Ljubljansko Posavje v Ijudski revoluciji
RAJONSKI KOMITE KPS JEŽICA1937
MHe Smolinski je bll sprejet k Eiflerju leta 1935. Član partlje |e postal Isto leto fie pred prihoOom v tovarno. Leta 1936 malo pred Strajkom je postal Član celice v Eiflerjevi tovarni. Od leta 1937 je z ženo Milko prav tako delavko pri EiflerjiJ sta-noval v Mail vasi pr\ Jažici. lo calico so sestavljali: Cene Stupar, Albin Kovač in njegova žena Marica, Mlle Smolinski In zena Mllka. Boža BaSin In Radko Kostič, ki je kmalu odšel v Spanijo. Kasneje je bil v to celico povezan ludi Andrej Kumar. Vsi navedem so slanovali v Mali vasi, Jezlcl in Črnučah'. Smolinski sa dobro spominja, da Je bil v letu 1937 veCkrat na sestanku v Zadobrovi v nekl mehaminl delavnici, kjer Je komunlslom govoril lo-variS Kardetj Ta Kardeijeva predavania >n pogovori s komunlsti so pomenili veliko spremBmbo v celokupnem delu partije.
Na Ježici je bii to leto organiziran ra-jonskl komite, katerega so sestavljaii: Ce-ne Stupar, Andrej Kumar in Mile Smolin-ski. V ra)on Jeilco so spadali krajl Črnu-te, JeŽica. Šentvid In Tacen z vsemi obrobnlmi vasml in naselji. Sekretar v rajonskem komlteju je bil Mile Smolinski vse do svojega odhoda k vojakom Tebru-ar|a 1940. Od 1937. do 1939. leta jestano-vai v MaJi vasi, sedaj Ulica prvoborcev 17 skupaj z ženo Milko. Kasneje |e bil član tega komiteja tudl ivan Novak - Očka. V
letu 1937 je ime! ra|onski komite v Tacnu pn Novaku rajonsko partijsko konferen-
co, kakrinih ie bilo kasneje Se nekaj na Jeiici in na Crnudah. Pariija je izdala v tem razdobju mnogo letakov, broSur, pa tudi knjig. Rajon Ježica )e bil zadolžen za razSlrjanje tlska zlasti na Jesenica, Kranj, Kamnik, Šentpavei w Savinjski dolini in LoŽ. Na Jeiici so ludi tipkali matnce za posamezna poglav)a Zgodovine VKP (b).
Delo rajonskega komiteia je usmer/al okroinl komite. katerega član )a bil nekaj dasa tudl Smolinski. Okrožni komite je Imel sestanke v Novifi JarSah, v Veliki čolnarski v Trnovem, poleti pa tudi ob Savi. Na sestanke so prjhajali izmenoma LeskoSek, TonB in Vida Tomiič, včaslh tudl Kardelj-
Osrednje naloge komunlstov so bile: ustvarjanje sindikalne organizacije v ok-viru URSS-a, ekonomska borba. ustvarja-nje delavske enotnosti. kmefikodelavske-ga glbanja, protifaSističnega In narodno-obrambnega gibanja, povezovartje z de-mokratskimi skupinami, delo v društvu •Vzajemnosl-. graditev zenskega giba-nja, nova organizacija SKOJ-a, Studijski sestanki. demonstracije, masovni in pol-legalnl Izletl Ljudske fronte (Tabor nad Čmučami, ihan. Zalog. Limbarska gora), volilnl boj decembra lela 1938, v Ljubljani je kandidlral Franc Leskoiek, ki je na Jeiici dobll 74 glasov, kar je drugo mesto v občini.
Vse to je bila osrednja vsebina sej in sastankov okroznega, rajonskega komi-
teja in cellc.
Mite Smolinski, ro). 7. 1. 1914 v Gunc-Ijah pri Ljubtani, se je izučll za trgovske-ga pomofinika. V partijo je bil sprejet novembra 1935. Najprej je bll sekretar krajevne partijske organizacije na Ježicl, nato od 1937 dve mandatni dobi sekretar rajonskega komiteta KPS Ježica. Bil je med ustanowitelji delavskega prosvetne-ga drušlva Vzajemnost na Ježict Iz kate-rega ;e izšlo 70 prvoborcev in trije narod-ni heroji, Od uslanovitva Vzajemnosti le-la 1938 pa do odhoda k vojakom Ista 1940 J6 bil tajnik tega prosvetnega dru-Stva. V letih 1937-1940 je bil filan okroi-nega komileja KPS za Ijubljansko okrož-|e. Pn tsm je odgovarjal za razpečavanje itegalne In pollegalne literature nadebe-to, v vredah In paketih težklh tudi do 20 kg. Parti|sko literaturo, kl jo je z Ježice, kjer je zivel. spraviti v Ljubljano In naprej mlmo mitnlce ali čez poije, js razpečeval po Ijubljansklh mestnih rajonsklh koml-tejlh, poleg tega pa tudi v Kfan|, na Jese-nice, v Savinjsko dolino, v Lož na No-tranjskem in celo prek italijanske meje na Pnmorsko. Zaradi Sirjenja broiure »Mu-čeniška Španija* |e bii zaprt v »šempetr-ski kasarni-, kje so izvedli S-dnevno gla-dovno stavko in ja bil potem premeščen v sodne zapore na Mikiošičevi cestl. Tu je bil oprožSen. V letu 1940 pa do začeika vojne 6. 4, 1941 |e etužil vojaSki rok v Mostarju in Sarajevu. V Sarajevu ;e bif pri vojeklh povezan v vojaškl partijskl cellcl. Ta cellca j« bila zelo aktlvna in povezana
s civllno partijsko celico v Sarajevu in je delala med vojakl in oiicirji. Ob kapitula-cili Jugoslavlje je bil ujet in odpeljan v nemSko vojaSko ujetništvo. Tudi v ujetnl-Stvu je bil partijsko povezan.
Je nosiiec •Partlzanske spomenlcs 1941 -, Reda bralstva in enotnostl s srebr-nlm vencem. Reda zasiug za narod ssre-brnimi žarki, Reda dela III. stopnje in Re-da dela z rdefio zastavo.
Liudmiia Smotinski - Darinha. rojena Smrajc 14. 9. 1914 v Starih JarSah, do^ končala meSčansko šolo in je biia leta 1930 sprejeta v tovarno Eider, kot nameS-ienka. Med štrajkom 1936 je bila dlanica. stavkovnega odbora in takrat sprejeta v KPS. V letih 1936 - 1939 je bila Clanica partijske organtzaclje na Ježici. Sodelo-vala |e v partijskem delu in pri ciklostilni tehnikl v Mali vasi Po moJevem odhodu k vojakom je odSla na njegov dom v Ši-ško v PavSičevo ulico. sodelovala pri par-tijski tehniki Podmornica na Brdu, prt Trugi v Mostah. v pariizanski tiskami v Kozarjah. Kasneje je postala sodelavka. centralne tehnlke in vodila partizansko tiskarno na HruSevem pri Dobrovi. Kas-neje )e bila premeSčena k CK in Glavnem poveljstvu kot stenograi. Dne 19- marca. 1943 je bila ubtta v bunkerju zaradi izdaj-stva Franca Suhadolca-Zbelova iz Gabe-rij, kl jo je lastnoročno ubil.
Rajon Ježica je bll v začetku leta 1939 zmanjšan, ker je bil ustanovljen rajori šentvid - Tacen. ki je obsegal podrofij« od Medvod. kraje pod šmarno goro, Ra-
stco. Gameljne. Rajon Ježlca \e dobil leta 1940 kraj Trzin, sicer pa je pokrival ob-močje nekdanje občine Ježica s kraji: Črnuče, JarSe, JeŽa, Ježica, Dobrava, Gmajna, Mala vas. Nadgorica. PodborSl, Savlje, Kleče, Stožice in Tomačevo.
Do razpada Jugoslavije so brvali in de-laii na Posavju naslednji čianl KPS ns desnem bregii Sava: na Ježtci Andrej in Emilija Kumar. Ivan Tomc, Boža Baiin. kt se Jb tik pred razpadom vmila \z zBpora, v Mali vasi Albin in Marica Kovač, Mile in Milka Smolinskt, v Stožicah Roman Oma-hen in Franc BratovS. ki je bil iz SKOJ-a sprejet v partijo v začetku 1941. leta, v Tomačevem pa Ivan KavčtČ. To je skupaj 11 filanov KPS, kl so biii povezani v po-djetjih. kjer so bili zaposlenl v Ljubljani. Za potrebe v kraju bivanja pa so se pove-zovali kot aktiv.
Rajonski komite Ježica je bil po okupa-ciji razdeljen na italijanski in nemSki det. Vendar je komite redno delal naprej Se kaka dva meseca, dokler ni btlo za pre-hod meje na Savskem mostu pred Čmu-fiami večjih težav. Nekaj zvez po okupaci-jj so vzdrževali kurtrji tez Savo pod To-mafievim.^_________________
Končujemo z objavo odlomkov Iz knjige Llubljansko Posavje v Ifutt-aki revoiuctjl avtarja Miho Čerina. Knfiga bo - v založbi občlnske konference SZDL - iziia za prax-nlk občine Bežlgrad 24. funija.