojega jedinorodjenoga Szina dao za njega ... ." I te jedinorodjeni Szin B zsi .szvoj aldov vszaki den ponavla za grehsnike. „0 Jezus Jjubleni vu Oll. iSzakranienti — tik je zdiha-vala dale dobra dekla — daj toj neszrecsnoj zsenszki tiidi del iz tv^jega nezkoncsanoga dldova!" Na cdnok je nekak naglo gori udpro vrata i ravnn tak naglo bezso gor po sztubaj. I Anna je taki csula ghisz goszpoda Koinera, ki jh kricsao: ,,.le moja zseiia doitui?" ,Ne, milosztivni goszpod," — odgovori Anna. ,,Jezus, Maria, Kingtheater gori!" — Kricsi goszpod i ztem bezsi nazaj doj po sztubaj. ,,No. tak je nioje rnnenje mene ne vka-nilo" — jniszli szi Anna i poklekne i gorecse moli za szvojo goszpo. Za 10 minut potom sze vrata znovics szilno odprejo i prileti bole, kak pribezsi Rei-nerca —• z razcseszanini gvantoin, brez krs-fsaka, broz zimszkoga kaputa i z razpiiscsenimi vljiszi vesz okajena . . . . i brez recsi vkiip szpadne v kiihnji. Anna jo je gorzdignola i njeno glavo na szvojo krilo polozsila. Hizsna oszkrbniea je tiidi naprej pribezsala i goszpej z - 55 — jesziom mocsala glavo. Na to goszpa odpre ocsi i pita: ,,Gde szam?" — potom pa zno-vics v tamnoszi szpadne. ,,Naj Bogi zahvali, ka je zsiva vujsla" — veli oszkrbniea — »vii-nej na vulici pravijo, ka jih zse 500 zgorelo." Potora szte goszpo v liizso na posztelo od-neszle i dokecs je oszkrbniea po doktora be-zsala, je Anna goszpo z mrzlov vudov mocsala. Ta je pa vu tamnoszti govorila: ,,Tam — tam! erdecsi plamen! . . . Jaj, kak sze prib-lizsava .... ognjena kacsa .... Jaj. jaj, sztr.ihsna! Szodba . . . prkeo. . . Jaj — jaj! (ioszpa Heidnis, gde szi ? 0, ona me ne csiije! PJamen je okoli nje . . . n Hog, o inoj Bog!" Xa ednok z velikimi ocsmi gleda gosz-pa na Annn, gori sze oprdvi na pnszteli i prdvi: ,,(>dszlobodjena szam ! Anna — Anna, to tebi inam hvaliti: po tebi, po tvojoj mo-litvi szatn sze odszlobodila szmrti! 0, hodi, szera, naj te obinem! Dnesz szam sze nav-csila, ka vala pobozsna molitev! 0, csiido . . . Ali zdaj nemrem dale praviti, escse esonte trepecsejo v meni od sztrdha. Eszi deni tvojo roko pod mojo glavo, Anna. Zahvalim ti, je-zerokrdt ti zahvdlim, ti dobro dete!" Za edno malo je priso doktor i zsnjim goszpod Beinor, ki sze je poleg szvoje zsene kak malo dete jokao. On je z domi ta k ognji bezso iszkat szvojo zseno. I vido je, kak szo ognjobrambci z edno treszetih eevih polevali ogenj, ali zaman, cela zidina je eden plamen bila: csiio je sztrahsno kricsanje i jokanje Ijfi-dih iz theatra i vido je, kak szo vnogi z go-recsim gvantom doli szkocsili iz driigoga i tretjega stoka na vulico, gde szo ognjobrambei vovtegnjene ponjdve drzsali. Ali szvoje zsene je ne vido. Ona je naime zse prle vujsla i po driigoj poti domo odbezsala. Doktor je zapovedao pocsivanje i mrzle vode navezke. J tak je Reinerca za pdr dne-vov ozdravila. 1 zdaj je prepoviddvala, kak sze je ona odszlobodila. (-Ida je naime ogen vov-daro i vsze lusztvo sze je k glavnim vratam sziinolo, te je ona vu eden sztranszki gang bezsala, ne je znala, zakaj, ali nikaj jo je tamtd vleklo. Gang je vcsaszi pun grdto gosz-toga dina, steri bi jo szkoro zadiiso. Aii na konci ganga je vidla oblok, tajebezsalai vsze glazLojne vozmlatila z marelov i tak szo jo z vulice v painet zeli i da je na onoj sztrdni esese ne gorela zidina, szo lesztvieo goriposz-tavili i njo doi odneszli. Tam na vuliei je taki dojpokleknola i I5ogi hvalo dala za szvoj zsitek Potom — szama neve, kak — je domo bezsala. T zdaj je prijVla Anno za roko i szkuz-natinii ocsmi pravla: „ Vldite, tomi pobozsno-ini deteti mam hvdliti, ka ?zam ne zgorela. Njoj mam hvaliti moje telovno i dii.sevno zsiv-lenje. Njena raolitev mi je szproszila bozso szmilenoszt. Da, Anna, jasz bi mogla sztebom v cerkev iti. Ti szi naprej csiitila to neszrecso. Ali po toj sztrahsnoj probi szam nazaj najsla mojo zgiibleno vero. Potomtoga ve obe vkiip hodile v cerkev i hvdlo davale bozsemi Od-kiipiteli". Na to je pa obinola Anno i pravla: ,,Nig-dar ne szmes oditi od menfi, ti, raoj angeo csuvor; jasz bom sze szkrbela za tebe, jasz bodera tvoja mati". Heidnis Iza, stera je z Reinereov vkiip sla v glodiiliscse, je tam vu ognji najsla szmrt. Szlovenee, esi bos gda v Becsi hodo, pogledni ndjlepso cerkev toga varasa. Cerkev obliiblenja sze zove, po nemskom ,,Votivkirche". Na tom meszti, na sterom ta cerkev sztoji, je sztao prle Eingtheater, steri je 1885. leta 8. decembra zgoro i vu njem 500 liidih. To je lepo, ka szo ljiidje na raeszto one sztrahsne neszrecse to lepo cerkev posztavili. Ali to je neszpametno, ka Ijiidje nescsejo raz-meti bozsega opominanja i po toj neszrecsi rdvno tak hodijo v gledaliscse, v to najvekso grebsno priliko, v to vrajzso cerkev, kak prle. (3ZJ.) Kelko szkadi cslovik 50 let? Tobak szo \z Amerike prineszli. Gda je Kolumbus 1492. leta Ameriko gori najso, vidli szo, ka tam prebivajocsi liidje tobak kadijo. Ob prvim szo tobak v Europi za vra-sztvo szadili. Kadenje v dosztih orszagah szo pre- povadeli. Tak na Ruszoszkom, koga szo najsli, ka je kadio, szo njemi nosz doli vre-zali. Nego to je bilo escse vu 1634. ^e^- Zdaj vszaki orszag najveksi dobicsek ma iz tobaka. Tak na Vogrszkom od 1906. jan. i-ga do szlednjega marca szo szkadili tobaka za 27 millio 160 jezer 316 koron 22 filera. — Vu leti 1905. toga hipa za 25,797.852 kor. 5 iilerov szo szkadili, po-tem vu leti 1906. jan. i-ga do szlednjega marca za edno millio 392 jezer 464 koron 7 filerov je vecs szkajeno. Nas kep kazse tiszto, csi stoj 50 let vszaki dčn 2 cigara szkadi, kak velki bi bio tiszti cigar, csi bi vsze tč tobak vu eden (kj) cigar zasziikali. Nekaj od vina. D ozorelo grozdje sze vkiiper szklacsi. izpresa. Most zacsne vreti od szebe od gobe tak zvane sak-haromicetes (sacharomycetes), , ^ stera sze na grozdji najde. Cuker sze po- mali na alkohol obrne. Najmenje alko-hola je vu pivi. Naj-mre 4 procente, to je na szto litre pive szpadne 4 litre alkohola. Vu vini je alko-hola od 5 do 25, vu zsganici od 40 do 70 procentov. Sto z malov merov vzsiva vino, je na zdravje, okrepi szrcc, pomaga zdihavanje i kiihanjc vu zsalodci. Nego vkani sze tiszti, ki miszli. ka po vini sze njemi mocs poveksava, ka njemi toplocso szpravi vino. Ka te me bolje razu-mili, nekaj vam razlozsim. Za obdrzsanje, za rasz teia, za delo, stero opravlajo szrc6, pliicsa i zsile, za ob-drzsanje notresnje vrocsine potrebiije cslo-\ik hrano, najmre beljakovino, maszt, cuker, szo i vodo. Ob prvim potrebiije cslovik beljakovi-no, to je ta prave hrana, z sterov sze telo — 57 - gori drzsi i raszte. Sto pocsiva malo menje potrebuje, kak tiszti, steri mocsno dela. Nego z szamov beljakovinov bi cslovik nej nap-rej priso. Potrebuje i ma?zt, cuker i szpo-dobne hrane. Cslovecsko telo od znotraj je szkoz vu gibanji, vu deli, vednaka toplina more biti, zatoga volo k szebi vzemerno maszt i cuker, stere vu teli zgorijo ino sz tčm toplino i mocs szpravijo. Szamo od szebe sze zdaj zse razni, ka csi beljakovi-ne vednako potrebiije pocsinjeni cslovik ravno tak, kak tiszti, ki je vu mocsnom deli, z masztjov i szpodobnimi hranami je celo nacsi. Kem vekso je delo, kem veksa je zima, tem vecs maszne hrane je potrebno, tem bolje je na haszek cuker i szpodobna hrana. Zse je vu naturi tak raztalano, ka vu vszakoj hrani od zgoraj imeniivane dele k szebi vzememo. potrcbno beljakovino i cukcr. To pa bi kostalo 12 koron. Vu ednom litri pive ne ga telko hrane, kak vu pol zsemli. Edna kila kruha na hrano gledocs vednako sztoji z pivov za 500 koron. Vino pa escse menje hrane ma vu szebi. Jako sze vkani, ki vu vini mocs i top-lino iscse. To szamo za nisterne minute traja. Isztina, ka po pitvini krv i zsnjov mocs iz notrasnjega tela na zviinesnje pride vu zsile, cslovik sze bole mocsen csiiti, nego to je na kratki csasz. Pa to mocs je ne vino dalo od szebe, nego z tem je vcsinolo, ka je mocs iz hrane vzeto na ednok vu zsile pognalo. Po tom pa pride szlaboscsa, stero 7. novov hranov moremo nadomesz-titi. Tak je tiidi z toplinov. Vino pozsene krv vu zsile zviinesnje, toplino csiitimo po celom teli. Nego kak dugo ? Krv sze rasz-ladi od zviinesnjega zraka, za nisterni csasz Na 100 tale szpadne beljakovint; maszti cukra i. t. d. psenice 7 —14 1 58 kukurce 10 4—5 70 krumpisa 2 — 22 jaboke x/2 (potala) — 14 salate iV3 V2 3 Pri mcszi je na szto tale Co vode, csi je losno 20 beljakovine, 3 maszti, csi je pa tLicsno 17 beljakovine, 27 maszti. Eden delavni cslovik potrebiije na eden dčn 120 gramov (1 kila je 1000 gramov) beljakovine, 150 do 200 gramov maszti, 800 gramov cukra i szpodobne hrane ino 2 — 3 litre vode. Pitanje je zdaj, ka za mocsi ma vu szebi piva i vino ? Piva ma po tale belja-kovine, 3 5 talov cukra, maszti pa nika ne. Potem bi eden cslovik vszaki den 30 — 40 litrov pive mogo szpiti, ka bi szpravo de nam escse bolje mrzlo, doklcr kakso hrano k szebi ne vzememo, stera nam isztinszko toplino szpravi. Po zsmetnom deli je jeszti potrebno; neszrecsno delo je szlaboscso z vinom ok-repiti miszliti. Kelko foringasov szi po zimi beteg ^zpravi z tem, ka szi toplino z vinom scse obdrzsati ? Boljse bi bilo, csi bi mocsno hrano k szebi vzeli i sze zagviisali proti mrazi. Boljsi je kriih i spej, liki vino ali zsganica. Iz toga vidimo, ka je vino ne hrana; potrosi na ednok mocs i toplino stero szmo szi vu teli szpravili po hrani. Za vzsivanje je szamo z malov merov edno dve kupici. Ka pa mo od tisztih pravili, steri brezi potrebcsine, brezi mere pijejo ? Kvar na teli. Ali szte pa escse nej vidli ali csuli, ka je vino escse najbolje - 58 — mocsnoga csloveka na nikoj szpravilo? Raz-locsni betegi izhajajo iz pijansztva. Kvar na diisi. Szv. Pavel pise : Pijanci ne bodo poszodli bozsega kralesztva (I. kor. 6. 10). Padli bodo brez csaszti in v szramoti bodo med mrtvimi vekomaj (Modr. 4. 19.). Glcj mozsake od vina pijane In mladencse obdivjane, Pozsivinili szo sze, Groza videti jih je. Pijanec grehsi proti vszakoj bozsoj za-povidi. Doma ne ga mira, szama bridkos?t, zsena jocse, deca razscseszana hodi. Vnogo-krat je zsena kriva toga, ka posztane mozs pijancc ; dekle vsze znajo, le ne dobro ver-tovati. Zsena sze ne szkrbi za mozsa, nazaj In zsena ? To morem recsi, postena, Szkrbna in pridna bila je zsena ; Ni bilo ji prav, toda zsenszki rod Molcsi naj v hizsi, mozs je goszpod. Kako ? Po nocsi szmo popivali In pridno piszane liszte metali ; Szmo pili in kleli do belega dne, Enako kaknr zdaj — vi mozsje. V Lioni sze je zgodilo. Najsli szo ed-noga csloveka, ki je nekaj csudnoga delnl. Mero je vrata edne zidine. Vszakokrat, ka je izmero, je poszto, na cselo szi vdaro sz prsztom ; zacsno z novics meriti, ar sze je preracsuno. Tak me/i zse deszetokrat. Velka mno/.sina sze szpravi okoli njega, znanoga pijanca i zapravlivca. Un pa li meri i mrmra : Meo szam doszta penez. lepo opravo, vsze njemi odgovarja, krega ga prcd dccov ino tak goni ga iz hizse vu krcsmo. Pijansztvo vzeme dobro ime ino csaszt. Escse szvojoj deci. Zalije krv lice deteta, gda njemi pijanoga ocso naprej princ-szejo. Pijansztvo na nikoj szpravi naj lepso včrsztvo. Pretreszlivo pise nam to I. Stritar. Kako szem izgubil hiz.so in polje ? Nics tezsko, teklo je kakor olje ; Nics ni szem sze trudil in potil, Se dobre vole szem zraven bil. Lep dom ! — Vsze slo je lepo pocsaszi: Slo blago za blago, psenica v klaszi ; Volicski in zadnje kravica sla, Naposzled hizsa, kmetija vsza. je slo tu szkozi; meo szam vccs hizs, vsze jc tu prek romalo : meo szam nji\Te, trav-nike i loge, vsze je slo po toj poti. Kak je to mogocse ? Vej pa dveri ne merijo do cela dva metra. Vsze, ka szam meo: versztvo, ime, csaszt, vsze je slo tu szkoz. Le jasz ne morem vecs szkoz, nimam vecs penez ino zdaj me — vrzsejo vun. Zsalosztni szo naszledki pijansztva. To nam kazseta dva nasiva kepa. Te prvi kazse, kelko eden pijanec szpije vu szvojem zsitki. Seszt konjov komaj vlecse, ka je un tak lahko doli piiszto po guti. Na driigom kepi pa vidimo vnozsino szilja, steroga bi szi Jahko kiipo na szilji szedecsi cslovik za tiszte peneze, stere je za vino zapravo. Szlovenci, ali pa escse itak ne vete, ka vasz na nikoj szpravlja ? (kj.) - 59 Goszpoclarsztvo pr szvinjah. io je csasz, gda szo nasi ocsevje na to sli, kak naj vecs szilja povati 1 piodati. Naklali szo voz, pelali szo vu varas, od nasz v dradec i lepe peneze dobili. Obrno sze je S/.vet, li-hinszke dezsele prek morja — Amerika, Ausztralia, India nasz posziplejo z sziljom ; cena szilja je szpad-nola. Vert nas szi potem na driigi na-csin more notri vta-lati szvojo goszpo-diirsztvo, na rejo zs\-vine, szvinj i driige hizsne sztvari moro szvoj triid obrnoti, stere drsgo Jahko odii. Letosz vani od reje szvinj scsein nisterne recsi povedati. Szvinjo je szkoro najlozso gorzrediti. Zato pa pravijo, esi konii dubro ide, ka szvinjszko szrecso raa. Nego >dto pri szvinjoreji ne pride szrecsa sz.ama od szebe, treba njo iszkati. Liidje sze drzsijo vedno sztaroga drzsanja pri szvinjah, csi li vidijo, ka nikak ne grejo nap-rej. Iz neszrecse sze ne vcsijo. Sztarodavna recs pravi : Pomagaj szi s/am in Bog ti bo pomagal. V prvi vrszti je mnogo kriv nics vreden szvinjak, ka ne ga szrecse az szvinjami. Szvin-jdk je najveeskrafc prenisziki, temen, raracsen, nesznazsen i szmrdljiv. Pod iijim ino okoh njega sztoji Jeta i den gnojsmica, gnoj. Taksi szvinjak je po leti prevrocsi. po zimi pa prerarzel. Szvinjak more biti prosztoren, sziihi, szvetel, zracsen i sznazsen. Najboljse je, csi gleda na izhod i zaliod, nej pa poti szevri i jugi. Pusztavljeu je na sziiho, malo zviseno nieszto, ka gnojsica lezse od njega odtecse. J}od je malo liagnjen. Pred dvereami raa pok-rit, eden ali podriigi meter siirki hodnik, rnosztee, steri po leti odvraesa vrocsino, po zimi pa mraz; zviin toga dekla tiidi vu dezse-vnom vremeni kopanje ocsiszti bolje csiszto, kak pa csi bi na dezsi mogla sztati. Sto ma priliko, pod szi naj iz eementa da napraviti. Pod iz lesza vu szebe pije tekocsino. Cementni pod sze bolje da csisztiti ; dobro je po leti njega z vodov polevati. Druga vdka napaka je, ka drztsijo liidje szvinje vedno v szmrdljiom, vrocsom szvinjaki, ali csi majo kaksi ograjeni pn sztor, szallas. premali je. Szallas je polri gnoja, na szlrani je pa sztranisese ino szvinje vu csloveskom blati rovajo. Beteg, tak zvani sztrokaszti (sztrich-nin) dobijo od betezsnih lfidih. Zapomnite szi, szvinjV morejo mnogo hoditi ino sze gibati po zraki, csi scscrao, ka zdrave osztaii^jo. Szamo krmljene naj ne hodijo, ;ir vu hlevi le/.sec?e bolje hitro szo tiicsne, debele. V nasem kraji szviuje ne hodijo na paso, zato pa morerao njiin ograditi velki prosztor, gde sze naj giblejo, hladijn, Drcvje poszadimo za szence volo, pripravno poszodo pos tavimo za vodo, naj pijejo, vecskrat napol-nimo z mrzlov vodov. Mrzla vod;i, najboljo }>a po leti, je pol zdravja za s/.vinje. Csi je mo-goese, grabo szkopamo za kopaliese, uaj sze hladijo. Posztojeno vodo vecsknit z csisz-tnv vodov ponovimo. Nikaki szi miszlijo, ka szvinja, zalo ka je szviuja, sze bolie csiiti vu kak najveksem gnoji, blati ali v gnojsnici. Ivedko nasztilajo gnoj okoli hleva nihajo lezsati; za sznazsenje szvinj s'/e nika ne brigajo. Csim boljejo blatna, bolje sze njoj godi, — szi miszlijo. Pa je ne isztina, sznazsnoszt potrebiije i szvinja, z vodov njo vecskrat rnnre zaprati. Escsc da sze szkalisa vu blali, to zato vcsini, naj sze maszna kozsa njoj ocsiszti. Szte zse vidli, ka szvinje rade rovajo vu zemli. Ka szi miszli te, zakaj'? Neszlane hrane nam vtek ne szpadnejo; tak i szvinja potre-biije nikso szo, po iraoni zemlo, pepel, voglej-nje, od zida vkraj szpadnjemi vapnaszti mort. Ne je to krma, nego ravnok tak potrebiije, liki cslovik szo, goszka, kokos peszek. V leti szi szvinje po ograci poberejo, ka teli njirn je hasznovitno, nego po zimi njim mi morerno dati. Zdaj zse sze fal dobi kiipiti klajno vapno; je belo, iz csont na poszeben nacsin pri[rav-len prah. Nacsi sz.e zove foszforovo-kiszlo vapno. Kila kosta okoli 25 filerov. Dava sze szvinjam, gda prazno hrano, pomije, repo, zelenje, tikvi dobivajo. Velikoj, odrasztloj szvinji je dali dnevuo eno ali dve strihano puni kavinszki zslici, za dva ali tri male praszce tiidi po ednoj zslici. Csi szi ne vzemerao triida te prah kiipiti, naj menje to vesinmo, ka po zimi v szvinjaki poszipljemo zemlo raort, ogelje, pepel, steri sze jemle iz pecsi; razmi sze, ka vrocsi nesztni biti. Probajte, szvinja vasa z szladkosztjov pohruszta dve ali tri pergiscsi vogelja, naj li — 60 — dobi. Najboljse je pacs ogelje, khijno vapno i. t. d. mhmI kiihano zdenju, korenje, med otrobe, pornije, mleko rnesati. Popiszo szam vam, ka szvinja, csi je vcsaszi szvinja, sznazsnoszt potrebiije. Escse vu jedi. V dosztih mesztih sze niscse ne briga, ka dekle vleva nove poraije na sztare, szki-szane pomije. stere szo vu kopanji osztale. Szvinje le povrsno pojVjo ino gda pridejo bliz^e k sztarim pomijam, odidejo v kraj ; na ta nacsin sze v kopanji nabira vedno vecs pokvarjenih poraih. — Ztem sze zapravlajo poniije, szvinjam ne haszni, escse jtf celo od zdrdvja pripnivi. Kopanja more vedno csisz'a biti. Prnd vszakim krmljenjoin sze izcsiszti kopanja z vodov. Kopanja more csiszta biti liki szkleda, iz stere driizsina je. Szvinja sze krmi vedno ob ednom i tisz-tom csaszi, tak rekoes vszigdar v ednoj vori, krmi sze zmeraj enakotnerno. V dosztih mesz-tah kfmijo vcsdszih prevee-s, vcsaszih pa pre-malo, kak majo. To je ne to pravo, to je ciganszka sega. Skodljivo je tiidi to, ka dava-jo nigda prevroeso, driigikrat pa premrzlo jed. Kiihana jed sze naj da v mldcsnom sžtani. \" dosztih mesztih na dva — tri dni naprej szkiihajo zelenje, kvaszi sze; pokvar-jenft, kiszile pomije, gnilo korensztvo davajo szvinjam, morejo betezsne gratati. Pri drii-goj hizsi pa od ognja vcsaszi neszejo zelenje, krumpise. repo, mrzlo vodo gori vligejo, jie-•szejo pred szvinje, stere sze pozsgejo od zsar-jiivoga krlimpisa, repe. Najboljse je navadati szvinje, ka zelenje krumpise, repo naj szirovo jejo; ali csi szkii-ha-mo koprive, pleve, repo, krumpise, zaisztino raore kiihano biti, ne pa szamo poparjeno. Ud pol klihane jedi bozsnejsega ne ga. Kak szmo navadili szvinje, tak drzsrno. Szemenje ne treba kiihati. Vecskrat da-mo i raalo. Povem vam, zakaj. Osi malo pred szebom ma szvinja, telko. ka dno kopanje zakrije, po mali j«, zv^csi, doszta szlin z jedov odide vu zsalodec. To pa znaino, ka .sze tzli-ne poszebno odlocsnn \\\ zsalodci kiihanje jedi pomagati. Zato je pa szeiuenjo bol;se od mele. ISrot naj bo kuszti. Szanio csi fris>ko. vu kratkoiii c^aszi sesemo szvinjo izkrmiti, szkfi-haino szeinenje. Escse edno. Gda bzo szvinje pojele irdo jed, potem njini nalijemo csiszto vodo ali vodo z mlekom. Praszci dobiva;o pra^ malo zelenja i korei).sztva, meszto toga mleko, ovszeni, jees-nieiii srot, zadnjo melo, otrobe. Jalove szvinje zse bolje t'a\ sze hranijo, polog korensztva (repa, krumpis) i otrobov dobivajo kiihane koprive. kuhane pleve. Mlade praszce krmimo dnevno striri^rat petkrafc, driige stirikral, ja-luve pa trikrat. Vr dosztih mesztah breje i dojecse szvinje szlabo hranijo. Davajo szamo kiihaiio korensz-tvo, pleve in \n prav inalo otrobov. To dc zados/Ja. one le morejo hraniti szebe — i mlade. Zadnje dni, prJe kak szkoti szvinja, menje korensztva davamo ino vecs niclo ali gresza zatogavolo, da sze esreva mala iz praznijo ino da ne tiscsi na maternico. Nisterni pa prevees krmijo breje szvinje, stcre sze podebelijo, zatoga volo malo ino zra-ven toga szlabe pras/ee szkotijo. Na d.il^ je iijim mleko premaszno, stero skodi pra5?zcom. Szrednja mera je tfi tiidi najboljsa. Pri brehoj szvinji prcd szkotitvo tri — stiri dni sze osrevo doli piiszti, dubro njoj moremo naszlati z kratkov szlamov. Csakarno szkotitev, stero sze vu ednoj vori zgodi. Utre-bino v kraj odneszeino, ar zna sze zgoditi",. ka pozsere to i potem escse praszce. Po szkotitvi darao iz mele i vode nap-rdvlene, malo oszolene pomije. szvinjo na kraji malo poskrablemo, ka szi na kraj doli lezse. Zdaj mocsnejse praszce k prvim, szla-bejse pa k zadnjim eeekoni szprtivimo. Po leti szo dosztakrat zgodi pri mocs-nih szvinjah, ka sze vli njih zasziisi blato pri szkolitvi. Hitro pomagati. Koprovo, kamil teo szkiihati morete i vu szvinjo vlejati. Csi ne zsene, oli, csi driigoga nemate, tikvin vu njo vl(-»jati. ()d zajaj klisztirati morete. (Jsi szo cijfki trdi i bol^zni, namazste je. Za plemen szi moreino odbirati naj-lepse szvinje. Kak za szemen sze odlocsi naj-lepsa pseniea, tak pri sztvari. Za plemen sze ne preporticsajo praszci prve szkotitvi, za plemen sze obirajo praszci od driige, tretje ali strte s/.kotitvi, praszci, steri lepoga, pu-noga, okrogloga ino dugoga tela, ravnoga hrbta, stirki vu prszaj. siirkoga krizsa szo. Pred vszem pa moremo gledati, jeli szo njego-vi sztari rodovitni m lecsni in za szvoje praszce szkrbni. Csi ne szo nioli roditelje teh lasz-tivnoszti, ne zaberemo je za szemen, csi szo vcsaszi lepoga trh i zras/.a. Osi kdpimo szvinje za plemon, na to, ka szatn pokazo, moremo dobro paziti. Zviin toga gledajmo na to, jeli szvinje hitro i pozs-resno jojo. To jn najboljse znanienju zdravja. Zdnivjo je pa to prvo pri plomenszkij szvm.jaj. NajboljsH jo kiipili plemens^ke szvinje pri poznanei, ki ne proda szvinje za plemen, stere, szo ne za to, zatoga zroka volo, da bi szi ne pokvaro szojega dobroga iraena. \ dosztih inesztah szvinje pripiiscsajo preinlade. To je ne pravo, szvinjn posztanejo od kolena do kolena szlabejso, posztanejo pre-teakoga i presibkoga tela, malo prdszec kotijo. - 61 — Naso domdcse szvinje np. szmemo prlo priptiscsati, kak szo leto dovrsile. To szi dobro zapomninio. Driige fajte szlobodno pripiiscsaino, csi szo 10-11 moszeeov sztaro, anglusko pa. c.si szo 9 nieszi.icov sztare. To vala tak za pra-szi<;e, knk za kanzsoiv. Ka pa csi sze prlc gunijo? Ta rana ple-nnMiszka ZM-la «.e zabrani na (o iiaesin, ka sz^ praszci za plfMiirn oLildc.štni od 4. meszfca IkjIh szlabo kninjo, da doszta liodijo viin ino d.i mozskt; i zscnszke pbMiifnszke .szvijije jiikoli vkiiper ne pridejo. Prasziee ne szmemo po prvoj ali driigoj szkotitvi zakiati, kak je pri nasz ndvada. Po-vein vam zrok. Praszci prve szkotitvi szo szkoro vszigdar szlabejsi i mensi od kesznejsih szkotitvih edne prasziep. Csi potem prvesnieo pu odsztavi praszcov dobelimo i zakolemo ino csi praszce prve szkotitvo za plemon obdrzsi-nio, inorejo po csaszi nase szvinjt) na nikoj pridti. Zapomuiino szi, da trbe obdrzsati dobre pkunenjacse do strtoga leta za pleinen, pa tiidi kanzsorje sze naj drzsijo do dovrsenoga strtoga leta za razplodbo. Mi odrejamo vedno doniac.se szvinje, stere po mali rasztejo i -cze razvijajo i na szlednje ne gratajo debelc. Jasz ne pnivim, ka szo domdcse szvinje Bog ve, kak szlabe i bozsne ; nego tanaes vain ddm. Pripusesajte na doinacse praszice jork^irszke kanzsore. J)obile boljso plemen od va»ili domacsil). JSzvinje do vam bolj hitro raszle i razvijal^, prle te je lahko pripfiscsali. I to je. za szvinjorejea velka rees. Vesznice bi sze mogle za dobroga kan-zsora poszkrbeti. To je ne c^li szvet. JMenien bi sze poboljsala; vecs baszkov bi bilo. Najvekse napdka je pri nasz, da pleine-nijo szvinje vu krvnoj rodbini. Doma priroje-noga kanz.sora nigddr ne sziuenio ua szvinje piiscsati. Pa tiidi kiijdenoga .szamo edno leto szlobodno drzsati, na driigo l-to ga treba pro-dati ino driigoga kiijiiii ali pa zameniti szkan-zsorom drfigoga .szvinjorcjea. Pri nasz je malo kanzsorov, zato osztane teliko praszic jalovili, dr szo »zainei zmantrani i [»reszlabi. (t(1(! szaino odtiok pilscsajo szvinje na leto, najmre v dvonia nieszeea v zaesetki ziine, rac-sunamo na ednoga kanzsora oO ali 40 pra-szic, ne pa 80 ali celo 100. (ide piiscsajo praszice v celom Jet,i, tam }e> nae.si, (am sze szlobodno racsunajo na odrasz'loga, dveletnoga popolno zdravoga fcanzsura 70, escse ceio JOO praszic. Kanzsora jeszrednje dobrokrmiti, naj — rare tak, da osztdnejo pri meszi. Prevecs de-beli szamci szo malo rodoviUii. To vala ua praszice gledoes tiidi. Zfoki, da szvinje vcsaszih zvrzsejo, szo szledecsi: Pokvarjena, jiiszniva. gnila zmrzsnjena brdna, preszlane pomijp, prevrocsa jed, pre-mrzla voda, vdarei na esrevi, plodenje brejih szvinj od pszov i t. d. Pazte na to, menje dn neszrecse. Escse edno napako. Bozsno delajo sz jtraszeimi. Drzsijo je nepreaztano v ncszrmzs-noin ino sziiirdljivoiii szvinjiiki — ali je \v.\ na mraz piisztijo. Odsztdvlajo prerano, najinre iiavadno zse sz pctimi tjftdni. Vsze to polog driigili faliiig je doszta krivo, da z szvinjami iie ga szrecse. Praszci gda szo 14 dni sztari, szlobodno vfin idojo pri lepom vremeni, da sze nialo naszkacsejo, to je njim na zdravje. Slo scse zimszke prasze<3 meti, njegov lev more topel biti, dr mdli praszci na midzi szo ne gviisni. Za plemen odlotseni praszci cecajo 8 tjpdnov, skodljivo je za raszt ino za naprej idejnjo praszcov, csi bi cecali lnenje kak 0 tjednov. V dosztili mesztah mdli praszci v zacsOtki lepo raszejo iuo szo zsivi i esr&ztvi. (ida pa posztdnejo 3, 4 do 5 tjednov sztari, te je pa nikaj sztiszne, nego poleg toga dobro jejo. Zacsnejo piti gnojsnieo, glodajo lesz ko-rita i szt(;ne i zsrejo celo szvoje laszino blato. Kozsa njim posztdne nekako trda, debeJa ino sze pokrije z liiszkami. Poleg toga zdto cecajo i preci dobro jejo, alj ne priine sze njim pacs nika ne, vsze dvorba je zainan ; praszci grd-t;ijo od diičva do clneva .szlabejsi, nisterni pa tiidi Ka sze pri vasz to ne zgodi, zapomnite szi. JSzvinjak niore biti esiszti, po zirai zadoszta lopel. Poszodo, ko]ianjo redno mo emo iz esisz-liti. Praszcom davamo pmv malo korensztva, tem vecs mleka, ovszenoga gresza i jecsmen. Pulcg toga jii vun piiscsamo, naj globajo vu zemli, niod jed primesamo za dva do tri praszce dnevno po ednoj kdvinszkoj zslicici klajnoga vdima. Po ziini, gda nemrejo viin, nasziplemo vii szvinjak zemlo, zidai mort. vogelje, pepel. Ose je potrebno, z vodov je zaperemo, z co-tarai zbriserno. To je eomprnija, da piaszci ne obole. Sto tak dela z praszcimi i szvinjami, on md szreeso pri lijih. Szkrb i triid je pacs putrcben. ,,Brez kriilia ni kriiha." Dobra ver-tinja vcsaszi more v pamet vzeti pri szvinjah, esi je ne kaj v redi, jeli jejo, jeli sze ,je pri njih ne sztavilo? ,,Vertinjino oko otdrzsi zsivina." Csluvik sze doszta navcsi, csi gleda, driigi kak delajo. Steo szam vu ednoj knigi ((iosz-podarszki nauki — nrediJa Viijem Rohrraan in Fran Dular — v Celoveu) novi nacsin szvinjoreje. Doli vam popisem. V Waldeggi, posta Kirchboch na Stajerszkom je edno — 62 — goszpodarsztvo. Veliko jorksirsko (belo ang-lusko) plemen povajo. AValdeggi ne dobijo szvinje niti kiihane, niti vodene ali redke hrane, kak pri nasz, ncgo szvinjam sze szirova hrana dava. Drtiga poszebnoszt pa je, ka sze szvinje gonijo celo leto viin, po zimi pa v ograjene prosztore. Ta pruba do zdaj sze je poszrccsila. Szviuje bzo nej tak zaokrozsene, liki nase vu levi, ali to ne treba pri pleinen-szkili szvinjah. Za te je boljse, csi szo ne prevecs rejene ino debele, ar z debeJosztjov je mensa rodovitnoszt, rasze raehkuzsnoszt ino obcsutlivoszt na betege i boleznoszti. V Waldeggi prva szkrb je odbiranje plemenszkih szvinj. Szvinje vu rodi sze nigdar ne pleraenijo. Kanzsori sze kiipijo. Szvinje sze za edno leto pusedajo i tak dugo, kak je niogocse, do pet — seszt le(. Yu dveh leti sze piVcsajo szvinje' le po trikrat, da prevecs ne opesajo. Pripuscsajo sze tak, da szkotijo od marca do aprila ino po leti od julija do konca auguszta. V tom csaszi sze praszci naj bolje razvijajo, da szvinje od zelone krme majo doszta mleka ino letni esasz je najbole vugoden za rejo praszcov. Mlade szvinje sze piiscsajo na szprotoletje, da sze v leti popravijo ino razvijajo na szko-titev. Za plemen sze odebirajo praszci iz po-letne szkotitvi, ar breje szvinje sze najbolje razvijajo od szprutoletja do poletja ino to sze prevecs pozna na praszei. Najbolje je poszebno krmlenje szvinj. , 1. Zeleno knno, najmre mlado travo, oszet i. t. d. Dava sze na garih, naj ne poho-dijo i zblatijo krmo. 2. Dobijo sziiho krmo, to pa li po zimi. Da,VB, sze drobno mehko szeno ali otava, sze-neni drobis, ovszene, psenicsne, idinszke pleve. Csiidna krraa, kaj m, nego pojejo. Pleve ino szeneni drobis sze prle zraocsajo ino zabelijo z otrobami, z kukorcov, da je krraa bolje tecsna. Otava i szeno sze dava na gare, liki zelena krma. 3. Dobijo szvinje szemenje. Szemenje sze ocsiszti od plevel, napravi sze zmesanca iz ovsza, jecsraena, psenice, idine ino kukurce. Nekoliko zemle, vogelja sze primesa. 4. Dobijo korensztvo, repo, burgulo. Perje ino nad sze ne dava, ne sze je posz-recsilo. Pobiranje nadi i liszta repe zadrzsi raszt, repa bole drobna osztane, leszena ino v zimi szlabse drzsi. Eepa, burgala eela sze dava, kaksa je ino nika sze ne opere. 5. Iz tikvi sze vun vzeme szemen ino tikvi na velke falate zrezane sze davajo. \'sze hrana sze dava brezi vszakoga po-szc-bnoga priprtivianja. Szvinje bole po raali zsreju ino bole zaszlinijo — i to je dobro. Vsz^ hrana sze dava od zviinaj. Hlevi szo bole esiszti, szvinje tiidi raj viini zsrejo. Po vszakom krmljenji sze szvinje napojijo z esisztov vodov. Kiihana hraria sze je popohioma odpiisz-tila. Va kiihanji szlabfisa |)osztane hrana i zsalodee tiidi oszlabi. ISase szvinje, stere szo navajene n\ kuhano hrano, ne vzomejo telko haszka iz trdoga s/.emenja, liki te. Szirovo linino davati je bole fal, nej treba telko dela i kiirjenja, szvinje bolje trdne pnsztanejo inn ne ubcsiitlive. To je na kratkom nacsin szvinjoreje v WaldHggi. Csi vcsaszi sze to obdrzsati vszakorn meszti oemore vesiino sze lahko. Szkrb mo-renio meti vu odebiranji plemeni szvinj. Po-tem r\d mehkuzsimo na«o szvinje, liki v \Val-deggi, szkrbmo sze, ka je veeskrat vupiiszti-mo na zeleno. Zapomnimo szi, ka je boljse eelo szirovo hrano davati, liki na pol szkiihati repo ali pa szaino malo popariti pleve. To je pri nasz najveksi beteg za szvinje. Osi mo z nasimi szvinjami tak delali, zdrave nam osztilnejo. Csi pa v pamet vzememo, ka je stera szvinja obetezsala, vesaszi jo od driigih szvinj odlocsimo. (loszpodarje ino tiszti, na stere szo szvinje zavupane, szo duzsni kiigo szvinj, csi szo zginole to (iidi, vcsaszi veskomi poglo-varsztvi na znanje dati; vesko poglavarsztvo pa je duzsno kiigo, obetezsiiiije szvijij szolga-birovi i kursmiti (jarasi ali m. k. allatorvos) vcsaszi na znatije dati po peskoj posti ali telegrami. Sztroskov ::iksi ne to meli, nej eden filer. S/.vinjszka kuga je naj veksa neszrecsa, dosztakrat v celoj veszi szvinje zginejo, na to pa niscse ne iniszli, ka bi na znanje dao. Vej pa nika ne kosta, pa esi jft ne na po-mocs, kvar je gviisno ne. Pri kiigi je to najbole potrebno, ka sze szvinja betezsna zapravi. Pri vasz pa csi obe-tezsa, miszlite szi, ka sze ozdravi, — pa vam vsze szvinje zginejo. Nej trbe csakati, glaszte; dokeGS pride korsmit, odlocste szvinjo. Gda pa pride kors-mit, pa za kiige volo da szvinjo zaklati, polo-vico cene szvinje vam nazaj plaesajo. Csi pa zakolejo, i ne je gviisno jeli je betezsna ali ne, dva tretjiva tala eene nazaj dobite. Csi pa je szvinja zdrava bila, celo ceno szvinje nazaj dobite. Vsze driigo, ka je potrebno, korsmit vam razlozsi. Jasz vam escse scsem povedati, ka iz taksega dvora, gde je kiiga, gnoj po voszi pelati, jo raztrosenje kiige. Zato rz 5 pro - 63 - centnim nezgasenim vapnom (naszto Iitre vodč 5 litrov vapna) more gnoj polejati. (Jsi je s/.vinja zgiuola, vcsaszi jo moremo vopelati na meszto, gde sze zginjena sztvar pod zetnlo szpravla; tam obdrzsimo, dokler ne pride szolgabirov sz korsmitom. Doma pa sztf^lo i meszto, gde je szvinja lezsala, sz 5 procent-niin neogasenim vapnoni polijemo. To nani, naprej pise od p»privlanja zdravja sztvarih pravda VII. leta 1888-ga. Escse scsem povfidati vam, ka vkaphinje prasicaov sze zgodi vu 4—6. tjedni, vrezanje praszic pa vu 6—8. meszeci. Szamo na io paztp, ka (Ih vkapljar z csisztim nozsom, z esisztimi rokaini delo, naj vain pn csrevljaj iz rlriigoga dvora ne prinesze kiigo. Zdaj vasz pa na koline pozovom, mam vam kaj povedati. l-*ri szvinji sze vsze poniica. Scsetinje prle poszkiibemo, liki poparimo .-zvinjo. Potem v toploj szoli (tiniso) zaperemo scse-titije, v mrzloj vodi oplavimo, napol sziiho na szinice denemo. To boljse scsetinje zdaj zse je belo, ovo pa dale csisztimo, v zaprtom prosz-tori pod scsetinjom zsveplo vuzsgemo, naj je zsveplin szapot i din pohodi. Potem Jahko bcsetinje farbaino. V toplom, zelonom galici mocsamo vecs vor, potein lahko denerao vn farb1", z sterov navadno remenke farbamo. Z toga sesetinja szi lehko kefe, ometije napravi-mo, kakse va bauti nigdi ne dubimo. Najboljse je niicati drot, steri ne erjavi. Escse szi kefo za zobe lahko napravimo, ka mo szi zobe csiszte drzsali, ka ne do misz telko boleli. Vzememo edno poniicano kefo: luknje sz.) naduzs po eeloj kefi na vecs rede, notri poti-sznemo drot, pri vszakoj lUknji drot vo poteg-nerao, puslies scsetinja pod drot denerao, potem drot potegnerao, scsetinje sze vu liik-njo sztiszne. Szlanino, spej vesaszi vocvremo i vu tiblo zalijemo. Driigi pa szlanino nisterne dni vu dini inajo, potem na mrzlora vo dajo zmrz-noti_, potem zoszekajo i vu tiblo zdevajo. Va zabel malo obarjeno meszo devajo, nigda-nigda malo szlanine szcgrejejo i zalijejo zabel. Kak pa sanke szpnivlajo ? Neszpamotni liidje inalo oszolijo, dva-tri dni vu koriti majo, potem vu din gor obeszijo. Za nisterne tjediie njim meszo, meszto toga ka bi szfiho gratalo, mehko posztane, escse doj njiin szpadne iz vezala. Csi szo nikak obarvali, gor na pod no^zejo, pred oknjo posztavijo, pridejo miihe, bilice szpodevajo na meszo i csrvovje zacsnejo jeszti sunko. Lfidje ne razmijo obarvati sunke, zato szo pa priszilj-Mii poleg ciganszke navade vsze na ednok pojeszti, szledi pa vu velkom deli jirek prsztov giedajo. Etak morete z suukov delati. Toplo iz szvinje vrezano simko vcsaszi zaprati, dobro oszoliti, vn koritj zdevati, sz kamnom doli pn-tezsiti. Za nisterne dni, meszo piedevati, ka je od zgoraj bilo, na tla djati. Nisterni z nasz-tavlenov szolenov vodov pjlevajo. Stiikajo sze pacs dobre vcrtinje, jeli je predevanje boljse ali polevanje. Meszo va piiei oszlane, dokler szo ne prehodi, nisterne 3 ali 4 tjedne. Poieni sze vii din dene ; tii pa od dina viszi, me.szo najmrP tak dugo osztane, kak du^o nede szfiho, do dv;i meszeca.. Zdaj sze doli vzome i na meszto sze szpravi, ka ne do mogle k njemi miihe. Nisterni vu szlamo devajo, driigi vu pepel, nisterni pa vu zabel. Steri majo liladen, sztihi, kmicsen speisz, to je najboljse, tti ne pridejo milhe i idrszo je donok na zn-ki. Cfil vasz (loszpodin Hog z szvojimi darmi ubdariljc, inorete tfuli znati dobro i haszno-vituo jt) [loirositi na vase zdravje. Szvinszko nieszo dobro tnore povojili, poszuhsiti, dobro szkiihati. Szvinszko nieszo ma triehin (pravte trik-liin), steroga dobijo szvinje, csi podgani jejo ali driigo trichinszk"iio dob-rol.o szvojih t\v likov, tak ka szo ga f;\rniki za nistera leta jako poliibili. Moremo znati, ka je anglikanszka kriva vera celo nacsisa, kak lu-1( ranszka i kalavinszka. Nikaj navukov raajo od Luthera, nikaj od Kalvina, zviin toga pa niiijo takso bozso szluzsbo, kak mi katoliesanci, niesujejo tiidi njihovi diihovniki, szamo ka to li ne aldov szv. Mese, ar szo diihovniki ne po-leg pravde i reda poszvecseni. Ono liibav, stero je Faber pri szvojih farnikaj vzsivao, je edna prigodba na ednok raztrgala. Eden vecser je mogo Faber k ednomi betezsniki iti i teda njerai je na poti nikaj to pravlo: ,,To, ka na tvojih prszaj neszes, je ne oltarszko Szvesztvo, je ne Telo Krisztusovo, ar szi li ne pravi pop no-voga zakona!" To ga je tak zgrabilo vu szrei, ka jr escse vu tisztoj poli odlocso, ka povrzse szvoje krivo vadliivanje i szvojo cseszt. Pri-sesztno nedelo je gorisztopo na predganco i etak pravo: Jasz szam szpoznao, ka szam ne vu pravoj Krisztusovoj Cerkvi. Ali zdaj sze povrnem k toj pravoj Cerkvi, najmre k rimsz-koj katoliskoj Cerkvi." Te reesi szo vt^liko revolucijo napravile med farnikarai. Vszi predsztojniki ino glaszo-viti farniki szo sli k njemi i nagovarjali, pro-szili szo ga, naj m sztopi prek, naj pri njih osztane; szlobodno predga, kak sze njemi vidi, naj jih szamo ne osztavi. Ali Faber je bio posteni mozs, zato je povrgo faro, so je v Nordhampton. gde ga je apostolszki vikar, Dr. AVareing gorivzeo vu katolisko Matercerkev. To sze je zgodilo 1845. leta 16. novembra. Faber William sze je zse kak krivoverni dii-hovnik jedino za szvojih farnikov diisevno i telovno dobroto triidio; z kem bole je pa csi-nio to vu pravoj veri! Z nikimi szvojmi pri-jatelmi, steri szo tiidi vosztopili z anglikaoszke cerkvi i katolicsanci szo posztanoli, je so v Btrmingham i tara szo v ednorn szamosztani pobozsno vkup zsiveli. 1848. leta februara 17. je Faber William sz prijatelmi ali tivarisarai vred notri sztopo vu red Oratorianusov szv. Filippa Neri.ja. Za edno leto sze je toga ve-szelja vcsako, ka je v Birrainghami i Londoni gorposztavlen edon szamosztan njegovga reda i on je odebrani za predsztojnika londonszkoga klostra. Tii, v glavnom raeszti je delao Faber 14 let i njegovga imena angleski katolicsanci nigdar ne pozabijo. Sz szvojov vucsenosztjov, szvojini predgami je jezer pa jezer krivover-nikov povrno nazaj \n pravo Matercerkev. — Ali nemrtelno ime szi je szpravo najbole sz onimi knigami, stere je szpiszao: ,,Ysze za JfZusa", ,,Naprejidenje diise vu popolnom zsiv-!eiiji", ,,NajszvetfjS'3 Oltarszko Szvesztvo", ,,Sztvoriteo i sztvorjenje", ,,Pod Krizsom ali zsa-loszti MarijV, ^Neprecenjliva Krv", ,.HetIehem" itd. Vsze njegove knige szo pune te najvisise vucsenoszti. Kak orel sze zdigne Faber gori na viszino velike znanoszti, kam ga nemrejo vs/.i naszlediivati, nego szamo jako vucseni liidje. Po triida i velike vrednoszti punorn zsiv-h'iiji je mro Faber William 186^. leta 26. szeptembra v Londoni. (8ZJ.) _ 69 — Ti szi Peter! T)oleg vode Jordana vu okroglini varasa Ce-zarea je bio ednok Krisz-tus, okoli szo ga vzeli njegovi vucsenicke. Pito je Krisztus apostole : Za koga drzsijo liidje Szina cslove-csega ? Apostolje szo prav-li: Nisterni za Ivana Krsz-titela, nisteini za Eliasa, nisterni pa za Jeremias ali za ednoga iz prorokov. Na to sze je Krisztus k njira obrno i pito: Vi pa za koga mene drzsite. Na-prej je sztopo Simon (Peter) i vu imeui vszeh apbstolov je vadliivo : Ti szi Krisztus. Szin zsivoga Boga. Z tem je vadliivo, ka je Krisztus od zaesetka obecsani Mes-sias, ki liidsztvo od grehov resi, Krisztus je Szin Boga, ki je na zemlo priso i od Marie sze narodo: pravi Bog i pravi eslovik. Bog od vekoinaj, cslovik vu vremeni poszto. Na te recsi je Krisztus pravo Simoni: Blazseni szi Simon, szin Jonasa, ar telo i krv je ne najzvesztila to tebi, nego Oesa moj, ki je vu nebeszah. Jasz tiidi pravim tebi, ka tl szi Peter i na to pecsino zozidam raojo mater cerkev ino vrata peklenszka njo ne premorejo. Ino tebi dam kliicse kralesztva nebeszkoga. lno ka zvezses na zemli, zvezano bode vu nebe-szah, ka odvezses na zemli, odvezano bode i v nebeszab. Z temi recsmi je Krisztus posztavo szvetoga Petra za vidocso glavo szvoje matere cerkvi. Novo ime njemi je dao: Ti szi Peter, to je ti szi pecsina ino na to pecsino, na Petra je zozidao mater Cerkev. Prek njemi je dao kliicse nebeszkoga kralesztva, Peter je najvekso oblaszt dobo vu materi Cerkvi. Krisztus po szvojem gorisztanejnji sze je vecskrat szkazo. Ednok sze je szkazo vszem apostolom i Simoni Petri pravo: Simon, liibis ti mene bole od teb ? Pravo je Peter: Tak je, Goszpodne! ti znas, ka jasz liibim tebe. Pravo je njemi Jezus: Paszi moje ovce. Pali je "njemi pravo: Simon, liibis ti mene? Pravo je njemi: Tak je Goszpodne! ti znas, ka jasz liibirn tebe. Pravo je njemi: Paszi raoje ovce. Pravo je njemi tretjokrat: Simon, liibis ti mene. Zsaloszten je grato Peter, ka zse tretjokrat pita: Lfibis tl mene ? i pravo je. Goszpodne ! Ti vsze znas, ti znas, ka jasz liibim tebe. Pravo jc njemi: Paszi raoje ovce. Trikrat je pito Jezus Petra: Liibis ti mene? Steo je szvedoesansztvo meti od liibez-noszti Petra, ki je njega trikrat zatajo. Zgo-dilo sze je te, ^da szo Jezusa vlovili, Peter je tudi od zajaj szprevajo njega. Prisli szo vu dvor visesnjega popa, Krisztusa szo vu hizso pelali pred szod, Peter je pa od zviinaj oszto. Mrzla nocs je bila, szliizsbeniki szo ogen na-lozsili, IVter je tiidi ta so sze szegrevat. Prisla je odna szliizsbenica visesnjega popa i vidla Pt-tra, ki sze je szegrevo pri ognji i pravla: T\ szi Peter ! I t\ szi tiidi z Jezusom Nazarenszkitn bio. Nego un je tajio i pravo : Ne vem ka gucsis. V kraj je odiso i kokot szpopevo. Znovics, gda bi ga vidla szliizsbenica, je pravla okoli szto-jecsiiu: Ka je te cslovik iz tisztib Uidih. Nego un je znovics tajio. Za mali csasz, steri szo okoli sztali, szo znovics pravli Petri: Gvtisno, ka szi iz tisztih liidih, escse gues je t.aksi. Un pa je zacsno sze zaklinjati i priszegati. Ne - 70 — poznam tisztoga csloveka, od steroga vi gu-csite. Vcsaszi je na to kokot znovics szpopevo. I szporano sze je Peter od recsi, stere je pravo Krisztus: Prle, liki kokot dvakrat szpopeva, trikrat me zatajis. I zacsno je bridko jokati. Zatoga volo ga je Krisztus tikrat pito : Peter, liibis ti mene ? I gda ga je zagviisao, ka ga liibi, je pravo njemi Jezus : Paszi raoje ovce. Petra je posztavo za visesnjega pasztera vszeh ovc, vszeh krsztsesenikov, naj je ravna, naj je vodi po poti zvelicsanja. Z najveksov oblasztjov, stero je dobo, je csiijete. Pokoro potem delajte i naj sze vszub.i med varai okrrizti vu iineni Jezusa za odpiis-csanje grehov. Szveti Peter je ob prvim trpo za Krisz-tusa. (ida bi po celom viirasi Jeruzsalerna predgo Krisztusa razpetoga,1? ki je od mrtvih gorisztano, pred szcbe szo njf ga' i Janosa zvali visesnji zsidovov i prepovedali^szo, naj vrcs ne predgajo vu tom imeni. Peter je njiin brezi bojaznoszti povedo: Neinremo vasz bolje bo-gati, liki Boga, ncmremo tiszto ne predgati, ka szmo vidli i esiili. Ne ga vu driigom zveli- Piusz X. romare^gorprimajo. Peter zsiVc. tjo gorisztanejnji Krisztusa je un szveto mater cerkev pelo. Un je odredo, ka szo meszto Judasa driigoga apostola, Matjasa posztavili. Na riszalszko nedelo, gda je priso Diih szveti yu kepi ognjenih jezikov, je un naprej sztopo i pravo : Jezusa Nazarenszkoga, ki je zmozsne dela raed varai vcsino, kak dobro znate, szle na krizs razpeli. Nego un je gorisztano od mrtvih. Mi to poszvedocsimo. V nebesza je odiso, tam szedi na deszniei Ocse, poszlao je Diiha szvetoga, liki zdaj vidite i csanja, artje^ne^driigo {iine*[dano pod neLov liidem, vu sterom bi sze^zvelicsali. Szveti ^Peter je vodo cerkev, njemi tzt? prineszli krcseniki dare, stere je med szi-romakmi raztalo. Eden raozski, po imeni Ana nias z szvojov zsenov je odao szvojo njivo. Steo je znoriti apostole i to je zsena tiidi znala. Szamo eden tao je neszo Petri, ki je pravo: Ananias zakaj je Satan szkusavo tvoje szree, ka szi proti Szvetomi Diihi lago i scses noriti ? Jeli, csi szijodo njivo, bi^vsze^lahko^szebi ob- — 71 — drzso ? Nego zakaj lazses? Gda bi to csiio Ananias, vkiiper je szpadno i mro. Prisli szo szliizsbeni i odneszli szo ga. Prisla je i zsenszka, stera je nikaj ne znala od toga, ka sze je zgodilo. Pravi njoj Peter: Povej meni zsen-szka, csi szte za telko odali njivo ? Ana je pravla: Za telko. Peter je pravo: Ka szta szi z miszlila, ka szkiisavata Diiha szvetoga ? Vkiiper je szpadnola i mrla, vun szo jo odneszli i pokopali poleg mozsa. Szveti Peter je vcsino prvo csiido. Peter i Janos szta sla vu cerkev. Bio je pri dveraj neki plantavi cslovik. Gda bi vido Petra. pro-szo je almostvo. Pravo je Peter: Glej na nasz. Un je pa raiszlo, ka kaj dobi. Peter je pravo: Zlata, szrebra ne mam, nego ka raam, to ti dam. Vu imeni Jezusa Krisztusa Nazarensz-koga, sztani gori i odi. Za roko ga je prijo i gori zdigno; na noge sze posztavo plantavi i odo i dicso Boga. Szv. Peter je bio visesnji paszter matere cerkvi, un je ravno i vodo. Iz Jeruzsalema je so vu Antiochio, iz toga varasa pa je so vu Kim. Tara je bio piispek. Iz Rima je ravno raater cerkev po celom szveti. Po Krisztusovom rojsztvi leta 67-ga je szmrt, mantrnistvo gori vzeo za Krisztusovo vero: na krizs szo ga razpeli. Hizsa ne raore biti brezi fundamenta, ovce ne morejo biti brezi pasztera, tak tiidi mati cerkev ne rnore biti brezi glave i pasz-tera, brezi voditela i ravnitela. Krisztus szeje pnszkrbo, ka po Petrovoj szmrti tiszti bode glava i ravnittil niatere eerkvi, ki za njim pride vu Rim varasi na puspekovom sztoci. Vszigdasnji rimszti piispek je naszleduik szve-toga Petra vu ravnanji inatere cerkvi, im je najvisesnji paszter i ravnitel. To je rimszki papa, szveti ocsa. Po szmrti XIII. Leona zdaj ravna ma-ter cerkev X. Piusz. Bimszki papa ravna mater cerkev po puspekaj i diihovnikaj. Podlozsnoszt je vu materi cerkvi. Verni krsztscsenicke szo podlozsni duhovnikom, te piispekora, piispecke pa rimszkomi papi. Tak, kak lane, szo kotrige rnatere cerkvi vkiiper prikapcsene z vidocsov glavov, z namesztni-korn Jezusa Krisztusa. Rimszki papa je kral krsztscsenikov, steri njega veeskrat pohodijo vu Eimi. Nas kep tiszto kazse, ka X. Piusz ravno romare gori prima. Podlozsni raorerao biti zapovidam rim-szkoga papa, vecskrat moremo moliti na nje-govo nakanejnje: za povrnejnje grehsnikov, za szloboscsino i zvisanje raatere cerkvi. (kj.) Trije kassovszki mantrniki. G da szveta Maticerkev vopove od a, ka je blazseni ali szveti z tera onoga szvojga vernoga szlugo ne podigne v nebesza, ar je taksi tak brez vsze dvojnoszti v nebeszah. I ne szo szamo tiszti zvelicsani, slere szveta Maticerkev za blazsene ali szvete vopove, nego nezracsuna-no vees jih je zvelicsanih. Ar szv. Maticerkev szamo tiszte oznani za szvete, steri szo krscsanszke jakoszti, krscsanszko popolnoszt vu velikoj meri szkžualL ino zviin toga je Bognjihovo popolnosztzkaksim csiidom potido. I ta popolno.szt zsitka ino csiidovitna prigodba sze more brez vsze mogo-cse dvojnoszti gviisno dokazati. Zato szo nis-tere verne bozse szluge szamo vecs szto let szledi po njihovoj szmrli oznanili za szvete; ar je tak dugo trpelo, dokecs sze je moglo gviisno poszvedocsiti, ka szo oni bozsi szlugi za isztino zviin roda veliko jakoszt, popolnoszt szkazali vu szvojem zsivlenji. Tak sze je godilo z tremi kassovszkimi manternikami, steri szo zse 1619. leta szep-tembra 7. i 8. dneva raanternisko szmrt pre-trpeli za katolicsanszko vero; pa szo szarao zdaj, 1905. leta, 14. januara povedani za bla-zsone. Zse Pazmau Peter kardinalis, eszter-gomszki piispek je pripon-icsao rimszkomi papi, naj te tri mantrnike za bhizsene oznanijo. Po-tom szo vogrszki ptispeeje escse vecskrat nap-re.j dali to probiijo szv. apostolszkomi sztolci. Ali to sze je tak na hitroma ne moglo zgoditi. — 72 Ar jc prvl<; polrubno bilo ocsivesztno szpoznati, ka szo tf trijc jedino za volo prave vere niogli mreti i ka je Bog njihovo szvetoszt z kaksov esiidnov prigodbov potrdo. Bliizi 300 lnt dugo szo szpravlali vkiip v Iiimi na to gledocs do-k;ize i szvedocsansztva. I poleg teh dokdzov i .szvedocsansztv szo vladajocsi papa, X. Yk\s szkimi pii.spekami i pred velikov vnozsinov liisztva \ooznanili, ka s/o trije kassovszki man-terniki : Krissavashi Marko, Tongracz Istvdn i Groclec Mclhior po szvojoj manterniskoj szmrti gorivzoti vu red odicsenih Jjldzscnih". Koga szv. iMaticerkev za ,,blazsenoga" oznani.. tisztnga szledi navadno za . ,,.szetoga" iiiautruiki. |!)l)5. jeta, (1 januara jvofiovedoli, ka j« mo-gocse tč tri verne bozse szlugc za blazsene oznauiti. I tak szo za 9 dni potom, to je 15. januara na szvetek Szladkoga Imena Jezusovo-ga imenfivani Szveti Oesa vu szvojoj rirnszkoj c-erkvi pred kardinalami, pred vnogimi vogr- tiidi vopov<\ Szamo to jf razlocsek med ,,blazsenim" i ,,szvetim;', ka nblazsene" szamo nistera mcszta, ,,szvete" pa cela szv. Maticer-kev csaszti. To jo szhiva, dika katoJicsancom va etoj domovimi, ka szo trije rned njimi od szv. — 73 — ¦Matorecerkvi ria tak visziko viednoszt podig-njeni. Diiseven dobicsek szo nam te trije mantrniki, ar oni pred Bogom gviisno najbole za nasz, za szine ete domovine niolijn. Za peldo szo posztiivleni | rod nasz, naj je nasz-lediijemo, naj vu pravoj vori tak sztdlni bo-demo, kak szo bili oni, steri szo raj inrli, kak pa bi szvojo vero zatajili. Zato de dobro, c^i szlovenci szpoznajo te verne vojake Krisztusove. I tak eti na kraci popisem njihovo zsivlenje. KrizsavszJci Marho sze je narodo v Krizsavci na Horvacskom od pobozsnih i bo-gatih roditelov 1588. leta. Koditelje szo ga vu pobozsnoszti i bogabojaznoszti hranili gori. Gda je 12 Jet sztar bio, szo ga v Bees dali v imenito solo Jezusove J)riizsbe. Po opravlenoj deacskoj soli njemi je veliko szkrb delalo od-locsenje sztana, ar je ne taki szpoznao glasza bozsega, steri ga je na te najplemenitejsi popovszki sztan zvao. Zaprva je vojak steo biti, ali pobozsnoszt i ltibav k vucsenoszti ga je itak na popovszki sztan nagnola. Teda je 1606. Jeta v (jradec so, gde sze je na glaszovifcoj soli Jesuitov modroszlovnoszt vcsio. Potom za tri leta je zse vucsiteo ali Bdoktor" posztano. Vu szvojem 24. leti je notrisztopo v zagra-becsko popovszko solo ali v szeminarium. Ali odtec szo ga za volo njegovga velikoga talenta v Kim poszlali vu Nemsko-Vogrszko popovszko solo. Za stiri leta je gorposzvecsen i obprvim je vu szvojoj domovini v Krizsavci bio diihov-nik. Ali Pazman Peter kardinalis i priraas ga je zse za edno leto v Tirnav (Nagy-Szombat) pozvao \ vo ga je imeniivao za profeszora i ravnitela tirnavszke sole. 1616. leta ga je pa za volo njegove velike vucsenoszti imentivao za kanonika v Esztergorai i za dve leti po tom za opata v Szeplaki. Kak opat SzepJaka je Krizsavszki Marko vecskrat priso v Kassov, ar je Szeplak bliizi bio k tomi varasi. V Kassovi sze je szpoznao z tisztiraa dvema duhovnikoma Jezusove Druzsbe, sterima navktipe je szledi szmrt gorivzpo za szvojo vero. Te driigi veren vojak Krisztusov je bio Pongrdcz Istvdn, ki sze je 1582. Jeta v Alvinci v Erdelyszkom narodo od plemenitih vogrsz-kih roditelov. Szvoje sole je v Kolozsvari op-ravo vu imenitoj soli Jezusnve Drfizsbe. S/. szvojov janietjov i pobozsnim zsivlenjom je med vszemi deakami te prvi bio. Tii sze je odlocso, ka celi szvoj zsitek vu popolnoj szliizsbi i naszlediivanji Krisztusovom scse dovrsiti; zato je v szvojem 20. leti notrisztopo vu Jezu-sovo driizsbo, csi njemi je ravno rodbina to nikak ne stela dovoliti, ar je rodbina to zselela, naj vu szvecko szliizsbo sztopi, gdo sz szvojim talentom i plemenitosztjov visziko cseszt lehko doszegne. Ali on je vu szvojem szv. odlocsenji sztalen osztauo. Kak novicius je prvivi dve leli dalecs od szvoje domovine v Briinni na Mo-ravszkom szpuno. Potom je poleg1 zapovid szvojih predsztojnikov v Pragi profeszor bio* Potom sze je pa v Ljublani, v Celovci i v (iradci za popa vcsio. Kak g-oriposzvecspnoga popa szo ga J615. leta v llomonno n-t Vogr-szko poszlali za vucsiteJa i predgara. Sz szvo-jiin szv. zsivlenjom i lopimi navnkarai je tii vnoge krivovernike nazaj povrno vu pravo ka-toliesanszko Materrerkev. Ali z tem je Jia szebe obrno veliko szrditoszt kassovszkoga ka-Javinszko^a farara, Alvinci Petra. V Homonni sze je tak Pongracz Istvan 4 leta trudio Bogi na vekso diko i nemrtelnim diisam na zveli-csanje. 1619. leta v juliji szo ga predsztojniki v Kassov zrendelilvali, gde je za dva meszeca imnternisko korono zadobo. Te Uetji blazseni je Grodec Melhior z polszkoga naroda, ki sze je narodo v Tesen varasi v Sleziji leta 1584. ()d njegovga de-tinsztva malo znamo. Znano je szamo to, ka je v Becsi opravo sole i v szvojem 19. Jeti je notrl sztopo med jesuite. Kak novicius je on tiidi v Brunni bio; potora sze je pa v Pragi dale vcsio. 1614. lela je poszvecsen za popa. Ob prvim je v Pragi bio predgar, po tom pa v Koppanini veszi diihoven paszter. — Da je znao neraski i csehszki, zato szo ga 1618. leta v Kassov poszlali, naj bi tam bio diihovnik neraskih i csehszkih vojakov. Ali tu je ne dugi csasz delao, ar je zse na driigo leto z Krizsavszkim Markora i Pongrac Steva-nom vred mogo mreti za Krisztusovo vero. Manternistvo teh treh hldzscnih sze je ctak zgodilo: 1619. leta je Bethlen Gabor s-/edmograski (prdelyszki) protestantszki voj-voda poszlao szvojga generala, Rakoczv Gyor-gya, steri je tiidi kalavin bio, proti Kassov varasi. D6czy Andras, varaski kapitan, ki je veren bio k vogrszkomi krali i katolicsanszkoj veri, je gotov bio varas do szlednje kaple krvi braniti proti kalavinszkim reberijasom. Szamo, ka je v Kassovi med rnesztancsararai tiidi doszta kalavinov bilo i te szo sze po szkrivo-ma pogodili z protivnikom, I)6czy Andrasa kapitana szo zvezali i notri zaprli, potom szo pa odprli vrata pred vojszkov Kakoczy Gyor-gyn, steri je tak lehko prevzeo Kassov. To sze je zgodilo 1(319. leta 4. szep'embra. Potom szo divji kalavinj« sztrahsno zacs-noli [ireganjati katolicsance, steri szo v Kas-sovi prebivali. Niki szo to zseleli od Kako-czyja, naj vsze ^papince" da szpoklati; steri szo pa ne bili tak jako divji, s/o /adovolni steli biti z tem, esi tri katolicsans ke diihovne pasztore vinorijo. Zato szo vsze tri imentivane diihovnike zgiabili i v temnico zaprli. Potom szo je prifeziljavali, naj zatajijo szvojo vero i naj prek sztopijo na kalavinszko vadliivanje. 74 Ali da je to z lepov recsjov ne slo, zato szo je zaeseli mantrati. Bakoczyjovi divji hajduki szo sze na rjje vrgli, kak lacsna zverina ino szo je vszakojacsko mantrali. Ne szo je na ednok vmorili, nego pomali szo je klali, naj z tem duzse trpijo boleznoszt. I oni szo sztalni bili, za vero, za Krisztusovo pravico szo vs/.e mantre pretrpeli. Vsze zmautrane, vkiip pot-rete i sz sžablami zoszmicane szo je divji krivoverniki v edno grdo grabo vrgli, vu steio je vszakojacska grdosztija vkiip tekla. I man-terniki^szo escse ne bili z cela mrtvi, bio ino je ne poszliihno prosnje, nego gro-bianszki je odgovoro : BHadi bojte, ka szte vi tiidi ne tak obhodili, kak vasi popi! Poberte sze odtec!" Ali szledi je edna plemenita zsen-szka sla pred varaski tanacs i na njeno prosnjo szo zapovedali varaskomi hobari, naj vdpo-tegne mrtvece z one jamft i na ednom bole sziiliom raeszti pokopa. Ali to raeszto je tiidi ne dosztojno bilo za manternike. Zato je po-bozsna grofica, Palffy Katarina, zsena Forgach Ferenc grofa to gledala, naj raore prekdobiti ta mrtva tela, MantrDistvo^Krizsavszkora^Marka. Kriz^avyzki Marko i Grodec Melhior s?ta 7. szeptembra tam v jami mrla, Pongrac Stevan je pa 8. szeptembra mro. Tak je szmrt resila te tri batrivne vojake Krisztusove od trplenja i po kratkora trplenji szo doszegnoli vekiv^csno diko i veszelje. ^ ^,Pobozsni katolicsanci szo potom proszili kassovszkoga predsztojnika, naj njira voda mrtva tela manternikov, ka je posteno poko-pajo. Ali te predsztojnik je tiidi krivovernik Prigodilo sze je, ka je Bthlen Gabor, erdeljszki vojvoda pri ednoj vftszelici proszo to imeniivano grofico na eden plesz; ali ona je nikak ne stela zsnjim pleszati, szarao tak je dovolila, ka njoj je mogo za te plesz prek dati mrtva tela manternikov. Potem je grefica dala lepo oesisztiti i okincsati tela manternikov ino je pokopati v sebeskoj cerkvi. Ali da szo tii mrtva tela tiidi ne v gvtisnoszti bila, zato je szledi dala prek odpelati v Hertnek, vu — 75 — v.voj grad. Za 15 let ,je pa vszeli treh rikov chonte i cs/tanke vu cdno ok veno skrinjo dala szpraviti i v Tirnav (Nagy-Szom-bat) odpelati, gdo escse dne.sz poesivajo vu ^erkvi Ursulinszkoj. Td prigodba je zsaloszlen liszt vogrszke zgodovine. Ar szvedocsi, kak divji i nepotrplivi jzo bili proteslanti i kak szo razsirjdvali szvojo krivo vero. Pa ilak vszigddr to lazsejo, ka szo prej ,,pdpinci" lije preganjali. Ali naj gor pokazsejo szaino ednoga kalavina ali lu-therana, steroga szu papinci za vohi njeguvga vadliivanja vinorili. 8zamo taksega je ne bilo. Ar csi .szo ,,papiuci" gda steroga protestanta szkoncsali, szo ga ne za volo vere szkonc^ali, uego zato, ar je ovak hudodelnik bio. Hlazseni manterniki, molte s/.e pri Bogi za nas/., naj sztalni bodetno vu pravoj kato- licsanszkoi veri ! . . , (3ZJ.) Reclitel kaloiid^riuma pa Frlica, ne^o doszta juavice. Nocs jp bila, reditelj je pri sztoli szedo. Priso je vrdg, proszo ga je, naj njemi tiidi niisterne dneve i szvetke zapise vu kalen-dariurai. Eeditelj sze je doszta premisldvo, ka de delo. Na szlednje szta szklenola, ka szvetke i nedelo vrag dobi. Vrdg je odiso, reditelj pa sze je poszmeho, ka je vrdga znoro. Miszlo szi je: Szvetki i nedele sao (Joszpodni Bogl poszvecseni, ludje v cerkev idejo i, kak vu katekizmusi sztoji, dobre knjige stejo, dobro delajo. Na te dni vrag donok ne de meo zsetve. Okoli je preteklo leto. Znovics je priso vnig i ne sze je inogo za doszta zahvdliti. Vecs dela je prej meo edno nedelo, liki na vsze ove seszt dni. Dobro je bilo szenje. Za malo masinszkoga vina, za edno-dve vori plesza szi je jezero pa jezero neduzsnih diisic szpravo. Szpoto sze je reditel kalenddriuiiia, vu rndecso opravo je obleko szvetke i nedele, naj misz zse sz teiu opomiua na (ioszpodnovo zapovid : Szpomni sze, da szvetke poszvetis. (kj) — 76 — Od polszkih delavcov. Sto sze na opravlanje polszkoga dela za de-lavca pogodi. more szi piavico (munkdsigazol-vany) szpraviti. To pravico voposztavi vesko poglavarsztvo, za to nika ne trbe placsati, stemplna tiidi ne trbe. Csi stoj zgiibi. za novo pravico more 1 korono pla-csati, stera sze obr-ne na kaszo za po-maganja polszkih delavcov. Na opravlanje de-la,naj bo to zsčtvaali kakso driigo polsz-ko delo, szi vert i de-lavec taksi kontrak-tus lahko napravita, kaksega scseta. Kontraktus sze more szpiszati, ovak szi niscse ne more pravice iszkati. Vu kontraktusi sze more doli popiszati, kelko plugov je za kosziti, jeli je jeszenszko ali szprotolesno szilje. Vu kontraktusi more zapiszano biti, jeli za zsčtvo, za notri szpravlanje, za mla-titev sze penezi placsajo i kelko ali pa za resz de sze delalo. Vu kontraktusi sze more placsa vu reszi, i ka je vredno, vu penezah izpiszati. Delavci najmre jus majo, gda szo zse opra-vili delo, placso ali z resza ali pa vu pene-zah prosziti. Delavci, steri vkiiper delajo, szamo edno formo szlobodno zselejo: ali vszi resz ali pa vszi peneze. Csi sze ne mo-rejo med szebov zgiihati, votume doli de-nejo; csi je na oba kraja vednako, sors sze potegne. Csi pa bi delavci od dobre zemle resz proszili, od bozsne pa peneze, pravda naprei pise, ka od cele doli pozsete zemle sze proszi ali rdsz ali penezi. Csi vert delavcom jeszti da, vu kontrak-tusi sze more szpiszati, ka to jeszti eden den na edno glavo kelko penez je vredno. Delavci szlobodno proszijo zadav, stera sze vu placso notri zracsuna. Vert tiidi szlo-bodno zsele od delavcov zagviisanje ali vu penezah ali pa, ka na griint da tabulerati. To tabuleranje ne kosta stemplne. Kontraktusa sze dva napravita. Notarius pred ednim veskim poglavarom verti i de- lavcom gori preste, raztolmacsi, potem kon-traktuse podpisejo vert i delavci, notarius ino veski pogiavar pa potrdita. Eden kontraktus sze da verti, eden pa od delavcov odebranomi delavci. Toga hipa notarius vu munkas-igazolvany notri szpise ime verta, delo, kak dugo de delo trpelo i placso. Za potrdjenje kontraktusa notariusi placsa ide, najmre csi delavcov ne ga vecs, kak 25, 1 korona, od 25 do 50 2 koroni, od 50 vise 3 koroni. To vert more placsati. Stempl-na ne trbe. Nego csi kontraktus je notarius piszo, telko njemi ide, kelko poleg nasztav-lanja veskoga poglavarsztvo za pisz.inje kontraktusa ide. To je vszakoj kancelarii viin izbito. Kontraktus sze ne more vlomiti. Nego szo jo prilike, gda je szlobodno. Kontraktus lahko razpita, gori pov6 vert: csi delavec njega, njegovo familio ban-tiije, proti njegovom zsitki ali blagi napako napravi, szam rad kvar vcsini, csi je oszo-jeni za volo gori buntanja delavcov ali pa nepripraven je posztano za zvrsavanje dela. Delavec lahko razpita kontraktus : Csi vert ali familia ali spaa njega na greh za-pelava, bantiije ga, proti njegovom zsitki ali blagi kaj vcsini, placso nazaj drzsi ali csi ga k szoldakom zovejo. Csi za volo teh zrokov ali delavec ali vert gori pove, duzsniva szta vu 24 vorah ali z recsjov ali po rekomandiranom piszmi eden ovomi na znanje dati, ovak kontrak-tus vala. Csi je delavec iz zrokov popiszanih gor povedo, vert je duzsen njegovo zaszlii-zseno placso placsati, csi je pa delavec ban-tiivani ali pa vu greh zapelani bio, jus ma na celo placso. Csi szo nisterni delavci odisli. ovi jus majo vu 48 vorah za driigoga sze szkrbeti. Csi szo osztanjeni delavci delo opravili, placsa vo sztoplenoga sze med njimi razdeli. Csi je hrana ne zadoszta ali ne zdrava, pred birovijov sze szlobodno tozsi, stera csi szpozna pravico, szod prinesze, ka sze jeszti vu kontraktusi zapiszanih penezah placsa. Piacso vu pitvini ali vu blagi vodavati je prepovedano. Delavca prisziljavati, naj tii ali tam kiipiije, je tudi prepovedano. Delavca obetezsenoga vracsiti i obdr-zsati je včrt duzsen 8 dnevov. Delavec je duzsen vu povedanom csaszi i meszti sz szvojov skerjov naprej pridti, delo zacsnoti i poleg kontraktusa opraviti. Csi je vremen nej vugodno, szamo sz — 77 — szloboscsinov verta lahko od idejo. Csi je vu kontraktus vz6to, poleg toga driigo delo tiidi morejo opravljati. Csi delavec ne pride ali pa brezi zroka odide, vert jus ma ga nazaj prignati dati. Csi delavec kvar vcsini, vert njemi szlobodno placso zadrzsi, nego vu treh dne-vaj more tozsiti vert pri -biroviji, stera ob-szodi kvar. Delavci szvojo tozsbo pri brioviji po dvoma od njih zbranih lahko notridajo, nego ovi szo duzsni dale delati. Csi je vu personi verta kaksa szpre-memba posztanola, 6 meszecov pred zacsin-janjom dela sze kontraktus lahko goripove. Pravda ocsiveszno naprej pise, ka ne szamo delavci, steri sze na dugsi csasz po-godijo, nego napszamoske tiidi szo duzsni munkas-igazolvany vo vzeti. Med vertom i napszamosom sze kon-traktus napravi ali z recsjov ali pa vu pisz-mi. Csi je nika ne vu kontraktusi, den sze racsuna od izhoda szunca dozahoda; podnd edna vora, od 15-ga aprila do 30-ga szep-tembra v gojdno i zadvecsera po i po vore szloboscsine sze vzeme za pocsivanje. Csi vert celi den ne more dela dati delavci, za csasz vu deli opravleni more eden, dva, tri fertale placse dati. Csi je jeszti tiidi vu kontraktusi, za delo pred poldnevom obed, za delo po poldnevi vecserja szlisi. Vsze driigo, ka pravda naprej pise za delavce, steri sze na dugsi csasz pogodijo, za napszamose, ki na den delajo, tiidi vala. To vsze, ka szam vam popiszo, sze gori najde vu II. pravdi iz leta 1898. od reda med goszpodarami i polszkimi de-lavcami. (kj.) Szv. Stevan, kral vogrszki. 'zv. Stevan prvi kral vogr-szki je vladarsztvo prek vzeo leta 997. Tihinszke dii-hovnike prizvao, steri bi njegovo poganszko ludsztvo na krscsansz-ko voro szpravili. De-szet piispekij je gori posztavo. Aszlrik apata je v Rim poszlo, naj papi na znanje da, ka je vogrszki narod glavo nagno pod krotki jarem Jezusa, na pravo vero sze je obrno, proszo je blagosz-lov na zacsnjeno delo i potrdjenje tisztoga, ka je zse zvrso. Potem je proszo od papa korono, z sterov bi sze poleg navade driigih kralov krscsanszkih dao koroniivati. II. Szilveszter pa je z veszeljom gori prijo poszlanca vogrszkoga vladara. Gda bi csiio vreloszt njegovo vu razsirjavanji prave vere, gda bi csiio od njegove darovitnoszti proti rnateri cerkvi, gori je szkricso: To je apostol Krisztusov. Prosnjo poszliihno, vsze njegove dela potrdo, blagoszlov i korono njemi poszlo, v znamenje apostolszke vre-loszti je njemi duplusni krizs dao. Števan, gda bi prek vzeo piszmo i dare rimszkoga papa, narod je vkiiper pozvo v Esztergom i tam leta ioor. aug. 15-ga med veszeljom liidsztva je njemi na glavo djana korona i tak je poszto prvi kral vo-grszki. Dao je cerkvi zidati. Odredo je, ka deszet vesznic naj cerkev zida, un sze je — 78 - poszkrbo od mčsnoga oblacsila, piispek pa je knjige dao. Osztro je zapovedano bilo vu cerkev idti po szvetkah. Šzamo tiszti je lahko doma oszto, ki je na hiso pazo. Prepovedano je bilo vu cerkvi sepetanje, gucsanje, sto je prek sztopo to prepoved, na szramoto je kastigan bio. Csi je sztaresi i nemesnjak bio, viin szo ga vrgli, csi pa prosztni cslo-vik bio, viin szo ga zvezali ali njemi vlasze zrezali. Osztro je zselo poszvecsenje szvetkov, opravlenje szpovedi i precsiscsavanje. Csi je »Ne zamiidim, moj dragi szin, — tak pise vu zacsetki knjige, — dokler escse zsivem, tebi tanacse, zapovedi dati, da tvoji tvojega liidsztvn zsitek poleg teh opravis. Obdrzsi zapovidi tvojega ocse, ar csi je za-pusztis, ne mores biti prijatel niti Boga, niti Jiidsztva.« Na szrce njemi zvezse, naj bo sztalen vu pravoj veri, naj njo obdrzsi vu orszagi, naj njemi na szrci lezsi delo matere cerkvi; stera naj raszte i niksoga razsalenja ne trpi i naj brani szluge cerkvi. »Piispecje bodo tvoj, tanacsniki, szvetszke goszpode, liki brate, Koroniivanje szv. Stevana. stoj ne zdrzso bozse zapovidi, sčszt pot je dani bio piispeki, szedmo pot pa krali na kastigo. Eden tao vogrszkogj naroda je ne steo prave vere gori vzeti, pod voditelsztvom kopanja je proti sztano. Kral ga je pre-mogo. Deca njemi mala szpomrla. Trost je iszko vu dobrom vcsenji i zsitki osztaloga szina, steroga ime je bilo Imre. Gelert piis-pek ga je vcsio. Szam ocsa je piszo cdno knjigo za szina, vu steroj ga jc etak vcsio: postuj. Tihince z lepim gori primli, ar lepe i hasznovitne dela i navade prineszejo, stere bodo na szrecscforszagi. Csemčri, nevoscse-noszt i gizdoszt naj bodo dalecs od tvojega szrca. Pravico deli vszakomi. Vu szodi bodi pravicsen i milosztljiven. Poszliihni tanacs sztaresih i modresih. Po szledi mojem hodi, ar ki sztare ocsinszke navade zavrzse, ne zdrzsi bozse zapovedi tiidi ne. Bodi dobre vole i milosztijiven, vrelo Boga moli, ar molitcv v kraj drzsi csloveka od greha i odtira manjoszt.« — 79 Proszim te, moj dragi szin, veszelje mojega szrca, vupanje naroda, bodi dober ne szamo proti szoszedsztvi i ludsztvi, nego proti szlabim i malim tiidi. Bodi mocsen, naj te szrecsa ne vcsini gizdavnga, naj te neszrecsa ne szpravi iz nog. Bodi ponizen, vu bozsoj szliizsbi zsive. Nego zsal, szmrt je szina vu 24. leti iz zsivih odneszla, ravno te, gda je ocsa nameno na njegovo glavo polozsiti korono. Vojvoda Imre je mro v jeszen leta 1031. Zsmeten krizs je to ocsi bio, nego potolazso sze je vu bozsoj voli. Szv. Imre vogrszki kraleszki vojvoda. mertiicsljiv, ar ete jakoszti szo rtajveksi le-pota vu tvojoj koroni. Tak je vcsio, tak je redio ocsa szvo-jega jedinoga szina. Njemi je odlocso prek dati szlolec kraljeszki, on pa steo doli djati zsmčcso vladarsztva, naj sztare dni poszebno Doszta bridkoszti je meo, escse na szlednje dnih. Stirje szo proti njegovim zsitki zapriszegli (zarotili), eden je zse notrivdaro v njegovo szpalnico i szvoj nozs je steo vu szrce szpajocsega krala namocsiti. Nego bozsa prigledba nej dopiisztila, ka bi na 80 — prevzeten, szramen nacsin mro dober kral, ki je escse te tak sze zdehno: »Csi je Bog z nami, sto je proti nam?!« Lagoji cslovik sze je szam zoszago, ka je steo vcsiniti, nozs je piiszto, na kolina szpadno i proszo od krala odpiiscsanje. Kral je po toj zsalosztnoj prigodbi ne dugo zsivo. Okoli szebe je pozvao piispeke i plemenitase, delo krs/.tcsansztva na njihovo szrce zvezo, potern pa mater cerkev, vogrszko domovino ino vogrszko liidsztvo vu obrambo blazsene device Marie preporocso ino tiszti den, na sterom pred 37 letmi je korono dao na szvojo glavo djati, je mro. Telo szo V Szekesfehervar-i vu cerkvi od njega zozida-noj na nocsinek polozsili. Narod je trih let zsaliivo szvojega velkoga krala. Za 50 let je mati cerkev Stevan krala med szvece gori vzela Njegovo szveto deszno roko, z sterov je doszta dobroga vcsino, zdaj itak mamo v Biidi ino vszako leto na szve-tek szvetoga Stevana (aug. 20) vu processzii z velko szlovesznosztjov okoli noszijo. Szve-tek Stcvan krala je vu nasoj domovini cerk-veni i narodni szvetek. (kj) tiirmee. Qop na brcgi jaz ppebioam J-^oleg eerkoi malieske ; Tiivmee njetni bol postujcm ©d hizsieske oesinszhe. JJober tni jc on prijdtel, Jiamkol' idctn, glcda me ; V loo sumcesi in k potoki Zsuboreescm oodi nic. Tihi jc In1 li rccslioi, Jiak szc midoa razmioa ! Jiak szi midoa pogucsioa, Jioga mdoa padioa! o Jczusa jc 011 J)ika hizsc njc°ooe; cA/a nj ga miszlim, kda oodram Tiif/nee nasc eepkoiec. f Gaspar Ferenc. u kalendari 1906. Ieta szmo sze szpomenili od f Hanto Stevana, bivsega plebanusa Petrovoga szela. Kak betezs-noga je pohodo njegov prijatel Gaspar Ferenc, szobocski ple-banus, steroga zse tiidi ne ga vecs med nami, odiso je za prijatlom vu vekivecsnoszt. Pokojni Gaspar Ferenc sze je narodo vu Szlovenszkoj veszi (Totfalu) jan. 17-ga leta 1843. od paverszkih sztarisov. Poszve-cseni je bio za diihovnika 22. juliusa 1871. leta. Bio je kaplan v zacsčtki na Gornjem Sziniki, 1872. leta je priso za kaplana na Tissino, potem 1877-leta za kaplana v Szo-boto ino od 18S0. je plebanus bil na tisz-tom meszti. V januariusi leta 1906. okoli Treh Kralov je obetezsao, pliicsa szo sze njemi zvuzsgala. pomocsi ne bilo. Szpove-dan je bio lepo, mro je 16. januariusa v gojdno, pokopan pa bio 18. januariusa. Pokojni je dober, tihi cslovik bio. liibo je mer. Iz malih del sze szpozna cslovik. Zgodilo sze je ednok. Farniki szo njemi sunke duzsne, kak dohotek plebanusov, pri-neszli. Na nocs szo vu edno kamro djali sunke i drligi den ne szluha, ne duha nji-hovoga. »Ej nihajte« tolazso sze je pokojni, »vej "tak szo doszta ne vredne bile.« Driigocs je z ednov drustvov poleg szvojega farnoga lesza domo so. Opominali szo ga njegovi prijatli, ka nikak vu leszi drva bere i tere. »Nihajte ga«, je odgovoro, »isztina, ka je ne dobro i lepo kradnoti, nego gvusno bi ne drva brao, csi bi njerrii ne potrebno bilo.« Luden cslovik je bio, vu drustvi szo-ga radi vidli za volo njegove mirovitnoszti. Pri njegovom pokopi sze je szkazala liibeznoszt i postenoszt do njega. Okoli szo vzeli njegovo hladno triiplo popevje iz cele szobocske esperesije, prisli szo popevje iz szoszednih far Zalamegyova, tam je bila cela Szobota, cela okroglina, goszpod z proszt-nim cslovekom vred je pokazo szvojo szled-njo postejnje. Pokapanje i bozso szliizsbo szo g. !Dr. Ivanoczy Ferenc, tisinszki esperes opravili. vSzobocsko driistvo pevcov je z milo-tuzsni-mi peszmami szlobod vzelo od szvojega ¦| Gaspar Ferenc/ pasztera diihovnoga. Ne vu ednoj oki je bleszketala szkuza zsmetnoga szloboda. Delo zidanja nove cerkvi sze je zacs-nolo, szlobodno pravim, vu tom hodi szi je beteg szpravo. Vu deli, vu poveksavanji csaszti bozse ga je szmrt najsla. »Blazseni szo, ki vu I3ogi umrejo.« — 82 — Driizsbena poszojilnica. Poznam jasz liidsztvo po-bozsno, delavno. Triidi sze od kmice do kmice, nego naprej pridli ne more, celo je zaduzseno. Vu versztvi neszrecsa je vszigdar blizi. Pride po-voden, opali travo, odne-sze krmo; tocsa vsze vkiiper zmlati. kiiga viin vdari vu stali, vu hlevi, ali driiga neszrecsa sze zgodi. Mense-vekse neszrecse szo verta vu dug szpravile, grozoviten zso (interes, pro-cent) je placso ozsurnikom tak, ka eden dug od 300-400 Kuron celo viin obracsa verta iz s/.vojega versztva. Zadoszta zsalosztno, escse itak szo vu vszakoj veszi ozsurniki, ki nedopuscsene procente berejo. Ozsurniki szo htijsi od sparkasz. Po szkri-voma, brez szvedokov opravlajo szvojo hiido-bijo. Isztina, ka j.ravda preganja ozsurnike, nego roko ne more na nje djati, ar je ne po-szvedocseno njihovo htido delo, duzsnik pa ne viipa je tozsiti. Ob prvirn sze boji, ka bi njemi dug gor povedo, ob driigim pa njegovo szve-dosztvo tiidi nika ne vala, gda z drtigim ne ve poszvedocsiti. Hiidi cslovik sze ogible ocs liidih. To szo pijajce nasega liidsztva, krv njerai izcecajo. Nika ne delajo. szamo szad berejo delavnoszti nasega liidsztva. Ogiblite sze njih. Bila je ekszekucija, odali szo edno versztvo. Kiipo je edeii kraet. Na driigo gojdno ga da k szebi prizvati ozsurnik vesznice, ki je vu ednoj personi i krcsmar i bautas i pravi: Dajte rrii szoszed 50 ranski, te ne bodem vu 15 drievah vecs poniido pri biroviji. Sziromak cslovik sze je zbojo i 50 ranski placso, — ozsurnik pa je vu ednoj vori priszlfizso, za stero drugi raeszee — dni more delati. Proti szprotoletji zirienkava szilje, nega krilha. Ide vert k ozsurniki, steri njemi rad da do jeszeni, kelko pacs sese raeti. Pa doszta tiidi ne proszi, szamo eden fertao kebla na vszaki kebel. Znaie, kak velki procent jo to'? Oi pdcn kebol pspnice je vreden 8 ko-ron, te je tertao kebla vreden 2 koroni. Puleg toga szte za 8 koron v jeszen 2 koroni zsoa placsali. Csi na 8 szpadne 2, na 80 szpadne 20, na 100 pa s/.padne 25. Nego to szamo do jeszeni trpi, to je po leta. Potem na celo I^ta je zso 50 koron. Poleg naprej vzete p^lde vert more 50 procentov placsati. Drtigi vert bi potrebuvo 160—180 koron. Ne ide v sparkaszo, escse ga je lahko szram, goii poiscse po szkrivoma ozsurnika. ki njemi z radosztjov poszodi surao do jeszeni i duzs-nik tiidi z radosztjor placsa20 —30 koron. To je 25 procent. Ka pa mo pravo od sparkasz ? Une, isztina, dopuscseni zso berejo, nego dnszta je drUgi sztroskov. Csi vsze vkiiper zracsunamo: pisunene sztroske, hod sze pa ta i dragi csasz zahodjen, nase sztroske po poti, na posti, dosz-takrat procent goriszkoesi na 10 — 12 procen-tov. (ide pa escse szo jo sztroski pri tabule-ran.ji, gde je escse tiszto, ka liskdlisi moremo placsati ? Pravdeni procent zdajsnjega csasza je 5°/0, od toga veksi zso szamo vu piszmi sze lahko dnJi zavezse, nego szamo do 8°/ir Sto veksi zso bere, ozsurnik sze zove, kastiga sze Jahko do 6 meszecov trpecsov vozov ino od 200 do 4000 korone peneznov kastigov. Gda bi nisterni naprej posztavleni nasega orszaga vidili sziromastvo lijdsztva, szo odlo-csili, ka vkllper szpravijo nisterne millio kronp, kaszo napravijo za llidsztvo ; naj jo resijo iz skramplnov ozsurnikov i bozsnih sparkasz. Poleg XXIII. pravde iz Jeta 1898. szo vu Budapesti gori posztavili nOrszacsko cent-ralno driizsbeno poszojilnico" (Orszagos koz-ponti Hitelszovetkezet). stera pred szebe te eio, te nanifii posztavila, ka vu celotn orszagi vsza-koj okioglini gori pos/.tavi ^driizsbene poszo-jilnice" ali kak nagi liidje pravijo ,,kasze", naj vszaki posteni cslovik zna na poszodo vzeti brezi velkih sztroskov. Vszaki cslovik je lahko kotriga le kasze. More szi akcio kOpiti. Edna akcia (reszvenv, iizletresz) kosta 50 koron, placsa sze 5 let, vszako leto 10 koron. Vszaka akci-i celo doli placsana iz do-bicska kanze 50/() pot^gne, potem sto ma 2 akcii, na edno leto dobi 5 koron haszka. Kak sze akcie podpisejo, orszacska ceiit-ralna druzsbena poszojilniea vesaszi da peneze diiizsbenoj poszojilnici na poszodu, vu zacsetki dvakrat vecs, szledi pa gda je dva-tretjiva tala placsano akcij, trikrat vecs da, kak pa akcie kazsejj. Tak na peldo, csi sze 100 akcij pod-piše, une s/.o vredne 5000 koron, vu zacsetki vcsaszi driiz.sl^ena pciszojilnica dobi iz Buda-pcsta penez do 10.000 koron, stere Iahko szvo- — 83 — jim kotrigam na poszodo da; szledi, gda szta zse dva tretjiva tala placsaniva, lahko na po-szodo da od 15 jezer do 20 jezer koron. Od kasze szamo tiszti dobi peneze na poszodo, sto szi akcio kiipi. ;¦ Kasza od budapestinszke kasze peneze fdobi na 5 pa po proceute, viin je ddva ko-trigam na 6 ali pa na 6 pa po procentov. Tti zse ma po ali eden procent haszka. Csi stoj j notripririeszepenezedobi 4ali4papo procentov, j tii raa kasza eden ali dva procentov haszkov. i: Iz teh haszkov sze napravi dobicsek, iz steroga I 5 procentov dobijo akcije, driiii penezi pa vu kaszi osztanejo, naj sze kasza pomaga. Procentje sze premenjavajo, liki vu driigih kaszaj. Osi je doszta penez, procent je mčnsi. i Zviin procentov, stere druzsbena poszo- jilnica bere, niksi driigih velkih sztroskov ne ga. To je velka recs. Ne je dalecs. Dobi sze kak stecs mala suma, zse pd 2 koronih s/.e dava. Potrebno je verti kaksi 30 ~ 40 koron, ne njerai trbe idti k ozsurniki, nego vzeme dva prijatla za kezesa i ide v kaszo. Za 50 koron na po leta placsa nisterne 3 krone. Csi scse mftti 160 — 180 koron, ne njemi trbe k ozsurniki idti i 20—30 koron za zso placsati — v kaszi na po leta szamo kaksi 10—12 ko-ron placsa. Gde je poszojilnica, tara vecs ne norijo Jiidsztva. Tam ne davajo na kebel frtao kebla za zso, nego vu kaszi peneze zdignejo i za tiszto szi szilje, melo kiipijo. V jeszen dacso zsenejo, vert je prisziljen szilje za fal ceno ta dati, cseden cslovik zdigne telko pe-nez i szilje oda szledi, gda dragse posztane. Na peldo stoj ma 16 metrov psenice za oda-vanjp, vjeszen dobi za to 240 koron, po szvet-kaj, proti szproszletji pa lehko dobi 300 ko-ron, escse vecs tudi. Csi njemi v jeszen szo penezi potrebni, 200 koron zdigne i placsa na na pol leta 6 — 7 koron, z sziljom pa csaka ; poleg toga szi jiripumore 60—70 koron dobicska. Poszojilnica escse driigi haszek liidi ma, navcsi nasz ria sparanje. Sztarisje sze ne morejo bolje szkrbeti za deco na erb gledocs, kak pa csi njim akcije ktipijo. Doli je placsajo tak, ka nancs v pamet ne vzemejo tezsave placsila. Csi do meli 1 korono, v kaszo do neszli i akcijo placsali. Z ednov recsjov: driizsbena poszojilniea je blizu; procent je ne velki, sztroskov ne ga, stemplnov ne trbe ; navcsi nasz na spa-ravnoszt ; pa csi kaksi haszek prinesze kasza, tiszto medliidsztvom osztane, med tisztimi oszta-ne, ki szo na poszodo vzeli, ar akcije morejo meti, has/ek j>a akcijam szlisi. Pri driigih kaszah je ne tak. Taiu duzsnik szamo placsa, iz dobics- kov sze pa szamo akcije pomagajo, od 200 koron na 800 gori szkocsijo i te haszki ni-gdar ne pridejo med liidsztvo. Zato pa, moji dragi, sztopte vkiiper! Csi jezero liidi je i vszaki ma vu zsepki edno korono, z tem szi ni eden nika ne more pri-sztopiti. Nego csi vkiiper sztopijo, meli do 1000 koron, z tem zse lahko doszta nap-ravijo. Szliizsi edfen szluga. Vert njerai poniija peneze, naj szvoj lon, najem vlin vzeme. Szluga pravi, naj osztane, naj veksa suma bode. Jeli pa te szluga csedno dela ? Vzeo bi peneze i v kaszo neszo. Na 4 pa po procente bi dobo na peldo za 20 koron na edno leto 90 filerov. Dalees po szveti szo hodili mladi liidje, doszta penez prineszli — i pri szebi je obdrzsijo. Moji dragi, csi szarao nisterne korone mate, stere ne potrebiijete, ? kaszo je polozste, ob prim sze navcsite sparati, potem haszek te tiidi niksi meli i peneze, csi do vam pot-rebni, te lahko viin vzemete, gdakoli scsete. Ponezi vu ladi nika ne szliizsijo, nogo vu kaszi penezje peneze kotijo. (ide zse raate driizsbeno poszojilnico, szkrbte sze za dobre naprej posztavlene. Dobro szi premiszlite, koga zaberete za elnoka, koga zaborete vu ravnitelsztvo (igazgatusag); ravni-tels/ivo najmre dovoli, komi sze dajo penezi. Ki neve ravnati z szvojim blagom, kak bi ravno csedno "z drugirai penezarai? Csi pa escse ne mate nasztavleno driizs-beno poszojilnico, proszte ednoga goszpoda, vu sterom viipanje mate ali ednoga bolje vu-csenoga med vami i piste v Budapest Orsza-cskoj centralnoj druzsbenoj poszojilnici. Odgo-vor dobite, poslejo vani ednoga csasztnika, ki nasztavi kaszo. Vszako dobro deln ma szvoje protivnike. Bodo raed vami, ki do vasz doli guesali, doli do noszili kaszo, csi szo notri, viin sztopijo. Csi te szi premisljavali, v pamet vzemete zrok njihovoga dela. Nasa kasza njihove gsefle mesa, rijihov dohotek pomensa, — zato szo proti kaszi i sesejo, ka bi bukti bila. Vu novom csaszi Orszacska Oentnilszka Driizsbena Poszojilnica (Orszagos Kozponti Hitelszovetkezet) i za Male Verte Orszacska Zemlo-poszojilnica szta szi roko podale, ka bi inalim vertom pomagale. Sztare nn velki z^o dane duge obrnejo na falejse, priszkrbijo sze, ka vertje za fal peneze szi zemlo kiipijo, z ednov recsjov vertje, csi zaisztino potrebiijejo, fal na poszodo dobijo. Vert za vszaki 100 koron szvojega duga na leto placsa 5 koron i 50 filerov. Za 50 let jo nikaj ne duzsen, vu teh 5 koronah 50 — 84 — filerah je ne szamo zso placso, nego va 50 letah je eelo sumo placso. Sztroskov je malo. Orszag poleg pravde XXIII. 1898. odpuszti Dru/sbenoj Poszojilnici stempelne i vsze druge navadne sztroske (illetek i. t. d.), duzsnik teh sztroskov ne iraa. Escse tabuleranje Centralna kasza za 2 koroni vcsini. Pri notariusi kosta tak edno 5 koron, najmre prosnja 3 kor., 4 napiszki (felzet) 80 filerov, za prepiszanje (maso!) csi edna korona. Csi je dobro leto, vert lahko doli placsa iz szvojega duga, kelko scse. Prle ttidi lahko doli placsa, kak 50 let, brezi to.ga, ka bi njemi kaj doli potegnoli, kak vu driigih nusztah. Csi je potrebno, dobi peneze na tri fer-t?ie vrednoszti szvoje zemle, nego vecs od 30 jrzer koron ne rnore dobiti. Csi z redom pKicsiije, csi jh delaven i sparaven veit, dug njemi nigdtir gori ne povejo. Peneze njemi ne trbe na posto neszti, ne njemi trbe vu varas idti, lahko placsa pri tisztoj Driizsbenoj Poszojilnici, stera njemi je peneze poszodila i steroj je un tiidi kotriga. Gda gori vzerae dug, ne te, niti dru-goes ne potrebiije kaksega agenta: i tak niti tomi, niti za cembo nika njemi ne trbe Edno, ka je potrebno. ka vert kotriga more biti Driizsbene Poszojilnice. Ka szam tak po kratkom popiszo, bolje vam razlozsim. Yert dobi peneze na tri fertale vred-noszti szvoje zemle, tak ka polojno vrednoszti da orszacska zernlo poszojilnica za Male Verto (Kisbirtokosok Orszagos Foldhitel IntezetO i ka je escse potrebno. najvecs eden firtal pa da Driizsbena Poszojilnica. Na peldo: Ovesz Ja-nos vert ma fcdno vrednoszt, stero ,je IGjezer koron vivdno. Na polojno vrednoszti, to je 8 jezero Koron Orszacska Zemlo-poszojilnica, ka je »--scsa pilrebno, 2 4 jezero koron pa d:i Orszaeska Driizsbcna Poszojilnica. Osi un u dug, to je 10 jezero koron gori vzeme 1. oktobra 1906. leta, od 1. aprila 1907. leta placsa vszako leto prve dni aprila i oktobra 50 let 275 koron. (Zso za 10 jpzero na 5 pa po procentov vun zadene 550 koron: po po letah polovieo placsa, to je 275 koron.) Gda je zse sztokrat plaeso, duga sze je reso. Mense duge na kracsise csasze dajo, tak na 33 pa po let, gde je zso i placsanje sume 6 koron 60 filerov ; davajo na 22 let, gde je zso i placsanje sume 8 koron; davajo na 15 let, gde je zso i placsanje surae 10 koron. Za ^3 ali 22 ;ili 15 let je vsze doli placsana suraa. ^isterni pravijo, zakaj bi doli zavezo mojo zernlo 50, 33, 22 let. Jasz pa to pra-vim, ka boljse je dug na vecs leta placsiivati, kak pa na kratki csasz vzeti i pod njim vkii-per szpadnoti. Kelko taksi duzsoikov je, ki na tri leta vzemejo dug i Bog zna, kelkokrat szo zse ponovili ? Pa csi bi na dugsi ceasz vzeli (amortizatio sze to zove), bi sze prvle resili od duga. Pa csi duzsnik takszreesen je, ka lehko vecs placsa, kak pa je naprej njemi dano, szloboscsino ma ali vsze doli placsati celi dug ali eden tao: nika sze njemi doli ne potegne. Zdaj vam popisem, kak sze zemla ceni. Pri teh poszcjah sze kasza na prvo meszto tabulira. Szamo zemla sze gleda. liak vii diilgih kaszah,tak tii, hizsa i dnige hrambe, gorice, leszo^e sze ne raesuna, na nje sze pozoszed penezi ne dobijo, szamo szo na po-niocs, vrednoszt zemle potrdijo. Na leszovje nika ne dajo, na gorice pa telko, kak na tak velko csiszto zemlo bi dali. Pri cetnbi gledajo, keJko diicse sze placsa, kelko je Ccdszti dohod-kov poleg katasztera i za ceno vzemejo 20-krat te dohodke. Najmre diiesa od zemle je 25 pa po proeentov csisztih haszkov znmle. Potem esi na eden falat zeinle je gori vzeto bilo pri katarszterszkoj meri 10 koron csiszti haszkov, d.icfia je 2 kor. 55 filerov. Zato pa pri cernbi zenile ob prvim sze gleda dacsa i kasza da g4viisno 20 knit vecs ; csi stoj scse vecs periez rneti, liki bi iz toga raesuna sze dopiisztilo, more gori pokazati piszma, za kelko je kupo, za kelko je vu arendo dana zemla, gor sze pokazsejo szvedocsansztva, za kelko sze vu krajini zerala odava. Iz vszeh teh piszmenih dokazov sze szpozua vrednoszt zemle. Kasze poleg navade ne dajo vecs liki polovico cene ; kak szain vatn jasz dopiszo, pri Druzsbnnoj Poszojilnici sze znajo dobiti tri fertali cene zemle. Ka szam popiszo, szam vain vcsino, ka bi sze vcsili. ka bi znali szi pomagati, csi vam szo penezi potrnbni. Nego pazte, ne bodite lahkomislcjcsi. Dug je dug, esi je vcsa-szi na fal zso dani. Scsem vasz na spraravno^zt nagnoti. Scsem, ka bi sze predramili i v paraet vzeli, esi vkiiper sztopite i vase krajcare vkiiper polo-zsite, mocsni szte. Eden oesa, ki jft csiito szvojo szrart, je k szebi pozvo szine szvoje i dao je vu njihovo roko eden sznopics sibja, naj na dvoje szterejo. Zaman je bio vsze triid, ne szejenjim posz-recsilo. Te je sztarec raznok vzeo sznopics i sibje je pozoszed potro. Viste moji szinovje, — pravo je ocsa, — ete sznopics vasa mlada, od mocsih nap- - 85 — njena roka ne mogla na dvoje sztreti. sibje pozoszed pa escse moja szlaba, trepetajocsa roka je znala szpotreti. Iz te pelde bodifce esedni: Drzste vkfiper, po ednom zsmetno vam bode premagati nevole i neszreese, nego csi te vkiiper, vsze premo-rete. Ete moj szledjen tanacs bode vas naj-veksi erb. Bodete zse vidili, csi poszliihnete mojo recs, szrecsa i blazsenoszt bode i z vami. Vu szedmerih letah od 1898 do 1906 juliuea je nasztanolo na Vogrszkom 1914 Druzsbenih Poszojilnic, k sterim szlisi 6055 vesznic. Escse vu 6905 vesznicah ne poznajo blagoszlova Driizsbene Poszojilnice. Viipamo sze, ka sze naso ludsztvo tiidi predrami. (kj.) Domacse delo. zo bili csaszi, gda szo iž naj-veksega tala vsze doma pri- povali i napravili. Doma szo szi napravili sterko, zseifo, beli plateni gvant szodoma . preli i tkali. Szvet sze je obrno. Velke fab- rike szo nasztanole. Delo hitro ide, cena je fal. Liidje pravijo, boljse je kupiti, kak pa doma sze miiditi. I tak s/e je zgodilo, ka domacso delo redko gde najdemo. Pa je to ne to pravo. Viste, nase liid-sztvo iz polodelsztva zsive. Dela na szpro-teletje, vu leti i eden tao jeszeni, vu zimsz-kih meszecah pa szamo vzsiva i najvecskrat je dobro, csi dojde, ka szi je poiszkalo. isz-tina, ka vu velkih kmetszkih hizsah v zimi tiidi najdejo delo okoli hizse, pri skeri, drva szekajo na.celo leto. Nego nacsi je pri ma-lom versztvi na tri-stiri pliigaj. Na szproto-letje v zemlo kaj zdevajo, potem odidejo na delo, celo keszno v jeszen domo pridejo. Letesnjo delo doma osztajocsa zsena, sztarci opravijo. Domo pridocsi mozs prinesze kaksi 160—200 koion, iz toga de sze placsala dacsa3 oblacsila i solarila deca, iz toga sze kiipi mela i zabel. Z ednov recsjov, kak sze delo od zviinaj zapre, pride szamo viinda-vanje; vsze sze potrosi vu teh dugih dne-vah pocsinka. Te dnevi pocsinka zimszkoga szo nevarni. Sztari prigovor pravi: Nika ne delanje je posztel vraga. Mladi ludje, ki szo vu \elkom deli v leti ne meli csasza k zblodnim gucsam i delam. zdaj po dugih zimszkih dnevah v kiiper hodijo. Ka sze tam gucsi, nikomi je ne na haszek. Pogucsi sze tam, kak sze naj lazse od szvojih penez iznebijo — po krcsmah, po gizclavom ob-lecsi. Cstio szam, ka je vu ednoj veszi na nasem kraji tam na goricskom mladčzen peneze vkiiper pobirala, ka do bal drzsali. Csiio szam. ka nocsne vkiiphodejnje majo, petroleum vszi placsajo i karte sze spilajo za. peneze. To je zimszko domacso delo na malih versztvah. Nase vogrszko vladarsztvo je lred szvoje szkrbi gorivzelo, ka de domacso delo razsirjavalo med liidsztvom ; z tem njim scse po zimi szliizs dat', z tem je scse na sparavnoszt, na delavnoszt i na treznoszt szpraviti. Po driigih orszagah, kak na Cseskom, na Szakszoszkom, v Sveici i v Belgiurai ceie — 86 — krajine iz domacsega delazsivejo, Majo kaksi mali ogracsek, eden pliig grunta, to kaj zdregajo, nego njihovo pravo delo je do-macse delo. Poleg naprej piszane podobe, mustre delajo i njihovo delo fabrikantje na plac vrzsejo. liki szvoje, vu fabriki bi bilo napravleno. Pri nasz od toga escse zdaj ne gucsi-mo. Pri nasz je domacse delo szamo driigi szliizs, szliizs po zimi. Na nasoj zemli doszta zraszte, ka bi mi doma lahko izdelali i za drage peneze odali. Szamo edno pcldo vam povem. Od nasz doszta szvinj odpelajo trzsci, odpelajo i scsetinje vu driige dezsčle. Odajo scsetinje za fal peneze, stero tam izdelajo i mi nazaj kiipimo nase blago za drage peneze. Pri nasz nikomi na pamet ne pride, ka bi vktiper szpokiipo scsetinje i na nasem kraji izdelo. V kom sztoji to delo, je napi-szano, vu nasem kalendariumi naszlrani 63. Ka je kaj csednoga nemec ali anglus iz miszlo, mi tiszto delamo vu szliizsbi, robimo njemi. Idemo vu tihinszke kraje robit ino izdelavat, ka je pri nasz raszlo. Glave szi treti nescsemo, vcsenje nam ne ide. Nase liidsztvo szamo robi, vszaki prislek njo ma jus znoriti, za naprej idejnje sze pa niscse ne szkrbi. Krivi szo tiszti, ki bi liidsztvo mogli voditi. Ka naj do koncsam z scsetinjom, eden metercent scsetinja izdelanoga je \redno rooo koron. Vladarsztvo scse razsirjavati delo iz sibja. Napravlajo sze kosare za grozdje. za szad posilanje. Doma sze tiidi niicajo kosare. Mi iz driigih dezsčl szkoro 1 millio koron vrednih kosar prineszemo vszako leto. Driigo delo je iz szlame. Napravlajo sze krblacse i krscsaki. Napravlajo sze razlocsne ponjave, turbe i. t. d. iz sasa, iz rogoza.' Kefe sze delajo, mekle zvezsejo. Vladarsztvo od 1899. leta domacse delo po vucsenih liidih notri pokazse liid-sztvi. Tak je vcsi. Vu zimi igoo. je vu 120 mesztah vcsenjd bilo, tak zvani kurzus. Na teh kurzusah je vecs, kak 3000 malih ver-tov sze vcsilo, steri szo 60,000 razlocsne dela napravili. Vu zimi igoi. je zse bilo 161 kurzu-sov, leta 1902. je 198, leta pa 1903 je 350 kurzusov bi'o. Od leta 1899. - Je bilo 735 kurzusov drzsani, na sterih sze je vcsilo 30,000 delavcov. Liidsztvo sze je radovedno vcsilo. Na eden kurzus poleg navade sze szamo 20—25 njih gori vzeme. I zgodilo sze je vu vecs mesztah, ka sze je njih telko glaszilo, ka szo dvakrat, trikrat vecs njih mogli gori vzeti. I ka sze je zgodilo pred nisternimi letami gor na goricskom ? Vladarsztvo je stelo tam tiidi kurzus drzsati — i ne sze glaszilo 20 moskov. Po driigih mesztah sze veszelijo taksemi deli. Nika ne kosta, or-szacski penezi szo. Ludsztvi pacs, stero sze za nikoj ne briga, niscse ne more pomagati. Csi bi domacse delo kakse zobsztonszko delo bilo, ne isztina, ka bi sze vladarsztvo sze telko triidiJo za razsirjavanje domacsega dela, ne bi za drzsanje kurzusov orszacske peneze niicali. Namen, cio mojega piszanja je to, ka csi do vam poniijani taksi kurzusi, ne drzste sze v kraj i to scsem, ka bi escse proszili vi szami drzsanje teh kurzusov. Zdaj vam popisem, kak scse vladarsztvo domacso delo pomagati i voditi. Ka bi bolje volo dobili, zatoga volo vam pisem. Ob prvim scse kurzuse drzsati, liidsztvo vcsiti. To szte zse csiili. Potem tiszte, ki szo sze navcsili, scse vu edno driistvo szpra-viti, naj te, gda csasz majo, po zimi delajo. Scse, naj vszi edno formo delajo, tak lazse odajo, ka szo napravili. Vladarsztvo scs6, ka bi sze lepa dela delala. Na pčldo pri kosar delanji pripravlanje sibja, cseszanje, hoblenje sibja z navadmi skermi dugo trpi i ne je lepo delo. Pri kosarah, stere scsdmo odati, je pa prvo delo razkalano, hobleno sibje. Na Cseskom, gde doszta kosar delajo i celo vogrszko osziplejo, liidsztvo doma rocsne masine i sk6ri ma. Ravno tak je ve-zanje mekle, stero vi po bautah za 50 — 60 filerov kupite, z prosztnimi masinami prevecs lahko. Pri pletenji krscsakov iz szlame je potreben masin za sivanje, potrebne sze pegle i razlocsne forme krscsakov. Masini szo ne dragi. Eden masin za kalenje i hoblenje sibja pride na 200—250 koron, eden masin za sivanje szlame pride na 250 koron. Najvecs masinov sze doma lahko napravi. Najvdksa falinga je, ka vszaki po szvo-joj pameti ide. Ltidsztvo je, liki razvezani sznop. Vszaki szvojo formo dela; potem csi — 87 - pride kupec i scs6 meti na pdldo denem iooo kosar, ne more kiipiti. Kiipec ma jus za szvoje peneze dobro, lepo, edne forme blago zseleti. Zato pa scsč vladarsztvo lud-sztvo vkiiper szpraviti vu driizsbe, gde do poleg edne forme delali tak, kak de kiipec zselo. I csi vkiiper sztopijo poleg voditelsztva ednoga bolje razumnoga kmeta ali diihov-nika ali vucsitela, vladarsztvo je obecsalo, ka de je pomagalo, escse z penezami. Zgodi sze, ka do celo zimo delali, delo napravleno vu leti odajo, kiipec pa escse szamo v jeszen placsa. Nisterni do muvili, ka szo materio szami kiipili na peldo sibje i zdaj morejo dugo csakati na szvoje peneze. Na pomocs bodejo njim driizsbene poszojil-nice, stere fal peneze dajo za notri kiiplenje materie i masinov, escse delavce naprej placsajo. To szam vam tak poprejk popiszo. Scsčm vasz predramiti vu tom dugovanji tiidi. Isztina, ka nasi velki kmetje k tomi ne majo csasza, kak szam Z3e prvle pravo. Nisterni do sze escse norcsarili: Kaj pa bi jasz kosare pleo, krscsake dclo ? Nego vi m&li včrtje i polszki delavci, vi szi premisz-lite to recs; doszta csasza mate po zimi, de mi Bog dela pa szlobdno pravim — niksega, poka-zana je pot, gde sze vi tiidi pomorete Domacse delo zaszpati ne piisztim, csi pomago, k leti pa vkiiper pridemo vu kalendariumi: dramo vasz dale. Nego jasz zse csiijem giasz : Ali kak more stoj od taksega maloga dela kaj piszati. To szramoto bi ne rad vu zsepko potisz-no, ka jasz kakse male, szmeh vredne dela pisem. Jasz szam csitao vu ednom vogrszkom cs>szniki 1906. jul. n-ga: Driizsbena Cen-ralszka poszojilnica je vu Č-Becse, Sajkas-gyorgye, Temerin, Bacsszenttamas, Bacs-feketehegy mesztah driizsbe nasztavila za domacso delo, miniszter polodelsztva je vszakoj driizsbi po ednom 600 koron pomo-csi dao, potemtoga sze poszkrbo za vszako driizsbo za eden masin za kalanje i giilenje sibja, potem sze poszkrbo, naj driizsbe lal peneze dobijo. — Vu Jaszberenyi je dela-vnica, vu steroj sze szlama plete. Vu prvoj polovici 1906. leta je 28 delavcov sztalno delalo, ki szo 1500 —1600 szlamnatni krscsa-kov napravili. Ali je pa to malo delo ? (kj.) Kral in bogatin. Kral Franc je bio ednok v cerkvi, vu steroj je navada bila, ka pod bozsov szliizsbov szo sze miloddri brali. Franc polozsi pred szebe na klop eden zldt. Vidi to eden bogatas, un tiidi tak vcsi-ni. Nego kral je tiidi v pamet vzeo boga-tasa, pridene escse eden zlat. Kmet tiidi. Kral zacsne pridevati zlat na zlat, zse en celi kiipcsek je meo. Tak i kmet. Za en csasz pride nabiralec ino ide naj prej k kmeti. Un dene celi kupcsek vpusico i gleda krala. Kral pa szpravi vesz kup nazaj vu zsep i da le prvi zlat nabiralci. Te je bogatas escse debelo gledo. (kj) - 88 Na sztare dni. Lepe brege mi mamo. V zimi szo beli, na szprotoletje ze-leni oblecs na szebe vzemejo, vu zsetvi belo-zsuti sze vidijo. Na nasih bregah szo bele Jiizsice razliicsane, vszaka ma szvojo pot. Vzimi sze razkrijejo, Iiki bi szolnce iszkale, v leti sze pa v szenco drevja szkrijejo pred velkov vrocsinov. Tatp poznam edno hizsico, pod bregom je napravlena liki gnezdo lasztvice. Dva sztar-cseka vu njoj prebivata, vszako nedelo eden ali driigi doli prikluka vu cerkev. Tam vu cerkvi doli poklekneta pred oltarom, z vel-kim zdihavanjom doli polozsita -jzvojo zsme-cso, dfiso szi pomirita. Zmernim szrcom sze povrneta domo, celi tjeden rovata na malom grtinteci. Mata mali szadovnjak, gorice za hi-zsom szta zse tiidi szpovala. Po vecserah, gda triidniva domo prideta, doli szi szedeta na prag, preraisljavata szi, ne gucsita, ne viipata eden ovoga zbantiivati. Velke rane mate na szrci, vszaki zna, nego naprej ni eden ne prnesze. Z lepim pogledom sze gledata, tak scseta eden ovomi rane giaditi i vracsili. Celcrnacsi je biio, gda szta escse mla-diva bila. Una je szliizsila pri ednora ^oszpodi. Unje pa hlapec bio pri ednom driigom. Csedno szta zsivela, peneze prisparala, goszpodje njihovi szo dali lepo gosztuvanje njima obszliizsiti. Kiipila szta szi na bregi mali gruntpe, za mali esasz s/.e je mala hizsica gori zdigavala. Ob-delavala s-zta griintec maii. na delo sztahodila, prevecs njima dobro slo. Szama szta bila, nis-ese ujiva ne moto. Goszpodim Bog njiva blagoszlovo z ma-lim Jozsekotn, prisla je Anika, poteni pa Agneska. Zsmetni dnevi szo prisli na verta, szani je delo, za vecs s-ze mogo szkrbeti. Nego gda je po vacserah domo priso, vsze triidavo je pozubo, nedolzsne ocsi dece szo ujeini grbe na cseli pogiadile i razpravile. Po zsraet-nom deli letesnje tople vecsere szo szi na Fztube viin szedli, deca je biJa puna od szpi-tavauj, kazala je gor na zvezde i meszee. Mati je pa szkoz tolmacsila, ka tain gori Bogec prebiva. Z krizsom je nje szpat szpravlala, z krizsom je gori predramila. Deca je zacsnola hoditi, je zse lahko zaviipala na maloga Jozseka. Zdaj zse una tudi na delo lahko sla. Mali Jozsek je pazo na szesztre, kiavi je krmo dao, szvinji travo liicso, nialr) piscsance pazo i obrano od vran, dao je njim proszo, proti poldnevi je nalozso na ognjiscsi, piszkre z vodov polozso. Gda je mati domo prisla, vsze vu redi bilo, hitro je obid szkiihala. Potem sze na delo nazaj popascsila. Tak je bilo od dneva do dneva. Prisla je ne-dela; sli szo vu cerkev, zadvecsera, ar szo dalecs bili, szo szi doli szposzedli pod szenco, pocsinoli vsze triidave, viin pogucsali, deco naprej vzeli i je vcsili. Med te zadovolne, veszele dneve je vdarila zsalosztna prigodba. Mrla je Anika. Prisle szo niale deklicske, na glavi venec noszile. szprevodile szo njo na cintor do groba, notri szo vrgle za njo szvoje vence iz glave. Mdli kiipcsek sze je zdigno, pod ujim lezsalo vsze viipanje sztarisov. Dugi csasz je preteko, dokler szo szp sztarisje potrostali i na bozso volo sze nihali. Mali Jozsek zse tak velki grato, ka szo ga po leti doli vu vesz dali za pasHera. Po-godo sze je na celo leto. Gda je csasz meo, po nedelah popoldnevi je obiszkao szvoje sztarise. Kelko je un znao pripoviddvati, szpitavati? Vore v lepom pogovarjanji szo odisle, liki bi minute bile. Veszoli csaszi szo to bili. Za nisterne leta je Josko iz szliizsbe sztopo. Nakano je, ka liki njegovi pajdaske, so de vu tihinszke krajine, tam szi vecs prisz-liizsi. Agnes sze je tiidi triicala. Sztarisje szo na szlednje dovolili, eden. na ovoga de pazo. Gda pa priso den szloboda jemanja, mati roke okol rame szvoje dece zavila i proszila je nje na vsze, ka je lepo i szveto, naj vrliva osztaneta. Odisla szta vu bozsem iraeni. Lepe pe-neze szta d-oma posilala, lepe piszma piszala i zagviisala sztarise, ka szta sze ne szpozabila njihovih tanticsov. Priblizsavala sze je zima, delo sze je dokoncsalo, njiva szta tiidi domo prisla. Tam pri nasz na bregah liidje ne poz-najo zimszko hizsno delor Po driigih mesztah krblacse pletejo, iz sibja kosare delajo, grable redijo, Refe naviocsejo. Toga pri nasz ne poznajo. Ocsa i mati s/.ta malo versztvo rnela, dela szta niksega ne mogla dati Joski i Agiieski. Madi cslovik pa lovi za delo; i csi dela ne ga, lodo, spilo de sze. Tak sze je zgodilo, ka Jozseki i Agneski je doma dugi csasz bio, sla szta k szoszedovim, gde szo i driigi mladi liidje vkuper prisli. Nasiva mladenca szta csiila gucse nigdar nej csiite, ob prvim s/.ta sze sztrsziiola, nego szledi szo sze viiha zse navadile. Gucsali szo szi, ka te pa ov taksi oblacs ma, ete szi taksega da - 89 - delati. V nedelo pri tom krcsmari bo muzsika i plesz. Pozvanje szo zse vszi dobili, krcsmaia zaraetati ne szmejo. Pitali szo Jozseka, jeli de un tiidi so. Inda szveta je vcsaszi doli povedo, zdaj sze je szarao szraeho. Ne je znao odgo- szvoju deco. Odguvor je vszigdar bio : ,,l)iug tiidi idejo. Nika bozsnoga s/.e tam ne godi". Tak szta sze Josko i Agnes vu kratkoj zimi vsze bozsno navcsila. Csi bi dorna tiidi delo najsla, nigdar bi sze to ne zgodilo. Yda. deca veszelje sztarisov. vur dati. Tiszto nedelo je escse ne so na plesz, nego prihodnjo nedelo je zse un tiidi tam bio. -Eavno tak sze godilo z Agneskov. Sztarisov szrce sze je kalalo. IJrozi gucsa sztd to ne mogla trpeti. Lepo szta proszila Prislo je szprotoletje, ravnali szo sze mladi liidje, Josko i Agnes tiidi. Mati je dugo gledala n.jim vu lice, iszkala tiszto nedolzsnoszt, vu sterpm escse nisterne meszece velko veszelje je niela. — 90 — OdisJa szta, penezi szo ne prisli, piszmo je redko prislo. Eden kesz< n jeszenszki veeser szta sze szamo notri posztavila vu ocsinszko hizso. Tak szta oblecseniva bila po goszpodsz-kom, ka szo njiva koraaj szpoznali. Oesa i mati szta njiva na driigi den opominahi, pri-sparane peufzo naj vu kaszo polozsijo. Od toga szta ne stela esiiti. Penezi szo rijima potrebni bili na oblecs, na muzsiko. Vsze prosnja, ka-ranje od sztaiisov je zaman bilo. Na szlednje je ocsa mogo viin povedati, ka njegove triide njeva ne ta jela eeio zimo. Mera vics vu hizsi niksega ne bilo. Komaj szta csakala konec zime, eden den szta z mrzlim szrcorn szlobod vzela. Niscse je nikaj ne pravo, nego vszaki je vu szrci csiilo, ka je to szledjen szlobod pd oc^inszke liizse. Odisla szta. Prislo je pisznjo, gde je szamo njihov adresz szteo. Prisla je . jeszen, domo szta ne prisla, leta szo rainola, ocsa i mati szta szvojo deeo ne vidla. Priso je ednok domo Josko na pohajilo. Tak kak kaksi goszpod je oblecseni bio. Gori je poiszko szvoje sztarise. Vu maloj hizsici je komaj meszto szi najso. sze pa fca d'e sztapo, hizsni szto i sztolec tak kak bi ne za njega za doszia lepi bio. Zarnan je pravla raati: Doli szi szedi raoj sziii, povej nara, k-ik ti k;ij ide. Vszako recs liki bi z klescsami iz njega vlekli. 0 moj Bog! — premisljavala szi mati — gde szo tiszti csaszi, gda je nas szin tak prijazen bio i telko znao pripovedavati. Nas goszpod je tri-stirikrat szvojo zsepno voro pogledno, za mali csasz szlobod vzeo : Morem sze pascsiti, ovak vlak zakesznem. I odiso je. Mati i ocsa szta szamiva osztala. Edna recs ne doszta, ne njima na viiszta prisla. Nego szrce sze njima kalalo od velke zsaloszli. Zdaj szta v pamet vzela, ka bole blizse sztoji k njima tiszto dete na cintori pokopano, kak pa zsivocsa deca. Leta szo sle, szlabiva szta posztanola, pi-szalaszta szini: Hodi domo ! szlabiva, sztariva szva poszlanula, mocs naj nihdva. Hodi domo, vzemi prek nase malo versztvo! Poszkrbela szva zse za edno delavno zseno. Hodi domo nas szin! Priso je ndgovor, zapiszano je bilo, ka un nema veszelja vu griintnom deli. Un zse raa edno zabrano vu varasi, za nisfcerne ineszece '/snjov szklene ziikon. To szta ne csakala dva sztarca. ProbaJa szta szreeso pri hcseri i lepo odpiszala, proszla hcser, naj pride domo, versztvo prek dobi, za mozsa szta zse tiidi odlocsila postenoga mladenca, szina szoszedo-voga. Nego una tiidi ne prisla; boljse je meni — lak je piszala — vu varasi, mam zse ednoga odebranoga, vi szte zakesznoli. Sto more zsaloszt popiszati tehsztarcov? Ka pa da szo, ne dugo, zvedili, ka sze je hcsi razpitala od szvojega mozsa? Ocsa i mati szfa vszigdar bole blizse csiitila malo Aniko na cintori. Nego liibeznoszt sztarisov sze je ne poga-szila. Delala, vredi szta vsze mela; celo verszt-vo, szadovnjdk, goriee, mali griintec i dvor vsze je vu redi bilo. Po vecseraj po triidnom deli szfca szi viin szela na prag, dalecs giedala, liki bi szvojo deco iszkala; eden na ovoga je lepi, raehki pogled meo, tak szta gladila szvoje rane na szrci. Mer szta mela, Bog ne daj, ka bi z bozsnov, csemernov recsjov eden ovomi rane odpero. Po nedelah szta prisla vu cerkev, vu velkom zdihavanji Jezusi odprla szvoje szrce oranjeno. Un je vracsitel v&ze bolez-noszti. Gviisno vraesi. Tak szam jasz teva dva sztarea szpozao, postiijera njiva za volo njihove krsztsanszke trpljivoszti i liibeznoszti do dece. Dva sztarca esese itak delata, toplo, gnez-do scseta szpraviti szvojoj zblodnjenoj deci. Csakata njihovo domo povernejnje. Bog zna, steri sze prvle predrami i pride doino iszkat pocsinek szvojemi teli i diisi ? - 91 — lovedana rues zleti vu zniki, piszauo pa osz tane. Zse vu sztarom csaszi sztalne dela szo piszali. Iz zemle szo napravili tablo, z zseleznim .stilorn na nje piszali. potem zeralo zazs-gali, liki cigel. Na kamenje, na iesz szo pi.szali. Meli szo table z voszkom oblejane, vii voszk szo piszali, po-tera nazaj zglihali voszk. Na lisztje szo piszali, v Egiptomi je bila rasztlina tak zvana papirus Potera szo kozso sztvarih izdelali i za paper niicali. Vu sztarom csaszi szo kriige ne takso forrao mele, kak zdaj. Paperi szo vkiiper za-sziikani bili i tak szo knige viin vidle, liki gda vi platno kiipite i vu paper zasziikatp. Gda szo csteli te knige, sztrane je niscse ne mogo obracsati, nego knige szo nazaj sziikali i steli. Gda szo zse presteli eden tao, szo ga vkiiper zaszukali tak, ka gda szo presteli po-lovico, dva tala szta zasziikaniva bila, tiszti tao najmre, steri je zse presteti bio, sze znovics zasziiko, ne presteti tao pa tak escse esako na gor sziikanje. Szledi szo zacsnoli to forrao dati knigam, kak je zdaj vidirno, gda najmr^ sztran ria sztrani lezsi i sztrani sze obracsajo. Vu sztarora csa«zi szo sze knige pi-szale. Dosztakrat edno zsivlejnje je preteklo vu piszanji edne knige. Morete szi miszliti, kelko je kostala edna kniga. Dosztakrat szo celo imanje dali za edno knigo. Vej je til isztina, ka szo tak lepo viin posztavlene bile, ka escse zdaj itak sze csiidiijemo nad potrpli-vosztjora pisza^sa, ki je z poszebnim talom prve litere vszakoga novoga zacsetka, Bog zna Jahko tjedne dni piszo i raalo. Knlge szo iz riajvoksega tala vu klosfcrah piszali. Vu sztarom csaszi s?o liidjc no znali piszati. Prosztni ludje szo sze ne vcsili, e. bogatejsi szo pa ne volo meli szo vcsiti; liidje szo szkoz bojno meli, bolje za haszno-vitno szo drzsali .szablo obracsati, liki piszati. Pred 400 - 50()letmi szo g-ori najsM stam-pano pisztiiu. Zdaj szo sze zaesuoJe knige bole razsirjavati. Vu nasih csaszjth poleg pitlvdo vszaki raore v solo hoditi. t-si je za koj, vszaki sze navcsi csitati i piszali. Knige szo tal gra-tale, vszaki szi jt; /a rnale peneze lahko szpravi. Csi stoj kaj csedtioga, hasznovitaoga znti, knigo viin da ino jez^ro i jezero ludili sze iz nje vcsi. Nngo poleg vcsenja i krivovers/ivo, blodnoszt sze razsirjiiva vu knigah. Najveksa szloboscsina jp dtina, vszaki szvo;o lnisze], csi je kak stecs blmlna, szlobodno viin pove i vu knij>;i vun da. Szamo uistprna dela szo prepo-vedana. na | eld > n« szmi krula zbantiivati ali proti domovini gucsati i. t. d. I)o zdaj je nase liidsztvo i zda.j escse nisterni, ka je stampano bilo, za szveto, za pravico drzsalo. Zamaa je pravo cslovik, ka to pa to je ne isztina. Odgovor je vszigdar bio: Vej pa tak vu piszmi sztoji. To lahko-verjenoszt nasega lfidsztva szo grdo gor 'poniicali lagoji liidje, ki szo po szeijjah i po driigih prilikah kakse male kni-zsice, stampane papeivce razsirjavali /a drage perieze. Vu teh knigicah, na teh paperecah szo esudna dela i recsi zapiszane bile od krsztsanszke vere, nase liidsztvo je vu zankah zgrabljeno bilo. Sztaro, jezerokrat izkusano delo je, da ltidsztvo vszigdar kai csudnoga. zviinrednoga rado poszliihsa, csi je vcsaszi ne isztina. Ki szo tak ludsztvo norili, szo ne isz-kali pravico ali szrecso liidsztva. — njim szo dojsli penezi. Zato pa vszaki more razlncsek vcsiniti raed knigov i knigov. Najbolje pa vu deli vere i bozse szliizsbe na nikoga ne szmite poszliih-sati, szamo na vasega diihovnika. Kaj stecs de vara stoj steo kaj lepoga praviti ali lepe po-bozsnoszti vasz navcsiti, pitajte ob prvim vasega diihovnika. Un zna, ka je vam potrebno. Ali je pa to lepo, doraa razdreto cerkev meti, na tihinszke, vu driigih orszagah lezseese cerkvi pa almostvo dati? Ob prvim sze doma posz-krbeti trbe. Zse vu csaszi apostolov szo bili, ki szo motili ludsztvo, naprej davali driigi navuk, steri sze je viihani Ifidem bolje vido, Pavel apostol je krsztspnike opoiniiio: Csi szam angel pride doli iz nebosz i de viisz vcsio driigo, kak jasz, ne verte njemi. — 02 — KakcO sleco mjliUenj knigo ne kiiple na szenji, vu bauti. Pitajte ob prvim duhovnika, jeli je doptiscsfma, jeli je dovoljena od piispeka. To szami tiidi lahko preglednete; csi je dovol-jena, riajdete dovoljenje na prvih sztranih. Na peldo nas kalendarium je od piispeka dovoljen, zato pa s/e na prvoj sztrani ste : Z dovoljen-jom Szombotelszke visesnje cerkvene obkiszti. Sztara Molitvena kniga je tiidi dovoljena, ua prvoj sztrani sztoji: Z dovoljenjom visesnje Cerkveuo Oblaszti. Na driigoin s/.trani pa sztoji: Z dovoljenjoin mil. piispeka v Gcradci dd. 19041. XI. 18.' Nr. 6568. Cseden cslovik dobro kaigo gori szhrani. Cslovik je szpozabliv, ne raore vsze vu glavi drzsati; zadoszta njeini je dusztakrat znati, ka vu toj knigi je steo, hitro gori vdari i poisese. Poteintoga kniga je ne szamo za ednoga cslo-veka. Iz edne knige sze vszi szoszedje lahko vcsijo, dobro knigo de stela deca i deca va-se dece. Bio szam ednok vu soli. Edna deklieska je katekizmusa tdblo vu paper zavezano niela, eden kep szam v pamet vzeo, bole blizu idein i vidiin, ka kep Davida i Goliatha kazse. Pitam j: Gde szi pa te paper dobila? Od szoszedovih szam nisterne papere dobila, je odgovor bio. Szoszed je najmre vu mohorsz-kom driistvi bio, stera Szveto Piszmo izdala. 1 te szoszed je szrce meo, to lepo knigo raz-cseszati. Dobre knige ne treba razcseszati. Nis-terni vu roke dece dajo, naj sze lodijo zsnjimi. Vs e zamazsejo, papere razosesejo. Zamazano, razcseszano knigo pa niscse rad ne szhrani gor. Po kmetszkih hizsah vidim glazsene omare, sublade, lepo meszto bi to bilo za knige. Najveksi szirornak md eden sziihi presz-tor vu hizsi, na s/.teno gori pribije edno blan-jico, dobro meszto bo to za knige. Za trara szo tiidi dobre djati. Szamo ne devajte je na sztolico, iz sztolice na szto, iz sztola na okno i. t. d. Knige morejo sztalno raeszto meti. Dragi szlovenci, do zdaj szte ne meli knige za kratki csasz; za vcsenje, ovo vu roke vam davamo | o vasem jeziki, vu rok« vam davajo vasi najboljsi prijatli. Roko podauo ne zavrzste, prirnlite knige i csitajte je. M-) Csiidoi oblecsi. Men s/čibo vu Dazeli takse pruszleke dela i/ lesza, steri szo mocsnejsi i toplejsi, liki iz stofa napravleni ino eden donok vecs ne kosta od 20 iilerov. D2L1J0 zdaj zse ob-lecs iz glasa. Vu taksom gvanti sze je po-kazo na vulicah Briiszel varasa eden gosz-pod, po imčni Pierre Buse, kaput i krsc.^ak je bio napravleni iz stofa nitih glasenih. Norcsaszti Gruber Peter iz Rochester je meo oblacs iz kozse kacse, pri reji toga oblacsa szo poniicali kozso 125 kacs, gombe szo iz glave kacs napravili. Vu ednoj fabriki na Madagaszkari zdaj sze triidijo, kak bi iz pa-vocsine napravili szvilo. Do zdaj szo szamo eden oblecs napravili za edno milionerco iz Amerike. Pavocsino jezero i jezero pavukov je 36 delavcov izdolalo. Goszpodicsina Ed-wards iz Amerike na szvoje gosztiivanjc je od indianszkoga maharadzsa edno oblacsilo za senk dobila, stero na jezero koron cinijo. Oblacsilo je napravleno iz 15 jezero kuk i kebrov perotih, stere vsze farbo spilajo. — Doszta bogatih zsenszk szi je stelo taksi gvant napraviti dati, nego nigdar je ue mogo-cse bilo za doszta perotih vkiiper poiszkati. Pred nisternimi letami je vu Miinchen va-rasi mro eden bogatec, steroga kaputjs szo sze iz leszenih bianjic redili. \"sze farbo blan-jice szo niicali, stere je szabo z tenkimi drodami iz zlata i szrebra vkiiper szpravlo. Bio je vu Brazilii eden cslovik, kateri iz blanjic zlatnih szi je dao kapute delati. (kj) — 93 — Oszramoten zasamehovalec. Pruszki kral Fridrik je povabo ednok med driigimi tiidi francoskoga modroszlovca, Volterja na obed, ki je mnogo govoricsil od Boga i od nebesz, na szlednje pa je pravo: Jasz odam moj prosztor v nebeszih za eden filer. - Pri obedi je bil tiidi eden pruszki mozs, ki je ne bio modroszlovec. pacs pa dober krsztscsenik. Kak je csiio Volterja tak gu- csati, gori je sztano i pravo : Goszpod, vi ne szte zdaj na Francoskom, nego na Prusz-kom, gde imamo posztavo, da more vszaki, ki scse kaj odati, dokazati, da je njegova lasztnina. Csi mi dokazsete, da imate v ne-beszih szvoj prosztor, dam vam za njo vecs, kak eden filer. Ino francnski modrijas je tiho grato. (kj) \Jw okroglici Pariza je eden bogat eslovik edno hizso, vilo szi driga, poleg piszma podpiszanoga un szamo kep posle, ovo pa naj proszijo od agenta. Nego sto de iszko agenta, ki je te zsev tretjorn vannegjovi *? Zapomlimo szi, csi zse kaj damo prineszti po agenti, piszmo, stero podpisemo, dubro prestimo, jeli je tara tiidi tak. liki nam agent obeesava. Osi agent vecs obecsava, viin- ga hitirao. Potem od tisztoga piszrna, stero szmo podpiszali, edno driigo piszmo, ravno takse, dajmo szi uapraviti, ka mo mi tiidi meli' kakse szvedocsansztvo vu roki, csi na tozsbo pride delo. Cseden cslovik od szvojega viindavanja knigo pela. Gor szi zapise, te pa te szam telko pa lelko plaeso na peldo dacse, sol-Sikoga procenta i. t. d. Prineszejo znovics kaksi roviis, gde je na dacsne korone kaj viin nav-rzseno, dobro ga pogledne. Na rovasi more biti naprej gori zapisza-no, na kaksi nacsin je viin navrzseno, na stero leto, kelko procentov. Potern placsa, vu szvo-jo knigo szi gorizapise, na peldo na solo szarn 1900. leta jul. 22-ga — 3 koione placso. Tiszti rovas njemi gviisno vecs ne prineszejo, ka bi escse ednok placso. Vu kalendariurai od zajaj je tabla za pocente, za zsao, — tara sze izpotite, jeli je dobro viin navrzseno. Szami te probali raesunati. Na peldo dacse mate 25 kor. 16 filerov (25-16 kor.), na to je navrzse-ko 3 procentov. 25-16x3 je 75-48, to sumo na szto raztalate, bode 0'75 kor. to je 75 file-rov. Sztari prigovor je, kak stecs sze viipamo vu kom, peneze moremo steti i racsunati, vszaki sze zna zmesati i preraesunati. * Plac?aj vcsaszi, kak kiipis. ^ Grozovitno rasztejo dugi. Nego vsze krivdo ne szmemo valiti na druge. Osi posz-tdnejo csaszi szlabsi, szrao szlabsi navadno tiidi mi. Szlomsek pitspek pravi: Csaszi szo ravno taki, kakorsni szo liidje. Zinina mi je szlovenszka vesz z lepov okolicov. Pred 20 leti je bila vu voszi edna szaraa mala prodajalniea, gde szo sze dobivale najbol.je potrebne recsi. Liidsztvo je bilo verno i posteno. I zdaj ? Majo 3 staoune, vu sterih prftbivajo imenitni goszpodje, liidje szo pa sziromaeke. Nepotrebne dela szo sze pomno-zsile in sze oglaszajo drilga za driigo vszak den. Ljiidem sze dava blago ino v knigo sze zapise ino to je grosna rana, iz stere je zse nisterni izkrvavo. Prvics sze vzeme, ka je ne ravno pot-rebno, driigies je kfipee dvakrat oszmojen, ar na porgo kiipi szlabo blago in to sze drago zracsuna. Cslovek je jako Jahkomiszeln. Je i pije, a ne raiszli na to, da bo trebu placsati tiidi. Potera najveksa neszrecsa je za celo okolieo prodajalnica, gde sze pravi ljudeni, naj vzemejo to ali ono, boste zse placsali. Duga sze boj, kak szamega vraga, Dokecs vsztrpis, ga goni od praga. Dug inas pri kresmari, prides, ka bi placso. Goszpod te prijetno gori prima, vino ti polozsi na sztol. Proszim, phicsam moj dug, naprej prineszes na szlednje. Szoszed, mate escse csasz, ne je szilno, odgovdrja ti szladko. Odides z veszel-jora, pripovedavas doma, kak szo vrli goszpod krcsmar. So bos driigocs, szladko te opravi. Nego na ednok ti sunia zraszte, szam sze ne szpotis: duga leta szo minole, sto bi vsze broj vu glavi drzso. Vu szladkih zankah szi zgrableni. Znam.jasz edno pripovoszt od ednoga raa-loga kokota (Petelincsek) i od liszice (Zvitonjpka). (kj-) — 105 Petelincsek, macsek i liszica. etelincsek Peter je mo-go zse vu mladoszti zapusztiti varno krilo szvoje szkrbne matere Grahorke. Nemila uszoda ga je zaneszla vn kucso sztaroga drvara, zsivoesega szainotno na kraji temnoga loga. Vu tej szamoti je bio mhi-domi Petri prijatel edini maesek Krnjav, escse te je odhajo pogosztoma z doma. szvojemi goszpodari je noszo obed. Eden den, prvle kak bi 'odiso vu log, je osztro zapovedo pe-telincski, naj szkrbno varu.je dom \n pa szebe. Komaj je odiso macsek, priplazila iz goscse liszicazvitorepka i je zacsnola prigovar-jati petelincski: ,,Kukuriku — petelincsek, Zlati moj szinesek! Viin kaj pogledi, Lej proszd v szkledi!" Tak je zapela zvitorepka pod oknotn petelincska. Peter je radovedno odpro okno, viin potiszno glavo, ka bi pogledno, sto tak lepo poje. Liszica pa vu tisztoj megnjeno.szti szkocsila, petelincska ze glavo zgrabila ino odszkakljaja znjim vu temni log. Petelinesek sze je presztrasil. Szledi je malo k szebi prisel ino na vsze grlo zakukurikal: ,,Zgrabila me je liszica, zgrabila raene sziromaka petelincska; odneszti me scse vu temne leszove, vu viszoke gnide, za deveto vesz, za deveto dezselo . . . Macsek Krnjav resi me, resi!" Macsek je zaszliso glasz petelinov. Brzs je priso, szkocso za liszico ino reso pete-lincska. »Le glej, ti moj Peter," je karo raacsek neprividnoga mladenca. ,,Ne odpiraj okna ino ne veri liszici. Zadavi te i ogloda te do belih csont." Drugo jutro sze jejnacsek iz nova od-pravil vu log. Odhajajocs z doma, je escse ednok osztro narocso petelini, naj ne odpira okna. A liszica je priliko znovics opazila i szljne szo sze njoj cedile za meszo. Prisla i pod oknom zapela: szebi i pokazati moj zapela escse bolje Kukuriku — petelincsek, Mili moj szincsek ! Zlati grebencsek, Szrebrni vencsek! Viin mi poliikaj, Lej prosza tukaj. Petelincsek je eztopical vu kiirnjeki i tiho bio. Liszica je znovics zapela peszmico i liicsila prgiscso prosza prek okna. Peter je pozobo proszo i pravo: »Zvitorepka, ne vkanis mene. Znarn, ka scses, pojeszti me scsšs, poglodati do belih csontic." ,,Kaj ti ne hodi na pamet, moj Ijiibi Peter! Nika zsalnoga ti ne vcsinim. Povd-biti szara te stela k dom." Ino Zvitorepka j« szladko: nKukariku — pelelinesek, Mili moj szincsek! Zlati grebenesek. Szrebrni vencsek, Maszlena glavia, Szvilena bradiea! Poktizsi szvoj noszek Szkoz okua: tu je proszek!" Peter je poliikno szkoz okna. Jiisziea pa je niela vu szvoji skramplah. Presztraseni pe-telinesek je r/akukuriko, da je milo bilo posz-liihsati: ,,Zgrabila me je liszica pa me nesze prek goscse, vu temne gore, prek dolinah, na viszoke planine." Zaszlisavsi macsek mili glasz petelincska, priso na pomocs i vzeo ga je od liszice. Pa szam ti ne pravo : ,,Ne odpiraj okna i ne pogiedaj viin? Za viiho szi zapisi mojo recs ! V jiitro pali idem od doma . . .'; Znovies je odiso mticsek vu log. Liszica pa je nanrej prilazila pod okno i zapela szvojo pesznico. Trikrat. je izpopevala peszein, a petelinesek je sztanovitno tiho bio. Naposzled pa je liszica ga pitala: ,,Kaj pa to? Ali je Peter nemi grati ali ka!" Liszica je liicsila prgiscso prosza i pse-nice ino znovics zacsnola: ..Kukuriku — petelincsek, Mili moj szincsek! Zlati grebencsek, Szrebrni vencsek, Maszlena giaviea, Szvilena bradica! Pojdi z menoj v raoj hram, Dobro zsivo mi bos tam: V vszakem koti — kebel psenice, Kupe drobthi medene potice." — 106 Izpevsi szvo.jo peszmico, je szladko dosz-tavila: BDa bi li steo, niili Peter, rnalo pog-lednoti na moj dom, tam bi vido lepe ino dobre dela. Ne veri tomi lazsljivomi Krnjavi. Csi bi te stela odneszti, bi zse davno mela priliko, zasziikati tvoj sinjek. Pa Bog me varuj kaj taksega. Jasz te le neizreeseno lubim ino bi ti rada razkazala szvet, gde je tak lepo, tak prijetno. Ne boj sze mene i pogledni szkoz okna. Ka ne bos sze tak bojo, s/.topila bodem za ogel." Tak je sziadko gucsala Jiszica i bolje blizu sze je szlisznola k szteni. Petelincsek je szkocso na polico pred okno i je gledo od dalecs, rad bi ziiao, jeh je lis/.ica sla za ogel ali ne. Gda bi liszice ne vido, sze je objunacso i pogledno je szkoz okna. Zviturepka pa je szkocsila i zgrabila za glavo petelincska. Krieso je un za macska, nego zaman; dalecs je bio vu leszi i ne je csiio milih prosenj petelino-vih. Liszica ga je polegnola pod edno brezo, pohrusztala petelincska z csontmi vred. Osztalo jp le szvetlo perje ino veter sze je igro z njim po poli i goscsi. Po J. Brinar-i (kj.) Zemljegibanje na Taljanszkom i vu Ameriki. rgodovina leta 1906. ma doszta grozovitnih polreszov popiszati. Zse prve dni januariusa je bio vecskrat mensi potresz na Hor-vatskom, na zahodnom kraji Vogrsz-koga. Pri nasz szo ga tiidi v pa-met vzeli. Zgodilo sze je vu Zagrebi. Vgojdno rano je priso policaj k ednoj gosz-podszkoj hisi po deklo szluzsbeno, proti steroj je ovi den toz^ba dana bila, ka je vkradnola zlato voro goszpe. Dekla je vsze tajila, posz-vedocsiti sze je tiidi ne moglo. nego donok szo jo ne steli piisztiti. — Zsente jo ! — pravo je predjen ovira policajom. — Nedulzsna szara, priszego doli denem ! — Naprej! — Csi je na szveti praviea, te sze vkiiper more poriisiti szvet! sze je zajokala dekla. Komaj je povedala ete recsi, zemla sze je sztroszila, rogatale sze okna, mort je kapo iz plafona. Pred potreszom je vszaki bezso viiu. Szarao predjen policaj i dekla szta osztala na moszti. — Zdaj verjera, ka szi nedulzsna. Lahko odid^s — pravo je i viin sze je pascso z dek-lov vred na vulico. Velki potresz je bio na Formoza otoki poleg Japanszkoga. Marcius 17-ga od rane jiitre do kesznoga vecsera je szkoz vecs potre-szov bilo. Trije lepi varasi: Datijo, JRajsko, Sinko szo vsze \kiiper zriiseni. V Datijo varasi edeii den szo 000 liidih pokopali. Doszta mrt-vih szo najsli po njivah, koraa eden tao prebi-valcov je bezsalo. Velikoszt potresza szo kazale sinje zseleznice vugnjene i vkiiper zmotane. Kvar na devetdeszet milio jen, to je na stiri-szto petdeszet raillio korone denejo. Na otoki vecs mesztah je zernla szpokala, tak na ednora meszti na duzsino 1500 metrov, vu driigom meszti pa na 350 metrov siroko je pocsila. 1906. leta aprilis 8-ga novi glaszjeleto po eelom szveti od velke neszrecse, stera sze je zgodila na Taljanszkora. Na juzsnom kraji Taljanszkoga poleg Napol varasa je edenbreg, po imeni Vezuv. To jeedna gora gorecsa; odszpodije szkoro okrogla, poszredak je 16 kilometrov, viszina sze med 1000—1300 metrov premenjava. Od zgoraj je - 107 — edna liiknja, tak zvana krater, eteri sze szkoz kadi, kazajocs tiszto velko vrenje, stero sze vu zemli godi. Na ednnj sztrmnoj. od kratera z grabov odlocsenoj brezsnoj szteni, stera je prvle bila sztena Jiikuje. sztoji edna zidina, zvana obszervatorium, gde modri liidje brodijo prikazke gorecse gore. Do kratera po bregi Cook-zseleznica pela, 820 metrov je duga, nap-ravlena je bila leta 1880. Viszina brega i velikoszt liiknje sze szkoz premenjava. Vtin liicseni kamli vnogokrat celi breg nasztavijo, potem sze znovics vkiiper zriisijo. Szpodnji deli brega szo rodovitni i zbris/o Porapeji, Herkulanum i Stabie varase z prebivalcami vred. Velko vrenie je bilo es-cse vu lPtah 203., 472., 512.,' 685., 982., 1086. ino 1139. Potem je dugsi csasz pocsi-vala gora. Liiknjo je zaraszla trava i grmovje, vu sterom szo divje szvinje prebivale. Nego na konci leta 1631. je znovics viin vdarilo kipenje, po steroj priliki okoli ;3 jezero liidih je zsitek zgubilo. Velko vrenje je potem bilo vu leti 1822. ino 1872. Vu toj szlednjoj pri-liki je kamenje i pepel escse do viszine jezero triszto raetrov viin lticsala, zsarjavi potok pa, steri je vu 13 vorah 5 kilometrov poti vcsino, Meszto Torre del Greco, od zajaj z gorecsov gorov Vezuva. vu 12 vesznicab okoli sztojezero liidih pre-biva. Do po] viszine brega szo razlocsne rasz-tline, poszebno trszje, iz steroga szladko vino zvano lakrime Kriszti (szkuze krisztusove) do-bijo. Zgornji del brega je neroden i goli, szamo okoli obszervatoriuma je mali ogracsek. Nas kep kazse gorecso goro ino od szpodi lezsecsi varas zvani Torre del Greco. Breg je od szebe znamenj« dao vu 63. leti po Krisztusovom rojsztvi, gda je eden tao Pompeji i Herkulanum blizsujih varasov po-kopo. Vu szledecsem ieti je zse na 15 kilo-metrov dalecsi varas Napol protio. Grozovitno je kipio i vreo vu 79. leti, gda je iz zemle je vu vecs vdrasah pri bregi lezsajocsih velki kvar vcsino. Od toga esasza je tiho bio Vezuv, rado-vedni potniki szo na zseleznici escse krater poglcdnoli. Szkoz sze je diin kadio, dosztakrat metercent zsmetno kamenje iz szebe liieso. Vu dugom pocsitki szi je mocs szpravlo, aprll. 8-ga 1006. leta je s grozovitnim vrcn-jom viin vdaro. Zemla sze je gibala vu celoj krajini, nove liiknje szo nasztanole, stere zsar-javo Javo (otopleno kamenje), velko kamenje ino pepel iz szebe liicsajo. Pepel na vsze kraje je odneszo veter, v Apulii je pepelni dezs kapo, esese v Cettinji je zsuti pepelni dezs 108 — bio. Pepel je kapo vu Dulcigno, Antivari escse vu Fiumi. Vu najveksoj nevarnoszti je bila vesz liosco Tre Case ino Torre dell Annunziatta, stere szo vcsaszi pod bregom. Na ednok na tri mesztah je viin vdaro ogen ino trije grozovitni potoki iz lave szo (ekli vu dolino. Vojacke i drtigi szo sttjli potok vu driigi kraj obrnoti, nego vsze je zaman bilo. Zsarjava lava je vu minutati Bosco Tre Case okoli vzela lenca ino bliszk je z velkov szvetlosztjov tft pa tam razszveto csarno nebo. Liidje szo z jocsorn i kricsom viin bezsali iz his na szlo-bodne raeszta. Koma je ne prisla lava, ka je ne zruso potresz, tarn je pepel kvar csinio. Zsarjavi pepel je kapo, vu San Guiseppe, Terzinio i Otta-jano vftsznicah je vecs szto prebivalcov raoro ino vrazio. Hisa, cerkvi pod zsmecsov pepela i peszka szpadnjenoga szo vkiiper sze zriisile Call hisa na 20 stokov vi.szoka na vulici Market-street vu varasi San-Francisco. i pod szebe pokopala. Trsz.je, drevje i vsze zelenje z hisami vred sze jepogrozilo vu morji lave, stcro 7 metrov viszolco vu sivini 400 metrov szc naprej valilo proti Torre dell' Annunziata. Liidsztvo je z trahom bezsalo na gviisna raeszta. Napol varos je 15 kilometrov dalecs od brega. Grozovitno nocs szo meli prebivalci. Pepel, kamenje je kapalo na varas. Neba je csarna bila i zrak tak zsmeten i v^rocsi, ka szo szi liidje komaj zdihavali. Proti nocsi sze je zenila gibala. Od brega sze je csiila grm- i liidi pod szebe pokopale. Tak vu Niipoli sze je zrfisila hisa za trstvo, po steroj priliki je 14 njih mrlo, szto pa sze je njih vrazilo. Topel dezs je z pepelora kapo. Vu Na-pol varasi je 10 centimetrov viszoko pepelno blato bilo. Morje sze je burkalo i ladje szo iz dalecs ognole Napola za volo gosztoga dezsa pepelnoga. Kral i kralica szta tiidi poglednola tuzsno meszto. Na morji poleg Napola szta stela raalo poglednoti, nego za velke kmice volo szta mogla na sziiho sztopiti pr Torre del — 109 — Greco. Taksa kmica je bila, ka szo je mor-narje z lampasami szprevodili. Liidje szo processzie drzsali, kepe noszili, vu cerkvah pomocs iszkali. Na deszeti den sze je Goszpodia Bog szmiluvo, nevamoszt je odisla, breg sze je vtihso i zsarko szolnce sze je pokazalo. Vu toj grozovitnoszti je Mateucci pro-fesszor vu obszervatoriumi oszto, ka bi brodo grozne prikazke brega. Vszaki den vecskrat je teJegram poszlo v Napol. April 26-ga je pogledno krater ino v pamet je vzeo, ka je krater poldrugi kilometer sirkesi grato, proti Pompeji sze je sztena kratera celo notri zrusila. Komaj je Vezuv oprave szvojo grozno delo, tuzsne glasze szo prineszli csaszniki iz sterih je 50 jezero liidih delalo i 700 milio vrednoszti blaga szo napravili. Trzstvo pa es-cse vekse majo. Varaskih ladj racsunje vise od jezer. Vulice szo vednake, liki linia, najdugsa je Marketstreet, na steroj lepe zidine szo jo. Tak City-Hall, varaska hisa, atera je 35 mil-liu kron kostala, tam je zidina, gde sze pe-nezi kovajo i gde szo od leta 1854. do 1891. okoli pet jezero raillio koron vrednih penez vdarili, tam je Kollegium szv. Ignacia, kosto je J0 milio kron, Palac Hotel kostala lti railio 250 jezer kron. Potresz je bio april 18-ga, edno szrejdo. V tork escse je szolnce lepo szijalo, vecser je tihi bio, sztotine i sztotine szo sze pascsile vu teatre, meszta veszelie szo naklacsena bila. Potresz je priso, liki iz vedrne nebe bliszk. Kep Market-street vulice po potreszi. zahodnoga kraja Amerikp. Lcta litOG. april 18-ga je velki potresz bio vu Kalifornii, va-rase Santa Eosa, San Jose, Oakland, Santa Cruz, Pala Alto, poszebno pa San Francisco je na nikoj szpravo. San Prancisco ali varas szvetoga Ferenca je szvoje irae od toga dobo, ka na tom meszti szo raisszionarje iz reda szv. Ferenca leta 1776. stacio misszionarszko posztavili. Okoli 1848-ga szo vn Kalifornii zlate poJe iiajsli, liidje zselni kincsov szo iz celoga szveta tam hitili. Vu leti 1846. prebivalcov szamo seszt-szto bilo, vu leti 1852. je zse 35 jezero, 1906. leta pa je zse okoli po miliona hodilo. Zse vu leti 1890. je od 4000 vecs fabrik bilo, vu Bilo je v gojdno 5 vora 15 rainut, zacsnola sze je zerala gibati. Ob prvira szo miszlili Jiidje, to je navadno gibanje, ar vu San Fran-cisco je ne redki goszt potresz. Nego dale •jze je gibalo, pograzsalo, zdigavalo i znovics pograzsalo, to je tak 3 minute trajalo, steri kratki csasz je zadoszta bio, ka jezero i jezero his sze je vkiiper zrusilo i pod szebe szto i szto prebivalcov pokopalo. Okoli oszme vore sze je ponovo potresz, steri je escse vu veksi sztrah liidi posztavo. Ka je potreszi proti sztalo, tiszto je ogen pozsro. Najrnre potresz je po vulicah szpotro eevi za gaz, steri je na vsze kraje viin priso i vuzsgo sze je. Na vsze kraje je ogen — 110 — viin vdaro, raaterio je tiidi raeo, ka bi gorelo. Vu San Francisco szo hise iz najveksega tala za volo gosztoga potresza iz lesza napravlene. (Bilo je 50964 his iz lesza i 5881 iz kamla). Tak sze je pripetilo, ka na velke zidine, stere szo sze po potreszi ne zrusile, sze je od zvii-nesnjih leszenih his ogen zgrabo, ua Market-Streeti hoteli, teatri vu potreszi osztali szo od ognja zgoreli. Proti ognji je nikse pomocsi ne bilo, voda je falila. Potresz je najmre cevi za vodo zvujo i pokvaro. Liidje szo szi tak steli poma-gati, ka sztavijo ogen z tem, ka hisa vu zrak piisztijo z prahom i dinarnitom. Eden strti del szo resili od ognja. Okoli 300 jezero ludih je grdtalo brezi sztrehe i zgubilo iz najveksega tala szvoje blago. Vu zgodovini Amerike je ete potrosz i ogen naj-veksa neszrecsa bila. Chicago je pred 30 letmi tiidi doli zgoro, nego tam je escse te szamo 300 jezer ludih bilo. Zviin toga vu San Fran-cisco varasi podzeraelszke cevi za gaz, za vodo, kanaliske szo vsze na nikoj prisli. Zidinam novi fundament morejo kopati, vu celom va-rasi je edna peovnica ne cela osztala. Vu San Francisco i okroglini liidi je mrlo 2500, zvrazilo sze je 5000. Velka neszrecsa je to bila. Tri-stiri me-szece nocs i den szo riisine vkraj szpravlali. Nego gizdav amerikanec donok z viipanjom pravi: ,,San Francisco lepsi i veksi bode, kak je bio." Zgornja Amerika je na zidanje 200 railio dolarov (jezero milio koron) dala, zse april. 26-ga szo 70 milio koron vktiper pobrali, zviin tisztih jezero railio koron, stere Amerika da. Ne je potem csiido, csi araerikanci ne potrebujejo pomocs iz tihinszkih dezsel. Pravijo, ka do sze amerikanci zse za szebe szkrbeli. Zavarvavnice za zrusene zidine 300 milio koron majo placsati. April 23-ga, jun. 4-ga je znovies potrosz bio vu San Francisco. Jun. prve dni escse itak je 40 jezer liidih bilo zviin varasa pod satrami. Kak vu vszakoj neszrecsi, tii szo sze tiidi znajsli lagoji liidje, ki szo sze na ropar- sztvo podali. Gda je najbolje gorelo na vsze kraje, nisterni szo sze vkiipcr szpravili i vu kasze, gde szo peneze najti miszlili, szo vda-rili. Vojakom szo sze proti posztavili, steri szo sztrelili, ino 73 njih, iz veksega kinezerov, je na tla szpadnolo. Vszakoga szo doli sztrelili, steroga szo pri kradjenji najsli. Za nistere meszece novi potresz je bio vu Juzsnoj Ameriki, vu drzseli Csile. Aug. 16. Valparaiso varas i ohroglina na nilcoj prisla. Vccser je bilo. Doszta liidi sze je na vulicah szprevajalo i razlocsne meszta za za-bavlauje iszkalo. Okoli oszme vore sze je zemla sztroszila. Po potreszi sze je csiiden glasz vu zemli csiio. Prvo gibanje je malo kvara vesi-nolo, nego driigo gibanje je zse najmocsecse zidine vu fundaraenlomi sztroszilo. Zemla sze je giba.la, liki valovje na vodi, cele vulice szo sze vkiiper zrilsile, UJci hisa, stere deca iz sztucshov dela. Csi bi prvo gibanje tiidi tak mocsno bilo, liki szledecse, malo liidi bi sze od szmrti resilo. Na szrecso po prvom gibanji szo ludje na vulico bezsali, zato zidine szo szarno tiszte pod szebe zakopale, steri szo vu csaszi ne mogli vujti. Komaj jo potresz mino, zse zserjavi ognjeni jeziki szo na vsze kraje kazali, ka je ogen vun vdaro. Grozovitna nocs to bilo. Ludje vszi na vulicah, szem-tam bezsali, javkali. Vu zemli sze je szkoz csiilo ropotanje. Kmica bila, stero tii i tara razszveto ogen. Gojdaa je ne prineszla resenje, potresz je dale trajo, zrak je poln bio z dimnom i z zsmetnim szapotom. Te je liidsztvo viin bezsalo na brege i varas je ni-halo na ognjo-brambce i policajo i vojake. Potresz sze je vecskrat ponovo. Za prva na resitev liidih, steri szo pod zidinami poko-pani bili, szi je niscse ne mogo miszliti. Sza-mo za nistere dni szo viin vlacsili zsive liidi, do aug 26. szo 1500 liidih pokapali, escse itak je bilo pod zidinami vecs od jezero liidih. — Cintor je na brezsnom meszti, zemla sze je doli poriisila i mrtve iz groba vrgla. Gda to vsze csitamo, na paraet nam pride prosnja szv. matere cerkvi vu litanijah od vszeh Szveeov: Od bicsa zemlepotresza oszlobodi nasz Goszpodne! (kj.) — 111 — Vgante! 1. Brodar je mogo na drugi kraj prek pelati ednoga vuka, edno kozo i edno glavo zelja. Naprejdano je bilo, vsze pozoszed prek pelati tak, ka vuk ne poje koze, koza pa ne poje zelje. Kak sze je to zgodilo? Naj ob prvim je prek pelo kozo, po-tem je prek prpelo vuka, kozo je pa nazaj pelo. Potem je prek odpelo zelje i poleg vuka doli djao. Zdaj pa so po kozo. Nacsi ne more ? Kaj ne?! Ob prvim prek odpela kozo, potem pa zelje. Kozo na-zaj odpelo i prek prpelo vuka. Na szlednje je prpelo kozo. 2. Stiri kote ma hizsa, vu vszaksem koti szedi edna macska, na vszaksem ma-csecskem rdpi szedi edna macska, pred vsza-kov szo tri macske. Kelko je macsk vu hizsi ? V vszakom koti edna, — to szo sliri macske. Vszaka macska na szvojem repi szedi, osztanejo stiri macske. Pred vszakov macskov vu ovih treh kotah tri macske sze-dijo, potem vu hizsi stiri macske szedijo. 3. Kelko, zrn kukurce id e vu eden li-terszki glazs ? Ni edno zrno ne ide, ar tak notri denejo. 4. Stere szvinje vecs pojejo bele ali pa piszane ? Bele szvinje, ar piszanih szvinj je menje. 5. Ka vszaki cslovik more na szenji vzeti ? Szapo. 6. Edna deklicska je goszke na paso gnala. Edna je sla pred dvoma, edna med dvoma, edna pa za dvoma. Kelko goszk je gnala ? Tri. Goszke szo edna za ovov sle. 6. M6cl a pa Polonia szte goszke na paso gnale. Mecka je pravla: Polonia, daj mi ednogoszko, te mo jasz tiidi telko mela, kak ti. Polonia pravla. Ti mi daj edno, jasz 1110 mela dvakrat vecs. Kelko goszk szte njevi pososzed na paso gnale ? Mecka je mela pet, Polonia pa szedem. 7. Eden goszpod sze je z ednim ko-mediasom szprevajo. Pita komedias, kelko vora je. Goszpod v zsepko szčgne, ne najde vore. Nika je ne pravo, szamo sze je posz-meho, znao je, ka je komedias vo vzdo. Pride edna deklicska, jaboka nesze. Komedias edno jaboko njo proszi. Vroke vzeme jaboko, zacsne jo obracsati, vu szebi pa mrmra. Prek jo da goszpodi, naj jo na dvoje vrezse. Na dvoje jo vrezse i ovo, ka najde, ka je notri bilo ? Jabocsne picske. 8. Kakse je dobro vino? Katolisko, ar je pravo, kalavinszko, ar je mocsno, zsidoszko, ar je ne okrscseno. g. Tense od konca, viszokese od tiir-ma; ka je to ? Dezs. 10. Ka ne de bole mokro, csi vu vodo szpadne ? Dezs. 11. Kakse vino mo letosz meli ? 1907. vino. 12. Kak lehko iz dve vzsigalice (spice) deszet napravimo ? Csi vu formo X je polozsimo. 13. Csi iz deszet szvecs tri vgasznemo, kelko njih osztane ? Tri, stere vgasznemo, ove zgorijo. 14. Ka gor ide vu zrak brezi peroti ? Dim. 15. Ka je razlocska med szlamov i szenom ? Niscse ne ve ? Vej pa to vszaki szomar ino jiinec zna. 16. Ka je razlocska med kolami i blatom ? Szedi szi vu blato, bos zse znao. — 112 — Ka sze za piszalo placsa pri notariusi? tasvarmegye je iz szpraviscsa 1 905. leta v novembri drzsanoga od mi-nisztra 1906. leta febr. 13-ga potrdjeni ukaz viin dao od pJa-csila za piszalo csesztno i privatno notariusov. (Szabalyrendelet a kozsegi es korjegy-zok egyes hivatalus miikodesekert engedeljezett dijakrol, valamint az altaluk vegezlieto magau-munkalatokrol). Te ukaz je dobila vszaka vesz za szhrarabo ; nego ka sze prevecs ne szhnini i koma potiszne, po szlovenszkom vam ga raz-lozsim. 1., 2. §. Notarius dosztakrat, kak csasztnik, kak veski poglavar more nisterne dela opraviti, za stera poleg pravde placsilo dobi. Poleg 15. § pravde II. iz leta 1898., poteni poleg 18. § pravde XLII. leta 1899. kontraktuse (pogodbe) med polodelavcami i delo davajocsim razlozsi. gori preste i potrdi. Po szrnrti osztanjeno blago i poliistvo gori zapise. (Hagyatek leltarozas). Pri griintnoj knjigi sze vecskrat niicajo veske szvedocsansztva. Poleg pravde XXXIII. leta 1894. na-pravla iz knig narodjenih, umrlih i zdanih izpisze (anyakonyvi kivonat), napravla izpisze rodbinszke (csalddi ertesito, familienbogen). Za piszmo narodjenja, zakona ali mrtel-noszti sze placsa 1 korona. Csi pri reji piszma ali izpisza sze vecs let more preglednoti, za vszako leto sze placsa escse 50 filerov; nego vu celom sze ne more vecs racsunati od 4 Koron. 3. §. Za veske szvedocsansztva (kozsegi bizo-nyitvany) na privat potrebcsino sze pJacsa 1 korona. Za poglavarszke piszma cembo i vred-noszti (eloljarosagi becsii- es erteklevelek) sze placsa do 100 Koron..... — -50 K. do 500 Koron..... !• - „ do 1000 Koron..... 1-50 „ do 1000-2000 Koron . . 2-— , od 2000 Koron vise . . . 4- — „ Za szvedocsansztvo od dacse sze placsa 1 korona. Csi szp kaksi podpiszek poszvedocsi, bere sze 20 filerov. Osi sze podpiszek poszvedocsi na vekszlni kakse kas/.e i je od 400 koron vise, placsa sze 40 filerov. Za prepiszanje (masolas) kataszterszkih piszem z poszvedocsenjom vred sze berejo 2 koroni. Za prepiszanje piszera, stere sze od blaga i vrednoszti po szmrti osztale gori vzemejo, sze placsa za vszako sztrati 20 filerov. 4- §• ' Nego notarius zviln szvojega csesztnoga dela, opravla dda privatne, privatnim Ijiidcm — sztranlcam. A) Taksza. (Dijszabas.) 1. Za kontraktuse (pogodbe) polo-delavcov, csi pogodbo od 10 meiije de-lavcov podpise piacsa sze......60 fil. csi od 10 vecs, od 25 pa menje delavcov podpise.........1 Kor. csi od 25 vecs, nego od 50 menje delavcov podpise.........3 Kor. csi od 50 vees delaveov podpise 4 Kor. Osi pri piszanji pogodbe to, jeli de delavkinja pogojena, sze escse ne ve, 1 Korona. 2. Za driige szliizsbftne (szolgalati szer-zodes) pogodbe (drzsina, ucsenci, lehrbub), za pogodbe pomagavcov (geszell), — 60 filerov. 3. Pri pogodbah, vu sterih sze kakse delo prek vzeme (vallalkozasi szerzodes), — sze za izpiszano sumo bere. 4. Pri pogodbah kiipcsije i odavanja (adasveteli szerzodes) sze iszpiszana kiiplena ali odana cena, pri pogodbah, gde sze kaksi dar da (ajandekozasi szerzodes) sze vrednoszt bla-ga, pri pogodbah, gde sze kaj v arendo vzeme ali da, gde sze haszki v arendo d;ijo (berleti, haszonberleti szerzodes), sze edna letna arenda vzeme i poleg toga sze szledecse placsila lahko racsunajo: do 200 Koron . . \ . 2 K. od 200-do 400 „ .... 3 K. od 400 -do 1000 „ ' . . . . 4 K. od 1000-do 2000 „ .... 5 K. od 2000-do 4000 „ .... 6 K. od 4000 Koron visje......10 K. 5. Za duzsne piszma, za piszraa kakse stees, vu sterih sze dug szpozna, vu glihingah od penez do 300 Koron...... 1 K. od 200-do 600 Koron . . 2 K. od 600— do 1600 Koron . 3 K. od 1600 - do 4000 Koron . 4 K. od 4000-do 10.000 Koron . 6 K. - 113 - od 10.000 Koron visje ... 8 K. Za testamentum, prvo polo (4 sztrani).......4 K. Vszako szledecso polo (4 sztrani) 2 K. Csi sze testamentum doma pri hisi ino od 8 vere vecser do 6 vore vgojdno opravla, placsila od zgornj zapiszana sze dvakrat lahko racsunajo. 6. Za kvitinge, vu sterih sze dopiiszti izbriszanje z griintne knige, za piszma, gde sze vlin posztavi dopiisesanje goritabuleranja ali izbriszanja, — polovica hodi tisztoga placsila, stera sze pri 5. punkti za duzsna piszma da racsunati, nego to plaesilo od 1 Korone raense biti ne raore. 7. Za nacsertice, za izmero griinta na piszmi pri vszakoj parceli 1 Korona, nego ta suma od 6 Koron vecs ne more biti. 8. Za prosnjo k gruntnoj knigi 3 Korone. 9. Osi vu pogodbah i pipzmah pod 4., 5., 6. punktami sze gori vzeme dopiiscsanje tabuleranja ali briszanja, za to sze pozoszed nika ne pldcsa. 10. Za prosnje driige — 2 kor. 11. Tii je od prosnje gucs, csi sze do-piiscsanje proszi tobak povati, za vszaki pol pliig 1 korona. Suraa ne more vecs biti od 30 koron. 12. Za piszmene apelacie na polo (4 sztrani) — 4 kor. 13. Za prepiszanje, doli piszanje iz drii-goga (masoliis) vszaki sztran, steri vszaki sztran more najmenje 25 redov raeti, 40 filerov. Csi je na kraji ali ovak iz najveksega racsun vun szkazani. vszaka sztran prepiszana, 70 filerov. 14. Za felzete (pn prosnji k griintnoj knigi, napisz, (iberschrift) vszaki 20 fil. 15. Za piszanje privat piszem z kovertom vred za vszako piszmo 50 fil. 16. Za piszanje pooblasztenja (meghatal-mazas) na stampamon paperi 20 filerov, na piszanom pa 40 filerov. 17. Za piszanje piszem, na sterih sze penezi ali kaj driigo posle na posti (utalvany, szallitolevel), za piszanje kart postnih za vsza-ko 10 fil. 18. Za prosztne kvitinge — 50 fil. 19. Za vadluvanje duga, po sterom sze obcsinszka nametna dacsa (potado) doliszpise — 20 fil. 20. Za tutore i kuratore piszmoznance piszmo, gde sze naznani (jelentolap) i viin pokazse vredaoszt (kimutatas), vszaka sztran 20 fil. 21. Pri taksih piszalnih delah, gde je vrednoszt, od stere je gues, ne vun szpiszana ino nancs sze iz piszma izracsunati ne rao- e, placsilo sze bere od velikocse jiiszma. Edno polo (4 sztrani), vszaka sztran naj raenje 25 redov more meii, 4 koron. Vszaka szledecsa sztran 50 fil. 22. Vsze povszedi, gde je placsilo pri-kapcseno k velikoszti piszma, sztran tiszti, gde sze dokoncsa piszmo, za celo sze racsuna. 23. Csi zacsnjeno delo zviin falinge no-tariusa sze sztavi, polovica placsila sze lahko proszi. B) Dosztava. Za dela vu 3. §v potem vu 4. §. naprej prinesene sze dosztavno plaesilo Jahko bere: 1. Csi delo sze ne opravi vu kance — lariji, nego pri hisi sztranke, — zviin placsila rednoga sze edna korona, kak dosztava lahko bere. 2. Csi sze delo vu veszi k notarasiji szlisajocsoj opiavi, vu tora tali, csi notarius na prosnjo sztranke v tiszto vesz priso, zviin ršd-noga placsila sze lahko proszi placsa na d(^n (napidij), stero od vesznice je odlocseno, potem sze lahko proszijo penezi za foringo ali forin-ga. Csi vu steroj veszi je ne odlocsena i viln povedana placsa dneva i foringa, notarius za placso dnevno 5 koron, za foringo pa na ki-lometre 50 tilerov ali karto na zselezsnico drugoga klasza lahko proszi. 3. Vu 1. punkti zapiszana 1 korona liki dosztava sze szamo te szlobodno proszi, csi prisesztje dorao k hisi je nepogojno potrebno bilo ali pa sztranka je to odlocsno zselela. 5. §• Sztranlci, stera delo md, pri vsmlcom placsili, sse racsun dd od sdroskov (lcoltseg-jegijzek). i • Q • Notarius za falinge pri piszali vcsinjene je odgovoren ino csi sze da pomocsti z novira piszalom ali z apelaciov, duzsen je zaman vcsmiti. Osi sze falinga vecs popraviti ne more, zracsunane placsila more povrnoti i poleg toga dolzsnoszt escse osztane vsze kvar povr-noti. Vu taksoj priliki sze sztranka k szolga-birovi obrne, steri proba merno glihingo. Csi to delo sze ne poszrecsi, sztranko i notariusa pred birovijo posle na tozsbo. 8. §. Notarius je duzsen toga -ukdsa tiszte tdle, vu sterih je placsilo odredjeno, vu Jcan-celarii viinprebito drzsati. 9. §. Gotove sztroske i steraplne sztranka, stera piszati kaj da, placsa. Od sztrank sze zadava szamo na stem-plne i gotove sztroske szlobodno proszi, po- 8 — 114 tem za piszalno delo sze zadav prosziti ne szme. 10 § Za poszvedocsene sziromdhe je notarius duzsen piszalne dela, za stera ovak placsilo bere, brez penez zaman vcsiniti, zviia piszem, vu sterih sze taj szpnivi, ktipi ali oda. (Sto kaj oda ali kiipi ali szpravi — lazse placsa.) Nfego gotovi i stemplnovi sztroski sze tii tiidi proszijo. jl q Vecs od placsila od prdvde i nlcdzov miniszterov i vdrmegyova dovoljenoga racsu-nati, prosziti ali gori prijeti je prepovedano. 13. §. Tiszti notarius, lci za piszalne dela, sa stere pldcsa ne ide, placso bcre ali driige tale loga ukaza ne zdrzsi ali pri racsunanji szvojc-ga placsila zapiszmeno delo kalcso Jcrivdo vcsini, pregrehsi proti szvojcmi csasztnomi zadrzsdnji (fegjelmi vetseg — da sze tozsiti.) 15. §. Notarius je duzsen goriprijeto delo brezi pomuda i odldsanja, verno opraviti. Notarins szvoje vesznicske poraocsnike szamo te szlobodno niica za delo privatno, csi njim csasz osztane po zvrsenji szliizsbenoga dela. 19. §. Za privatno ddo potrebne stampane pi-szma sz.i szpraviti, je notarius du/.son, nje z Vfsznicami dati placsati je ne szlobodno. Vasvarmegye je te ukaz vundao, vszaka \esz ma; poleg 8. §. more vu vszakoj kance-larii notarasije vun prebiti biti, poleg 5. §. sztrdnlca, gda glacsilo za kakse1 delo opnivla, more racsnn od aztroskov dobiti (koltsegjegy-zek), sieri sze iz edne knige a (kozsegjegjzoi iigyviteli szabalyzat 85. §-a ertelraeben veze-tendo sorkonyv) izcsese. Te racsun od sztros-kov — kollsegjegyzek — na ednora kraji celi 4. §. toga ukaza ma, gor je zapiszano, kasze proszi od piszanje pogodb, prosenj, testamen-taraov i. t. d., kak szara vam zse zapiszo. Na driigom kraji pa etak viln vidi: Fo1y6szam:....................190/....... Foly6.«zam : ....................190/....... K f A megbizo fel neve es lakasa: Koltsegjegyzek: Keszkiadas: A megbizas idcje :................... A m<.'liiz;'is Uirirva : Munkadij: A dijszabas.............tetele szerint A megbiziisteljesitesenek niodja az idoponlok megjelolesevel: Osszeg: Erre a lne^bizo ie) :................... ................................lakos fizetett Hatralek: Kclt....................................... 115 - Kak vidite, te racsun ne szkoro na szredi je na dva dela razdeljeni. Gledajmo ob prvim voszkesi levi del. Od zgoraj sztoji: Folyo-szam : . . . 190/. . . Znameniije, kakso numero raa zse vas racsun. Pod njim : A megbizo fel neve es lakasa. Ime i sztaniscse sztranke. Potem : A megbizas ideje : . . . Csasz narocs-be : . . . (gda szte delo prek dali ?) Potein : A megbizas targja: Recs narocsbe. (Ka za dela?) Od szpodi pa sztoji: A megbizas tel-jesitesenek modja az iriopontok megjelolesevel: — Nacsin opravlanja narocsbe z vtinszkazan-jom csaszov, gda sze opravilo. Na desznom sitrani od zgoraj znovics sztoji: Foly6szam — nuraera. Potem: Kolt-segjegyzek: — Racsun od sztioskov. Zdaj te pride racsun, ob prviin: Keszkiadas : od go-tovih sztroskov i stemplnov, potem : Munka-dij : — Placsilo za piszalo i tukaj sztoji: A dijszabas . . . tetele szerint — poleg numere taksze (na peldo 8., csi je od prosnje k grilnt-noj knjigi recs.) Potem pride: Osszeg. Cela suma, vsze sztroski vkiiper kelko vun zadenejo. Erre a megbizo fel: - - lakos flzetett. Na to je narocsnik (Kukovec Janos iz peszke veszi) sztanovnik placso. Csi je ne vsze placso, vu Hatralek: sze zapise, kelko escse more pla- csati. Potem pride: Kelt. . . . jegyzo, pride datum i notarius sz°> podpise. Piszmo dobite vu roke, csi raalo kaj raz-mite, szi za njim lahko racsunate, csi bi sze vam kaj krivo vidlo, piszmo lahko pokazsete tisztomi, sto vam raztolraacsiti zna. To prvo je, piszmo, racsun od siiroskov rnorete prosziti. Pravieo, jus mate k tomi po-leg ukaza prle popiszanoga. Mino je tiszti csasz, gda je paver szamo dacso placsiivo, za vojake zabrani bio, — driige pravice pa ne raeo. Mate i vi pravico, podlozsniki szte szlobodne vogrszke domovine. Kak dobri domoljubi — i szlovenec je vszAg-dar bio — platsajte vszakomi, kak sze dosz-taja, nego ne pusztite, ka bi vasz giilili i cecali vaso krvr, naj bo te zse Peter ali Pavel, cigan ali goszpod. Znam jasz, ka moja recs tukaj, liki vu driigih vu tom kalendariumi zapiszanih du-govanjah, je szamo prvi trak szunca, steri csuke szkrivajocse ne szpravi escse vu njihove votline, nego mam viipanje, kak sze k leti znovics najdemo. Komi je ne szrakica, sto je ne kriv, naj ve vzeme na szebe. (kj-.) VSzekesfehervar varasi sze je zgodilo leta igo6. jul. 8-ga. Poleg sztare navade je liidsztvo z proceszijov viin slo nakonci varasa bodocsoj podobi Marie. Pred podobov poleg navade szo posztavili eden sator, napravili eden oltar. Bozsa szliizsba sze je zacsnola. Ravno je evangelium pravo diihovnik, gda sze je od szvecse eden venec vuzsgo. Korine iz papera szo na ednok v plameni bile. Vu tisztom csaszi, ka szo korine i vence iz sztene doli cukali, je zse ponjava, szo zse tramovje goreli. Ogen je velki kvar vcsino vu satori, kepe szo escse vu csaszi doli pobrali, kvar sze vu njih ne zgodo. Na oltari je vecs ne mogocse bilo szveto meso dale szliizsiti, sli szo nazaj vu cerkev, gde szo meso posz-liihsali ino szo vu szebi mocsno goridjali, ka na oltari je najlepsa i naj bolje gviisna korina naturalszka. Na szlovenszkih mesztah tiidi radi vence i korine iz papera vu cerkvi goriveszijo. Nevarno je. Potemtoga verte mi, najlepsa je naturalszka korina, kak jo je Bog sztvoro. (kJ). 7* - 116 Cena psenice. Leta 1000. meszeca juliusa, gdaszmo najbole zseli psenico, je glasz raziso, ka cena psenice oktober 15-ga 15 koron 10 filerov bode. Ka szo steli velki trzsci z tem glaszom '? (.TViisno szo to name-nili, naj ceno psenice doli potezsijo zse rae-szecajuliusai augusz-tusa. naj psenico fa-lese kiipijo odkmetov, ki komaj csakajo na odavanje szvojega pova. Isztina, ka leta 1006. na vogrszkom je pova iz psenice 50 inilio metercentov bilo, to je dober pov. Nego esi driige leta gledamo, pri nasz cena psenice ne viszi od toga, jeli je doszta bilo ali ne. Ali szmo pa zse ne dozsiveli, ka escse poleg bozsnoga pova je psenica nikse cene ne mela. Pri ceni pseniee lni niorano dnigo gie-dati. Na Vogoszkom najmre i vu Ausztrii ne szraszte telko zrnja, stero bi dojslo za zsivezs, za szemen i za to, ka bi sze kaj obarvalo, poszkrbelo za prihodnjo — H^g zmi — bozsno leto, ziito vszako leto vu Ausztrio ¦- Vogrszki — orszag sze iz tihinszkih dezsel vees millio meterccntov szilja pripda, Vucsfiii liidje ra — csnnajo na leto 1906 — 907. 30 niillio raeter-centov. Potem ccna nasc paoncc od torja tiidi viszi, Jcah szmo motjooii tihtnssko pscnico ssem pripdati. Tii ob prvim moremo vzeti, kelko kosta psenica tam doina. pottm šztroske potne ino mauto. Zdaj te gledajmo cono psenice vu driigih dezselah i bodemo v pamet vzuli, ka grdi spio z narai majo. Vu Ameriki je pseniea julius meszeca 17 kor. 50 Jilerov cene mela, za mauto sze more plae.sati 6 kor. 30 filerov. Kak bi mogoese bilo iz Amerike pripelano psenico okt. 15-ga za 15 koron i J0 filerov dati ? Za te peneze uanes bozsno psenieo iz Szrbszkoga ali iz Romanie r.e dobimo. Csi iz eene 15 kor. 10 fil. doli raosunamo 6 koron 30 fi.lerov nnuite, potem 1 korono sztroskov potnih, poleg toga bi sze psenica na peldo vu Roiuanii doma za 7 koron 80 filerov odavala. Pa išlo bi bio vu Komanii tiszti norc, ki bi psenico odo za 7 koron 80 filerov? Znajo trzsci, ka iz toga, ka bi za 15 koron 10 filerov kiipili psenico, nika ne bode. Uni szamo szagajo, doli scsejo potezsiti ceno, 4 korone falese scsejo kiipiti szilje, storo do gviisno za 18—20 koron dale odavali. Jnliusa je cena psenice na Francuskom i na Nemskom 20 - 22 lcoron hila. Tak bi i pri nasz mogla biti. Polodela-vec, na sterom vsze zsmecsa lezsi i poleg toga njegov pov je uajbole vlinposztavieni mrazi, toesi, sziihsi, povodni, ognji, je duzsen po taksoj oeni odati szvoj po\r, kak trzsee zsele, ki je ne eden sztopaj vcsino pri povanji, koga ne dobi ne mraz, ne tocsa, ne povoden, szarao dobicske gviisne vu zsep potis/ne. Pov vcsassi na plac vrzsti, to je malo krivo delo. To je, ka ceno tiidi doli tezsi. Pov je na celo leto priraszo, potera csasz maino z njim, ne zamiidimo nika ne. Sto peneze ma, un lahko esaka. Nego malo je taksih. Potrebni bili i pri nasz drnssbeni gra-nariumi, gde bi kraet peneze potrebne dobo na szilje i potem bi lahko csako poveksanje cene. Konec vszakoga piszanja je li to, — vu driizsbi vu z jedinjenoszli je inocs. Osasznik leta 1906. aug. 23-ga je szle-clečse ceae piszo: Linc. Psenica 16 — 18 koron, zsito 14—14-70 kor. Salzbiirg. Psenica 1860—1940 kor., .zsito 15gl)O —16 kor. Graz. Psenica 17*50—19*50 kor., zsito 15-20 —1(5-20 kor. Innsbruck. Psenica 19-50 — 20 kor., zsito 16-80 -17 10 kor. I na Vogrszkom ? Ihulapest Psenica 14'3O -1510 kor., zsito 12 - 12*10 kor. Te racsuni glaszno guesijo. Pripelanje szilja potrebujejo anglusi, franeozi, nemci, Ausstria, taljani, Hollandia, Schweic, Helgiuma Dania, svedi, norvegi,spanci, Portugalia, grki iEgiptom. Vecs pripovajo, liki doma potrebno, vogri, Bosznia i Hercegovina, ruszi, Komania, Bulgaria. Izhodna-Gumelia, tiirki, szrbi, Izhodna India, Zjedinjene Dezsele v Araeriki, Canada, Argentina, Chile, Ausztralia Uruguay, Algir, Tripolis i Tunis. 117 - Pov celoga szveta leta 1906 leta 1905 millio metercentov iz psenice......949-— 926-29 iz zsita.......382-86 394-47 iz jecsmena.....314-84 307-23 iz ovsza......526-86 533-55 iz kukurce . . . . . 986-72 917-37 Vsze vkOper 3160-28 3078-91 Iz toga pova eeloga szveta na pov Europe szptidne g psenice zsita jeCSIOTa ovsza kukurct-*— millio nietercentov i 53265 365-73 221-65 354-46 16312 eentov. Iz toga sze doli zraesnna, ka sze po-trosi i poszeja, to je 3134 millio metercentov. Potem na prihodnjo leto kalc visesnjn olril-¦noazl osztdne szilja 110—120 metcrcentov. To je telko, kelko na vogrszkom edno leto zraszte ! Na Vogrszkom leta 1906 ,je zraszlo psenice z.sila jecsmena ovsza kukurce niillio metercentov 51-69 13-77 14-52 12-60 41-10 Iz toga visesnje obilnoszt osztane iz pse-nice 19—10, iz zsita 2, iz jec-sinena 4, iz ov-sza 2, iz kukurce 13, vsze vkfiper 40 inillio metercentov. Valparaiso varas itred potreszom. Na pov dezsel zviin Europe pa szpadne g -psenice i 416-15 zsita jeCSmena ovsza kukurce millio metercentov 1703 93-19 172-40 823(59 Jeli pov 1906 leta de zadoszta na hriih cjlomi szvcti ? Pova je bilo 3160 millio nietercentov, iz leta 1905 je escse osztalo 90 millio meter-centov, to je vsze vkuper 3250 millio raeter- Vu Ausztrii szo pripovali 70 millio me-tercentov, potrebujejo pa okoli 100 inillio mc-tercentov, potom de sze moglo pripelati iz psenice 14, vsze vkiiper 27 — 30 millio meter-centov szilja. Kak iz toga sze vidi, na g Ausztrii osztane obilnoszti 10 inillio meter-centov szilja. Csi vzememo, ka vogri strti del szvojega — 118 — visesnjega szilja obdrzsijo, szhranijo na prihod-njo, Bogzna, lahkobozsno leto, potem arje szilje fal, doma szpolagajo, na izvozsnjo szamo 25-30 millio metercentov pride, Ausztria pa ravno telko potrebfije ino sze escse poszkrbeti more na prihodnjo leto, zato jp, ocsiveszno, Jca Ausztria-Vogrszki orssdg potrebujeta szilje iz tihinszlcoga pripeljati. Broji pova celoga szveta velko vcsenje davajo naseini verti, najmre nacsi de mogo vertovati. Tiszti csasz je mino,gda je vert za szilje peneze csteo. (kj.) C4orčcsi ^trki. VKaltvehlen varasi na Preuszoszkom na ednom jegnjedi je gnezdo meo en strkov par. Vu leti je bliszk vu jegnjed vdaro i od ognja je pdrje strkov tiidi plamen zgrabilo. Strki -- dva sztarivai trije mladi--szo zsarjavi vu zraki leteli proti veszi, gde szo hise vzse z szlamov pokrite. Na szrecso szo ludje prle v pamet vzeli i v kraj sztirali je. Strki szo zgoreni na tla szpadnoli. (kj) Zsensi vn VWaschingtoni sze je zgodilo. Eden bogat trzsec je szvojo zseno odvaditi steo, ka bi njegove zsepke vszigdar pregleduvala. Ednok je vu zsepko odpreto misolovko djao i ne dugo je zgrabo vu njoj — szvojo zseno. Vu nocsi na ednok sze je gorobiido na krics szvoje zsene i oszlobodo je njo iz misolovke. Ka je potem prislo za grmlence i bliszkanja, to na mojega csitalela niham, naj izbrodi. Vhis/.Sii potok. Neustadt je leta 1906. julius szledn^ dni dobro delo meo. Escse vu potoki je vino teklo tri dni. Iz peovnice ednoga vin- szkoga trzsca szo 153.000 litrov narejenoga vina vu potok piisztili. steio d-jlo je opravlala sziszaljka (pumpa) na elektricsno mocs. (k 119 - Trzstvo nase z viinszkimi dezselami. Leto 1905. jeboljsebilo od leta 1904/foszepokazse tudi na trzstvi. Leto Prineseoo Viin neseno VencessevnDon vu milho koronah 11)04 13289 1355-5 266 1U05 13637 1898-4 34-7 1905|fitiveCS 348 4T9 ŠT PoJeg toga je vu Togrszko leta 1905. 34-8 millio koron blaga vpcs pnneseno, kak let& 1904. ; viia je pa 429 milio koron vrednoga blaga vecs odneseno. Vu cclorn nasem trzstvi potem rt-1 milio koron vrednoga hldga je vecs odneseno, liki prineseno. Prineszla sze je kukorica, zelenje, szad, sztvar, mazile, lesz, ogelje, zselezo. Viin je pa neseno zrnje, cuker, jpsztvina, lesz, ogelje i. t. d. Csi gledamo, z sterimi dezselami szmo meli trzstvo, vcsaszi nam vu oko szpadne trzstvo z Ausztriov. Vszega notri prinesenoga blaga 74% (na 100 — 74) i viin nesenoga 70'8% na Ausztrio szpadne. Iz toga vidimo, ka naj vecs vu Ausztrio poslemo, nego escsc vecs iz Ausztrie prineszemo. Leta 1905. szmo iz Ausztrie 1.008 milio koron vrednoga blaga prineszli i viin szmo zse szamo 990 railio koron vrednoga odneszli. Potem vecs szmo prineszli 18 milio koron vrednoga blaga. Zviin Ausztrie najvekso trzstvo raamo z Nemskim orszagom. Prineszli szmo blaga 87 milio koron i odneszli 151 milio koron vrednoga. Potem prineseno je bilo iz Szrbszkoga, iz Indie, iz Zjedinjenih Dezsel Szeverne Ame-rike, iz Angluskoga, iz Eomanie, Taljanszkoga i Francuskoga. Viin szmo pa neszli poszebno na Anglusko, na Taljanszko, na Francusko i v Eomanio. ~Eden orszag to pova, driigi pa driigo. Tak mi na Vogrszkoin szmo polodelavci, zsi-vino redimo, nasi szosznlje pa vn Au^ztrii velke fabrike majo. Vszaka dezsela na to ide, ka kak naj vecs blaga vu zviinszkih dezselah oda i kak naj-menje kiipcsije vu njih vcsini. Sest'\jo, kein vecs petiez naj pridn i osztane vu dezseli, ztem bogatesi posztane orszag. Inda szveta je protivnik vu driigo de-z^elo vdaro i porobo, bitje je bilo z rukov i z orozsjum. Zdaj je tudi bujna, bojna vu ver-tuvauji, bojna na granici. Csi steri orszag no sese driigoga orsztiga blago notri prineszti dati, tak velko mauto bere na granici za njo, ka njo nisese ne more kfipiti. Velko mauto vrzse na blago i z tem szvojo doma szpovano blago obrani ali pa za toga volo bere velko mauto za zviinpsnjo blago, ar zvunszka dezsela bi bzamo rada tam odala i peneze odneszla, kiipila bi pa nics ali malo. Z nemskim orszagom (Deutschland) szino 1905. leta kontraktus trzstva szklenoli, steri je lpta 1906. potrdjeni bio na orszacs-kom szpraviscsi. Nemski orszag naj szvoje pol-jedelavce obrani pred bldgom notriprinesenom vogrszkoga orszaga, grozovitno mauto je viin navjgo na naso zsivino za klanje, na konje, pri szvinjah je pa povedo, telko i telko szlo-bodno prineszete vu ete i on varas. Vu leti 1904. je vogrszki orszag tak edno 136 millio koron vrednoszti jtincov, konjov i perotne sztvarinfe na Nenskom odo, steri je zdaj pred nasov viin neszbov velko napotje posztavo. Tak mauta za jiince, stere szrao escse vu leti 1903. vu vreduoszti 58 millio koron viin neszli, je do zdaj bila 30 koron, zdaj pa je 70—76 koron. Escse bolje je gori szkocsila raauta pri konjah, je 5—6-krat veksa od bivse. Pri szvinjah je pa tak vUn povedani broj, prek steroga vtin neszti ne morerao. Tak brani Nemski orszag szvoje kmete i zsivinorejce. Vu leti 1906. sze je vecskrat csiilo, ka na Nenskorh je velka zsela vu meszi. To je ravno stelo nerasko vladarsztvo, szvoje kmete i zsivinorejee pomocsti. Gda je pri nasz raetercent psenice 15 koron valao, nemski kmeti szo za 20 koron odavali. I gda na zahodni kraj pred naso viin neszbo (export) velko napotje je nam posztav-leno, dezsele od nasz na izhod szpadajocse to zselejo, ka bi mi pred njihovimi izdelki, pred njihovim plodom granico odprli i malo mauto brali. Tak Szcrhia je dezsela, stera iz polje-delsztva i zsivinoreje zsive, szvojih izdelkov i szvojega ploda 90%, szkoro vsze na nas plac vrzse, k nam prinesze szvoje szvinje i jiince, da rai szami zsmetno z njiini vu driige dezsele pridemo. Ausztria-Vogrszki-orszag j^ za to proszo, naj Szerbia njegove izdelke tiidi gori primle brezi velke maute, naj pri nasz tiidi kaj kiipuje, pravijo, ka Ausztdd-Vogrszki-orszag je zselo, ka bi tope (stiik, kanone) za vojszko pri nasz kiipila, nego szrbi szo nise tope za bozsne szpoznali i sesejo nemske ali francuske. Kontraktus trzstva sze je no mogo szklenoti i viin je vdarila 1906. lnta junius prve dnl bojna za manto na granieah szrbszkih. Szrbi — 120 — ne morcjo Jc nam s njihovov zsivinov, mi pa ne moremo vfln neszti delo nasih fabrik. Vogrszki orszag tak edno 20 milio koron vred-noszti masinov, vogelja i lesza meo za viin neszbo (export), to zdaj na driigih placah more odati. Nego ka de Szeraia delala ? Ka de delala szvojov sztvarjov? Vu driige dezsele na peldo na nemsko ali anglusko ne more pridti, Ausztria-Vogrszki-orszag ne piiszti prek pelati. Za Szerbio szarao pot po morji osztane, nego to je drago, blago sze more dosztakrat prede-vati, v zimi je pa celo ne mogocsi export. Vszaki more (ulipan kep nosziti na obleesi, vogrszko sze more obnasati, szarao vogrszko blago kiipiti, ausztrijanszkoga blaga sze ogi-bati, nisterni szo kricsali, raj franeusko ali anglusko blago treba kiipiti. Na to sze pa niscse ne raiszlo, ka de pa delo sziroraaski vogrszki kmet, gde de un odavo szvoje blago ? To je gviisno, ka je Ausztria tiidi ne tak be-daszta, ka bi una od nasz kiipivala zrnje i zsivino, csi mi raj iz francuskih i augluskih fabrik szi blago ktipimo. I za isztino vu Ausztrii szo sze gori zdignoli glaszi: Ne trbo vogrszke mele! Ne trbe vogrszke zsivine! Benetke (Velence, Venedig) je eden szveta najvabivnesih varasov. Na Adrijanszkom morji lezsi, na tak zvanih lagunah. Morje je namrecs proti szuhomi bolje plitvo. nasztanejo male vode, stere szo med szebom z mensimi-veksimi kupami z peszka razslocsene. Na toj plitvoj vodi je posztavlen varas, steri je te nasztano, gda szo liidje pred Attilom, »bicsom bozsim« med lagune pobegnoli leta 452. Hisa sztojijo na szojah vu vodo zabitih na 118 malih otokah (sziiha zemla. od vszeh krajov z vodov okoli vzeta), stere 147 kanalisov razlocsi. Na kanalisah 440 mosztov prikapcsi vktiper male otoke. Na kanalisah szto pa szto Iadjic je ; kol i konjov tu ne poznajo, pred hisami szamo tu pa tam je voszka pot, ar iz najveksega vulice i poti iz vode sztojijo. Tii sze je narodo szveti ocsa, Pius X. Na kepi sze vidi velka kupola cerkvi Marie, Zdaj vu Szerbii szi premisljavajo, ka do fabrike posztavili, vu sterih meszo izdelajo, tak do lazse szpravlali vu zviinszke dezsele. Nego zdaj je zse keszno, dokler do fabrike zacsnole de-lati, te csasz poljedelsztvo i zsivinoreja lahko na nikoj pride. Kak pa z nasim najblizsnjim szoszedom, z Ausztriov sztojimo? Znano, ka med Vogrsz-kom orszagom i Ausztriov ne ga niaute i tak osztane gviisno do 1907. leta. Nego leta 1906. szo v Biidini tnlijpan-sisJco driistvo nasztavili. Pri nasz pravijo : Ausztria od glada mftrje, csi rai ne mo tam szpravlali nase iz-delke polszke. Una je prisziljena vzeti. To je lahfco mislecsi gucs. Ali pa te velkoga gucsa rojaki to raiszlijo, ka szamo na vogrszkom povajo ? Ali pa ne vejo, ka escse iz Amerike k nam pripelajo kak mi ? kukurco i tak odavajo, I kak szi vu Ausztrii premisljavajo ? Szam Kossuth Ferenc vogrszki miniszter trzstva je 1906. jun. 23. etak od njih gucso : Vu Ausztrii — 121 — liidje to naraenijo, ka bi vogrszki orszag za-drgnoli, med vogrszkim orszagom i med zvii-nesnjimi dezselami. stere bi niicale vogrszke izdelke polszke, vsze povszedi Ausztria lezsi. Ausztria vogrszki orszag, liki eden obrocs, okoli vzeme i od njene vole viszi, nasz prek piisztiti, z driigov recsjov od vole Ausztrie viszi, ka nasz z ednim zseleznim obroesora zadavi. Do leta 1917. szmo escse zagviisani. Vogrszki orszag ma eden zagviisani csasz, ste-roga nepogojno na to more obrnoti, ka naj ne de viszo od Ausztrie na tiszto gledoes, po steroj poti de szvoje iz delke vu zviinesnje dezsele szpravlo. Vogrszko vladarsztvo nas export, viin nesenje blaga na juzsno nameni ravnati, gde sze obrocs ausztrijanszki pretrgne, proti Fiumi na morszko pot. Vsze driige poti na sziihom i na vodi do tak napravlene, ka do sze vu to linio szklenole. To zdaj vsze je vu zraki. Szrecsen, ne-szrecsen od toga gucsi. Kak de sze mlelo, pri-hodnjoszt pokazse. Kacsune mi ne vidimo, mogoese, ka de boljse, csi mo sze razlocsili od Ausztrie. Nego ka de z nami na granici? Leta 1906. je vszaki kricso: filjen 48. Znate, ka to nameni ? Med Ausztrio i vogrszki orszag mauto scse gori posztaviti. To pa za nasz ne de to pravo. Tomi sze szamo nasi trzsci bodo radii-vali, fal vsze dobijo i vszaki cslovik de pri-sziljen pri njih kiipiivati. Osi te zse sze granica gor posztavi, proti szlanoti niscse ne more. Javkanje nika ne po-maga. Fabrike bi pri nasz potrebne bile. Ludsztvo, stero bi visesnje bilo, bi vu fabriki delalo, nase polsske izdelkc bi lasse za dobro ceno doma odali. Ob driigim nase poti mo-rejo vceplene biti vu prednjo linio, stera de vu Fiume sla. I kak sztojimo vu tora tali ? Ysze trzstvo de sze te od Dolnje Lendave doli vijalo, te zse ali na velko Kanizso i Legnid ali na Varasdin ino Zagreb, tak pride na prednjo linio, stera de vu Fiurao pelala. Nego gde je od nasz Dolnja Lendava ? Kak sze zapre granica, za nasz nepogojno potrebna bode zselezsnica iz Dolnje Lendave do Szobote ino od Szobote prek Cankove do Szvetoga Jiirja. Edno je gvusno, granica z Dolnjov Lendavov na vszaki nacsin prikapcsena more biti. Bog zna, ka de sze vsze godilo. Laliko driigi csaszi pridejo i drtigi liidje vladarsztvo prek vzemejo i vsze sze zna obrnoti. Nego edno je gviisno, zgodovine i prigodbe z osztrimi oesini moremo gledati i tak nase dela iztalati. Csi rao sze na versztvo gledocs locsili od Ausztrie, druge poti i place raoremo iszkati za izdelke polszke. Nego od teh i driigih del vi nika ne csiijete! Delate, dacso placsiijete — i z tem szo vasi jusi viin. Sdovcnci raztepeni sztc, UJci razvšzani sznop Ka bi vi pravili, csi bi vasz kmete stoj vkiiper szpravlo vu driizstvo, vu sterom bi sze vecskrat pogucsale vase nevole, potrebe ? Csi bi vkiiper sztopili i vszi edno steli, ne isztina, ka bi vasa pravicsna prosnja ne po-szliihnjena bila. Csi bi razumen cslovik pred vasz sztopo, bi ga bogali ? Taksi csasz je zdaj, ka liidje, ki edno delo, edno mestrijo, edno cseszt (escse gosz-podje) majo vkuper sztopijo vn driistva. Csi njim vladarsztvo ali kaj stecs driigo kaksi kvar scse vesiniti, vktiper pridejo na szpraviscse, proti razsaljenji zdignejo glasz, csi ne haszni, escse dosztakrat sze protijo. Kak je vladarsztvo zaprlo granico pred szrbszkov zsivinov, grozen krics je nasztano v Budapesti, ka, prej, je zse vecs ne za zsivlenje, tak drago je meszo gratalo. Meli szo ralocsne szpraviscsa i zseleli, naj sze odpre granica szrbszka ali romanszka ali pa naj sze pove, ka szamo gviisen broj zsivine sza szlobodno pela od nasz v Ausztrio. Csi bi poleg teh bilo, bi mi ne szlobodno ni edno szvinjo viin pelali. Csi bi kmetje vkiiper bili, bi tiidi eden glasz lahko gori zdignoli proti razsaljpnji, stero bi te zse od koga stecs izhajalo; glasz bi zdig-noli vszi i ne sze pusztili. Vu sjedinjenossii je mocs. (kj) — 122 — ftzkoposzt. Eden zsidov je lifro vojszki, nego szvoje delo je ne po pravici opravo. Gda bi generalis to zveo, csemeren je posztano ino szledecso kastigo na zsidova zmero : Ali 14 dnih de vu vozi na krtihi i vodi ali dobi szto vdarcov ali placsa 2000 tallerov. Zsidov sze je bojo od poszta, nego bole sze je bojo escse od vdarcov, kak szkopi cslovik od placsila nancs ne steo csiiti. Poszt je za prva escse tak, kak so 8 dnih, nego potem je zse zselen bio tople hrane. Proszo je, ka raj sztrpi szto vdarcov. naj sze szamo poszta resi. Pri' petdeszetom vdarci je zsidov zse ne zsivo, ne mro. Kozsa njemi vsze vkiiper szpokala i takse blebanje je vcsino, kakse najsztaresi Itidje ne pomlijo. Konec dela je pa to bilo, ka je pri petdeszetom vdarci placso 2000 tallerov. Po njem sze tiidi posz-vedocsilo : Szkopi dvakrat placsa. Zsidov ravno trikrat. Na Nemskom je zsivo eden imeniten doktor. Tak dalecs je vu vSzkoposzti priso, ka je szamomi szebi ne odpiiszto placsila 15 krajcarov, da je szvojo szercsno zsilo opaziivo; celi csasz opaziivanja zsile je vu roki drzso 15 krajcarov. Eden szkopi trzsec je poniido szvojega prijatla z szirom, steri szi je eden lepi falat doli vrezo. Presztrahsen trzsec sze je ne miidio naprej prineszti, ka je szir iz Scbveiza. Steo je z tem praviti. ka de dobro z szirom ? Te szi escse — za njegove velke cene volo —• po mali djati. — Tak, iz Sch\veiza vrezsem eden falat. — Nego csi stoj ga doszta je, bolezen szi szpravi. — Tak ? Csi mi dopiisztis, eden falat mo domo neszo mojoj zseni .... Malesherbes piszatelj je szamo dva szpotretiva sztolca meo. Csi je stoj tretji priso na pobajilo, viin je zkricso : — Proszim, naj sze dosztaja csakati ali v jiitro pridite ! Csi je szluga njegov kaj ne dobro vcsino, dva filera je njemi doli potegno iz placse etak govorecs : — Csi szluga szvojega goszpoda razzsali, szamoga Boga razzsali. Sto pa Boga razzsali, un sze more posztiti ino almostvo davati. Zato bos sze ti zdaj poszto, jasz pa iz tvojih filerov almostvo bodem davo. Szkoposzt je grozovitna, do szmrtne posztele szprevodi szkopoga, do vrat pekla ide z njim. Eden sztarec vu celom szvojem zsiv-lejnji je ozsurnik bio, poszebno zlatna i szrebrna dela je rad za male peneze szpo-kiipo. Na szmrtnoj poszteli lezsecsogapogledne dLihovnik ino vu roke njemi da szrebni krizs. Szkopi sze oglaszi: — Lehki, prevecs je lehki, ne morem za njega vecs dati od pet ranskih. (kj.) Zsiclovje vu Palesztiui. Zsidovov vii Palesztino odszeljenih broj szkozi raszte. Leta 1906. jul. meszeca je na ednok 5000 zsidovov prislo izRuszkoge (tam jih je doszta i ne njim najboljse) i prebi-valiscse szo szi poiszkali na ravnicah Jaffa i Saron, vu varasah Ramleti i Nidda i vu driigih poleg morja, gde je zse vecs zsidovov naszelnikov. Eden je zse razgledno izhodnjen del Jordan vode i zadovolen je bio, zemla je rodna. Naszelbini bi nika ne bilo na poti, nego szamo od beduinov (arabszki prebivalci piiszt) sze je bojati, kateri nikso tihinszko naszelbino ne scsejo trpeti. Csi vladarsztvo de znalo naszelnike obranit proti beduinom, te tii sze kiipi vdka okroglina za zsidove. To pa bi prevecij modro delo bilo. (kj.) — 123 — Ka je novoga? j]a Vogrszkom zavez neszrecsen med kralom i orszacskira szpraviscsora je erb bio leta 1005. Szkoz od dneva do dnova sze je pohujso. Kraljeszko vladarsztvo je poszlalo foispane, varmegyovi szo je ne gorszprejeli. Gda bi kral prevido, ka na orszncskom szpra-viscsi delo naprej ne ide, escse bolje sze mesa, z piBzmom je razposlo i gda bi ni&terni posz- na peldo vogri szo na ednok celo vogrszko vojszko steli meti, szn vtin vzeli i na driigi csasz porinoli. Poleg nove pogodbe je kral novo vladarsztvo, novi miniszterium szi izvolo, steromi predszednik je WeJ:crlc i vu sterom szo minisztri Kossuth, Apponyi, Daranyi, Po-16nyi, Zichy. Novi minis/terium je szlednje dni aprila zvolitvo poszlancov nanztavo. Vu szobocskoj okroglini szta goriszto- Honved-i idejo vu orszacsko hiso. lanci sze posztavlali, vojdki szo vu orszacsko hiso vdarili i piszmo gor presteli. Poleg vogrszke pravde je dolzsen kral za nisterni csasz novo orszacsko szpravi^cse vkiiper prizvati. Pribliz-;avao sze je tiszti csasz, dobri ro.jdki szo szami vpamet vzeli zsmetcn sztalis krala, csi vkiiper pozove szpraviscse, escse de bole proti njeini, csi ne pozove szpra-viscse, pravdo prelomi. Vu tom zsraetnom csa-8zi je douok nasztapola niksa pogodba, najmre tiszta dugovanja, za sterih volo je nerair, kak pila Porkolab i Battlujdnij. Nase ludsztvo je zse vszefele poszlancp posztavlalo, pomogo njemi escse ni eden ne; miszlilo szi je, zdaj de na novo sztranko kricsalo, lahko vecs szi pomore. Kriesalo je vszako dete: Čljen 48, razmo pa niscse ne. — Hatthyany je vecs votumov dobo. Porkolab sze je dugo protio, ka Batthyany-ovo izvolitvo zanicsa. V Budapesti vkilper szprdvieno orszacsko szpraviscse je kral odpro z kraleszkim govo-rom, vu sterora je nihao szpraviscsi, naj med drugim napravijo dobre posztave za polode- — 124 — lavce, za kmete, posztava sze napravi od ob-csinszkc, szlcrivne, po vesznicah drzsdne zvo-litvi poszlancov. Prebivalcov vogrszkoga orszaga poleg racsunanja liidsztva leta 1.901. je bilo 16838255. Iz teh je na leto 1906. votum melo 1085325. Pravicsna je potem zsela, ka bi vecs prebi-valcov votnme dobilo; ki je dober za vojake i za dacso placsiivat, tiidi more pravico meti recs zdignoti, ka do z njegovimi penezami delali i. t. d. Ncgo lildsztvi, stero ne rasmi szvcta, jus je na hvdr, je ncvaren, lilci nozs z prosztnim jezikom, nego zdelavnov rokovali eden velkoga gucsa, ki sze szamo rasi z szvojov domoljubnosztjov i driige kara i vcsi, — szam pa nika hasznovitnoga za ndrod ne vcsini ? Leto 1906. je majusa, juniusa, augusztusa pri nasz prevecs dczsevno bilo, po goricah je zato peronospora doszta kvara vcsimla, posziihsilo sze je lisztje, csarno je gratalo grozdje. Pov szilja je za doszta dobet bio. V nasem kraji na dolinszkom tocsa bila. November 15. leta 1905. je vldlc med Vojastvo obszeda palacso orszacskoga szpraviscsa. vu rolci deteta. Zato poszluhnite vase vodi-tele i dobre prijatle. Na orszacskom szpraviscsi leta 1906. szo poszlanci szrbov, romanov, szlovakov sze to-zsiJi, ka njihov jezik i narod sze zametava; na to je predszednik rniniszteriuina, Wekerle, odgovoro ka na vogrszkom narod, steri vodi, je vogrszki, domovina vogrszka i jedina more osztati, nego poleg toga vszaki narod na vogr-szkom szvoj jezik Jahko obdrzsi i poleg szvo-jih narodnih i cfrkvenih navadih lahko zs've. Tak sze pravi od zgorjj, od szpodi sze pa csi dela. Sto je boljsi domoljub, proszten cslovik Alvinc-om i Gyulafehervar od sin izJeocso. Pet potnikov tretjoga klasza sze je nevarno ora-nilo, dvanajszet driigi pa mense rane dobilo. Nas kep to meszto neszrecse kazse. Sdshe (kobilice) na Hortobdgifi. Vu szta-rora testamentorai stejemo, ka je Farao ne steo zsidove odpusztiti iz Egiptoma. Zato Goszpodin liog po Mozesi 10 vdarcov poszlo na dezselo : Voda sze na krv obrnola, prisel nezracsunani broj zsab i korafcov, szumicsov i mtih, potem je viinvdarila kiiga sztvarih, potem je tocsa vsze vkttper vdarila. Farao je ne steo odpiisz-titi zsidove, zato je Goszpodin Bog pravo Mozesi: Vtegmi tvojo roko nad zeralov Egip- - 125 — tnraa, naj pridejo saske i naj pozsrejo vsze, ka je osztalo zelennga po tocsi . . . Prisle szo, oszipale szo zeinlo. Vsze szo pozsrle, escse szad drevja, ka je toesa nihala, nika je ne osz-talo zelenoga. Pri nasz te fajte saske ne ga. Mamo mi tiidi edno s/podobnosztvar, na doli pokosenom travniki sze vidijo lepe zelene barve kobiliee. Na vrgoszkom na Hortobagyi puszti po-leg Debrecena szo kobilice vu velkom broji gorisztopile i doszta kvara vcsinole. Tak jul. 4-ga szo iz Debrecena piszali : Hortobagy i njegovo okroglino (00 jezero pliigov) szo kobi-lice poszipale, pozsrle szo ne szarao zeleno szetvo, nego escse pokoseno szilje. Zgrizejo escse szilje vu krizsah. Delavci gorihenjajo z delora, doszta tak ne morejo resiti. Gda letijo kobilice, kmicsno grata, na nikoj szpravijo escse pasnike, pozsrejo escse lisztje drevja. JuL 14-ga szo iz Debrecena piszali: Gda szo kobilice na nikoj szpravile pasnike na Horto-bagyi, zdignole szo sze proti Nadudvar, na 4500 pliigah pokošeno psenico, v.sito i zelenje szo fundale. Jul. 26-ga je viher zdigno kobilice, vu velkom broji je dale neszo, po poti szo vsze oszipale. Vu szilji, escse vu krizsah szo gro-zoviten kvar vcsinole. Polodelauci v dosztih mesztah szo vu leti zrelo psenieo steli sztnviti i vekso placso raeti. Majo pravico prosziti, gda sze kontrak-tezs redi, nego na njivi delo sztaviti je krivo dclo: zrela psenica ne csaka. Opominam nase delavce, brezi kontraktusa naj nikara ne idejo : ovak sze njim placsa, kelko sze paleri vidi. V Ausztrii med nemcami i driigiini pzlovenszkimi narodmi mira ne ga. Tak szo pomogli, ka szo vu miniszterium pozoszed ednoga nemskoga i ednoga cseskoga minisz-tra izvolili, naj mer napravita. Ausztria-vogrszJci orssdg na vojastvo vunda 387 millio kron. Iz toga na Vogrszko szpadne 130 millio koron. Gda je na Vogrszkom Wekerle za minisz-ter-predszednika posztavlen bio, je v Ausztrii vlado prek.ivzeo vojvoda Hohcnlohe, nego pre-vecs osztro sze je obrno proti vogrom, vlado je mogo povizsti, za njim je priso baron Bcclc, ki bolje pazljivo opravla szvoje delo proti vogrom. Ne je od mensega dela gucs, kak od toga, ka VVekerle i Beck vezala, zavez med Auszlriov i vogrszkim orszagom ' scseta preglednoti, ponoviti ; razmi sze od szebe, vszaki bi rad ponovo na haszek szvojega orszaga. Liberalei scsejo zakon civilszlci, liki je pri na^z, notri pripeljati, nego katolisko liidsztvo sze je proti posztavilo ino z raillio i millio podpiszkami potrdjeno prosnjo proti dalo. Katolicsdn-i na Nemskom * od leta do leta vkiiper pridejo vu ednom naprej odlo-csenom varasi na pogucs, kak do sze bninili proti protivnikom. Bogati, imenitni mozsi sze ne szramotiijejo delavcov od dela obtrdnje-no roko sztisznoti. Leta 190(5. augusztusa szo v Essen vdrasl meli szprdviscse, tak zvani Katholiken-tag, den katolicsancov. Vkiiper je njih prislo okoli 50 jezero. Rimszki | apa je poszlo po Vanutelli kardinalisi apostolszki blagoszlov na njihovo delo. V Essen varasi szo jo fabrike Kruppove, gde kanone vlevajo. Doszta delavcov tam iscse szi kriiha. Krupp je za szvoje delavce edno velko pekarijo dao zozidati, gde 100 delavcov dela, med sterimi je 70 pekov, ovi szo pa pomocsniki. Za pecsenje kriiha je 43 pecsi zozidani. Szpecse sze vszaki den 80 -90,000 drobnesoga pecsenja ino 10—20,000 beloga ali csarnoga kriiha, za to potrebujejo vszaki den 20 jezer kilogrammov. potem okoli 2 vaggona mele. V Hamburg varasi jul. 3-ga je zgorela cerkev szv Mihala, stera je najsztaresa lute-ranszka cerkev na Neraskom. Na tiirmi pri vori szo mestri kazalea steli pozlatiti; pri deli szo ogen niicali, ogen je nikak na trame piiso. Sztrazsnik tiirma je na telefoni vcsaszi glaszo ogen ognjobrambcom, potem je steo vujti ognji, nego zaman, zgoro je. Cela cerkev i tiirmom vred je edno morje iz plamena bilo, z velkim rogatanjom sze je tiirem vkiiper sziino. Poleg glaszbe policaje 21 liidih je zsitek zgiibilo, 30 ognjo — brambcov sze je zvrazilo. Najveksi del kincsov cerkvi szo resili, nego oltar ino velke vrednoszti kep je na nikoj priso. Zasztave sztare iz bojne szo zgorele. Cerkev szpodobno k sztaroj znovics gorposz-tavijo, ar plan sztare itak majo. Na Angluskom je miniszter predszednik Campbell-Bannermann. Sole scsejo za orszacske vzeti, nego zsmetno de delo slo. Jan 24-ga na Mersay vodi szta dve ladji vkiiper vdarile, edna sze je vcsaszi na dvoje razpiisztila i pog-rozila z mornarBnii vred. Febr. 20-ga szo pod Theinse vodov tunel odprli. April. 24-ga je mro Flukter Gyorgy vu 118. leti. Vu aug. meszeci je taksa vrocsina bila vu Londoni, ka jih je vecs miio (vnetje raozsganov). Na Francuskom szo naredili pnivdo od razlocscnja orasaga i cerkvl. Cerkvene pohistva, zidine, imanje szo vkiiper dali szpiszati. Scsejo, ka bi fare znovics nasztanole, proszile niic cerkvi i imanja, scsejo ka bi sze bozse szliizsbe na leto pri poglavarčztvi notri glaszile. Tak kak bi Mati Cerkev edno szvesztko driizstvo bilo, stero szvoje regnle, szvoje dela i szpra-viscse je duzsno notriglasziti. Nego to delo ne ide tak lahko, kak szo .szi miszlili. Gsi je od Matere Cerkvi gucs, tain rimszki papa tiidi ina recs i zse je povedo, ka vu takso formo nikak ne dopfiszti fare nasztaviti. Miircius 10-ga sze je velka neszrecsa zgodila. Vu ednoj riidi, gde steinkol kopajo, v Currieresi je ogen viin vdaro.\\\ riidah sze razlocsni gazi giftni v kiiper szpravijo, steri szo od ognja razpoknoli. Kak je ogen viinvdaro, niscse ne ve. Iz delavcov tak cdno Ž000 je od ognja, od razpoknjenoga gaza szinrt najjlo. Na resi-tev szi je niscse ne mogo iniszliti, nistorni iz delavcov ino in/.selerov szo probali sze doli piisztiti vu riido, nego nazaj szo sze povrnoli. Eesiti bi nikoga ne raogli, escse szvoj z^itek bi zgiibili. Szamo za nisterne dni szo vDpali doli idti ogen gaszit, sztene zidat, naj razsirjavanje ognja sztavijo. Gda bi m 20 dni, mdrc. 30 ga doli bili, vpamet vzemejo nisterne liidi prib-lizsdvati, bilo jih je 13, steri szo 20 dnevov pod zemlov bili. Vcsaszi szo je na zrak od-neszli, zsmetno szo trpeli szuncsani trak, jako szo oszlabjeni bili. Njihov voditel je pripove-davo, ka szo poszebno doszta mraza trpeli, szpati szo ne mogli. Kak szo gazi razpok-noli, voditel (Nemv) je zacsno bezsati, prek je bezso tak edno 50 mrtvih ludih, na kraji hoda je nisterne zsive najso, steri szo vu njeru ed-nogaresitela miszlili sze priblizsavati. Jeszti szo ne meli, ka szo najsli, szo potrosili; pri mrtvih szo najsli kakso hrano, potem szo prisli vu kmici do stale konjszke, tam szo najsli ovesz, na tom szo sze hranili 2 dneva, potem szo zse szmrdljivo raeszo konjszko jcli. Vu glaskaj szo meli malo vode, z rumoin szo jo nn-sali. Na vecs tale szo sze raztalali ino iszkali pot. Ed-nok proti vecsari szo dober zrak obcsiitili, to je vu nje novo mocs vlejalo i tak szo prisli na tiszto raeszto, gde szo je najsli. I)o jul. 25-ga szo 1064 mrtvecov vun prineszli, osztale 91 pa vu szledecbili 2 tjed-nah szo na zemlo szpravili. Vu varasi Mailand (Milano) na Taljansz-kom je razprava bila. Vogrszki mestri i mej-terszke sole szo tiidi viinpos/.tavile lepe recsi. Aug. prve dni je ngen vun vdaro vu vogrsz-kom paviloni (hisa). Kvar cenijo na 4 pa po milio korone. Najveksa neszreesa, ka szo mestri ne zavarvano meli szvoje blago. — Vogrszko i taljanszko vladarsztvo je odlocsilo, ka vogrszki pavilon nazaj gorposztavijo. — Od gorecse gore, Vezuv je na sztrani 107. gucs. Alfonz, spanszki kral je majus 31-oga hisni zakon szkleno z battenbergov princenzi-njov Enov. Una je vu krivoveri goriraszla. nego za volo katolicsanszkoga krala je vu pravo vero nazaj sztopila. Vu Madrid glavnom spanszkom viirasi vti cerkvi San-Gerronimo je bilo zdavanje. Kar-dinal nadpiispek iz Toledo je szveto meso szifizso, potein je blagaszlovo zakon. Iz cerkvi szo sxe nazaj povrnoli vu kra-Jjeszko palacso; na vulici Oalle Mayor pred ednov hisov szo konji na edno megnjenoszt posztanoli. Te je iz prvoga stoka hitro edno bombo vrgo eden anarchiszt, bnmba jft na pravom sztrani med konjami i potacsami prvi-mi na zeinlo szpadnola i ekszplodirala, sze je razpoknila. l)va konja szta vcsaszi izparnila, eden konjenik je tiidi vcsaszi mro. Iz vojakov, sleri szo poleg jezdili, s: o stiijo mrli, ednorai policaji je boinba razpokjona glavo v kraj Ttrgnola. Polegsztojecsih ltidih je vees mrlo, doszta njih sre je vrazilo, tak edno petdeszet. Nego kral i kralica szta szrecsno vujsla grozovitnoj szmrti. Bomba je bila zavita vu eden sopek ko-rin. Na podsztresnikom tiszte hise je vecs lUdili szedelo, szedem iz njih je raorila, edrioga edna krugla bombe najsla na noszi i na glavi i hitre szmrti zrok gratala. Szamo edoa bomba je bila, tak zvana duplisna bomba, edna polovica je zse vu viszini pod-sz-tresnice razpokno'a i je zrok bila szmrti tara bodocsim. Alfonz je odredo, ka krvavo zdavanszko oblacsilo kralice almoneda-szkoj cerkvi, njegov gvant pa, steroga je edna szkalina borabe poskodiivala, ednoj driigoj cerkvi dariijejo. To je najbolje csiidno, ka pred zdavan-jom vu csasznikih celoga szveta sze je glaszilo, ka anarchiszti na zsitek kraljeszki tcrejo i po-licaja donok ne znala zaszlaviti to grozovitnoszt. Anarhiszt je hiso iz arende vzeo na dva tjedna, nego szarao od majus 24. do 31-ga je tam prebivo. Vidli szo escse, gda je korino prineszo. Piszo sze je Morales. Kak je liics0 boinbo, hitro je premino, jun. 4 ga je prisQ vu Torrejon de Ardoz poleg Madrida. Gda bj v pamet vzeo, ka .szo ga szpoznali, na ujiva je odiso. Tain ga sztrazsnik pol gori prijao nego Morales ga jV s/trelo, potem pa szebe.' Mrtvoga szo v Madrid pelali. Gda je anarchiszt bujo v Genii naso kraljico Elizabeto, predsztojniki dezsel Europe szo poszlance poszlali v Rim na edno szpra-viscse, na sterora szo odlocsili, ka anarchisti pod szkrb policaje sze vr/.sejo; policaja ti-hinszke anarchiszte bi iz orszaga iztirala, naj doma na nje pazijo. Nego Anglia, Bel-gium, Sveic szo proti sztanoli. Osedno bi pa bilo, anarchiszte vu szvoje dezsele nazaj szpra-viti; pomensalo bi sze to grozovitno liidoraor- — 127 - sztvo, csi bi znali anarchiszti, ka nindri na szveti ne dobijo obrambp i sztaniscsa. Anarchiszti szo, liki nori liidje; ne te trbe je kastigati, gda szo zse dovrsili grozo-vitnoszt, vu korenji sze more vracsiti la ne-vola. Dilh krsstscsdnszla, steroga sze dnzsele tak bojijo, bi mogli iu szrcepodlossnikov l;o-reniti. To je edino vrasztvo tak ednoga cslo-veka, kak eele dezsele. Poleg spanszke zemle ladja taljanszka zvana »Sirio" sze je na morji pogrozila. Tz Genue sze je pelala, stela je pridti v Ame-riko v Buenos-Ayres varas. Na njoj je bilo 900 potnikov. Poleg spanszke zemle je Iadja vdarila vu edno pecsino, stera szo je od vode ne vidla. Prvi del ladje, kak je vu peesino resitev, esi bi kapitan moesno i esedno gori sztopo. Preminolo tak edno 270 liidih, resili szo pa tak edno 522. j\fed potniki szta bila 2 piispeka iz Bra-zilie (Amerika.) Eden iz Para je reseni, ptis-pek iz St -Panl je preminn. Bili szo i driigi popevje, steri szo vu neszrecsei velko moes i batrivnoszt szkazali. Gda sze je !adja pograzsala, vu edno vozse sze je 0 dece drzsalo, valovje ednoga za ovim szo pozsrli. Edna zsenszka, stcra je 3 fezini zgiibila, je odnorela. Edna mati na edaoj blanji je szebe i tri szvoje dece resila. Eden mladi eslovik, ki sze je pred 3 meszeci ozseno, je zgiibo zseno. Iz edno farailie sze je Z.seleznica izkoe.->ila Alvinc-oni i GvulaJehervar-oni. vdarila, sze je vkiiper potro i velka vnozsina vode vu ladjo na ednok tekla. Zadnji del sze je vesaszi vkraj sztro i pogrozo. Neszrecsa sze je vidla od spanszke zemle, ribicske szo hitro na pomocs sli. Eden ribies je 12 njih reso. Prisle szo driige ladje i liidi gorijemale. ^Tzven Miguel" ribicska ladja je 305 nijh resila. Reseni potoiki szo ne viipali na edno ladjo idti ino, ar je ne bilo za doszta zsmecse na ladji, od toga szo sze mornarje bojali, ka sze ladja prevrzse, ribiesje szo z korbacsom gnali liidi na dno, szam kapitan je z revulvov nje mogo prisziliti. Sto je kriv toj neszrecsi ? Kapitana kri-vijo, un bi mogo znati nevarne poti namorji, escse te, gda sze neszrecsa zgodila, bi bila pogrozila raati i 6 dece, ocsa oszto, nego od-noro. Eden eslovek vn vodi je vsze mocs nap-rej vzeo, naj doli odvezse podjasz, vu sterom je penezft raeo i steri ga je doli vleko, nego zaman. Eden barat, ki je na ladji bio. je doli poklekno i je Bogii molo i blagoszlavo top-ljence, dokler szo valovje njega tiidi zmeli. Sved szka i norveg dezsele szte sze zso leta 1905 razpitale. Norvcuji szo nov. 12. leta 1905. danszkoga vojvcda Karola za krala izeb-rali, ki je i kniljeszki sztolec prek vzeo pod imenom Hakon VII. Rusz je bojno z japancon dokoncso i mir szkleno, pri sterom ni eden ne ve, stpri je bole pobit. Car je steo szvoje liidsztvo na szpravisese s/.praviti, ka bi esiio, ka zselejo. Nego poszlanci szo meszto dela sze szamo — 128 — stritali, liidsztvo buntali, zato je car razodegno. Revoluclja je tara od dneva do dneva, sza-moga rainiszter predszednika, Stoh/pina szo steli z bombov prepraviti. Prisli szo trije, eden vu oblecsi generalszkoin, steli szo zraven k minisztri idti, nego szliizsbeni pri dverah szo ne piisztili, raed tem je ednomi boraba szpadnola na tla, hisa vu zrak zletela, 30 liidili mrlo, escse dve deteti Stolypina 4 — 5 let sztarivi szta sze vrazili. Nego Stolipini sze je nika ne zgodilo. — Bozsen pov szo raeli, v leti od dezsa vsze zagnililo. V Ameriko vedno ide liidszfcvo iz Europe, poszebno iz Vogrszkoga. Nisterni mdjo szrecso, driigim sze pa ne poszrecsi. Szluboscsino vszaki ma idti zviin tisztih, sterim pravda prepove, diinok dobro de opominanje, na kakse stecs agente ne poszliihsajte, zavrzste njihov szlatek gucs, szamo na gvilsno, na piszmo vasih poznaneov idtc, csi zse szte odlocsili idti. Vu Juzsnoj Araeriki, Brazilii, Bog zna, kelko sziromakov je vu zanko prislo, ne priszliizsi szi telko, ka bi sze meszta reso. Ne piisztijo ga. — Marc. 28-ga v Denveri Kolo-rado dezseli je 500 jih szrart najslo vu ednoj riidi. — Jul. 14-ga je vu Weesdorf-i Kanada dezseli grom vdaro vu edno plesziscse, edno deklo bujo, 20 orano, szto jih je pa sze vu sziinjavanji szilnom oranilo. Ka szo tam iszkali ? — Jul. 25-ga je brzovlak poleg edne globoke vode izlcocso i z masinom vred vu 200 metrov globolco vodo sze dale pelo. Szmrt je gviisna bila. — Vu meszeci augusztusa je grozovitna vrocsina bila vu Ne\v-Yorki, doszta jih je mrJo vu vnetji mozsganov. — Od zemlje potresza vh varasi San-Francisco i Valparaiso szam na sztranah 109—110 piszo. Ka pa Tiirk kaj dela? Pa je ne bila bojna? Na to vam tiidi odgovor morem dati. Doszta szo mogli szlovpnci ednok trpeti od TiirJca, ka escse zdaj sze szpominajo njoga. Nego zdaj zse mocsi ne ma, to ga zsive, ka sze driige dezsele ne morejo zglihati, kak szi bi ga raztalale. Bojna je ne bila. Med Francczom % Ncmcom (preusz) bi szkoro na bitje prislo za volo Marokko dezsele. nego na szpraviscsi Al-gezirasi na Spanszkom szo poszlanci europe-szkih dezsel pravico mirovno razdelili. Med Szrbami i Ausztrijov-vogrszlcim orszdgom je za volo raaute na granici szrd uasztano. Grlri szo prvle z Iiumanami, szledi pa z Bulgdrami nikso njefko raeli. Namrecs pod Tiirkom je edna dezselica, po imeni Macedo-nia, stere prebivalci szo szlovenszkoga roda, nego razlocsne jezike majo i razlocsno vero vadliijejo. Dezsele szoszedne bi vszaka za szvojo stela vzeti to liidsztvo, namrecs grki, szrbi, bolgari. Ednok grcska banda notri vdari i bolgare rnori i hizsa vuzsge, driigocs pa driiga banda. Bulgarom je zse zadoszta bilo i zacsnoli szo preganjati grke na Bulgarszkom, stacune szo potepuhi szpokradnoli, hisa zvuzsgali i doszta grkov pomorili. Ka szmo vidili ? Doazta neszrecs sze je zgodilo po szveli. Nase nevole szo proti tera ne vredna szpominanja, zato z hvalov szmo Bogi duzsni. V nisternih dezselah Mater Cerkev dre-szelijo. Krivo je katolisko liidsztvo. Katolicsanec, gda poszlance pnsztavlejo, steri ravnajo orszag, szi doszta ne premislava, nego votum na tak-sega da, steri ne zavrzse naso vero, nego njo brani i poleg nje zsive. Narodje sze med szebom boriijejo, eden ovoga scse premocsti. Ne ga krscsanszkoga diiha, njega nazaj scsejo potisznoti vu prosztne hisa. Dobro je. Bode sze ednok predrarailo krscsdnszko ludsztvo i Krisztusa nazaj posztavi na tronus, steri szlisi Krali nebe i zemle. (kj) 8zergej i njcgov g*o«zpoil. Na Ruszkom je na vsze kraje reberija bila, gor szo sze posztavili i polodelavci. — Ka je novoga Szergej ? — pita poszesztnik zemle. — Prevecs bozsno sztojimo — je od-govoro — viin vdari revolucia. — Kaksa revolucia ? — Vzememo orszag od poszesztnikov i med szebom szi raztalamo. — Ka te pa potem delali ? — Ne veai, nego te szi gucsijo, ka poszesztnike morijo. — Ka? Pa bi ti pripraven bio mene moriti ? — Bog me vari. Jasz bodem na driigo meszto so morit, szem pa driigi pridejo, — trosta szvojega goszpoda. (kj). Pripoveszt. Pripoved&va ScKulz J&nos v Nagy-Komlosi. BTe pa ne verjes, ka edna szonja lahko resi zsitek csoveka ? Tak me je pitao inoj prijatel, Karol, gda szani ga lani na bozsicsne szvčtke pohodo. Nevervajocs szam glavo troszo, potem jo uni zaesno pripovedavati : ,No, zdaj pazi ! Pred edniiu leloin szain bio pri Jo.ski, — /nainkar poznas skolmka — un mi je pripo-vidavao, kak je njegov zsitek resila edna njegova *zenja. Cela familia je betezsna bila, njega szo suszi, piotin, rezanje, bodlanje, krrs, bolezen na roki, na nogi, vug-lavi mantrali. zslak ga je vdaro i od influenze sze je tozso. Mater zsene pa krcs vu zsalodci, bodlaji vu le-devjali, vtin metanje zsu-csa, bozsno cstitejnje, sztavleni sztolec, bridko riganje. nepresotano go-n-nje vu zsalodci iuan-t.ralo. Dece gut jo l)olo, bobinke, oszipnicc sz<> nieli, grozovilno szo ka.--lali. bledi szo bili i za-utuknjeni, prsza s/.o njim bolela i vu Irč^-liki szo lezsali. Skolnik je tak betezsen bio, ka sze je z*e szpovedati dao i jrda je vfccser ziiszpo, szi jo ni-cse nej mi.szlo, ka ecse sze gojdna vcsaka. V gojdno sze je jjor jire biido i zsseni pravo: BMari, csujes, szen-jalo sze n)i je, ka szam edea Kalendar kiipo na szenji i ozdravo szaiii sze." Zseua Joskova je vervaja vu szenjah, vcsa- szi je kiijiila oden kalendar, i gda je v njega pngled-nola, lo prvo. ka je zapazila, je bila edna zgodovina : rSzkiovnoszt ednoga sztarca", je bilo, kak gviisno vrazsi Fellerov Elsa-iluitl. Mari je zse doszta iluidov probala. ncgo ni edon je nej liaszno. ar je vsze falsno krivo blago bilo. Zdaj je zvedila, ka pravi Fellerov E]sa-fiuid sze da dobiti vu Feller V. Jeno apoteki Stuliit-a, Trg szenja broj 154. (Zagrab inegye). Po lelegraii je vcsaszi dala piincszti 1'2 glasov Fellerovoga Elsa-fluida r,\ 5 komn. Ncgo bctezsnik je nej steo notri vzeti, vszein, ki szo ga proszili. naj proba Fellerov Elsa-fluid, je pravo : ,Mene zse nika.ue pomore, dajte rni mer, jasz liierjein." Nego gda ga je szirota zsenszka proszila. naj szi szmiszli na deeo, je na szlednje popiiszto. Vszaki den vecskrat 20 kapljic szo njemi dali nai-ukri proti boleznuszti zaotresnjoj, celo delo szo njemi zribali z Elza-fluidom, potem sze je vcsaszi boljse csvito. Vcsisza Dece gul je bolo, os^ipnice szo nieli (Nadstnmpanjo prepovedano.) je dal znovics prineszti dati 48 glazsov Elsa-fiuida za 16 koron ino 6 skatel inienitnili Fellerovih Elsa-pirul za 4 koroue. Za tri tjedne szo sze szdravili un, deca escse niat: z^ene. ,Vis," dokoncso je gucs nioj prijatel Karol ,tak je rc^ila odna szenja zsitek cele familie. (-Jda bi glasz udlclo i)o celoj veszi od csiidnoga delovanja Eeller-ovoga Elso-iluida i Fellerovili Elsa-pirul, vszaki betezs-nik szi je dao prineszti eto iz vrszlne doinacse vracsila. I vszi szo v pamet vzeli, ka pravi Fellerov Elsa-fluid od Feller V. Jeno apotekara, iz Stubica, Trg szenja broj 154. (Z:igrabinegye) celo i hitro vracsi v^ze lioleznoszti zsil, bolozno.szli zobov i Lonte kiizsne, liodlaje. viin zvinejnje cso.nte po-krepi szlaboszt, triida-vo.-zt. zvuzsganje, vracsi z.-iiielno zdiliavanje, .sii-nienjo vu viiliab, vrtej-nje. Eden cslovik od sztaroszti i ^zlaboszti bi szkoro zgiib(.i szve'loszt ocsib. Gda bi pa ocsi ])iao, iz nova jo dobro vido. liki vu szvojoj udadoszli. Iz Fclleruvoga Elsa-iluida iz glazsegov ali G duplisnili glaz.sov kosta f) koron, 24 nialib ali 12 duplisnili glasov pa 8 koron W) fillevov, 36 nialih ali 18 duplisnih 12 koron 40 filerov ino 60 uialih ali 30 dup-lisnili glaz.sov 20 koron kosta. Po kraci vsze je zvracsilo v^zako betez.sno i skroflis dete vu ve.szi. Fellerov Elsa-fiuid je zvrac-o vane, mandole, otoke, niozocske, liledno.szt i lioleznoszti vu viisztak je vsze zvracso. Prevecs szam sze veszelio, ka .szarn lo od niojega prijatla csiio. hv jasz szain zse vecs let szam trpo vu szlaboszti i vu .szoncsnom svici, nika nie nej disalo, nadiiti szam ijio, zsmec^a vu zsa lodci malokrvnoszt mrzejnjp, vtia metaDJe, bolez-noszt vu obiszti ino vrtojnjeme je razzsalnsztilo niksega mera i pokoja szain naj nieo, nej .szaia mogo escse szpati. Fellerov Elsa-fluid ino z ednim Fellerove Elsa-pirnle szam niica, iz stericb 6 skatel za 4 korone, 12 skatel za 7 koron 60 filerov sze dobijo brezi placsila })osztnoga i vszakomi labkn pravim z niernim szrcom, ka Fellerov Elsa-iluid ino Fellerove Elsa-pirule .szo naj-boljo-i lek,ma!okrono.szt,l)ozsno prekidiaDJo, Vrcs vu zsalodci, gorejnje vu szpodnjcm teli. kolika, Ireslika, blednoszt i driigi znoslrasnji boli vasz mantrajo, pa bi iuog-li znati, ka proli teiu je najboljsa inoesna svcd linktura. 3 glazsi brezi postnine 5 kovon. Dobi szo vu apnteki Fellei" V. Jcuo-a, v Stubiei, Trg szenja broj 154. (Zagrabm.) Kld inncto C7Q ino ne javkajte od boleznoszl1 110 JUl/OlU OAD vu prszab, od ka*la, od szlin oii boleznoszli vu guii i sinjeki, od bodlanja, od vuzs-ganja ino od driigib treslicsnib bolov, ar znati ruorete, storn drtszta liidili poszvcdocsi, ka proti teni hitro i gviisno pomore Zagorszka Mell-tekocsina raszt-lin 2 glazsa 3 koron bi-ez postnino. Vi szte zdravi Pa szo nc dajto manf/ati od miih, od sztenic, od bub, ar cši szi zajidm liite, ka vu hksah, vu kiihinji, vu ograci i povszod, gde te kuko sze drz.sijo, niicajte Fellerov pnisek |iroli knkam z znamenjom PElsa", av je to uajboljsc szredsztvo proti rauliam, bubain, mo- lon, szlenicam, kebram i. t. d. b skatel brez postnine 5 koron. Feller V. Jeno, Stubioa Trg szcnja broj 154. (Z;ig- rabrnegve.) Ne szmehte sze vsze peneze, csi lah- komislecs bodete kii-pili, ar zapomlite szi gor. ka noj edeii, nego dva tucata balzsama dobite za 5 koron brezi postnine, csi date prineszti od Felk'1' V. «)eno apotekara, iz Stubice, Trg szenja broj 154. (Zagrabin.) Fcllerov pravi balzsam, csiiden bal/.sam, Jeruzs;iloin-bal-zsain, eszencia zsit-ka. Ob ])vvimi z nezadoldjenim posz-ledkom je proti plii-csa i j)isza liolom, polehsa katarrus, l»o-leznoszt vlibsa. Ob drtigim:Vlilisa vszako Iresliko. Hitro vracsi krcs zsalodca, koliko. trganje. Ob tretjim : zsene, krv csi.szli, szpravi tek i jjoniore kubanjc. Ob strlitn : Proti boli zobov, proli luknjasztim zobom izvrsztno poniaga. Vtilisa nganje, boz>en zdiib izlnijajocsi iz viiszt i zsa-lodea. Ob petim : vrac-i ranc, szpokanjc, mozole i. t. d. Zato, zapomlite szi, pnili za rojo zsivine z znainenjom BEl.sa." Po njeia bisztre konje, zdravo perolnino, tucsne szvinje te ineli. Kravo do vam dale mloko, liki szmetana, csi vszaki deu Fellerov prsisck za zsivino z znanienjotn ^EI.sa* njini dale. Vu njha jioveksa tek, oki^epi zsalodec t z.sile, v kraj szpiavi ka.«el i krc«, v kraj drzsi povojeni beteg, zato yta njcga vszaki vert hvali. 5 skatel brezi 5 koron. lica szo z oszipnicarHi, z bradajicaini napoljene. Prcporacsajtn njirn bolje, ncj nuoajo Fellerov inazilo za Jice z znainenjom BElsau. Dvatoglina brezi po.stine 5 koron. Potem I}orax-zseifo • v oden falat 8U filerov ino Fellerovo Lelio-zseifo, oden ialat 1 korona. Lice de vcsaszi csiszto i flno i frisko. koz.sa niebka liki zsainat, brez grbacs. i rinhitfi vase - '° *l{iv°ne te j UUUILd meli, csi bodete niicali Felle-rovo 3Iazilo za rlaszč z znamenjom ,ELsa." Grinte izpravi, trde vlasze pomebka. vugibajocse vc.sini, obdrzsi farbo i szvelloszt vlaszib, obrani od viio kapleaja. Edeu tegel iz 1. numere 1 koron 60 filerov, iz 2. mocsnoj.se fajte 3 koroae. Flas-tor za kiirocsc oko hitro i brezi bo-lezno^zti dfla, ko.sta 1 kor. jSiba Mi^-iTna proli glacnonii lioli 80 filerov. Hazlocse kapljice, tak Kaplice Szlad-korja, Kaplice iloirinaiin-ove, Ka-mill-kaplici', 3Ielissza-kapIice z 2 tuca'a glazsov lirezi ])o.stuiue 5 kor. Mocsaa, boleznoszt vfilisajocsa Foituc-paliuka 2 glazsa brezi postiae 5 koron. okrepi, pofrisa kotrige z prosztnim ribanjoin. Nego ne pozabte L», ;^t; :;:k,;is proti -lisztaiu i szukanji csreva. Odrnseni tudi labko niicajo. 10 falatov bi.-ezi poslniue 3 kor. — Szlaba vu inanilolah i otokali trpec.su deca i gori zraseni niicajo J-ellerov tiui osi scsiikin. 2 glazsa brezi poslniue 5 koron. lvn za prszi pruti kasli i boleznoszti prsza. 1 skalla 1 korona. Piah proti kasli, \n-A\i flakker-soki, 1 skalla 1 korona. Koll.vrium oesui proti bo-lezuo.szti ocsih, 1 glazs 1 kor. TAe pi-ifve vracsila x liia^ztvo i za «loiti.'i<*«s pos^el skc szaiao vu f a 1» r j k i iiiieni(i3t>^a Fcllcrovoffa EJsa Utiicta iuo. Fcllerovili **tl krivoga adi'csx cfak ino ~\r. JENO apoiekap, STUBICA, Trg szenja broj 154, (2agrabmegye). Polocsena szo escse vraszlva v Badapesti : vu apoteki TOHOK JOZSi:i A VI Kiralv-U 12 mo v Szegedini : vu apoteki FBA^KL A3fTALA Felsovaros.' Hitroszt. Dohtor : Vaspga mozsa je jeli bliszk ubio ? Zscna : Ja, gofzpom doktor, pa tak hitro sze je to zgodilo, ka jo escse pipo ne mogo viin szkaditi. * Meszar i gluha Mcszar k glohoj, stera je prala vu potnki: ¦NJate, lnate k odaji teJo ? Gliiha: Ja. ja, zsakle perein. Meszar: Mati, vi szte gliihi! Gliiha: Ja, ja, to je pot k Szvetomi Dohi. Szeveda. Prvl: ,,Ah prijatel, lepi bi bio zsitek, csi bi ne bilo dugov na szveti." Drilgi: ,,Ah cslovik ne szrai na nje miszliti." Prvi: »Szeveda. Jasz ne miszlim na nje, nego ki szo mi poszodili, uni szi doszta misz-lijo na nje!" Ne sze je poszrecsilo. Meszar je rad drazso peka. Ednoi; je moszar ravno i/ baute peka priso i szrecso peka ki ga je pito: — Gde szte bili? Odked idete? — Ravno szam vu njihovoj bauti bio, deszet zsemle szam szi kfipo, — odgovoro je meszar. — I gde mate zsemle? — pita dale pek. — Tu szo pod krscsakom, tak szo male, ka majo raeszto pod njim — drazso je peka. Pek )'e pfizsro te odgovor, nego gor szi je djao, ka to un nazaj placsa. Za nistmie dni je pek iz mesznice priso i szrecso me-szara. — Ravno iz mesznice idera, telecsko glavo szam kiipo, — pravi pek. — - Gde jo pa mate ? — pita radovedno meszar. — Pod krscsakom, — odgovori pek spotljivo i dale je so gizdavo, liki taksi cslo-vik, ki szi rniszli, ka sze je njegov odgovor poszrecso. * Ka je prednjese ? Ucsenec sostarszki i pekoszki szta szc stritala (borila), steroga delo jo prednjese. Na szlednjo je ucsenec poka z velkini szamncsutjom tak pravo szvnjemi paj-dasi: Szamo od szebe sze raznr, kajopekoNZ-ko tlelo; iir jc li^zto na sztoli, va.se pa pud sztolom. NeJ szo sze razmili. Malar: Bi lahko dobo pri vasz na nisterne dni prebivaliscse ? Kad bi delo. Sztvari malam. Krcsmarica: Prebivaliscse vam rada dam, nego na to vasz proszim, ne sztvari, nego bolje dveri zmalajte. Povedo je. Goszpod: ,,Zdaj pa jeli i^i ti szomar ali jasz'?" Ssluga: ,,Jasz zsmetno verjem, ka bi v ednoga szomara za szlugo meli." Vora kiikiijcoK8.50 Jfpo zrczana sv.tran n.-ipntj. od zgo-raj ftics, mimere i kazalci ]?. csunte, vszdkoj včiri 1 pol viiri, kukuk po peva, li-5 oii. viszoka, celo g«r szpriiv-leua, dva na 7.l;itn(i fiirbo bronzira-niva machi na fnrnio skfifku boruve. prvoga reda skot ma.sina K s.5(». Ukrogla viira. stera n/.v na .":() vor potegue, lt» vm. siii-ka K. 3.—. R;iv-110 ta, sze ])oicgnc ^ih- n;i S dni. :!ll rni. siroka K 5.60. /n vszako vfiro sze na tri lef.a vti piszuui dobni stoji. Vszako leto od 50,000 vecs viir i/. posljcni lnojini kiiprom na njiliovn najvekso zadovohioszt. Te vu Atisz-trii i na vogrszkom szaino sztnjer.si broj je szvodocsansztvo zagvOsenosizti mojega strciina. Najinonso narocsilo ^, jh_ z najveksov szkralivosztjov opravira. Xarocsilo pu nadvzefjom opravi KOMMft J.(>'OŠA prva fab-rika v;ir, Briix, 150. N. (Csesko). ____ 70P7tnili ' bn>/.i poslniiiR z vccsrai liki -2(.XX"I kepmi ! riUoilG Zd.OZ LUilJ olep.n]o mojc velkn nzuani!.. nd ra/.locs-I nih nikkcl. sziTltrniii ino /hiti viir Kosk<>pI". Haiin. Omcifa. I ScaH'JKt'iscii. (•Iiishiitto /.naincMijiiiii, jmtem f-a pat. vcira ,, 4.— ,, ,, ,, rem. vi)ra izcsarnogeocela ., 4.- ,, ,. pat ,, iz virno svsJcarszJca,, •">.- (ioldiii-n.'iii-Yora /. sztavlmv ,,I.una" ,. 7..",0 Szrcbrna ,, ,, ., ,,Glnria" ., 7.IHI ,, ,. ,, z dvojniin pokiivalum ,,l I..")() Szrebrni pancel (oklop) lanc z szka- kajo csov rincsic.ov, logr.zsinetuu ., -.-H.I Iz ruszoszkoga tula nikkela.horg.-rcm.- včira z szbivbov ..Luna" . ,. 9.".0 Viira 7. pendulov kcu1. 8.oO. vekerca K -2.90, viira za Miiliinjo K :^.—, vnra i/. rscrnoga brega K i,-, vtira kukujce . . . .. 8.00 Za vszako voro 3 lctio dobro sztanje. Bla-go sze iznipni ali sze penezi nazrij dajn KONK.VD JA>(>SA prvii fabrika Tor, Hriix, 150. >'. (( sonko). Trost betezsnih. Pripoveszt. Krcsmarica kereszturszka je vu hizsi dre-niala. Escse je nej bila szedem vora. Vu hizsi ja riio leto od velke praznoszti, od zvilnaj pa je mnesno pokao jeszenszki dezs. Vu taksom bozsnom vremeni sto bi pivea csako. gda eslovik escse psza iz hizse ne sztira. Krcsmariea szi je gviisno od lepsih i boljsih »Sciszov szenjala, gda escse liidsztvo iz s/enja, iiki voj, sze na drvor szpravilo, gcla eden-dva potnika, ki szta vu varasi delo mela, szta jo donok poglednola na kupico vino ; — nego zdaj vn blizsnjoj veszi zseleznica sze je odprJa, pot vu krcsmo pelajocsa je 7. travov zaraszla. Krcsraarico iz dremanja je prebiido veter, steri je dveri gori veseszno, na trami viszocsi, kmic-sno gorecsi lampas vgaszno, potem pa z taksov mocsjov dveri poeso, ka sze je cela hizsa troszila. No, ka je to"? - • je gor szkocsila iz-dremlana krcsmarica. Proszim vasz, vuzsgite lampas, dajte nam szalarf, vecs nasz je najmre. Ne moremo dalo idti vu tom grozovitnom vremeni, — tak sze je notri proszo eden potnik. Krcsmarica je szamo telko odgovorila: Dobro je, dobro. Vuzsgala jn edno ^zvecso. Med tejii, ka je vuzsgala szvecso i na sztol polozsila, szta zse dva moc&niva esluveka notri vlekla edno vu rog^z zasziikano zsmecso, iz steroga szo szr kiikli blazine i vankisov viin vidli. Vsze je mokro bilo. Putrii moski szo zdaj za to proszili kres-marico, naj bi lomi dragomi terhi, ednoj vu cveti sztretoj dekli, nikso toplo meszto dala za pocsivanje, najmenje tak dugo, ka sze vre-men na boljse obrne. Krcsmarico, gda je vsze zarazmila. je nej trbelo dngo prosziti. Szvojo lasztivno posz-t>.-l je poniidila dekli betezsnoj. Eden za driigira jn n.joj dala nikso dobro vrasztvo potera pa vu rncdeno vino namoeseno mehkocso zerale. To je nej lahko dolo bilo, ar betezsna dekla je zse tak oszlablena bila, ka zdihavanje njeno esese komaj bi mehovjo porja iz meszta gonolo. Gda bi tak podvorila betezsniki, od pot-nikov brezi pitanja je vc-aszi vsze zvela. Szta-rcjsi mozs jo Hajdu Nagy Janos, mlajsi pa Koteles Andras; te prvi je ocsa zsaloszten be-tezsne hcseri, ov driigi je pa zarocsnik Hajdu Nagy Terezie, jtuline hcseri Janos kmeta. Zdaj szo njo pripelali iz spitala, gdo szo zdravniki vsze viipanje duli povedali i telegraferali szo domo, naj odpelajo domo betezsnieo — mret. TiLinci szo dale escse povedali, ka je Trejza pred pol drugitn Ietom po prehlajenji bolezen na pliicsah i reumo dubila. Zaprva szo nikaj nej geuoli na bolezen, viipali szo vu hizsnom Draga moja hcsi ! Na poti szi proti domi vu krcsmi kereszturszke veszi. vrnsztvi, stero szo zsenszke pijtoracsale. dekla vszigdar sze je bol'e sziilisila, velmola: liki klasz od tocse vdarjeni, glavo na zsaloszt nanizila. L»jpa njene vlasze szo viin szpoka-pale, bolezen vu ledevjah, naprej i od/ajaj vu pliicsah jo je mantrala, szrce sze je njoj dosz-trakrat sztisznolo. Cp.Io piiklava je posztanola, noge szo njoj vkiiper sze potegnole. Na szlednje je zse nej znala, jeszti, okoli zsalodca je bole-zen v pamet vzela i jako doszta sze je tozsila, ka njoj nika ne disi. Mrzilo sze njoj, meszo, dosztakrat escse mleko. Vszaki den je bolje szliha posztanola. Vu spitali szo jo na szilo liranili. Ne ga vecs viipanja: szamo szrart csaka! Szkuze dva moska szo zaesnole tecsti, liki liscs, kresmarica njima tiidi pomagala. Sto zna, kak dugo bi sze jokali, esi na ednok bi sze noj /nani glasz csiito iz szoszedne hizse prek na pol odprete dveri: Iiiibleni moj oesa! Gde szmo? Tu je jako dobro. Ocsa, zarocsnik, krcsmariea vu ednoj megnjenoszti, liki bliszk, szo pri dekli betezsnoj bili. Trej/a je zse szedela vu posztoli. Vszem na csiidivanjtj zacsne pripovedavati. ka dugi csasz je bozsno, prevees bozsno szi szen-jala, na szlednjo sze je njoj szpnjalo, ka n.jeni ocsa, z Andrasom vred szta njo dalecs odpe-lala i notri odnes/Ja vu edrio hizso. Tara szo njo vu posztel polozsili i vu viiszta szo njoj nika djali, naj sze zvracsi. (ide szam pa zdaj ? Znovics pita. Velko jokanje sze na veszelje obrne. Po-tem krcsmariea, vsze razlozsi: — J)raga moja hcsi! Na poti szi pr-li domi vu krcsmi kereszturszke veszi: Nej dugi> szam ti malo vrasztva dala iz imeni toga Elixira Zsitka Petdfia, i zse kakso ozdravlfj-nje v pamet vzemeino. To mas, moja hesi, escse nisterne, kaplje vu tom dobrotn medo-nom vini. Trejzi ,;e po mali jako dobro gratalo tak, kak bi sze iz nova narodila. Dva moska szta nej prehenjala sze csii-div,:ti i hvalo dati. Potfim je krcsmarica i/. kalendariuma viin prestela, ka je Elixir Zsitka Petofia zvracso celo vesz od vszeh boleznili. Tak na peldo sztran notarius sze je oszlobodo od vecsne glavne boleznoszti, postamester je zse kornaj znao boditi, vu nogi je meo trganje i eeli szvet sze okoli njegove glave vrtio, njega s/.am tudi jasz zvracsila z Elixirom Zsitka Petofia. Glasz toga imenitnoga vogrszkoga vrasztva sze razsiriJ po ceJoj okroglini, ime vrasztva je poznano posztanolo vu grdcsinah szoszednih, od vszeh krajov szo betezsniki szi-lili vu mnjo hizso. Treslika, zimiea, asztma, pliivanje krvi, zsuti beteg, gorejnje vn zsalodci, krcs tu z>a-lodci, bolezen zobov, protin, szlaboszt vu teli, zsmetno zdihavanje — to vsze sze d;i vra-csiti z iraeiiitnim Elixirom Zsitka Petdfia. Na szlednje s/.am nej zadolela prineszti dati t) imenitno vrasztvo nego vszem szara naznanila, ka meszto, gde sze to vrasztvo dobi, jp szle-decse: r —- Jozsef, Szabadszallas, (Pestmegye). Sto sz(!in \)\sQ na ednoj karti, z nadvzetjom 8 velke glazse Elixira Zsiika Petofia dubi. <1cna ireli gln/sov je i* lioron (postnino piaesa, ki da jirineszti). Cena etlno^a jflaKsiJc 2 kor. Po ednom ribanji i notri jemanji nisternih kaplic vszaki vcsaszi v pamet vzeme, ka to vraszt.vo dobro dene pri vszakom znotrasnjotn ali zviinesnjom betegi, eatae te tiidi, csi bolezsnoszt iz davnih csaszov izliaja ino csi zdriigirni vrasztvami sze nej dalo pomocsti. Kak sze more jiiicati to vrasztvo, je eden paperec poleg vszakoga glazsa. Posta. Navadno piszmo do 20 grammov v Ausztrio-Vogerszko, v Boszno i H"erct>govino, na Nemsko more meti stempel 10 filerov. Piszmo do 250 gr-ov iineti mcre stempel za 20 lilerov. Piszraa do 500 gram-ov sze posilajo z stemplnom 30 filerov. Priporocsena (rekomandirana) piszma go 20 grainmov 35 filerov, do 250 gr-ov pa 45 iilerov, do 500 gr. pa 55 filerov. Kecepisz sze dobi. Ekszpressna piszma sze goridajo ali kak navadnn, ali kak priporocsena piszma. Recepisz sze szaino te dobi, csi sze kak priporocsciu posljejo. Zviin rednih stempelnov sze escse placsa 30 filerov. Dopisznice v Ausztrio-Vogei-szko, na Nemsko 5 filerov, na driige kraje 10 filer^v. Tiszkovine, knjige, kepi zavite raorejo biti tak, da sze lahko pregleda vszt-bina njihova, ne szmejo meti niksih piszanih dosztavkov. Do 10 gv. 2 til., do 50 gr. 3 fil., do 150 gr. 5 ±11., do-250 gr. 10 131., do 500 gr. 20 lil., do 1000 gr. 30 fil. Penezi sze posljejo na nakaznici (utal-v;iny po 2 lil.) i placsa do 20 koron 10 fil., do 100 koron 20 fil., do 300 koron 40 lil., do 600 koron 60 fil., i do 1000 koron 1 kor. Tak. Zsmeesa szamo do 50 kgr. Adresz szft na zavitek zapise. Placsa szp, do 5 kg. na dalecsino 75 km 30 fil., dale pa 60 til. Csi 8ze vrednoszt gor pove, poszebim sze placsa. Tak sze lahko poslje i povzdjom, Placsa prejpmnih zviin rednoga placsila do 24 koron 12 fil. ino za vszake visese 4 korone 2 fil. Tabla za zso. Suuia fU)/ ° 10 40/ 91/ 0/ I '.101 6 /2 /0 1 d /0 k o r o n 10 i:> 20 25 30 35 40 50 60 70 80 • 90 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 C 9 m ra z -.60 — .90 1.20 1.50 1.80 2.10 2.40 3_, s!oo 4.20 4.80 5.40 6.— 12.— 18.— 24.— 30.--36.— 42.— 48.— 54__ (iO.— .50 -.75 1.-1.25 1.50 1.75 2.-2.50 3,__ 3.50 4.— 4.50 5.--10.— 15.— 20.— 25. 30.— 35.-10__ 45.— 5.0— - .40 -.60 —.80 1. 1.20 1.40 1.60 2.— 2.40 2.80 3.20 3.60 4.— 8.-18. -16.— 20. 24.— 28.— 3«.— 36. 40.- -2'i. 1.05 1.227» 1.40 1.75 2.10 2.45 2.80 3.15 3.50 10.50 1*. 17.50 31.— 24.50 88.— 31.50 :>5. —.30 —.45 —.60 .75 — .90 1.05 1.20 1.50 1.80 2.10 2.40 2.70 6i— 9.-li.-15.-18.— 21. U — 27.— 30.— 5 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 1000 V & ff. i> S S -•U21/,, —.05 —.10 —,15 —.20 —.25 —.30 —.35 —.40 -.45 —.50 5.— -•027. -.04% -¦087, -.12% -.16% -.20% --.25 -.29% -o3 /3 -.37% -•41% 4.16% - .01% - .03% -.06% —.10 -.l.V/3 -.16% —.20 ~.238/3 -.26% -.30 -.337., 3.33% -•oi"/« -.04% -.08% -¦11% -.14%2 -¦178/« -.20% —.237a -¦2674 — .291/, 2.91% -.0174 —.027, --.05 -.077, —.10 -•127, —.15 __171/ 111 /2 —.20 __9^1/ —.25 2.50 10 100 1000 eS § fl f -•-% —-02% { -.16% 1/ • /n -.01 % -.13% 5/ -.01% -.H79 _______11/ /28 —.01 -•08%o 1/ /12 -.00% -.087, Dotek stempeljnov. I. I.csztvica, a) pri vekszlinah, b) k vekszlnom szpcdobni trgovinszki narocsbah i diizsni lisztah, c) pri duzsni piszmah obcsinszki poszojilnic, csi szo od 3 meszecov ne dugsega terrnina. Od 1 fill. do 150 kor. — kor. 10 fill. 150 kor. 300 „ — 20 n 300 „ 75 600 „ — n 40 n 600 „ r> 900 , n 60 n 900 „ 1200 „ 77 80 „ 1200 „ n 1500 „ 1 — 7! 1500 „ 1800 „ 1 „ 20 1800 „ VI 2100 , 1 „ 40 77 2100 „ 2400' „ 1 „ 60 77 2400 „ 77 2700 „ 1 „ 80 2700 „ 3000 „ 2 „ — „ 30H0 „ 6000 „ 4 „ — n 6000 „ 9000 „ 6 „ — n 9000 „ 12000 „ 8 „ — n 12000 „ J5 15000 „ 10 „ — 77 15000 „ 18000 „ 12 „ — 77 18000 „ 21000 „ 14 „ ¦— 71 21000 , 24000 „ 16 „ — 24000 „ 27000 „ 18 „ — 77 27000 „ 30000 „ 20 „ — „ 30000 „ 33000 „ 22 „ — 33000 „ 11 36000 „ 24 „ 1t 36000 „ 11 39000 „ 26 „ — 11 39000 „ 7» 42000 „ 28 , — 42000 „ 45000 .. 30 „ — i tak dale, za vszakih 3000 koron 2 koroni vecs ; csi ne punih 3000 koron, sze li racsuna za purie. II. Ije^Ktvica, za juriszticsna szvedocsansztva i stera ne szlisijo niti v. L, niti v III-jo lesztvico (quitunge i. t. d.) Od 1 fill. do 40 kor. — kor. 14 fill. 40 knr. 80 , 77 26 „ 80 „ n 120 „ ------- 38 , 120 „ „ 200 „ ------- 64 „ 200 „ „ 400 . 1 l 26 „ 400 „ 600 , 1 * 88 „ 600 „ „ 800 „ 2 „ 50 „ 800 „ „ 1600 „ 5 ii n 1600 „ „ 2400 „ 50 „ 2400 „ » 3200 „ 10 ',' — 3200 „ „ 4000 „ 12 „ 50 ," 4000 „ „ 4800 „ 15 „ 77 4800 „ „ 6400 „ 20 „ ------ 6400 „ „ 8000 ., 25 „ 8000 „ ,. 9600 , 30 , 7) 9600 „ „ 11200 „ 35 „ 11200 „ „ 12800 „ 40 „ _____ 12800 „ , 1^400 „ 45 » _____ 14400 .. .. 16000 .. 50 „ ____ III. a) pri kontraktusah kiipcsije, minjavanja, foringe, gibajocse sztvari; b) vu vszakoin dopiisztsenji zvfin dopiisztsenja penezovdugd; c) pri szliizs-benih kontraktusah ; d) na kvitinge e) na obccsanja; f) na duzsne pisznia. Od 1 fill. do 20 kor. — kor. 14 fill 20 kor. 40 „ -- 26 40 , 60 „ — 38 77 60 ., „ 100 ,. — 64 100 „ „ 200 „ 1 71 ^ n 200 „ 300 „ 1 88 300 „ ., 400 ,. 2 50 77 400 „ . 800 „ 5 800 „ „ 1200 „ 7 l 50 1200 „ „ 1000 ., 10 — 1600 „ „ 2000 „ 12 I 50 11 2000 „ * 2400 „ lo _ 2400 „ „ 3200 „ 20 — 3200 „ „ 4000 „ 25 71 ' 7) 4000 „ „ 4800 „ 30 71 4800 „ , 5600 „ 35 7) 5600 „ » 6400 „ 40 ------- 6400 ,. „ 7200 „ 45 77 7200 „ „ 8000 „ 50 77 n i tak dale; vise 8000 korori za vszakih zaes njenih 400 koron 1 koron a 50 fill. 16,000 koron vise za vszakih zacsujenih du 800 koron sze 2 koron 50 lill. doda. Na szvedocsansztvo szliizsbenikov . . 30 fill Od poszameznih i rokodelavcov szvedo- csansztva........50 fill. Na racsuiie v staeuni do 20 koron . 2 „ „ vise 20 „ .10 „ Stempl tak more prikeliti odzgoraj, ka sze szpodanji ]irazen tao stemplna z prvim redoni prepise —• pa ne z nagovoroni. — Stempl sze nc racsuna ino sze kastiga : 1. csi z njoga eden tao fali, 2. csi je z vecs falatov vkiipprikeljcni, 3. csi ne je dobri) — kak szmn pi.szali — gorprikeljeni, 4. csi je ne dobro prepiszani, 5. csi je ne prepiszani, nngo prestampani, 6. csi je prekpotegnjeni, 7. esi je na piszane litcre prikoljeri ino z ravno tisztinii literami znova prepiszani. kda &as Mrte Den ! Szkoti nam Den Szkot nam Den Szkot nam piiscsa- piiscsa- piiscsa- nja kobila krava ovca | szvinja nja kobila krava ovca szvinja nja kobila krava ovca szvinja Jan. 1 Dec 2 Okt. 8Jun . 4Apr .23 Miij 5jApr 5 Febr. 9 Okt 6 Aug.25 Szcpt.6 Auj. '. 7 JllD 13Febr. 7 Dec. 27 5 6 12 8 27 u 1 9 13 10 2! 10 11 17 11 31 9 10 16 12 M;ij 1 1 3 1 13 17 14 Szept.2 14 15 21 15 Jan. 4 13 14 20 16 5 18 17 21 18 6 18 19 25 19 8 17 18 24 20 21 21 25 22 10 22 23 29 23 12 21 22 28 24 13 25 25 Marc. 1 26 14 26 27 Jul. 3 27 16 23 26 Nov. 1 28 17 29 29 5 30 18 30 31 7 Marc 3 20 29 30 5 Jul. 2 21 Jun 2 Maj. 3 9 No\ . 3 22 Okt. 4 Szept.4 11 1 24 Febr. 2>;Jan 3 9 6 25 6 7 13 7 26 8 8 15 11 28 6i 7 13 10 29 10 11 17 11 30 12 12 lil 15 Febr. 1 10 11 17; 14Juu 2 14 15 21 15 Okt. 4 16 16 23 19 F. ul lf> 21. 18 (i 1S 19 25 1! 8 20 20 27 23 t) 18 19 25 22 10 22 23 29 23 12 2-1 24 31 27 13 22 23 29: 26 14 26 27 Apr. 2 27 16 28 28 Auif . 4 31 17 26 27 Dec. 3 30 18 30 31 6 Doc 1 20 Nov. 1 Okt 2 8Ai>r. 4 21 Marc. 2 31 7 Aut, . 3 2? Jul. 4 Jun. 4 10 5 24 5 6 12 8 25 6 Feb -.4 11 7 26 8 8 14 9 28 9 10 16 12 Marc. 1 10 8 15 11 30 12 12 18 13 Nov. 1 13 14 20 16 5 14 12 19 14 Jul. 4 16 16 22 17 5 17 181 24 20 9 18 16 23 19 8 20 20 26 21 9 21 22 28 24 13 22; 20 27 23 12 24 24 30 26 13 25 26 Szept.l 28 17 26 24 31 27 16 28 28Maj. 4 29 17 '2(. 30 5 Maj. 2 21 30 28Jan. 4 31 20 Aug 1 Jul. 2 8 Jan. 2 21 Dec. 3 Nnv 3 6 25 Apr. 3 Man ••4 8 Szept.4 24 5 6 12 6 15 7 7 13 10 29 7 8 12 8: 28 9 10 16 10 29 11 11 17 14 Apr. 2 11 12 16 12 Auy 1 13 13 20 14 Deo. 3 15 15 21 18 6 15 16 20 16 5 17 18 24 18 7 19 19 25 22 10 19 20 24 0 9 21 22 28 22 11 23 23 29 26 14 23 24 28 24 13 25! 26Jun. 1 26 15 27 27 Okt. 3 30 18 27 28 Febr. ll 28 17 29 30 30 19 31 I)ec\ 1 7' Jun. 3 21 Maj. 1 Apr. 1 5 Okt. 2 21 Szept.2HAug 3 d Febi 9 23 i Nepremakljiv pokoj Eden pokopacs je narocsilo dobo, naj ide vu dugo vulico po ednoga mrtveca. Pokopacs je maio vecs vuglavi meo vrata je zablodo, i vu poleg dolocso hiso je odpro, gde je tiidi eden na szmrt betezsen cslovik lezso, steroga pita: — ¦ Ne ga tii ednoga mrtveca, steroga odneszti mogo? Lahko sze premiszli sztrah letezsnika, steri je z velkov tezsavov dao vo glasz, ka : ne ga. Nego pokopacs sze je ne dao motiti, nego lepo sze je doli szeo pri betezsniki i z velkov mirnosztjov pravo : — Te pa pocsakam escse edno malo. * Ne je dobrO- — Ne je dobro, csi cslo-vik pije ! — Isztina je. Vcserah vecser tudi szam szam k glavi zsene steo piitro vcsesznoti, z pijanov glavov szam ne zavado i doli szam vdaro voro. Pazljiv. Pod galgami je cigan pivo proszo. Prineszti szo njemi Nego komaj je kostao, je doli djao. — No zakaj ne pijes, cigan ? — Prevecs je mrzlo, skodi zdravji. Csuden szod. Na tozsbo je so cigan k vajdi i proszo ga je, naj pokastiga njego-voga szoszeda, ar sze je protio, ka ga buje. — Te je zse bujo ? pita ga vajda. ¦— Escse ne, nego obecso je. — Ka pa scses, ve pa ti je escse nika ne. Csi te buje, te pridi k meni na tozsbo. * Lepi konj Goszpod (k vozniki, steri je grdoga konja meo): Za kelko me odpelate na zseleznico ? Vosnik: Za pet koron ! Goszpod: Csiijete, vi me ne razumite. Ne szam ceno konja pito! * Na SZOdi. Ssodcc (k szvedoki): Isztina, ka je obtozseni to pravo, ka szo fiskalisi vszi malo vredni ludje i ka un to je prip-raven escse vu piszmi viin posztaviti ? Szvedoh: Isztina, od recsi do recsi je tak pravo. Szodec : I piszmo je vam od toga tiidi dao ? Szrcdol:: Xe, brozi toga szmo njemi vervali ! Pravica oblada!!! Edcn lekarnik na Juzsnom Vdgerszkoin bio ji; oszudjen po szodbenom szloli v Lugosi na placsanje 400 koron i 500 koron sztroskuv, ar pokrivil je Fel-ltTOV Elsa-Fluid i ar je pod imcnoiii • Elsa-FIuid edno patvorino vu tr.stvo nrinoszo. Mi opoiiiinaiiio d|)c.sinszfvd. da m> vzciiii' pal-vorine. Pravi je Elsa-Fluid szaino to, csi vszaki glas iina znainenjo z pravdov obvarvano z ..Elsa"1 zuaiiienjoin vred i edno metalno beld kapszulo ma i na vszakoni znaiiK-nji jo jasznn naslanipan Fcl-lerov ddliio disav vaszHin i>shouz-Fluid z zi"iaimn,'d!ii ..Elsa" i ]nnl-! ]jiszkotu Fi-lli-r. C.suvajiiid ot posztaviti jezero betegoin i iz korena prejiraviti. To nasz vcsi ])ravi balzani oszvobodnik. Toj nasoj tvore-vini ma bvaliti velki, mali vu veszi szvoj zsitck, zdravje. volo na de\o i. t. d. Zato naj ne prepuszli ni edna hisa, da .szi ne szpravi, balzama-Dszvoliodnika, ar je nas, koriszten, falje. Pravi balzam ozvoliodnik f-ze laliko upotrebnje vu vszakoin zviinesnjom i znolrasnjoui ]>elegi — ecse vu bjli 40 lct, —¦ potem jiijo sze i rilia ztijiui. Pravi balzain-o.szvobodnik sze laiiko na-rocsi szamo vu glavnoin .szrcdi-snjoiu szkladisrsi Tomk JozsoTa, Budajtost, Kiralv-ulca 12. (C-itaj olisirueje nu.1-dogla>::ib.) Komi pricle : glavobuljo, ri-anjc, z>gara-vica, napubloszt, nagon na viin nietanje, nemanje ;..!jlca, l^olezni kolike, lupanje szira, ne.szpavanjc dcli-lanje jeter, bole.szt zsila, zlatne zsile, neiuanje teka, nervozna napnjenoszt, vcsaszi upotrcbljujmo „ Ali baba" kaplico za z.salodec. Dobi sze vu lokarni k labuda, Budapcst, VI,, Arena ut 124. Obsirnejc vidi mod og-laszah. Trost bctczsnih. Po totn iinenoni bocse-nid, da pokazsemo ])dstiivaniiii csitateloni delovito vrednoszt oprobanoga i izvr.sztno delajocsega mPetofi-jocoga zsi votnoga eliksrika." Vszaki pameten ncsa dnina drzsi vu priprav-nd.szli ..Pdufijuv, zmcotiti dikKzir,* ar brez njpga nc nmre njcmi z.sivnt ni eden trevunik gviisen biti. Ravn«> zato. ar je obcsno znano, c"a Petofl-jov zsivotni elikszir, kak z notrasnje, lak zvunesnnje za nekoliko niinut odsztrani vsze inogocsc bolove i bo-je v.szakdga, da szamo na o.dnom rPd('ifijur zxicuti)i diks.iir* ddmali ^narocsi t szvnjo lauiilijd na vckc uszrocsi. Ovo jc cdi-mki iiieszlo, odked szc laliko .. Prtofijoi' znirotni dik-szir" iiarorsiti : lcKarna Juzscfa lajna vu ^ztthad-s?('dlt't«i. Cena ednnga vclko^a glasa 2 koroni, na |)o.sli sze sznnid o velki glaski })oslj»>jo z loc-noni opotoin rabe. (Vidi v oglaszi nasein zgodovino na 2 sztranali. stera je isztina i zaisztino sze je godila.) OUliidanjc s/Javiiili motorov I-a-josa Kitllaia !! ! Kak sznio szc zse lani svpoinc-nili, bonzin nutlni-i i benzin ldkomobil-irai^nituro za ndatitev Lajo.sa Kallaia tvornicsara inotora, Budapcsta, VI. Gvar-utca 50 na cszeh razsztavah let. 1902., 1903., 1904. i 1905. polivaleni szo z prriuii dtplomaini i szrchrnimi medaljami. Zato rado opominamo nase ])dlodelavce, da za toga csasza v nasoj drzsavi iz fvor-nico motora Lajosa Kallaia je vise szl.otinc vu lcli sz uszpeboni. Vszaki ^zobi na liaszek vcsini, csi uporabivib i vu celoj drzsavi poznatJli cdino sztojecsih i najizrrsztncsih henzin inoiur-garnituv za iiilatitcv i osztalib goszpodarszkih .sztarojov <'cnik i opotiivanje proszi od irornice motura Lajosa Kallnia (Budapest, VI., Gyar-ut.ca 50.). ir prari motori Lajosa Kullaia szanu) v Budapcsti, VI., Gynr-utva :'><) szc vrdsztva i v.sza doinacsa .szred.szlva, szpccialiteti, sterc irdokoli oznaRiijejo. vu pravnj ka-knrsnoszti, fal ceno sze priddliijo od dvorszkoga Iokar-nika Engena V. Fellev.i vu Stubici. Trg, szenja, bn»j 154. (Zagrebacska zsupanija. Zato naj ne ltodele vu visc incsztali razne vrsztva narocsili, gvusno je i fale-seje. csi na eden pot v.sze naror.siuio na iz virnoj naj-lalesoj ceni pri lekarniki Eugen V. Follera, vu Stubici, Trtr szenja. broj 154. (Zagrebacska zsubanijaj. Dnevno .sze razposilja, zato sze vszigdar friskn blago dnbi. JHtalzam i ociitifoliamast A. Tliier-ry-a itd. Na liaszek j>ostiivanili csitalcov oszobito opominamo vszakoga na te oglasz i na oszobito vra-csilna szredsztva toga nglasza. Proszimo, da precsitate oglasz. Teva dva, ka sze doVicse zdravilne mncsi, szta nepreniagana szredsztva, nigdar sze ne pokvarijo, kem pzo szlaresa, tem szo korisztnesa a ne skodi njiin ni bladnocsa, vrocsina, zato sze vszigdar lahko rabrjo. Szkoro vii vszakom .szlucsaji sz uszpehoni sze rabi i done.sze pomoc*, vszakojaesko do prise.sztja doklora, nego nikak ne szmo sze rabil.i p.itvorina ali iz dnifre sztrane nudjena hrczvredna i l)rozkorisztna szredszlva, za stere szamo zaman ]>enezo vuninccsemo. Drzsmn sze szaino k tein davno ojiroltaniin, fal, gvti.snini i nes-kddljivim szredsztvam stere vu vszakoj liis-i ]>ri rnkali l»i mogli meti. Gde sze ne niozse dobiti to pravo szredsztvo, tam direkte narocsiino nd: Apotekar A. Tliicrnj, Sehntzengel-Apothckc in Pregrada bci J?o-hitsch-Sauerbrunn, Obracsamo sztrani lezsecsi oglasz nevolo." mzljivoszt nasih csitatelov na V4 ^Pijansztvo rodi na (jreh i na Vu iiifdii Bfjegovoga Telicsansztva persijskoga saha od dvora je dobo Eugen V. Feller dvorszki lekarnik vu Stubici, Trg szenja broj 154. (Zagrebacska zsupanija) szledecse priznavajoc.se piszmo : ,Csa.=zt mi je priobcsiti Varn, da je Njegovo Velicsan-sztvo, sali Perszije za vretuen sztanovanja. vu Bel^iji upntrebljnvao Vas izvrsztni Fellerov Elsa-Fluid i bio jo celo zadnvoljea z njim." Foller dvorszki lekarnik dobio jo ordon perszijskoga szunca i oroszlana i szrebrni orden reda sparnolszknga rudecsega krizsa. Fellerov El.sa-Fluid i Fellerove Elsa-pilule szo pobvaljene z prviini premiami, zlatnhn inedaljama i diplomama na lazsztavah vu Parizi, Londoni, Berlini, Rimi, Nizzi, Marsaillei i mnogo szo priznanja bobile od doktorov. Vers od 1000 zalivalnic dokazuje, da sze Fellerov Elsa-Fluid 1 Fellerove Elsa pilule laliLo pioti ninoghu uot-rasnjim ali zviinszkim bolesztim sz uszpehom upotreb-Ijnvajo, i tak pred drugim .szred.s7l.vini imajo velko prvenstvo. Cena je 12 rnalib ali 6 velikili glasov Fel, lerova Elsa-Fluida 5 koron. Csuvajmo sze patvoiine i narocsimo neposzredno iz lekarne Euj^ena V. Fellera-Ukarnika vu Stul>ici, Trj,' szenja, broj 154 (Zagrebacska zsupanija). Kda Je »Kreeseu cslovek ? Na to pi- tanje eden teb najmodresih vu csaszi Krozusa odgo-vori, da pred szmrtjov ne more sze ni ednoga csloveka kazati, da je szrecsen. Odgovor je vszakojaesko dober, nego zapre nje^o nied neke granice te fakt, ka je zse tiszte velka szrecsa ako sto doszegne viszoko sztaroszt i zacsuva .szvoje teleszno i diisevno szvesino. Sto hocse, da dozsivi viszoko sztaroszt, te more paziti na szvoje zdravje od dotinsztva, a to je szauio tak mogocse, csi vu prvom r6di zsalodec zdrav i uio-csen. Za zdravje je nevaren i skodljiv pokvaren zsalo-dec, nenianje teka nevradnoszti, sztiszkavanje vu zsa-lodci, neszpavnnje, goszto sze ponavlajocsi grcsevili boli. glavobol i szlicsne boleszti, znto pn-poracsaino, da vszigdar drzsimo doma edno tak dobro i delujocso szredsztvo, z steriin pridemo pred boleszt. Takse je vrasztvo jedino BraiJia lica. liegenarator szrcilsztvo za uiazanje vlaszili, musztacs i brade naj dobijo i zvirno barvo l)r. liinina Pentln - Pra/i proli szlaboszti, z.siv;-csnnih i driigib bole.szti. Pravi Mihlschmiedop losttuholjn-Liiumtnt je najboljse saredszlvo proti reurnaticsnili csontoboluili boloin. I naj veksi bo-lovi benjajo za kratki csasz po upotreci toga szrod-sztva. Vsze ta gvtisno delajocsa szredsztva sze labko dobijit prave vrszte vu lekarni Jozsefa Mehlschmieda Gyor (Vidi med oglaszali). j dobleno szreCMO znaiueniije nazaj szpravlenu zdravje zalo ojiominaino nnse csilatele na nepremaglivo bitro i szigurno delujocsi Fellerov Elsa-Fluid, cena ednoga tucata franko 5 koron i na opro-bane i vers pota po bvaljeoe Fellerove Elsa-pilule, iz sterih 6 skiitl kosta 4 kor. To\i dve domacsivi .szred-sztva doktorje i betezsni vpzigdnr bolje livalijo, i ne bi szmola manjkati ni iz edne hisi1. Ar innogo nics vredne szredsztva bvalijo, to miszliino, da liuszck vcsinimo nasim csitatelom, da je opominaiiio od patvorine i preporacsamo njini, da sze vszigdar sz vupanjoin obr-nejo na ete ndrosz. Eugen V. Feller, leknrnik, Stubica, Trg szenja, broj 154. (Žagreliacska zsupanija.) Nezadovolen. Dobro je povedo. Goszt (natakari, kelneri) : Kakse delo je to. Eden tucat semle prineszejo i szamo cden maJi falacsek pecsenje! Zsaiszka (csemero): Lahko szi nazaj neszete vasega papagaja. Celi den szamo to krics1 : »Vi szte sztara compernica . . . !" Trzsec : Vej szam pa pravo milosztivnoj goszpe, ka je ete ftics prevecs c-^edna sztvar. Apacs (Altstall na StHJerszkom), strti pondelrk po Vfr/nii, sz».'))t. 9., trctji ponrU-h-k v okt. Beltinci (IVIIhUiic, Zalavm.), jan. 20.. febr. 24., apr. 25., jun. 27., jul. 15., nov. 5. Bogojina (B«tgonya, Zalavm.), maj. 19., szept. 4. Cankova(Va*-Hidegkut), miirc. 19., v pondelek po Outnoj — i po szv. Trojsztva nedeli, na Rupertovo v szept., nov. 11. Cmurek (Mureck na Stajerszk.), marc. 17., krizsni pondelek jun. 26., aug. 24., szept. 29., okt: 28., dec. 6. Csakany, febr. 25., maj. 2:, jun. 8., ang G.» szept. 8. i 29., nov. 25. Csakovec (Csaktornya), fubr. 3., v pondnlek po Ovetnoj nedeli, jun. 80., aag. 3., okt. 13., nov. 25. Csesztreg (Zalavm.), jan. 19., maj. 16., aug. 25., okt. 31. Csrensovci (Cserencsoc), rnaj. 3., szept. 14. Deklezsovje (Deklezsin), jun. 18., aug. 21. Dobra (Neuhaus), prvi pondelek po 20. aug. i 1. nov. Dobrava (Also-Domboru pri Dravi), marc. 19., maj. 16., jul. 13., dec. 9. Dobrovnik (Dobronak), v pondelek po Tejlovom, i jul. 25. Dolinci (Nagy-Doline), jun. 16., dec. 6. Ehrenhausen (vise Spielfelda na Stajerszk.), jan. 20., na zsaio-zten petek, inaj. 9., szept. 24.,. nov. 22. Fehring (Borinje, na Stajerszk.), v pondelek pred Pepelnicov, v tork po strtoj posztnoj nedeli, krizsni tork, aug. 6., szept. 21., dec. 21. Feldbach (Vrbna, na Stajerszk.), jan. 25., marc 10., maj. 1. i 25., jun. 28., jul. 26., szept. 24.. nov. 6. i vszaki driigi tork meszeea aprila, aug., okt. i dec. zsivinszko szenje. Fiirstenfeld (na Stajerszk.). v pondelek po treljoj posztnoj nedeli, krizsni pondelek, jun. 24., aug. 28., okt. 28., v pondelek po Miklosovom ; apr. 15. i nov. 15. zsi- vinszko szpjije. Gleichenberg (na Stajerszk.), febr. 24 , jun. 8., aug. 2., okt. 21. Gornja-Lendava (Grad, Felso-Lendva), niarc. 28., jun. 20.. aug. 16., szcpt. 29.,nov. 30. Gornji-Szinik (Fdso-Szolnok), jan. J.,maj. 1., jun. 1. Hodos (Vasm.)., marc. 10, jul. 5., aug. 19., okt. 4. Kanizsa, Velka (Nagy-Kanizsa), vszaki pon- delek p>-ed febr. 2., prod Viizmom, Ei- szalami, aug. 15., okt. 15., dec. 8. (Celi Ijl j ) Kapela (Kapellen v Szlov^nszkili Gorieali), prvo nedelo po Viizmi po Mar. iMagdaN-ni. po Maloj nicsi. Kerka-Szt.-MiklOS (Zalavni ), vszaki prvi tork po febr. 16., apr. 23., jun. 10., aug. 6. Kermedin (Kormend), febr. 3., marc. 12., apr 5., maj. 10., jun. 24., jul. 20., aug. 24., szept. 21., okt. 18., nov. 11., dcc. 13. Koprivnica (Kapronca na llorvats-kom), febr. 3., marc. 26.. maj. 4., jul. 2., okt. 28., dec. 7. Kottoriba (Kotor), marc. 9., jun. 27., szept. 30., nov. 30.; i po maj. 3. i szept. 14., prvo nedelo. Krapina (na Horvatszkom), marc. 19.. maj. 5., i 16., jun. 27., jul. 16., aug. 13., szept. 10.. i 29., nov. 11., dec. 6. Krizsavci (Tot-Keresztnr, \Tasm.), apr. 16., jun. 4. Krog (Korong), maj. 4. Ktizdoblanji (Kuzma), na den v nebosztoplenja Jezusovoga. Legrad (Zalavm. pri Muri i Dravi), marc. 12., nedela szv. Trojsztva, aug. 24., nov, 2., dec. 13. Lendava (Also-Lendva). jan. 25., po driigoj poszt.noj nfdeli v csetrtek, na velki csetrtek, po szv. Trojsztvi v csetrtek, jul. 28., aug. 28.. okt. 28., pred Bozsicsom v csetrtek. Lentiba (Lenti), febr. 22., apr. 10., dec. 6. Letina (Letenye), vszaki prvi pondelek po A:br. 24., po v nebofcztoplejnji G , po jul. 22., aug. 20., okt. 4. Lipnice (Leibnitz na Stajerszk.), vszakoga me- szeca 25. zsivinszko szpnje; prvi pondelek po Szvecsnici, maj. 1., jul. 25., nov. 11., drobno szenje. Lotmerk (Luttenberg na Stajerszk.), vszaki kvatrni tork i velki tork. Lubdreg (ni Horvatszkona), apr. 30., jul. 16., szept. 8., dec. 21. Marburg (r^a Stajerszkom), vszakoga meszeea driigo i strto szredo. Martjanci (Mtir(:onhely), maj. G., aug. 6., nov. 11. Monoster (Szt.-Gotthard), vszaki pondelek po csetvcrih lvvatrali, na velki csetrtek, maj. 1., inl. 22., okt, 18. Nedela (Peterhegy, Gornji-Petrovci), jun. 4., jul. 4.. szept. 8., okt 28. Nedaiica (l)rava-Vjisai'hely), marc. 10., jun. 15., v pondelek po Angelszkoj nedeli, dec. 18. Novi-Grad (Nemet-Ujvar, Giissing), prvi deo po Szvecsnici, velki pondelek, prvi den. Tcjlovom, ang. 2., szept. 1., okt. 30 , flec. Obranja (Halbenrain pri Eadgonji), apr. 25., okt. 7. Ormos (Fridau), na zsaloszten pelek, niaj. 25., prvi pondelftk po .Jakobovom, szept. 21., nov. 11. Ori-Szt.-Peter febr. 28, marc. 21., inaj. 18., jun. 20., aug. J., nov. 4. Prelog (Perlak), na Fasenk, v tork po Kiszalalt, v tork po Jakobovom, na Miklosovo. Ptuj (Pettau). apr. 23., aug. 5., nov. 25., ; vszakoga meszeca pro szrodo zsivinszko szenje. Puzsavci (Palmaia), jul. 13. Piiconci (Battjand). nidj. 28., jul. 10., szept. 10., nov. 10. Raba-Szt.-Marton (Szv. Martin pri Zsemuci), driigi pondelek po Viizmi, aug. 10.. nov. 28. Radgonja(Radkersburg), 14 drii pred fasenszkiin pondelkom, v tork po szv. Trojsztva nedeli, aug. 10., nov. 15. Vszakoga rneszeca prv tork zsivinszko szenje. Rakicsan (Batthjanfalva), marc. 26., v tork pred Riszalih, jul. 2., aug. 16., okt. 8. Razkrs (Kac-Kanizsa), prvo szredo po Viizmi, maj. 16., jun. 24., aug. 10. Spielfeld (na Stajerszkoin). apr. 16., jul. 6. okt. 16., dec. 28. Straden (pri Cmureki na Stajerszk.), na zsa- loszten petek, maj. 4., aug. 1(5 nov. 2., dec. 28. Strass (pri Spielfeldi), marc. 10., jun. 8., aug 16., nov. 30. Strigova (Strido), mare. 19., jul. 22., szept 30., dec. 4. Szelo (Totlak, Vasm.), prvo nedelo po Szrpnoj Mariji i po Miklosovom. Szentgybrgyvolgye, febr. 19., apr. 12., jun. 8., aug. 10. Szobota (Muraszombat), v tork pred Fasenkom, v pondelek po Csarnoj nedeli, strti pondelek po Viiznii, jun. 24., aug. 24., okt. 15., doc, 6. Szombathely, pred Fasenkoni, pred Jiiijovom, pred Tejlovom, pred Malov Mesov, pred Andrasovoin — v tork i vszredo. Szrdiscse pri Dravi (Bolstrau), marc. 17., apr- 25., maj. 12., aug. 21., nov. 15. Szrdiscse pri Muri (Mura-Szerdahely), maj. 1., jun. 2., aug. 19., oki. 26. Szv. Ana, Noinska- (St. Anna am Aigen). v pondelek po strtoj posztnoj nedeli, jnl. 26., aug. 28., nov. 11. Szv. Anton (pri Szv. Lenardi na Slajerszkom), apr. 28., jiin. 22., v szoboto pred Malov Mesov. Szv. Benedikt (Szt.-Benedek, Vasm.), pred Pepelnieov, po posztnih Kvatrah, po Cvetnoj nedeli, po jeszenszkih Kvatrah, pred Bozsiesom — vszigdar t pondelek. Szv. Diih (poleg szv. Jiirja na Stajerszkom), aug. 24.. dec. 13. Szv. Jelena (pri Csakovei), maj. 22., szept. 22 Szv. Jelena (P»jrtocs;i, Peresto), aug. 18. Szv. Jiirij (Vizlendva), apr. 24. Szv. Jiirij (pri K-.idgonji na Stajerszkoin), febr. 3.. apr, 15.. nov. 21. Szv. Jiirij (pri szv. Lenardi). apr. 22., aug. 12. Szv. Krizs (pri Muri na Stajerszkom), v pon- delek po Csarnoj nedeli, niaj. 3., jul. 2(i. nov. 6. Szv, Krizs v Medjimurjl, (Mura-Szt.-Kereszt), inaj. 3., szopt. 14. Szv. Lenard (v Szlovenszkih Goricah), jan. 20., maj. 19., okt. 4. ; v pondelek po Iteluj nedeli, jun. 24., aug. 2., nov. 6., zsivinszko szpnje. Szv. Szebescsan (Szt.-Sebestyen), jan. 20., apr. 20., jun. 15., dec. 21. Szv. Trojica (v Szlovenszkih Goricah), raaj. 4M na szv. Trojsztva nedelo, aug. 15., na jeszenszko kvatrno nedelo; v pondelek po posztnih Kvatrah, \ pondelek po szv. Trojsztva nedeli, aug. 28. i v pondelek po jeszenszkoj kvatrnoj nedeli — zsivinszko szenje, Tisina (Osendlak), febr. 25., v pondelek po nedeli szv. Trojsztva, szept. 9. Toplice (pri Varazsdini). pred Matjasovim, pred Jozsefovim, pred szv. Cirilom i Methodom, pred zvisanjom szv. Krizsa, pred Martinovim v pondelek ; maj. 1. i 15. Torniscse (Turniscsa), Csarnoga tjedna v csert- tek, v pondelek po beloj nedeli, v esetrtek pred Riszdlami, na Antolinovo, v csetrtek pred Velkov Mesov, na den po Maloj Mesi, okt. 4. Varazsdin (na Horvatszkom), apr. 24., jun. 24., jul. 25., nov. 5., dec. 21. Vasvar, jan. 27.. marc. 15., maj. 4., juii. 13, aug. 10., szept. 29.. nov. 10. Verzsej (Wernsee pri Muri na Stajerszkom), maj. 6., szept. 29., nov. 30. Vidovec (Mura-Szt,-Vid.), apr. 25., okt, 18. VVildon (nizse Gradca na Stajerszkom), febr. 24., na viizeiiiszki' tork, jul. 2. i 22., szept. 29., nov. 25. Zala-Egerszeg, febr. 14., prvi pondelek po Ove'.noj liedcli i po .Jurjovom, v tork po Riszalah, jul. 22., szept. 9., okt. 28., nov. 30., dec. 28. Zala-Lovo, apr. 1., tnaj. 13., aug. 29., nov. 5. Zsenavci (Gvanafalva, Jennersdorf), febr. 14., maj. 12*!, aug. 23., okt, 4., nov. 25. =— scse vzeti, naj sze z viipanjom obrne------- k Orszacskoj Zemlo-poszojiliiici ialili Vertov (Kisbirtokosok Orszagos Foldhitelintezete) Budapest, V-? (xeza-utca 3. (v lasztivnoj hisi), steva od szvojega sztajenja poszesztnikom dala vkii|»er 134,737,250 k o r o n Poszojilnica da vednako velke i male zalozsene poszojila, nego|]>redjeii najeiii je, na szrednjih i malih |>oK%cs%tiiikali poiuore. Zato zse ocl L$00 korou vor hodi, dobro ri-pa^zirana, z dubrini sztanjom pisz-nionim na31eta, v zm-.ski kozso jelena, z nikkel ncom i z aiilu-ngszliiom 4.-. 3 lalatje K 11.50. jRavno ti.-zta vora zdup-'lisnini pokrivalom K 0.50. Fal ..Roskopf" vore brczi ploniba, katcio niiili vo-rnrj- i prodalci odavajo, [io falnti K :}.-. Ponczi »Z(; tiiizaj d.njo ! ali pa jZiiieniti vu dobroni szta- lisi je dopftscseno. irej notri jioszlanih penezib ile z nadvzetjom ali po na opravi Konrad Janosa llrtix, 150 sz. (Csesko). ~=~- 1L- (!asz. kral. bir. priszeg. satzar. ^^---------~"^ Pohvaljen z c. kr. au^ztr. dezs orlom, z zlatni i szrobrni auszbtellung- knpmi ino iz celoga szveta prdi ocsmi vecs kak 100.000 piszmami. Z vecsnii, kak 2(MMI kepili okincsonn nznanilo na prosnoj vsz.iki dolii luczi placsila i postnino. dela 12 zlata i szr&bra dobriin sztanjoin piszmeniui i z znauienjoni. Vikt'iria diainaut prs/.taiick pravo .-, iz 14 kar. zlata. edcn K 8.-, 10.-. 1-2.-, i/. itrii-voiia szrcbva K 1.-, iz iin/lai-KCiioga i>zrohru K 1.-20. Za niorilo poszfankov jc zadn.-zla cden lircol oringliii iz 14 kar. zliiia K -2,- Mazlni-sni tn-iiiglni. bross, laiic na rnko vu vdkoni (idcliiianji. 1'djflcj ozuatiilo niojo. — Z^i'- bicska no ga, ar szn dolo lahkn izmcni ali szo pa ponczi nazaj poslcjo. \ai-ocsilc 7. nadvziHjom ali pn naprcj notri poszlani pcnczi opravi : fabrika vor i stacun BrOx, 150. N. Csesko. Proazlo 7. -20(K.> lppnii kepimi okincsann nziianiin nii-jc, sfcrn szi1 na prnsnjii brezi placsila i pusluiiu' [nisle. ^ajboljsi jc I)r. Forti-ov Plaster za Ban.9. Escse do zdaj niksi flaster je ne doszegno toga dober sziedek!! iKVirno napravlaiije Forti T>aa. Zviinredno coliven i boleznoszt vtihsajocsi szlodck njogov pri vszakojacskoj rani, zgorenji, oteki i. t. d. vcsaszi vtihsa boleznos/.t, razpravi otok, hitro da coliti rauo, brczi toga. ka bi trbelo gori vrczati. Pri vuzsganji zsenszkih cekov sze s?, najboljsim napos/.ledkom rabi. Kiiifcse oko chIo propravi. t^ena i koroni, mensi 1 kor. i najnii^nsi 70 fili-rov. Dobi sze vu fabriki : F0RT1 l.ASZLO, 1HUAPKST, II. kerillft, rala-ulca S. lisz. i vu ]>rednjnin szklarliscsi v Budapesti: vu apotlifki TOKOlt JO/.SKFA. Kinily-utca 1-2. szani, pofpiu v Bndaposti vn v^zakoj i na (ikroglini vu imcnitne^ali apo-thekab. Izviren Dr. Forli-ov iiaster za ra-no na zviines-njom izvvzoki je *7. F. L. piszkmi doli zapocsaten i no sz znainen-jnni varsztya i pc il[)iszknin rocsnini tii vidncsim opriivljen. Pazkn ! Oiioiniuain c. cs. publikuni, ka niksi flast.or sz dril-nim iiiienoin, niti Furti K., niti Forti (Jyorgy ali brezi inicna je vsize krivo, nego szanio izvirno delo " " '" za rane ygy naj in; vzemejo, ar io je v.sze krivo, nego szanio izv Forti Ladiszlava. — Izviren Dr. Forti-ov flaster za rane iinini pravda. ponarejavec sze szigurno preganja. Szamo jasz niain na napravlanjo dopiisosanje od niinisztra znolrasnjoga dola pod N. 48,171 99 ino 511,589904. Csi stoj krivo blago nifiii notri poslje, tiszloga niidartijom. NE FABULA, nego csiszta pravica je, ka MAZILO-BAJILO tiszti, ki iz kaksogi stecs zroka VUBO SALODCA trpijo. Pa bi hitro preminoli bolrii katarrusi zsalotlca, tezsavi krcsi zsaloclca, neprijetne nioke zsala, henjale bi nevolc iz zsiuctnoga prekiilianja iuo zsle- zobe izliajajocse ino bi sze zaesnolo 35 KVI ponovlanje, csi bi A LI BABA zsalodec krepcsalo vabili. Gfool vii Jilavi, rigan,j«k, goronje, nadiitoszt, l>ozsno csutejnjc b viin iiictaiijc, zasztavhmjo sztolca,kolilia, moesiio In'tjo szrca, biidcnjc, tiiesa na j(kti'ali, bol na szlezeni, zlatna zsila, 1 notck, neiuirovnoszt zsil, rabiuio vesaszi ,,A LI BABA zsalodec-krepcsalo". Cena ednoga glasa: z predpiszom rabe 2 koroni 50 fllerov. — Na krajino: z troskami vred na posti poleg naprej notri poslenja $ korone 05 filer. broz postnine. €ena cdnoga diiplisno^a ^lasa: 4 kor. 50 iil. — \a krajino: r (roskaini vr^d na posti poleg naprcj notri poslcnja 5 koron 05 filcrov l»rez HATTYU-(labud)-AP0TEKA, Budapest VI;W, Arena-ut 124. tobakacse! 55G. N. ,,Pipa za surr.arc" prek sze ne zgori, obiln zrezana, iz I. klasza cclna 45 kr., tri 1.25 ranski, iz )I. klasza najboljsa L5 kr., tr szamo 2.25. n.nska. 586. N. ,,Antique-pipa" s^ podobami zverin, \z naszle-divne morszkepene, zsc lepcj viin szkajena, obkovana sz szrebrom kina-szkom, sz ime-nitnim szarom iz visnjovoga jesza 85 kr., tri szamo 2.25 r. 5go. N. ,,Mornarszka pipa" iz naszlcdbe n orszke pene, obkovana sz szrebrom ki-na-szkom, z imenitnim szarom iz leszu visnjovoga, zamo 95 kr., tri szamo 2.50 ranska. 587. N. ,,F!ocsna pipa" iz naszledbe morszke pene, obkovana sz szrebrjm kina zkom, lepo sze da izkaditi z inemitnim szacom iz Iesza visnjovoga, szamo o kr., tri szamo 2.15 r. 582. N. ,,Dsiindsa-noga-noheta pipa", iz naszledbe morszke pene, obkovana sz szrebrom kinaszkom, prevecs le-po izkaje-na ino sz imenitnim szarom O visnjovoga lesza sza-,I. klasza i." mo 1.4.S ranski, tri szamo 4 ranske.l ;75. N. Spic za cigare ,.kcnj 1 pesz" z prave morszke penc izrezani, sz antarom. Eden 95 kr., trije 2. r. 70 kr. 5S3. N. ,,Antique pipa", podobcv sztvari, naszledbe rnorszke pene, zse lepo izkajena, obko-vana sz szrebrom kina-szkom ino sz imenitnim szarom iz lesza visnje, szamo 95 kr., tri 2.50 r. !es ">81. N. ,,H:snoga goszpo-riara pipa1' i/. naszlčd-be morsz-ke pene, obkovana szszrebrom kinaszkom lepo sze da izkaditi, sz imenitnim szarom i.">o r., tri 4.2."i ranski. .">j6. N. 1a du-han meh i/. prave kozse, mocsen poteg, iz 1 kr., trije 40 kr., iz II. klasza 30 kr., trije 80 kr. Vzsigalica blis/.ka Jl Kak sze pritiszne, vcsa- szi szveti! Ta vzsigalica s/.e pri-licsno lahko vu zsepi njszi i vszakomi prepo-trebna, dr z szprooztnim sztiszkanjom vcsaszi le-pa s/.vttloszt (za szvct-l^szt gradicscv i. t. d. pripravna) s/e napravi. Ta vzsigalica je zviin tcga ziajsnjega csasza n^jbolje prakcicsna na-vzsigalica cigarov. Cena ednoga falata 1 ranski, tri szamo 2.85 r. ga. N. Skatlice za ciga-rette, tobacsnice, toba-kerke iz nikkela ali po-szrebrane, fino zrezane, edna 4") kr, tri 1 ranski 2.5 kr. Da .sze ii;iroi-siii i/Aljuc.--lji\o vu .s';!cuni Ileiirika, Wlc», I., Wollzeile 34-F. za szamo l.OO rainski. Zdrava priprava za kajenje sztoji iz 10 najboljsih prilik za kajenje. j 1 lina zdrava ])ipn iz nas/.lodivne morszke j:ene, j obkovana z s/.rebroin kiiia-szkom, 1 jiripravleni ].i|iaszar. 1 incli za dolian iz kozso, 1 pi-iprnvna, uikkelirana prilika za naz.-^ali, 1 spic za cigare iz pr.nv inoiv/.ke pene, 1 szlisnjcna innsnja zi ci^ai-c. 1 iinenitiia domacsa jiipa z -..'irnm. 1 spic za cigai-ette iz \en:%, 1 nikkolir >a pcilikn, .sloia ijrar odrpz.se, 1 lepa ])ii dica za pepcl. 10 falatov v e vkuper szamo 1.90 ranski kosta. — Z nad* /.eljom sze da naroc.-iti izkljuc^ljivo : llv± Kertesz Henriki, Wien, ----------- I., Wollzeile 34-F. ----------- zvona tOrma iz prvoga reda, sztavba 30 v<">r l»ije, obiidjava z zvo-nom velko glasznim, z ra-n.ov, na gladko lakiraDov, si-roko 30 cm., szlran naprej z glasom, z 3 maclami iz zlatnoga bronza, z dobrosz-tanjom vu piszini na 3 leta szanoKe.OO Zgiibicska ne ga. Laliko sze iz-meni ali sze pa penezi nazaj proszijo! IJiiz])O-iIa«ji' z nadv/etjoni ali szo pa suniii naproj notri poslje. prva fabrika vfir j3 j& U rilii vor Briix, 15O. sx. (Csesko). Od -20U0 vecs kcjiov okinrsaiid oznaiiilo na prnsnjo vszaki dobi Ijrczi placsila i poslnine. Goszpod sze obrnti k zsidovi i pravi: Kak mores ti za plantavoga konja penezedati. — Ne je plantavi ; szamo potkovje bozsno goridjana. Popraviti dam i ne de vecs planto konj. Goszpod nazaj ide k cigani. — Nori szi ti cigan. Tvoj konj je plantavi, bozsno je najrnre potkovani. - Eokonjim kiisnem,jasz szamszam rad tak potkov gori djao, naj miszli zsidov, ka je potkov kriva. Szlobodno da un popravlati pot-kov, konj de na veke planto. Cigan je odiso. Goszpod pa escse ed-nok so k zsidovi. — Znds, ka je novoga? Cigait je pravo, ka ja szam rad tak gori djao pot-kov, ka naj tebe znori. Zsidov je cssmeren grato i pravo : Znao szam jasz to naprej, ka me znori cigan, naj szamo zacsnem zsnjim. Zato, gda szam njemi placso, bozsen deszetnjek szam njemi dao. Modroszt deteta. M a t i, stera je szvo-jega szincseka z sibov narezala : nIno zdaj mi povej, Francsek, zakaj szi bit bio ?" Fran-csek: ,\7iste, mati, kak szte nepravic^ni ino htidi. „ Hijete me ino s/.aini ne vete, zakaj." Fo rabi Edno nevolno familio notri po kazsemo nashn csitiitelom, vsz .szo kasljali, bol na pliicsah ino heptiko ino od ^ astliuia-vrasztva" szo sze za lerne Ijedne celo ozdravi' Ka preporacsa ete sztari naucsenik? Znam jasz, ka je doszla mo.skov i zsenszk na szveti, steri J)ol nnijo na plucsah, na prszali i hepliko ; escse vecri je taksih, ki sztalno kasljajo, ne morejo szpati, zsinet.no zdihavajo, tak rekocs, lovijo za zrak. Escse laksi szo jo, ki yoszto majo nasec, ne niorejo gori zkasljati, na poszteli doszta szedijo i ne viipajo doli lezsti. Tem na koriszl vuparn praviti, ka ,» «*oj:m jjjMa asthma-vrasztva *s"mii steri asthmo majo, krv pliijejo, bol na szrci niajo, naj dajo pi'i neszti lo vrasztvo, ar tam, gde zdntvja ne ga, je zsivlejnje ne vredno ednoga cvfijara, ne ednoga iilera. Cena vu izvirnoj skatli 3 kor. Na posti razjioslje-------- I5EJLA, apoiekar, Itudapest. Karol.y-korut 5. : Apotoka Frankl Antala v Szegedlni, Felsovaros, 8zt.-Gybrgyter. 10* Szlaboszt, bolezni csiitnih zsil sze po Ztuiinenjo. i^ ra.sz!;lin pern-inszkili liapravlen) gviisno vracsijo. Szamo dr. Hruu-a Peruin-prah ¦> j° jtripravon 7a^ztavili ~~ vszo liolezni szlaboszti. j \^c JVepolivbcMivu.szlabo.^zti i pri zgiiblenji krvi, vu sztani vszeh szlaboszti, \ pnleiu vii vs/cli csiitnih zsil, najmn> vu mig- ,; rani, boli glave, vkiipprpolrgiijfiioszii zsil, pri szlokoszli i oiliiciiKigiio.szii. vu blcd.szti vu bledos/.ti lit-a. pri oc.sih "<\ plavili riiicsic okoli '; vzt'ti!i, vii szlabo^iti panii-ti. vu s/,tani inj dobri- vnl(! ino iiej szpanji. vn bolc/.noszli ii hrbta. zas/.iisenji i drgetanji brezi zruka. csi n szo veszelt* driizslnj ogiitjjo. \'u sztani szlabo^zli, jj |ni drg' taiiji r>»k i Jiogi, csi jo uialo krvi. Vsze iiiieiiiivane lioh-znoszij fsiitJiili '/>\\ s/.o s/.t.* do ji zdaj \)o iiiks-)iu zdravili nu viae-iln tak gvii.sno ' i pupoJno, liki z dr. Brun-ovim Peruin-prahom iz rasztlin peru-inszkih napravlenim. Ka nika in' .skndi, za to dobro sztojiii). Szkruvnoszt toga praha szaino jasz, main, z;ito proszim moj adrtsz dubro zapoinliti. Ceiia odne skatle z pi-zinoni, I kak sze iiiica, 3 kor. i i lo 1 i c a ¦•>¦¦ naj boljse na szveti. Csiidno haszni. \'u nisttTiiili dnevah I i c G i |.-p^'. 0.1-s7pr:i\i grbe, ' - oszipnice. ¦".yj& bradice, atke kozse (iMiicsscr) i \kzh driigf! I>t-1*¦ *ir^ zsivoga szivbra, n'ti driigo kaj skod'jivo iif- nia \ii szebi. Telki ti«v;>'H !3 lior.. ntali 1 koi*. B*raSa vai v.n '/.ahe 1 kot1. Voi#otiiii9 i-eiimi ti*pite, e h 1 s v h iii id(- ovo 5 stiri ogTijiper, protin. n-nmo, bolezen rok, nog, hrbla i 1< dn\ j;'ili, sz.lalioszt rok i nog, bolezni, st(M'^ iz vdarj^uja, od napnjiMioszti zsil, iz viinobrnejnja szhajajo, poteni iz tog;i. izliajajocs^ otnko gviisno vracsi, kak zviine.nje i znot-rpsnj.- vrasztvo. J)elo njVgnvo vu na.jkratke.sem esaszi sze pozna. e.-cw vu najsztaresih boloznili. — Cena 1 glasa jo 2 koroii. Za diigM niie jo glas ,,za fainilio", kosta 5 koron. Dubi sze pri iznajdniki i pri jedino narejavci: pr MehlKeliiiifclt •Fozsef* apotekari, vii €«,yori. llid-iitca 15. ^T. potem vu drogua stacjni LUX MIHALVA ===== Budapest, IV., Muzeum-kdrut 7. N. = /otjoin opravlajo. Voszim poszebno naso fal eono opaziti. 55 szrebrni-ocel gviisne kosze sz) brez dvujuoszti uajboljse kosze szveta ! Jezero lo szpnziiajncni piszeiu i naduarncsbe hvali doltro nnso kosze ; nje koma stecs vu navadnnj 1'onni posljemn i za v.-zako dnbrn szlojimo. Duzsinu kos/.i' vu icnl imolrali "iticin. (lena i'diu- vu kornnah I .(!."> ___________________/.anian !___________________ lil i-in. liicin. /lrni. Tlicni. i Slcni. SiJmi. llli-ni. itficin. MHlun. |ti(i rin. 1.15 1.25 lT3^» 1.45 | 1..").")" I.«5 1.75 1>5 2.05 2.10 _____________/uiiKin !_____________ _____________/aiiiiin !_____________ pri iiarnrslii ."> kn-z : /iiiuaii : 1 iiiilciil. lincsica za kuszi. i I kanuMi 7.a kns/.<>. ]>i'i iiiii'.'C.-.bi 10 kosz : /aman : 1 kns/a. 1 pat. riiusica /u lins/o i 1 kanion y.n knszn. i I j |»i-i uamrsbi -2(1 ko-r/. : /aiiian : 2 k<.s/.i. -2 pat. rincsiri 7a kiis/.D i -2 kainna /,u kns/n. z liadv/.et.joiii opnivi : 3tT^>% IIIOKKfK. Wieil I , Wollzeilo 34-F. Cenik zasztouj ! Da sze iziiienili ali sze pa penezi lahko nazaj proszljo koron Proszlena vasha-szek zasztonj i brezpostnino lepo okincsano ozna-nilo. 2411N.csarna iz ocela re-montoir-vbra zesarniniali beliin einailiranim szla-nom uaprcj, ob-riK-s okru^- i ob-roc.s ^las;; iz do-ublozlala. zdobro nnlriposztavlenov ,Luna" sziavbov, na tri leta dobro-szlajenje .szaino 7 Ii ^& B* ib 52. *t^!S Kavno liszla viira z d\(ijniin pokrvaloni 8 koron. — ....-¦:-==.- Hazposiianje z nadvzeljoni -—- - -—- prve fabrike vor Brux, 150. N. (Csesko) c. kr. bir. prisz. <-onil(.'lj. Z c. kr. orlom ino szrebrniml keptmi pnhvaien. clolbi-e vo.i#e. S7Qmn šH^HHIk riavn szrcltrnn rc-'fl|]10 JSIL .....,....lr.vr,ra, z.-.kr. z lianicnjdiii. v. cmai-liraniin sztraiiniii. z kazalciiin si.'kun(I-mi-iiuli-. dobro regulirniKi K 7.(i0, z dvema iz szreba, piikrivalhiiii K 11.50. poleglliiskniifa, linrj,r(inja, masina od-prrta K 10. Havno t<; z ilupli.siiiiiii pokrivalmi K 1S.50. Tniva szrc-luna, z nanionjoii), ln>r-rniij-remontoir-voi-a z duplismi pokrivalmi ['¦} szi-ubrna pnkrivala i 1'diio na pcro pdkrivalo) najboljse delo z 1"> iu-))inti, z lopo omailira-nirii sztranoiu, z kazal-com szekund-niinute, lepo dclo, dobi-o ri'gu-lirann, na tri lela szi* o szloji vu iii.szmi K 15. Zhilnc i sziTlnne vciri' za zsiMiszko vu vi-lkom .»lfbiranji. \.-iZ-- vnn1 sz.ii dnbro gnri pcjtegnjeiie, najboljsi- regulirana. potem dobrosz.Unjo vu pi.-zmi ju ocsivesžiio "pravicsiio. Z^ii- lucska ne ga. Iznionili jL. dnpiisčseno ali *y.i> |ki ppnczi nazaj ilaju. Narucslic pn iiadvzof.jnni gori primle : Konrad Janosa l>rva luln-ika viir. ltriix, loO sz. (C.seskn). '~~' ~ ¦ (la.sz. kral. bir. priszcg. salzur. —-^^z~----- Moj slaciin jo z c. kr. aus/.tr. dozs. orlnin, z zlatni i szrclirni auszslflluni; kopili i <>d vszeh krajov prislili, od HI.OIN) /. viH-sini piszmili pohvaljeni. Nasztavlen jo lota 1SH7. Vs/.dki .i boleznoszti, z dob-riui sztajenjom, vu najkratkesom csa.szi (6 iuinut) sze celo odzsene. Pniva sze dobi s/.amo : vu Nclineider Jozsefa apoteki v Resici, Fd-utca 200. sz. (Delmagyarorszag). To imenituo vra-szlvo brezi boleznoszti, liit.ro i gsiisno odzsene i za to sze dobro szloji. Ne skodi, csi vcsaszi sloj ne iina gli.«zte. Szlaro.szt s/.e more popiszali. Po pravdi obranjeno. Edna skatla z dnpiszkom nii-ciinjii za znotresiije i zviincsnje dez-ole ko.sln S koion z n:idvezetjotn ali sze pa penozi naproj notri poslojo. Glis/te ka-z~ejo .szledecsa znamenja : hlcdo lico, j)otreti pog-led, modra farba okoli ocsi. ilviinoszt, kasel, zavlacseni jezik, hoz^no kii-lianje vu zsalodci, csi ne di-i hrann, driigocs pa parovnoszt, bozsno csiitejuje, omanca, \rlejnje. jni jiraznom z.salodci csi kaj gori prido c-^cse do guta, cto -r-— dr. Hager-ovoj mnsz- 08OVOJ poiiiridi. Po toj izcelo neskodlivih del na|>ravlenki T0mega" Incsnoszli vora vu s-zrebmoni toki Prava szrbma, za zsiMiszku lom.-vora, obrarsa s/c na kamlali ........ Prava 14 kar. ziata zsciis/.kina rcin.-viiia . Pravi szrebrni gnszpo^/.ki laiic, 15 grainmov zsmuluii Pravi 14kar. zlati goszpuszki lanc, 12 grammov zsineten Pravi 14 kar. zlati pccgatujek ..... Pravi 14 kar, zlali gos/.podszki lanc , Prava 14 kar. zlati uaviibnica ..... Pi-avi 14 kar. zlati prsztanek, z kaksim stecs kamlnin Dobra vekerca v nikkel tnki..... Dobra vdra na szteno z sztavbov, sterabije, z 2 mat-lania Mala okrugla zora na szteno ..... 8 duih hodecsa A('ira z ^vekelaloin,'bije, z 2 maelama, 180 cm. duga........ Vdra z cveketaium, bije, 95 cm. duga ino vise. — Za vszako kupleno ali popravlono voio dobrosztanje na szebe vzemem. Naj sze dosziaja oa mojo inie i na numero tiisoo 75. paziti! trt 2.4( JVt :{.2< 4.2( frl 5.— frl 11.— Vt 12.- IV1 ::.(ii Irt !».— IV t 1.- IV! 15.— IVI ;; __ frt 7._ IVt 1.51 frt 2.51 VI 1.20 frt 1.71 VI l.ln tvt 1 1.- (VI 5.5( szamo 3 ranske 90 kr. lepo zrezuni prcdnji M/.tran (kazalo). s/. lcpotijov llicsu sz stcvilkumi iz t-sontc i sz kazalcuini i/. csoiilc. sz lppo zvczanim cvokotaiom (pendcl), vorc oziianii.je, .->.:5 cm viszoka. z i na zlatno l)arvo bronziranimi, na formo borove skttfke napravlenimi maclami, zskotszkovsztavbov dnbro regulirenov. \a 5 let ]iiszmeno dcibrosztajenjo. 1/.-klucsljivo sze da naror.siti z nadvzžtjuiii : pri KERTESZ HENRIK-i, >Vicn. I.. >Vollzcilc 34—V. Zadeco i zaodrasrnopre-vecsinteresztit(vabiven) kak rLaterna magika" szi' tiidi lahko niica, 8K i-m. vi-szoki, z treli farb paiitlikami masinszkmi (fliml, z 12 gla-zsenimi kej>aini. z lauipa.som petrnleunis'/.kim, z retlekto-rom i z piszmom, kak s/.o niica, celo szpravleno. vu skatli K 17.— Z tmn kine-niafugrafoni s/.e vszakomi tak llibltini kepi gibajor.si laliko na szteno vrzsejo. Sztavba masina je prevers tocsna, dobra i prosztna, tak ka vsza-ko dete lahko /. njiiii dola. Konrad Janosa ŠRtvk^S1 y$. Csesko. — Z vecsmi kopmi olepano oznanilo od kinemato-grafov, od laternib magikuv, od masinov na szaput, nd del za spilanje i. t.d. sze dobi na prosnjo brezplacsno i bre/.i postnine. Irli) brov.i zgiibicska \n)s-x nailvzutjoin ,,Harmoniko prijatelsztva liidsztva', ij vszakomi dn-'.jcin nji'nn nep-magljivodobroto. .i harmonika ne ./iiiiH) za klupke iklaiipen) ma pulcg lobrosztajenja nc-nizlomljive s]>iral pera, nego esese i /.a basszuse i za zracsne kluiike. — Harmonika nia 10 klupke, 2 preniem-bi.dvojno vbiranjo, 48 glaszov, :i obro-t-sov, trompeto z piszano lescses-csmi mabagon, .^......„,. Jalirami. /. |>i.-/.anim ob:oboni, z nikkelszkiui ko- vanjoin, 7. dvojnim muliuin, / vnrlicini krajov ii.o z szbram-bov. Velikoszl 81^15 cni. Erlna 7.40. So a za szauiu vcseujii k vszaknj harmotiiKi brez placs". Tz falusih i monsih har-munik za vcsenje, poszebuo za deco, edna K 2.50, 8.20.8.80, 5.20, 5.80. Iz finesih harmouik edna za K 8.00, 9.50, 10.40, 11.40, 18.50, 14.20 sze vu mojem oznauili mijde. Za mojo liannonike sze nc placsa mauta, ar vszo szo na Csos- kom uapravlone. Pros/ini, to v pamet vzeti. Zgiibioka ne ga, iir sze b!;ig ^S*^f !V'>» Ly"^ Lj ^* r^1"^ !*NA^r2^stP*W^? ^Jfc*- A^ vi^ *0,"> ."OJv* liiisrga izpiidilanja. ki dii priiic.-v.li, tiikn 110 7Kiil>i\ iir kiiph'110 i s/.vojc ponc/.c. (ids/.li 7,-a vrscnjii lifrži li><:st>r;;. •:•/,<' : ¦- ^nszli zVain. ('onivrf-^n^.li K. l:i..Ml, l-l.-. 17.-.20.- (;o>/,li /a inii/.ikaliio «lrli.slv<> /. mic.i-siuih ^la-.¦.z.nii K -2k—, sn.—. :U. —.::<>. - Priiai-soN/lih ccna K r.il. 4.0, M). [H). I.ocscc Kos/.lih knsf.i K —.Sii. I.-, l.in, 1.80,-2.-. •2.U) iim visjr. 1'ikkoln. zsvoulc, v naj-boljsf-iii izdfli K. -!»n, 1.1.0, 2.-, 3.-, 4.-, iiin visjr. Klariiictc v iuijl)o!jseni liibZ-1ivims/,ti K. !>.-, II,-, 12.-, 14,-, inii visji!. ( ilm>. liannoiiilvc. (ili.iritic i. \. d: v najv"k.si'in vi'ii rnlbiniiiji Xaroct-l)u jtn iiadvZ''l,JMin nli |hi naprcj |>i.szlaiiili j.o-ncv. vcsini ¦ K«»MJAI> JAM.sA crclnc/.M>i) i: l!ri;x. ir,().(Cs.'skn).\¦(..¦<.kak -Jliookcpmi r-HJo V.-Ziiki llld.i lllTZ.i jd,H'.-ila i p( K-III i 111 •. 1 dobrn idorsa, )ii-ava ln.i lloskupf-viira, ] fini ilulili1 zlali napcr.szje liine, I sk.itla k liorg. szt.ivbu Husknpl- 1 poloL najimvesc niode dulilc 7.1ali prsztiinck. z brill. nasz-Ifdbov, 2 duble zlativi gombi na niari- z^cle.vszigdiii- nove osztancjo, '? guinbo Dii prszi .szrakicc, '.'> pat. zlik.iv iz uikkitla, 1 provecs clcgaiitiia igla za olsztik iz zliita pnlegiiK.dc. 1 mojsnja za kor. iz ledia. I I)ecs-ki nikkel liloistift sz drz$a'om pr-ra i. l d. 1 pnivi lepo izki.jcni spir z,i cigaru iz niorszko pei.i\ I moMijaza cigare iz naszlcd-be lcdra zsporliiini kcj.nni. ] [inpraviin zspj.na prilika za nazsiganje, I prilika, odrozsc cigar. iz nikkula, 4 spasznc dula, prevfi-s sv.o szo poszri'Cfiilc. na szincli Na probo 30 dnevov poslcm moj pravi solingen-szki masin za lezanje vlaszi ', nadvzt'1 jinii 2 rniir-kn oO kr. i szi! zaVOzsPin, kn vii <>-.zein diuiVali liazii.] vzriiirn i pciioži' ^.a nji'g:l naz-ij dam. Masin za ro- zanji! vliitjzi ,ju 1(5 cin. dolgi, iz najboij.scga uctda jf iiapravlctiii, fiiici iiikkrlirani, z '¦)¦! znbranii z :> pa.szajncsami glavniki, k Irnjiiiij dii/.sini, '¦) imn.. 7 inni. inu 10 mni., z rezi'1'v jiiToni, vu lin • iii kartmii, z-ivkaz p»u'.iba Uk. ka vsziiki vcsaszi laltkii itzjo vlaszi. (!(.«!n pripravlcno szamo 1 ranska •rill kr. '/j poiom /akrilim ~2 rnnskn 75, z jiurom z vr.driiilov lnili.sziijiliiin, t:\ lii'ijiii'so 4 nuiski. liiasiiui za iniic/.atijc liradi •2 |-,iitska ill. skarp1 t;\ kiisziiiinjo kimjiiv 1 ranska gh, skiir,j(! za žbiVinil C2 i-;tiisk;l 2"). skiirji! za |i>z.H d r. l'iipl'aV:i za bri-jiMijc i v. Slkr. Hi-ilva i i:.' Itazpd.siliulji! z nadržOljorti U shicima po.-zcszlnika krizsa riinszknga >-žv. l'rira rBdit; ATl\Klt LKONA. Wi<-n Ii»l. W,,llz.'ile ')\. Ccnilo na pms-)ijo lirozi ^/. I rii.sknv. 8.50 2 3 letni fi-izmciiiin dobiosztnjojujom. Elo fViini-tiski: ininialUr peinlel vore szo 71 cnii dcilyo, ]iolcy: kopa tok jc iz orejoVDL;-a leszlt, ^žvello lis-c-čcso, lopo izrezano. cena K 8 50. Pendul vnre, z mocsnov, 8 dni hode-csovna pero-pendul-sy.tavlio, 1 fajla. lino, 89 cm. dolgi tok iz orijovo^a losza, prednja szt.rau hela, cniaili-rana K 14.50. H;iviii) lis/la j>ol i celo vore i)ijc K 17.50. 1'cnilu! vtire z macloin, na pol i (vle viiic l»ije(d\a macla), najlepsa, flc^atiltia, vu 110 cm. dugoin, lepo li^csecsem toki iz lesza orojovoga K25. Mavno tiszta (2 inacla) 140 cin. dol^a, vn lcjio lisfsecsoni toki i/. Jev.a oiojo-voi,ri K29. Havnn ti.sz.ta z poniulajo-(•-¦¦ov masinov nafcitnl vurc (o macli) K41. Itiicuiivane vnrcsze duliijni zgnnjrliijpnjnm (yl;'iszzvi»na vn liirmi). ccna vi.scsa viszi od fajl.o vi"i;-e. !( 1, —, 1.50, 2.50, 4. —, 6. — . Ele vi")ih' z;i Volo lo.pn^a izdclaiija tslninc. Prcd riiliuv rahi Ka preporta ete sztari naucsei? Ednciga tezs;ika notri j!okaz^i>ni(i liasim csitatelom, steri jo vu bn-leznoszti zvtlnesnjuj tli pnpisza-noj trpo ino po nuizanji 2 Ijcdna je celo dnbcr jnijzln. Pnleg innje szkusnjo npominam vsziiksoga ] sztiirogn lojaka, ka i>d -a no {^a !ioljrit'ga mi orlom szveti vu taksili 1 nlili, sti-ri iz zinia-zenja. ]irc-lilajc!ija ali napnjenciszli zsil izluijajn. Tiiksi bcilczni licli^i s/.n prnlin, »lok. rciinia. ro/.iiiijc «'»iiii!. Ituilliiji, pikii:i.j«>. trsiinj«', /maiti iidcnjo. vncljo (v/.slitanj«1), od>k slczo. liol znlui. liol lirbla (vu kiiz.sah). 1'otem >ervin-(v>s(Mic i >'orviii-iiiitzilo ju zgodnj pnpiszanili boluznih ^zo sze do zdnj pdpoliinina no o.-zv ¦bdditi, csi vcsas-zi 10-40 lct. z.^e trajajo. Cena dvoje domacse szredsztva 1 ranska 0(1 kr. Na posii poslje narojavai: : kincs vi\ \\-vAa, ki iz ERENYI BELA, apotekar, Budapest, Kirolj-kornt S. bzk!adi.-cyc : Api.lrka FruiiKl Aniala .Szt.-(iyiirgytOr Najnovese premie: Pohvaljen vu leti 1905. na razsztavi Nagy-Enyed z velkov krasznov diplomov. Leta 1904. na razsztavi Dicsoszentmarton z5krasznimi diplomami pohvaljen. Leta 1903. na razsztavi Beszteree z 2 szrebrnima kepama pohvaljen. Leta1903. na razsztavi Kolozsvar z 3 krasz- nimi diplomami pohvaljen. Leta 1902. na razsztavi Pozsony z 4 diplomami pohvaljen. lilki Dobrosztajenje za izvrsztno mlatitev! preporacsa poleg celoga dobrosztanja praYozamlatitevzdYojnovsztaYbovzacsisztcsenje. Szveta najprosztesa i najpopolnesa mo torpriprava za mlatitev. Kallai Lsjos-ovi molori szo csiidno proszt-ni, vszaki vert z lahkim tja vodi i med hisami z szlamov pokritami szc tlidi lallko liilati. Masiniszter ne potreben! !!! Edino sztojecsa novina !! ! Automat kontrolirajocsa i zagotovlena zahlopka. Benzinlo- comobili z patentiranimi dvakrat csiszcsajocsimi mlacami sze pod N. 50. vu Gyar vulici vszikdar vu deli vidijo. Zn teh iiujiiovrsih motorov razsirjuvsinjii volo i/.iiiicuni masini na oi;eii sz<> i/proinrnijo. PozoszimI nics/.lo za iiolszke inasinr : Maslni na ogen, m ini, geplni, masini za szejanje, masini i! za rezanje szecske Najfalese delo! Cenik zaman i brezi postnine! repe. Fal cena na rate. Te motor-priprave za mlatitev na najvekso zado- volnoszt delajo : pri Baron Kemenij Juzsef goszpodi, Marosnemeti (Erdelij), pri Toth Peter Bagi goszpodi, Gsantavčr, pri Zeyl\falci Zeik IJaniel fuispan goszpodi, N.-Enyed. „ pri Also Jozsef Jdnos goszpodi, Hosszufalu (Somogij m.) i vu vecs sztotini mensih-veksih versztvah orszaga. Kallai Lajos-ove motor priprave za mlatitev, stere SZO SZ6 VU nasoj domovini vsze povszed za najizvrsztnese szkazale, vertom vogrszkim sze najtoplese preporacsajo. Koca za koiije celo vclka, M/.aano 95 IiraJ«arov, ni eden poszesztnik konjov ne more liiti brezi imenitnih strapa-koc za konje. vodo prek ne piisztijo, celo szo velke, iz poszebno kuszte, tople hriinn-szke volnc sze redijo. potein konje od vszakoga prehlajenja zavarvajo ino DJiho-vo zdravje vszigdiir ohdrzsijo. Strapa-koce za konje sze dobijo vu vszakoj batvi ino za volo velkoga odavanja vu szledecsab zviiredno fal cenah sze odavajo: 1 koca za konje, v celoj velikocsi szarno 1(5 krajcarov. 2 koci „ » n « n szamo 1 ranski 85 kr. 4 koce „ T „ * ¦„ szamo 3 ranski 60 kr. Z nadvzetjorn sze da narocsiti pri prodajalci: Kertesz Heurik, Wien, I., lollzeile 34-F. Picd Po raltuv : rabi : Notri pokazsemo eden mladi mesf.erszki par, ki vu betepah tu popi-szanih leta dni trpeli ino na szlednje sze celo zvracsili. o o o o Ka preporacsa ete sztari naucseni? mozsi, zsene, ki szvojo bolezno.-^zt vracsiti zainiidijo, nika ! ne marajo in na szlednje oe niorejo celo zvracsiti, ketn zsmetno ide voda i pod tem escse boleznoszt csulijo, keni je voda inolna i krvava, ki boloznoszt majo vu mehuri, ki katarru.s niajo vu njem, tiszti szi naj ni edno rainuto ne premi.sljavnjo, nego k jedino izkusanomi szredszlvi sze ^ Erenyi-QVi Injekczio 1 pilule, Naj ne zainiidijo te nevarne betege, ar to szo vretine szledi iszbajajocsim teskirn, sztofor-nie najbozsjejsim bolotn. Gena vsze vkuper 5 koron.— Na posti razpo-ila narejavec : Erenyi Beia apotekar. Budapest, Karoly-korut 5. sz. Prednje szkladiscse : Apoteka Frankl Antala v Szegedini, Felsovaros, Szt.-Gyorgy-ter. Brezi vodilela, Brezi vcsenja, brezi znanje kot na ..pihajocsom akkordeon"-i i ,,Zsveglafon"-i stoj sters ]aliko pesz-mi, valcere, niar.se s/.vira. l'ri gos/.tii-vancsarszkom i drii-jjnm zabavlanji je prevecs preponicsa-ii(i. V.s/.akoiiii iiistru- lllfllti «/C sola za szamo vcsenje V. J)is/J])iilll, sll 1 ii s/l laliko ra/.nii, poda. Da sze prines/ti z nadvzoijnm ml KONRAD JANOSA siacuna insiriinicn- ((IV ii;i iTclHTgi, ;!(5l>. N. Pihajocsi akkordeon z 10 klupkami (klap-po) z 20 glaszami, z 2 basszusma, dugi je :{(i cm., 2 kor. 50 fiL, trije 7 koron. Cse.sk.,. Z viTsmi, Jiki 2000 kcpnii dle-pano nziianilo na [irosnjo vszaki brezi plaesila i postninc lahk" -2(187. N. Zsveglafon z 10 klupkaini, z -20 glaszmi, z :¦> baszns-mi, vu fonui valoka, Huzsina 40 cin. 4 kur. trije falatje 11 Korou. Prd^e s/olingenszke britve. Za vsziiko (id mdne prineszti danii britvo celo odgovor-iioszt na szebe v/.einem, ar moje britva iz naj- ii]]segi itiniiisk(i= i s/ubiiiuoi ncel i «ve n ipnivlaju. 85. N. ])o))i i bnt\ i imo les>( st( s i m ilo gi ib i^/to zbruszcni nozs, pu\c(h os/ti i iii cbimo pofnbino di/silo nozsa K 1.50. 10 \ Pievets clohi i biitv i tmo lescsooi nii '/4 grabaszfo ¦/.biii-j/tni picvetb os7ti 1 111 csuno le-ic-ecse pnfarbaiiu dr/silo R. 2— 2 IN 1 ivno tis/t 1 k ik 10 N., negn 1111 pu grabasztu zbuis/.en.i K. 2.40. 109. ^. Pio\t(b iina britva, 7. po.szebiiu vu dobrom izdeli, na a/4 grabaszfo zbriiszena. ria t csavno lescsecso piifarbaiii) drzsalo, prevecs nsztra K 2.S0. • 110. N. Niijfinosa britva, vu izvr.sztnom izdeli, na lii grabaszlo [i zbriiszena, na csarno le.scsocse profarbaim drzsak-, provecs Ioztra ¦¦• 8.50. — Dobrosztaiicjnje ! Da szo izmeniti ali sze pa penezi nazaj diijo ! Oznanilo "d 2000 vecsnii kepmi brezi placsila i i»cisltiiiii>." KOMJAI* .lANOSA staeiin, «riix, 150. >. rVkll»l «r/O ltHATHO ^i' probo MO ctndvov i>oslom iiiojo '-''-*1<* O/jV1 |f \J 1 1 1H • pi-avo lcjio nikkolirano iz prve fajio BAUasu solingcn.szko masino za rezanje vlaszih polcg posz-lav luojega (i/.iianila, jiiijmru brezi zgiibicska, naj v.sziiki yzam i/-pi'(iba i s/,u zagviisa vu viipacsnoni ntiri lnasino. Masina za re- zanje vla.szih je napravlona iz jit-ve fajtc solingenszkoga ot-ola.najlineso jc Dikkelirana, :!() zobov nia, potem nia i glavnika, steriva .sze gori pu-tegneta, potcni z masinuv lahku rezsemo na :5, 7, 10 milimetrov duzsino, z dvojim zasztikaniiu zselezom, z zse-leziim obi-acsanja za gviise-nos/.ti vuld. z pci-oin vii rezm-vi. vu lepom kartoni, z piszmom, kak .-sze niica, pot(>m laliko vsziiki vlasze rezse. Masina celo szprav-Jena (i Kuron, drilge fajto K. 5.50. Cena niasine sze povrne, z poszebnim talom pri faniiliah dnszta dece, ar vszi sztrnski sze zsc vu prvom fertali leta izplacsajo. Navadne rna.sine za rczanje vlaszih, steri sze vu kratkom csaszi pokvarijo, ne drzsini. Masini za rezanje brudi, iz prve fajte, vrezsejo na duzsino 1 nim., 5 K Masini rezanje za konje ali za psze pri vertah, ki konje i pszo majo prevecs potrebni, 5 K, iz drtige fajte K 4.50. Te blaga z nud vzetjom razposila K(»'KA1) J.lXOS.V stactin. Brtix, 150.N. Csesko' TRSZA CEPLENOGA SOLA 18 let sztoji i vu celotn orszagi jo szaina, stcra pi-i biro-viji notri zapi-zana finnn. Vs/.ako jos/.en i .sz])rot,olelje nnj-nienje GO fajt. najmenilm-se vinszko i za koafekl. ccpleno Irszjc vu broji vecs szlo jezera \u poueiuanoj ci-ni piiszli na oda-vanje. Celo me.sz-.o z ^iszlini vro.l. ,udc ia-zle, je 112 jilii^ov, iz lcga szanio glasza celoga h-zveta I> K Jj A W A 1110 ^3(3 ti-szje je 40 pliigov. c-iszta fajln. Tu je edina, stero ceplavati, sprickali no Irelia. Prevec-; rodovitna. Brezi pokrivanja najhuso zimo prck ztane i (ak rano, ka \ u najhole mrzlorn rneszM zse na szredi szeptembra sze inore doli pobrati, ovak vkiiper .^ze po.-^ziilisi, vinn je pa rned v.s/.emi fajlaini naj-szladkose i najnioc.--ne>e. Dalj.so dolipiszanje vu siampanji, 7. kopom grozla. potem VElki CGOik Z kepaiHi «d sole trsza cepleunga i od GO lajl iincuiuilnili rozg i od droJa za plnt graditi vszakumi zaiH3ll pOSlGlll vszako lelo, nnj szarno szvoje ime na zaaDje da. NAGY 6AB0R velko poszesztnik trsza, Nagybanya. Pud inienom ,Deleware" je zse doszla liklih driigo fajLo dobilo i .-zadilo, zato narocsnik 'pazljiv biti. DROT ZA PLOTE. Pioti iz droda tak szilao sze mzsirjnvajo, kaescse tani, gde blanj'! i lale sze vu tneszti na-pravlajo, z>e szkoio vsze j 10\ -szed drol niicajo, ur poleg to-ga. ka zvunreduo du^o trpijo i jako szo le|)i, szo tak faJ, ka oden Q] meter plola sze za 40-50 krajcaiTiv da najiraviii. Pijanšztvo - na greh i na ne-volo pcla. /Fzigeiar, dokler szam Frank!-ovo ezredsztvo 11 proti pijansztvi ne rabo Dr.ssz den szo mi q zse mrzi vsze p;tvina, T.i ondno szredszlvo vszakomi preponiftsam. ^ K. M iiicszar. — To szredsztvo jo zsu J000 i 1000 familiam miruo O zsivl(jnj^ .-/pravilo. ¦ Notri s/.n lahko da vu k;\k-:oj stees [iilvini. To q szi-t'(,N. tvo iic ima niti irka, n.ii zdiilh'. - Za zdnivje ne lifvanio. ^ Clmiu edne cele skatle -- od stere nieiijo szh \w piisTe — » ko3scja. — U Szamo vii 2 jncsztah .s/h dobi : q pri Erenyi Bela apotekari, Budapest, Karo]y-kiimt 5, § ino pri iiarcjaveci : n Vu apoteki Franki Antala, Szeged, Felsovaros 5. § § Tu vidimo, ka glava faiuilie mera, fomilia sze jocse ino od Boga csaka pomocs. Vu fom bipi kloncka Slevan vert. Vidinio, ka Stevan vert pri-povidavn, ka ^Oszvobodnik Bakam" je edno viipanje uu sze je tiidi od njega sztaroszti vcsako, ]>a zse szo triknit njegovo szmrt csakali. Vidis;e, ka Slevan verl ednc-ini decs; ki diklaliva, ka Nnj sze dosztaja poszlali 3 glase pravoga ,,Oszvobodnik Balza-nia" na posli, z nadvzeljom. Te kep kazse, ka je nOzvo-bodnik Balzani" priso ; zsena notri da belezsniki nislerne kapljice, bcsi pa bolezne kot-rige riba. Betezsnik sze zse boljse csiiti. Tii vidiiuo, ka bivsi betezsuik obszliizsava 25 leten juliile-nm, iz veszeljapozovc Števan verla, -lo jenjemi preporacso ,Oszvobodnik Balznm' iz ste-roga zse 25 let vszaki dea not-ri vzeme nisterne kapljice ino najzdravesi cslovik je poszto. 0SZV0B0 Zse hne njegovo kazse, na koj je dober »Oszvobodnik Bal-zatn", namen nnjprednjesi ^Oszvobodnika Balzama" je, naj trpecsi cslovecski narod nazaj dii zsivlenji, naj obdrzsi zsitek, naj na dngi c^asz ga podugsa ino od uiok celo. oszvobodi. Zato je pa ,,O.-izvo-bodnik Balzam* tak narejoni, ka po rabi njega vszakojacski betezs-nik — naj bo s-zlari, inoski, ?senszka, dete — obrambo najde. Vu deli ,Oszvobodnika Balzama" sze najdejo tiszte od Boga sztvorjpne i dariivaoe jezeio fomie vraszlva, po rabi .slorili ne szanio na poti sztavimo nnjuevarne.se bolezni, ncgo escse tani jc nam na pouiocs, gde z.se v.sze izmiszljene i najdragse vras-ztva szo brezi baszka, escse pii boleznih, stere zse 30 — 40 lct liajajo. Dosztim, stcre odnika Balzama* ino kak escse za 25 lct je bio najzdravesi cslovik po ral)i BOszvol)odnika Balzama" (Glej 5 kcpov i podpiszkc). BOsZvobodnik Balzam" sze rabi vu bolcznih, ^tere od Ijozsne krvi i od driigib betegov szo zaosztali i ue sze zvrac.šili ; ])otem fsiidne mocsi je pii boleznib, slere iz prehlajenja izliajajo ali iz nategnjenoszli ; taksc szo : oteka pntin, reuma, re-zanje, bol vu c-onlah, bodlaji, ])ikanje, trganje, olok zsalodca, otok szleziae i jetcr, bol vu hrbti, bol vu pol licab, bol zoba, bol guta i vuszta. bol zsil, mrlvo, zadrevene kotrige, trgauje vu viibab — na zdravilo zsil, na krepcsilo ocsib rO.szvobodoik Balzaui" sze rabi i>ii bole/.nib, slerc iz ]>ola zsalodca i c.sreva jiridojo ; proti boli krc?a zsalodca, krcsa vOtrov, jiroti govenja vu zsalodci, neteki, bozsnoiui prekuhanji, vnnjecsim viisztam, ]>roti Iresliki, vroesini, v glavo idej-nji krvi i l>oli glavi, proti krcsi, boli obiszli i csreva i krcsa vu csrevi, potem proti bilji i vkuper polognjenji szrca, proli szlraln i boli zsil, proli migreni i boli brbta, proti szubsenji, kasli, zsmetno-mi zdiliavanji, aszlmi i hej)tiki, jiroti vuzsganji pliics, vrtejnji i omaci. rOjZvobodnik Balzani" ma csiidno mocs krv csi.sztili, ne po-zsene csreva, zato szlabi, ^ztari, ailadi v edno lonno szlobodno ra-bijo. Poprek csi vzeniemo, flO.-zvobodnik Balzani" je edno doinacso vriisztvo, stero sze vu vszakom boli labko rabi i vcsaszi na pomocs je familii. Vu kaksem stecs betegi szamo nislerne kapljice sze vze-mejo na cukn ali vu vodi, od zviinaj pa bolecse kotrige namazsemo i bol premine. Z ednov recsjov je ,,Oszvobodnik Balzam" angel vszakc familie, zato vu vszakoj hisi pri rokab more biti, ka vu potrebcsini ga naprej vzememo. Glas pravoga pOozvobodDika Bal-zaina" 2 kor. Na posti najm^nje 3 Glasi sze poslejo za 6 kor z pred-piszom. Pnivi rOszvobodnik Balsara" sze nindri nedobi ino nindri sze ne rnore narocsili, szamo vu ciom centralnom szkladiscsi: TOROK JČZSEF, Bfldapest, Kiraly-utca 12. Vsz&kft naroesba sze vcsaszi oi^rari z nadvzet-jom vu eeli * * Zlatni, szrebrni ino nikkel lanci zavoro, v najfalesoj ceni, z dobrim sztanejnjom vu piszmi. Zgiibicska ne ga. Delo szc laliko izmeni ali sze pa mi- zaj dajn penezi. Pravi szivbrni pancel lanci za viiro, z c. kr. znamenj 15 a K 2.4 -20 3 30 P 40 5d 3.- 4.40 5.20 Pnivi 14 lanci za 50 00 3 70 § bO S 100 zlalni voro, z i>.50 „ 7.60 „ 9.- „ 10.40 13.- pauccl c. k. znam. 24 • K (54 ;;o s (i 77 100 pok'g 40 aj viiro 15 ? „ 43.- 18 3> ,, 50.— Nikkol lanci najtKivedo mode, cden falat 60 SO fil., K 1.-, 1.20, 1.40, 1.60, 1.80, 2.-, 2.40, 3.—. P ^ iiilo. Duplisni Janc za gavalere, iz "prav szrebra, 35 gr. zsmeten K. (5. — . 14 kar. zklli 30 gr. zsmeten K. 84.-- Iz zlata double iz Ameiiko K 10.—. Iz prav. nikkela Janc, iz stcrogu viszi igla kazajocsa tale szvela K 2 50 ej moje ozna- Szrebrni lanc za ofizire 1C cin. dugi K (5.50. Nikko! Jaiiei za oficire, v razlocsniii modali, po falati (50, 80 fll., K. 1.20, 1.(50, 2.-. Na- rocsbe po nadvzetjoui vcsini : vijr i stacDn Brux, 150. N. Csesko. Proszte z 2000 lepmi kepimi okincsano oznanilo mi'je, storo szn nsi prosnjo brezi placsila i postnine poslo. Pi-iiTO Mtig-o iz uiorszke pene ino iz jantara. \o bazar ali prosztno blagu ! jirav.' 10 i-.ni Ravno 8i/2 i' Spie za eif?arc "••ul>/-liO. [)('»(>, _ vugiijona f«>niu>, z konjom l z dulcom lz Jiintnra, okoli S c.m dol«J' VL1 ^^l w '¦>¦¦¦¦ Spic za cigare iz prave uiorszke pene, v.dnaka foriua, z pravim dulcom iz jaulani, z leputijov i/. jantara. 9 cin. dolgi, vu skatlici K. 2.50. Ravno t.iszti.najfmejn uapravleni, dnlgi. vu skatlici K. 3.50. _ r , taksi spic za cigarelte Z diilcnm iz naprav.eno^a i. dolgi, vu skatlici K. 2. jantara (galalil) K. l./O. Raviio te fino nHpravltfiii, /. kepinn korija, 121/, c.in. dnlgi, vu skatlic-i K. 3. «Spic za cipare z^izr. szk; penc, z dulcom iz pravngu janlaia. 71 /a rm. dolgi, vu skatlici K 2.40. Ravno tiiksi spic za i-i'gan;([o K. 2 -. Pipe (luk') vi lcsztt Ibrujčr-szliogii bhigo iz l>l'VOga ro(la. Iz pravoga nepi-rtlomljivoga lcsza bruyer-szkoga. tiladka glava, z imittmo vugnjeuov szrliiinibuv ti?k<>-csine, z pipadzarom iz lesza visujovoga z i-evjov szvilnalov, z dulcom rozsnasztim, okoli 21 cnt. duge J^tž" szuino t Kor. 50 filerov Ti&. Ravnu ta, nego z rezarmv glavov iz lesza bruyerszki)ga K 1.(50. Vugodno i sziilio, zalo csiszto i nepre-niiiglivno dobrega teka knjeiije. Nnjveksa zbera iz del za k,-i-jenje sze najde vu niojeui i-eniki, steroga na pmsnju brcz-placsno i brezi postuine posljem. iia po duga pipa Pipaszar iz lesza visujovoga, z diilcoui rozsnasz-iim, pipa je iz prave inorszke pene, elegant npraviena, z zsacskovi z kozse, 32 cm dolga, K :'.6O. Veksa. /beia sze vu oznanili mojem najde Z nadvzštjom ali po n.miei notripos- I/z^-it-»»o <1 T*»iirit!i pi'v°j ^1" leni penivi bze dobi pr IVUlll tlU eltlHUM briki vcir i bt.uini Biiix, 150. N. Csesko. -- Z vecsnii liki 2000 kepmi okincsano oznanilo stojsteos Iahko dobibrezi placsila iposiniuo. Najboljsa kosza =na szveti= je brez dvojnoszti bur ocel-kosza sz znamen-jom varsztva konjenika ino j&paii-szka kosza sz znamenjom varsztva Togo generaSisa. Ko.szo ne pisznjocso zarnan i vcsaszi izmenim. ' ak szo dobre te kosze, sve to doszta jezer hvaleznih piszem. Pii nnrocsbi 5 ali 10 falatov narocsnik ne placsa postnine. Z -»-fc^B c» ¦»"! ^0^'1 v-"'zfl^i ceni'° sz kepami, sto to na karli i>roszi. **J M--i- d. M.M. — ___Jedino falirikauszko razposilanje. :— ~ GRADER MIHALY, KOBANYA, O-HEGMTCA 5. fiS 6, Pazmo dobro na adre.-z i osriblimo sze naszledovanoga blaga. Ka preporacsa ete sztari naucsenik? ^ 2ato hiicli. Taksi .czo szerb, nezdrava kozsa, sziihi, z mokrimi liiszkami lisaji, kraszte. od szrba krasztne kotrige, od prhnjenoszti ino od skrabanja nasztajoc-ie gorecse bolezni, od mraza szerbecse kotrige, vecs formo boli kozsni, ekzema. Gviisnn szredsztvo pri zlatnoj zsili. Ki je do zdaj mogo na veke trpeti, un naj cki prineszti -ov ICHTIOL-SALI€YL. Za Bogom to je to prvo vrasztvo za vsze kozsne bole. Edna skatla 3 kor. Na posti ra/poslo UDrKJVl RUT A apotckar, Itudajicst, Karolv-kiirnt 5. Szkladiscsi- : Apotcka nai-fijavec: liAfilU 1 DEihA Frankl Autala, Szcged, IVIstivanis Szent-(-'5oi!fy-t(:r. ----- Eden vert tak pise ; Szloven goszpod apotekar ! Z veszeljem njim naznanim, ka od vu preminocsem tjedni poszlanoga »Erenyi Ichtiol-Salicyl«-a je celo mino moj szerb ino lisaji matere. Eden ucsitelj pise : Szlavt-i Goszpod ! Pokedob sze moja familia popolno oszvobodila od szerbecsoga bola kozse ino jasz szam s/< tiidi zvracso iz bolezne zlatne zsile, primte mojo hvalezen. Edna mlada zsena pise : Szlaven goszpod apo tekar ! Znovics proszim edno skatlo Erenyi-ovcga Ichtiol-Salicyla, ar zse vidim, ka je to edino szredszt\«> za prepravlanje lisaji, kraszt ino sztarih ran. pominani vszakoga od kiipcsijo. obcsiuszko zdravje prciszkovan i preporacsan. © Opravlanje glasov pod trgov. birovszkim varsztvom primera sztoji. — Jedino meszto nareje i vretina narocsila je od pogla- * varsztva dopiiscsena i po szodi szpelana fabrika balzama ^ Tliierry Adolfa apoteKa k ,,Angeli Csuvari" Pregrada poleg Rohitscli-Sanerbrann-a. 1 Allcin ecliterBalsam tus dtf bši avde znamenja varsztva na zgovornosz} pozovem, pro . Gdc uiojga balzama ne ga na szkladiscsi, tam na piste: s go j, pg p dajalce krivoga blaga szigurno preganjam rocste zcn pri meni io etk adresz rocste zravcn pri meni ino etak adresz piste: An die Selmtzeng-el-Aj^otheke THIERRY A. in Pregrada bei RoMtseh-Sauerbrunn. # Proti krivomi blagi najbole zavarva zr&vnn narncsHo iz fabrikr. Razposilanjo szamo vu pat. izvirnih skdtlah po 12 malih ^ ali 6 duppliskih glasah sze godi. Na vsziiko posto Auszlrie-vogrszkoga-orszaga brezpostno 12 malih ali 6 dupplisnih gla- « sov 5 koron. V Boszno i Hercegovino 12 malih ali 6 dupplisnih glasov 5 koron 60 fllerov. Menje kak Vi malih ali 6 dupp. "g lisnih glasov sze ne poslje. Razposilanje szaiuo ali za notriposzlane peneze ali z nadvzetjom. A Mocs i uszpcli „ pravoga CENTIFOLIUM MAZALA (prle CSUDNO MAZALO.) Z tem mazalom sze jc eden 14 letni csontni mol, steroga szo ne miszlili zse zvracsiti vecs, iz cela zvrjicso.T najuoresfm csaszi pa edna k raki szpodofeua rana. Centifolium mazalo, stero escse pri najteskesih, zvuoredno termih sztarih bolah, z najveksim haszkom porabljeno szredsztvo, ar celenji ran i- vtihsanji bolecsin je escse do zdnj nepremagano, h veksega szioji iz c«udnili naluralnih vracsiliiih mocsih vu ludecsotn srsipki, ,,Rosa Centifolia" uhjdenili, polcin iz teh zmeska z drugimi ilobroga iuiena vracsilrai. Pravo cenlifoliurn mazalo sze rabi : pji ranjenih perszah zsenszk, sztavlanji uileka i o^nopori, jiotem pii ranali odprelah i tekocsioi, pri olecsenih nogah i gniloszti csont, pii vdarjenih, szmeknjenih, sztreljenih, vszekanih ranah; pri odpravlanji vszoga tihiDszkoga dela, na pr. glasa, trna, peszka, sreta; pri vszdkom oteki, iznisztki, pri na szlodnje pri pozsarnom otoki, pri csrvi noheta, prvi delaDJi noheta, csi sze noge vu hodi ranijo, pri zmrzlenih i zazsganili rauah, pri oranjenoszti sztarcov i dece za volo lezsanja, pri otoki gerla, krvavih otokab i ^umenji vuh i. .t d. Kem je sztarese Centifolium mazalo, tem je imenitnesi naszledek. Zselno je, nnj to brezi para vrasztvo je pri rokah vu vszakoj hisi. Od dve skatuli menje sze ne po>il;i ; rnzposilanje izklucsljivo za naprej poszlane peneze ali z nadvzetjom sze opravi. Dva glaska z pakivanjom, z postninov vred B kor. 60 fil. A. THIERRVin PREGRADA. karbunkulusi i raki Vnoga szvedocsaiiszitva mamo pri rokah. V.szakoga proszim, naj sze varuje od kupila nics vrednoga krivoga blaga i na to naj pazi, jcli na 5 glnzsek z gornjo znamenje varsztva i moja firma: Thierry Adolfa apoteka k ,,Angeli Csuvari" v Pregrada a zazsgano. Vsz.iki glazsek povit more bili vu predpisz raba opravlenim z tem znamenjom varsztva. Nad- § narejavce mojega Centifolium vnazala i prodajavce krivoga blaga poleg pravde varsztva szigurno pregan- & jam. Edina vretina naroe?ila : ** Schutzengel-Apotheke des THIERRV Adolf in PREGRBDA bei Rohitseh-Sauerbrunn. | Horgonj vora prihodnoszti prava svicsarszka antimagnetikus po Roskopf-iszl.horgonj- — remontoire-vora— trdo, na kamlah sze obracsajocso, szolid delo, etnail rana pred-nja sztran, iz pra*-voga Tarvajocsega plomba nikkel tok i nad delom z pokriva-lom, 36 vor hodi, okincsani i pozlacseni kazalci, dobro pri-pravlena, z piszrnenim dobrim ?ztanjom na 3 leta, po falati 3 falatje K 14. — 6 falatovK 27.— Ravno ta z kazalcom secund-tninut, na kamlah hodi, edna K 6.- , trije falatje K 17.—, 6 falatov K 33.—. Ravno ta vu csarnom ocelnom toki K 6.50, 3 falatje K 18.—, 6 falatov K 35.—. Ravno ta z duplismi pokrivalmi, vu pravotn nikkel toki, brezi kazalca sefcund-minut edna K 8.—, 3 falatje K 22.—, 6 falatov K 40.—. Ravno ta z duplismi pokrivalmi, v csarnom ocelnom toki K 8.50, 3 falatje K 23.—, 6 falatov K 42.—. Ravno ta z duplisnim pokrivalom, vu pravotn nikkel toki, z kazalconi sekund-miout edna K 9.—, tri falatjeK 24.—, 6 falatov K 45.—. Ravno tiszta vu pravom szrebrnom toki, odpreta brezi kazalca sekund-minut edna K 10.—, 3 falatje K 27.—. Ravno tiszta, v poszelmom mocsnom toki, 7. tremi pokrivalmi, z kazalcom szekund-miDUt edna K 12.50, 3 falat.je K 35.— . Ravno tiszta. duplisno pokrivalo, v toki iz szrebra, tri pokrivala, z kazalcom szekund-minut edna K 16 —, 3 falatje K 46.=. Ravno tfszta, duplisno pokrivalo, v poszebnom zsmetnom, bogato zrezanom toki iz szrebra, z kazal-com szekund-minut, K 18.=, 3 falatje K 50.—. Ete vGre sze naj ne zmesajo vktiper z vOrami Ros-kopf-a, stere prodalci na vszaki nacsin hvalijo. Horgonj vtira prihodnoszti za to szliizsi, ka bi liidsztvo za isztino szolid, doforo i gvttsno mero melo od csasza i celo je pripravna i szpolni vsze, ka od edne dohre vore. zselerno. Vszako leto od 50,000 Tecs vor razposljem mojim kiipcom na njihovo uajv^kso zadovolnoszt. Te broj vu Ausztriji i na Vogrszkom szamo sztojšcsi je najvekso szvedoc.iansztvo zagvttseuoszti mojega staciiua. Esese uajiaenso naroesilo z najv^ksov szbrblivoszijor oprdvim. Vore sze dajo izmeniti ali penezi brezi doli pot^ganja sze nazaj posltgo. Narocsbe z nadvzetjom opravi: prva fabrika viir Briix, 150. sz. (Csesko). €. kr. bir. prisz. satzar. Pobvaljen z c. kr. ausztr. dezs. orlom, z zlatni i szrebrni auszstellung kepami i od 10,000 vecs piszmani iz vszeh krajov szvela. Od 2000 vecs kepov olepano oznanilo vszaki dobi na prosnjo brezi placsila i postniae. Gor obOdjavajo- csa VOra, Vekerca IH ouj. viuzuka, vu ]epo]iscse«cm ni-kel toki, v vszakorn szlaiu id krivili te najbolje bo cslovik gviiseu, csi kaplice zraven pri rediteli, pri apotckari Brady C, vu apoteki ,,k vogiszkomi Krali," Wien I., Fleischmarkt 350/VI. szi narocsimo, odnet z notriposlenjom penez ali z nadvzetjora za 5 Kor. 6 glasov, za 4 Kov. 50 filerov 3 duplisni glasi brezi driigoga placsila sze domo poslejo.