Došlo 3 !V 1230 --»•—« Poštnina plačana t> fjotdMm Posamezna itev. Din I*«« Štev. 14. V Ljubljani, dne 3. aprila 1930. krat'-----pri!og Leto XIII. Upravnlštvo,.Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Naročnina it tuiematro: četrtletno 9 Din, polletno IS Din, celoletno 38 Din; j» !>«• lemitvo raten Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 »t«, Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice t L|ubljaui, it. 19.711, Ravnotežje novega državnega proračuna Napoved stabilizacije našega dinarja na podlagi sedanje vrednosti G. minister napoveduje v poročilu zakonsko stabilizacijo (ustaljenje) dinarja na podlagi seda« nje vrednosti dinarja in najetje inozemskega po- Te dni so objavile «Službene Novine» državni proračun za leto 1930./1931., ki je stopil v veljavo s 1. aprilom. Celotni izdatki so v novem proračunu precenjeni na 13 milijard 348 milijonov dinarjev (za splošno državno upravo 8 milijard 534 milijonov 600 tisoč in za državna podjetja 4 milijarde 813 milijonov 400 tisoč). Dohodki so predvideni na isto vsoto, tako da je letošnji državni proračun popolnoma uravnovešen. Proti letu 1929./1930. je letošnji proračun povečan za 343 milijonov 85 tisoč dinarjev. Pri splošni državni upravi so povišane z izjemo pokojnin in invalidnin vse posamezne postavke, predvsem za državne dolgove (za 121"5 milijona na 1016 milijonov), za minstrstvo vojske in mornarice (za 94 milijonov na 25229 milijona), za notranje ministrstvo (za 85 8 milijona na 671'9 milijona), za ministrstvo zgradb (za 72'3 milijona na 398*7 milijona), za ministrstvo pravde za darske okrepitve se kaže tudi v naši zunanji trgo- s°J'iIa le P°d godnimi pogoji. Posojilo bi se upo- vini, ker smo lani po vrednosti več blaga izvozili v inozemstvo kakor smo ga uvozili iz tujine. rabilo za stabilizacijo dinarja in za razna javna dela. Prvi proračun Dravske banovine Uvedba 16 različnih davščin; med temi je več novih — Davščine so stopile v veljavo v početku aprila Prva davščina, davek na ponočni obisk go* stiln, kavarn itd., pri nas ni nova; obstojala je ž® prej v mariborski oblasti. Štiriodstotna taksa od vrednosti kinematograf- Zadnji «Uradni list» je objavil proračun Dravske banovine, ki znaša nekaj nad 136 milijonov dinarjev, to je za okroglo 3 in pol milijona več kakor zadnja proračuna ljubljanske in mariborske oblasti skupaj navzlic temu, da je obseg Dravske banovine po prebivalstvu in ozemlju precej manjši kakor obseg bivše mariborske in ljubljanske oblasti, ker sta bila Medmurje in črnomeljski okraj sedaj priključena k Savski ob- lasti (Zagreb), a čabarski okraj, ki je prišel pod 527 milijona na 466'5 milijona), za prosvetno mi- j Dravsko banovino, ni velik. Zato pa se je po-nistrstvo (za 45'2 milijona na 872'1 milijona) in vegai stvarni delokrog banovine, ki je prevzela tako naprej. Od ostalih postavk naj še zabeležimo ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja, katerega postavka se je povečala za 30'4 milijona na 243'4 milijona, ter kmetijsko ministrstvo s postavko, povišano za 181 milijona na 1028 milijona dinarjev. Postavke pri državnih podjetjih so vse povišane. Spričo povečanih izdatkov so se morali povečati tudi dohodki. Tako so predvideni skupni davčni dohodki na 8 milijard 71 milijonov 492 tisoč dinarjev (za okroglo 586 milijonov več kakor v letu 1929./1930.). Posamezni davki se povišajo (v milijonih): neposrednji davki, splošni, za 87 na 1630, posebni davki za 60 na 281, dolgovani davki znašajo 100, trošarina znaša 903, takse se povišajo za okroglo 46 na okroglo 1245, carina za okroglo 90 na okroglo 1546, monopoli (viški dohodkov) za okroglo 20 na okroglo 1816, vojna odškodnina Nemčije za okroglo 264 na okroglo 426 in razni dohodki za skoro pol milijona na 85 milijonov dinarjev. Viški dohodkov državnih podjetij se povečajo za skoro poltretji milijon na 463 milijonov dinarjev. Ob priliki objave državnega proračuna je podal finančni minister dr. Švrljuga v obliki spremnega pisma Nj. Vel. kralju obširno poročilo o državnem gospodarstvu, o finančnem položaju države in gospodarski politiki vlade. V tem poročilu poudarja g. minister, da je občutno povečanje proračuna le navidezno, kajti k odobrenim kreditom za leto 1929./1930. je potrebno dodati še skupno vsoto vseh izvenproračunskih izdatkov, ki so bili v teku leta 1929./1930. odobreni in ki znašajo 5397 milijona dinarjev. Če to prište-.. jemo k proračunu za leto 1929./1930., dobimo znesek izdatkov v vsoti 13 milijard 4 milijone dinarjev, tako da je dejanska razlika med tem in novim proračunom le 343'9 milijona dinarjev. To povečanje pa je bilo potrebno kot nujna posledica razvoja državnega življenja in razširjenja posameznih državnih funkcij. Nadalje je^ g. minister v poročilu poudarjal, da se naša država stalno gospodarsko krepi in da. se njena finančna moč dviga. Posledica gospo- innoge naloge, katere je doslej vršila država. Za kritje svojih potrebščin je morala banovina seveda poiskati novih virov dohodkov, zlasti, ker je bil državni prispevek, ki je znašal poprej za obe oblasti nad 35 in pol milijona dinarjev, za banovino znižan na okroglo 30'9 milijona dinarjev. Od banovinskih podjetij, ki pa niti vsa ne dajejo čistih dohodkov, predvideva proračun nekaj nad 1'8 milijona dinarjev. Raznih dohodkov je nad 17 6 milijona dinarjev. Ostale potrebščine v znesku blizu 85 7 milijona dinarjev je treba kriti z davki, taksami (pristojbinami) in dokladami. Proračun navaja naslednje banovin-ske davščine in ceni njihove zneske takole (v dinarjih): 1.) davek na ponočni obisk kavarn, gostiln, plesov in podobnega 980.000; 2.) 4odstotna taksa od vrednosti kinematografskih vstopnic 450.000; 3.) taksa na motorna vozila 800.000; 4.) taksa na lovske karte 700.000; 5.) taksa za sečnjo gozdov 500.000; 6.) trošarina na premog 1,800.000; 7.) trošarina na električno silo 1,400.000; 8.) taksa na zakupnino lovišč in ribolovov 300.000; 9.) taksa na živinske potne liste 2,400.000; 10.) prirastkarina od vrednosti najemnin 1,000.000; 11.) banovinske trošarine na alkoholne pijače 35,800.000; 12.) 40odstotna doklada k vsem državnim ne-posrednjim davkom 30,800.000; 13.) davek na dediščine 300.000; 14.) lodstotna taksa od prenosa nepremičnin 6,700.000; 15.) banovinska davščina na šmarnico (samo-rodne trte) 250.000; 16.) davek na hiše, oproščene državnega ne-posrednjega davka po členu 32., točki 15., zakona o neposrednjih davkih 1,500.000 Din. Te davščine so večinoma nove, oziroma deloma izpremenjene prejšnje oblastne dajatve ter se bodo pobirale z veljavnostjo od 1. aprila t. 1. skih vstopnic stopa namesto mariborske oblastna 25odstotne doklade na državno takso in ljubljanske oblastne šestodstotne doklade od vrednosti vstopnic. Taksa na motorna vozila bo ostala najbržo v izmeri dosedanje oblastne in se razširila v. skromni meri morda tudi na motocikle. Taksa na lovske karte bo izpremenjena ob'* lastna lovska taksa, in sicer najbrž tako, da bodo člani lovskih društev plačevali po 120, ostali pa po 200 Din. Nova je taksa na sekanje gozdov, ki se bo pobirala od vrednosti kubičnega metra. Trošarina na premog je v ljubljanski oblasti znana, za Maribor pa je nova. Trošarina na električno silo je zopet nova za bivšo ljubljansko oblast, dočim so jo v mariborski oblasti že imeli. Taksa od zakupnine lovišč in ribolovov se bo preuredila na novi podlagi, in sicer po obsegu lovišč, oziroma po gospodarski vrednosti ribnikov, ter se bo znižala. Taksa za živinske potne liste bo precej visoka, ker ima prinesti 2'4 miljona dinarjev dohodka. Nova davka sta prirastkarina od vrednosti najemnin in davek na dediščine. Pri najemnini je mišljeno tako, da se podvržejo davku dohodki od stanovanj, ki so že dosegli ali prekoračili predvojno višino. Ta davek naj bi tudi oviral nadaljnje višanje stanovanjske najemnine. Davek na dediščine naj se pobira od razlike vrednosti, ki jo je pridobila dediščina od zadnjega prehoda. Gre predvsem za zemljiško in hišno posest. V kaki izmeri bodo razpisane banovinske trošarine na alkoholne tekočine, ki so ocenjene na 35'8 milijona dinarjev, še ni vidno. Zanimiv je davek na trto šmarnico, ki se bo plačeval po 5 do 15 par od trte in ki naj prepreči nadaljnje gojenje te ničvredne trte, katere vino je zdravju zelo škodljivo. Nova lodstotna taksa od prenosa nepremičnin bo povišala dosedanjo obremenitev na 5 odstotkov (državna taksa znaša 4 odstotke). Banovinske doklade na neposrednje davke so 40odstotne. Oblastna proračuna sta te doklade že imela, vendar so bile v obeh oblastih različne. Doklada na pridobnino je znašala v ljubljanski oblasti 25 odstotkov, v mariborski pa 50, v obeh oblastih pa je bil zemljiški davek prost doklad itd. Oblastne doklade na državne neposrednje davke so bile predvidene skupno na preko 9'3 milijona dinarjev. Novo je uveden davek na one hiše, ki do sedaj niso plačevale hišnega davka. To so predvsem hiše v vaseh, kolikor niso služile industrijskim, trgovinskim in obrtnim svrham. Z novim davkom se vrača stari hišnorazredni davek, ki naj -vrže banovini poldrugi milijon dinarjev. Od dosedanjih oblastnih davščin so s 1. aprilom odpravljene: v bivši mariborski oblasti doklade: lOOodstotna na dividendno takso, 50odstotna na takso od gostilniških računov, 50odstotna na državno takso po tarifni postavki 61.; v bivši ljubljanski oblasti: 50od-stotna doklada k državni taksi za gostilniške pravice, taksa na gledališke vstopnice in oblastna taksa na javne plese. industrijo 35; za agrarne operacije 0'8; za bano-vinske dolgove 110; za razne izdatke 133 milijona dinarjev. Pri kmetijskem oddelku je za kmetijsko izobrazbo (poučna potovanja, predavanja, tečaje, razstave, šole itd.) predvideno 1'3 milijona dinarjev, ostali znesek (okrog 13 milijonov) pa za neposredno pospeševanje kmetijstva: za poljedelstvo in hmeljarstvo 700.00, za živinorejo 2"37 milijona, za vinarstvo 280.000, za sadjarstvo in vrtnarstvo 510.000, za zadružništvo in kmetijske organizacije 117 milijona, za živinozdravništvo 789.300, za gozdarstvo 899.000 in za ustanovitev stalne kmetijske gospodinjske šole 300.000 Din (prvi obrok). Od tehničnega oddelka navajamo le, da je za vzdrževanje cest in mostov predvidenih blizu 20 milijonov. Pri prosvetnem oddelku je določeno med drugim 3"8 milijona za povzdigo šolstva in prosvete. V oddelku za socialno skrbstvo in narodno zdravje je določeno za socialno skrbstvo 87 milijona, ostalo za narodno zdravje. Pri agrarnih operacijah je predvidenih 420.000 Din za melioracijo planin. Dondež je privedel za roko svojo novo nevesto. Ker je bil on sam za ženina, je moral poročati dolgi Jurij. Dospeli so do krive jelše. Nekje v daljavi se je ogJasil skovir. «Slabo znamenje!® je zamrmral Jurij. Drugi se niti zmenili niso za ta krik, ali so ga pa sploh preslišali. Jur je pričel: «Dondež, glavar naš! Ali hočeš za ženo našo tovarišico, rokovnjaško Rezo?» Dondež je dvignil desnico in dejal: «Vzamem Rezo in živeti hočem z njo!» «In ti, Reza, tovarišica naša! Ali hočeš za moža našega glavarja Dondeža?» Ona je odvrnila: «Odslej mož moj Dondež bo, dokler ne pojdem v črno zemljo!« Jur jima je položil na glavo svoje roke in dejal: «Odslej sta mož in žena pod krivo jelšo poročena! Dondež, če jo zapustiš, lahko drugo spet dobiš!» Nato se je pričelo veselo svatovanje. Ko so bili watje že pijani in je tudi Dondež že omamljen sedel poleg svoje neveste, je prihitela njegova bivša žena. Kakor ris se je vrgla na Rezo in jo pričela praskati in grizti. «Zdaj mi je dovolj! Zdaj mi je dovolj!« je zarjul Dondež. Zgrabil je Špelo in jo stresel, da je takoj izpustila Rezo. Nato je zakričal rokovnja-čem, da so starko znova odvedli in jo zvezali. • vadno tatvino.) Pripomniti nam je, da se smatra tu za premično stvar tako vsaka stvar, ki jo nosim s seboj, ki jo imam spravljeno v svojem stanovanju, ki mi uspeva na mojem zemljišču itd., kakor tudi vodna moč, ki jo je spravil človek v svojo oblast, in električni tok, ako so te stvari vzete v svrho imovinske koristi. Odvzeta stvar mora biti tuja, ne onega, ki jo je vzel. Ni pa treba, da bi bil okradenec pravi lastnik stvari, temveč je lahko samo posestnik ali imetnik v imenu kake tretje osebe. Tatvina torej ni mogoča ne na lastnih stvareh, ne na tako zvanih ničijih stvareh, to so stvari, ki so pripu-ščene vsakemu človeku v prisvojitev (n. pr. nezaščitene ptice, kakor vrane in pod.) Zakonik razlikuje dve vrsti tatvin: navadno in nevarno tatvino. Kaj je navadna tatvina, smo povedali že gori. Kaznuje se s strogim zaporom do petih let in z izgubo državljanskih pravic. Poskus se pri tem postopku kaznuje. — O nevarni tatvini pa govorimo takrat, če je krivda storilca težja, če je nevarnost povzročena po tatvini za'družabni red večja od običajnih tatvin, in sicer z ozirom 1.) na način, kako je ta nevarna tatvina izvršena, 2.) na kraj, kjer se je predmet nahajal, 3.) na čas tatvine, 4.) na dogovor sosto-rilcev in 5.) na vrednost predmeta, kadar gre za ukradeno živino. Teh posebnih nevarnih vrst tatvine, ki se kaznujejo z robijo do destih let, je sedmero. 1.) če je storjena tatvina tako, da je tat vlomil, vdrl, ali odprl s ključem ali z drugim orodjem zaprte prostore ali skočil ali se splazil v tako zaprte prostore. Sem spada potemtakem tudi prerezanje vrvi na zavojih, zabojih, razbijanje blagajn itd. Zaprti prostori so taki, v katere ni mogoče priti drugače, kakor če tat vlomi, odpre s ključem ali skoči v kakšen zagrajen prostor ali se splazi skozi kakšno odprtino, ki ni določena za vstop. Nevarna tatvina je torej podana takrat, če skoči tat skozi odprto okno v zaklenjeno sobo ali izmakne z roko kakšno stvar skozi zamreženo okno iz sicer zaprtega prostora itd.; 2.) če je storilo tatvino dvoje ali več oseb, ki so se združile za izvrševanje tatvin; | 3.) če je izvršena tatvina ponoči. Beseda «po-nočb se v tem primeru ne bo rabila povsod enako, temveč bo sodnik v posameznih primerih strupom, ki mu ga je dal Mahne. Natočil je vina in vlil vanj nekaj kapljic. Poklical je rokovnjaško Franco: «Na, nesi to-le Špeli. Menda je premalo pila? Zato je še bolj jezna. Naj se okrepča!« Franca je odšla. Kmalu se je razlegal po taborišču krik: «ŠpeIa umira!« Dondež se ni zmenil. Ostal je pri svoji novi ženi. Rokovnjači so hiteli k ležišču umorjene ženske. Nekateri so ji privoščili, drugi so se glasno jezili nad svojim glavarjem. Tedaj se je odprla Dondeževa koliba. Golorok je stopil na plan. «Moja baba je bila in vse pravice je imela! Pa me je tepla in tudi mojo nevesto, katere se nikoli pred zakonom niti doteknil nisem. Divja je bila in strašna! Nikoli mi ni dala miru ne pokoja. Njena ljubosumnost me je morila kakor težka mora. Ne bi je poslal v smrt, če bi ne bil mislil na vas. Ali naj bi jo zapodil, saj med nami ni mogla biti? Kakor hitro bi odšla od nas, bi nas vse skupaj ovadila. Verujte mi, da je moralo do tega priti!« je dejal glavar in se umeknil. Videl je pa, da mu mnogi niso pritrjevali. Zaskrbljen je šel v koliko, prepričan, da je spet izgubil par zvestih. Naslednje jutro je res manjkalo Jurija in Roglja. Vzela ju je noč. III. del. Parizarji. Kdo danes ne pozna težkih voz, parizarjev! Tedaj, ko so zagospodovali pri nas Fran-cozje, je naš človek prvikrat videl te vozove. Izdatki v proračunu Dravske banovine so precenjeni takole (v milijonih dinarjev): za ban-sko upravo 11"9; za kmetijski oddelek 14'3; za prosvetni oddelek 8'9; za tehnični oddelek 310; za oddelek za socialno skrbstvo in narodno zdravje 41"3; za oddelek za trgovino, obrt in Č e ne ločiš svojega O kaznivih dejsnjih zoper imovino Vsi viri, kolikor jih imamo dosedaj o zgodovini človeštva, nam pričajo, da je že od najstarejših časov sem v vsaki najvišji pravni zajednici, to je v državi, zaščitena poleg človekovega življenja tudi njegova imovina. To vidimo tako v Mojzesovih zakonih («10 božjih zapovedb), ki so jih smatrali do leta 1902. za najstarejše zakone na svetu — kakor tudi v še starejšem zakoniku babilonskega kralja Hamurabija, ki je živel okrog leta 2000. pred Kristusovim rojstvom, ko je bilo ujedinjeno severno in južno babilonsko kraljestvo na višku ne le vojaške moči in slave, ampak tudi na višku kulture in blagostanja, pravice in nravnosti. V tem najstarejšem pisanem (v neko soho vklesanem) zakoniku so civilni in kazenskopravni odnošaji urejeni že dokaj sistematično. Babilonski zakonodajalec je smatral zaščito imovine za tako važno, da jo je uredil takoj po uvodnih določbah zakonika, in sicer govori v §§ od 5 do 13 o navadni tatvini. Temu sledijo določbe o vlomu in ropu, o ropu med požigom itd. In ker je bila v vsej zgodovini zasebna lastnina vobče priznana, so jo ščitili tudi vsi kesiiejši zakoni do današnjega dne. Po jugoslovenskem kazenskem zakoniku spadajo v poglavje kaznivih dejanj zoper imovino: 1.) tatvina in utaja, 2.) razbojništva in izsiljevanje, 3.) prikrivanje in potuha, 4.) prevara in bankrotstvo, 5.) oderuštvo in ogražanje kredita, .6) igre na slepo srečo in 7.) poškodba tujih stvari in imovinskih koristi. Ostanimo danes pri najpogostejšem kaznivem dejanju zoper imovino, to je tatvina. Po našem pravu je tat oni, ki odvzame tujo premično stvar drugemu z namero, da bi pridobil z njeno prisvojitvijo sebi ali drugemu protipravno do 8 o tatvinah v templju in na dvoru ter v §§ 9 imovinsko korist. (To bi lahko imenovali na- GUSTAV STRNIŠA: Francozi in rokovnjači (Dalje.) «Kaj čeljustaš, bedak?« se je zadrla ona. Skočila je k njemu in ga s pestjo udarila v obraz ter kričala: «Rokovnjačka sem, ampak drugih mi ne boš objemal in gledal!« Dondežu je bilo dovolj. «Prekleta baba! Kdaj sem imel katero? Hej, fantje! Skupaj! Skupaj! Zgrabite jo, tovariši! Ona ni več moja žena, pod jelšo poročena! Mojo Čast je onečastila, mojo rokovnjaško čast!» je kričal Dondež. V očeh mu je gorel divji ogenj, ki je vedno bolj plamtel. Njegovo kričanje je bilo zelo divje. Pri tem je pa s pestmi mahal okoli sebe. Rokovnjači so zgrabili glavarjevo ženo in jo zvezali z vrvmi. Pričela je tuliti. Pristopil je Mihec in ji zamašil usta z umazano cunjo: «Na cuceljček, baba, da ne boš kričala kakor otrok!« je dejal in jo prav zločno udaril po obrazu. Še tisti večer je sklical glavar svoje tovariše. Ukazal je napraviti velik ogenj. Pozval je tudi rokovnjaške babe in dejal: «Ker moja baba sama trdi, da imam drugo, se bom nocoj tudi s to drugo poročil! Ona, Špela, ni več moja žena. Ko prestane svojo kazen, jo izženemo!« «Živel naš mojster!« so kričali rokovnjači. odločil, ali gre za nočno tatvino ali ne. Ne bo n. pr. smatrati tatvine za nočno takrat, če je izvršena — čeprav o polnoči — o priliki kakšnega sijajnega plesa v dvorani, ki je razsvetljena po nebroj luči. Pač pa bo nočna tatvina ona, ki jo izvrši storilec v kakšnem temnem stranskem prostoru ali ozki ulici, čeprav je takrat na kakšnem trgu morda še dan; 4.) če je tat storil tatvino iz prostora in kraja, ki pripadata javnim napravam ali služita javnemu prometu. Javne naprave so one, ki so namenjene obči, javni, ne pa zasebni potrebi in koristi. Sem pa bi ne spadala tatvina, če je n. pr. nekdo ukradel kaj iz žepa potnika na železnici, pač pa ona, če odnese storilec iz železniškega vagona, recimo zastor, ali pa prtljago iz železniške garderobe; 5.) če je imel ob vršenju tatvine storilec pri sebi nevarno orodje zaradi napada ali obrambe. 6.) Pogosto se dogaja, da izkoriščajo tatovi stisko nesrečnih ljudi v svoje nepoštene namene. Zato se smatra za nevarno tatvino tudi ona, ki je izvršena v izkoriščanju stiske bližnjega, ki mu je bila povzročena s požarom, poplavo ali podobnimi dogodki. 7.) Nevarna je končno tatvina živine, katere vrednost je večja od 3000 dinarjev. Pod živino je razumeti v tem primeru konje, govedo, osle, .ovce, koze in svinje. Vse tukaj naštete težje vrste tatvin se kaznujejo kot zločinstva z robijo do desetih let. Kdor pa je zbog navadne tatvine dvakrat ali večkrat obsojen na kazen strogega zapora, se kaznuje v ponovnem primeru z robijo do desetih (Nadaljevanje prihodnjič.) Politični pregled Odločnemu nastopu naše vlade in zapadnih 1 velesil je pripisati, da je vednar že enkrat nastopila bolgarska vlada proti zločinskemu početju makedonstvujuščih, ki so neprestano kalili mir na bolgarsko-jugo-slovenski meji, ter jih je pričela zapirati. Do sedaj je bilo aretiranih že večje število teh razbojnikov, napovedujejo pa še nove aretacije. V zvezi s tem odločnim nastopom je bolgarsko sobranje (narodna skupščina) tudi odobrilo sofijske pogodbe med našo državo in Bolgarijo, ki urejajo obmejno službo v svrho onemogočenja nadaljnjih nasilnih činov makedonstvujuščih. V zunanjem svetu se je odigrala cela vrsta zanimivih dogodkov. V Londonu še vedno premišljajo diplomati in mornariški strokovnjaki, kako bi izvedli pomorsko razorožitev, da bi ostalo vse pri starem in da bi lahko države gradile še nove vojne ladje. Kljub temu, da se z iskanjem te rešitve ubijajo najmodrejši državniki, še ni nikomur uspelo, da bi našel čudodelno rešitev, ki bi zadovoljila vse. Zato se vse gosteje čujejo glasovi, da bo ta s tolikim hrupom sklicana konferenca v kratkem za vselej neslavno zaspala. Ta žalosten potek pomorske konference zadaja mnogo grenkih ur angleškemu -ministrskemu predsedniku Macdonaldu, ki bi najbrže moral zaradi tega podati ostavko, da mu niso v zadnjem hipu priskočili na pomoč liberalci'ter mu ponudili za primerne protiusluge pomoč. Macdonald jih je seveda z obema rokama sprejel in tako preprečil padec delavske vlade, ki bo sedaj lahko pristopila k reševanju raznih vprašanj, predvsem k reševanju angleško-egipt-skili odnošajev in k urejevanju razmer v Indiji. Posebno napet postaja položaj za Angleže v Indiji, kjer je stopil na čelo bednega indijskega naroda Gaudhi, ki je pričel romati po deželi in pridigovati bojkot angleškemu blagu ter potrebo neposlušnosti napram vsem odlokom angleških gospodarjev. Angleži sicer napovedujejo, da bodo odredili aretacijo Gandhija, vendar pa bi s tem gotovo še ne zatrli mogočnega indijskega gibanja po osamosvojitvi. V Franciji vlada Tardieu z dokaj srečno roko ter se mu je posrečilo prebroditi vse težave pri razpravi o Youngovem reparacijskem načrtu, ki je bil v parlamentu sprejet z ogromno večino. Sedaj se bo kmalu pričelo izpraznjevanje Pore-nja, kar bo odstranilo zadnje večje ovire za po- polni sporazum med Francijo in Nemčijo, ki je tako potreben v korist napredka vse Evrope. V Parizu se vrše tudi zaključna pogajanja za odstranitev zadnjih posledic svetovne vojne, to je za rešitev vprašanja vzhodnih reparacij, to je vojne odškodnine, ki jo morajo plačati bivše zaveznice Nemčije. Madžari sicer še vedno poskušajo na tej konferenci v kalnem ribariti ter se izogniti v Haagu sprejetim obveznostim. Vendar pa jim vse to ne bo dosti koristilo ter bodo morali pristati na upravičene zahteve Male an-tante, ki se je izkazala že itak dosti prizanesljiva, V Nemčiji je morala podati vlada kance- larja Miillerja ostavko, ker so se izrekli socialisti proti vladnemu načrtu za reformo brezposelnega zavarovanja. Ostavka Odstrani vso nesnago, ne da bi tkanina pri tem trpela niti najmanjše škode. Radi tega je za pranje volne in svile idealno sredstvo Schichfov f©2 ni Ubogi slovenski kmetje! Imeli so čudne vozove, kolesa niso bila pravilno okrogla, temveč bolj robata, lesena in neokovana. Ko so zagledali naši očanci parizarje, so se jim kar oči zasvetile. Vsak je dejal: «To pa, to! To so res vozički, kakor se spodobi! Take moramo tudi mi dobiti!« Marsikateri kmet je dejal, da bi šel kar nekaj časa delat Francozom tlako, samo da bi si zaslužil tak voz. Parizarji so pa vozili po cestah, naloženi s francoskim blagom. Trdo^so drdrala njihova kolesa, saj so bila železna, dočim so vozovi naših kmetov tako ropotali, da so se francoski oficirji kar grabili za ušesa, kadar so kmetje na njih vozili v dolgi procesiji Francozom blago. Parizar je postal ideal vsakega posestnika. Vsak ga je hotel imeti. Marsikje so se domači kovači pridružili Francozom, ogledovali so parizarje in poskušali izpopolniti svoje vozove. Francozje so bili Slovencem naklonjeni. Pomagali so jim in jih naučili. Kmalu so znali naši kolarji delati pravilna kolesa, naši kovači pa izdelovati ogrodje in obroče. Prvi Slovenec, ki je imel parizar je bil posestnik Čadež iz Šiške, o katerem smo že pisali, da je imel sina pri vojakih. Parizar je bil francosko blago. Ker je mož vedno postregel Francozom, kjer je mogel, so mu podarili nov voz. Nekateri oficirji so poznali Čadeževega sina. Napravili so zdaj očetu to veselje. Prepeljali so mu nov parizar, okrašen z zelenjem. Čadež se je razveselil. Pogostil je vojake, ki so prišli z vozom in ga pustili na njegovem prostornem dvorišču. «Par dni naj bo parizar kar tukaj, da si ga vsak lahko ogleda!» je določil Čadež. Mož pač ni mislil, da bodo dobili na njegov voz piko rokovnjači, ki so včasi napravili kako stvar iz same gole hudomušnosti ali zlobe, čeprav niso ničesar imeli od tega. «Prvi parizar bomo imeli mi rokovnjači, ne pa Čadežev oče!» je prerokoval Dondež, ko je v Ljubljani zvedel, da ima Čadež nov parizar, ki ga kmetje ogledujejo in občudujejo. Težko je bilo iz Šiške odpeljati kar parizar. Dondež se pa ni ničesar bal. Če je kaj sklenil, je izvršil, pa če še tako težko, kajti čudno trmo je imel in pogumen je bil, Ko je stal prihodnji dan parizar še na Čade-ževem dvorišču, je prijezdil pod mrak po šišenski cesti kosmat dedec. Ljudje so ga gledali in zmajevali z glavami. Dedec se je grdo držal in se kar s konjem zaletel med ljudi, da so ga pričeli preklinjati. Tedaj se je nekdo spomnil in zakričal kar glasno: «To je vendar rokovnjač! Samo poglejte ga! Ali ne gleda, kakor bi samega vraga opeharil za dušo?» «Pa če tudi sem, kaj ti mar zato?» se je odrezal jezdec in se ustavil sredi ceste: «No, gobezdač, pa pridi sem, da se spopri-meva! Roke me srbe, rad bi ti izpulil predolgi jezik!» Vsi so umolknili in se ustavili. Jezdec se je zarežal in pognal dalje. Soteščan: Grob ljubezni Povest iz vaškega življenja. (Dalje.) Toliko sta si še imela povedati, a skoro sta bila že na koncu gozda. Tukaj se je moral Albin posloviti in počakati, da odide Minka nekoliko naprej, na kar jo bo mahnil za njo po bližnjici proti domu. «Zbogom, Minkab ji je stresel desnico. Tako rad bi ji bil še nekaj povedal, pa ni mogel spraviti iz grla. 2e sama misel na Jerneja ga je dušila. «Zopet se ne bova videla nekaj časa», je omenila ob razhodu. Niti od daleč ni slutila, kaj tare mladeniča kakor mučno breme. * Albin se je šele po razstanku zavedel, da ga lahko kdo zalezuje. Premalo je mislil na to; šele sedaj se je spomnil, ko je znabiti že prepozno. Kesal se je svoje razmišljenosti, zakaj kakor iz tal je prirasel Hostarjev Jernej, čim se je dekle nekoliko odstranilo. Stal je nedvomno kje za grmom in poslušal, kaj sta govorila. Da ju je videl, sprva ni hotel izdati. «Hraste sem šel pogledat«, se mu je zlagal, kar mu Albin seveda ni hotel verjeti. «Prodajali jih bomo», si je izmislil. «Kupčija napreduje.« Ni mu hotel ugovarjati, ker je vedel, da zna spretno lagati. Bilo mu je pač vseeno, ali naj Hostarjevi hrasti rasejo ali trohnijo. Prepričan je bil, da ga je vsiljivec nalašč počakal, in to mu je zadostovalo. Jernej je nekaj časa molčal, Albin je bil namreč starejši in močnejši, zato ni bilo varno je bila skrbno pripravljena ter je bila naglo za tem sestavljena nova meščansko-desničarska vlada pod vodstvom voditelja klerikalnega centruma dr. Briininga. Nova vlada pa ja na dokaj slabih nogah, ker je manjšinska vlada in popolnoma odvisna od dobre volje nacionalcev. Zaradi tega je pričakovati v kratkem razpusta zbornice in razpisa novih volitev, ki pa bodo gotovo znova dokazale, da ni mogoče danes vladati v Nemčiji brez socialnih demokratov kot najmočnejšo nemško stranko. Po dolgotrajnih pogajanjih je zaključena tudi kriza poljske vlade. Bili so potrebni kar trije mandatarji za sestavo vlade, da se je končno posrečilo sestaviti polkovniku Slaveku vlado močne roke, ki bo najbrže razpustila sejm (narodno skupščino) in razpisala nove volitve. Volitve bodo kaj burne, ker bo storila opozicija gotovo vse, da pride vsaj v sedanjem, če ne pomnoženem številu v novi sejm, kjer bo poskušala nadaljevati borbo z maršalom Pilsudskim, ki bi najraje sploh ukinil sejm. V Rumuniii se opozicija ogorčeno zaganja v kmetijsko vlado predsednika Maniua in po skuša z vsemi sredstvi zrušiti. Njeni napori pa bodo še dolgo brezupni, ker uživa vlada zaupanje širokih narodnih slojev ter dela pošteno za napredek Rumunije in za odstranitev raznih nepravilnosti prejšnjih vlad. GORENJA VAS. (Poljanska dolina.) Prejšnji teden je bil oddan lov tratarske občine za dokaj visoko ceno, kar bo občini v veliko dobro. Tako visoko še ni bil nikdar oddap. Menda ga je izlici-tiral neki gospod iz Ljubljane. Gotovo se bodo marsikateremu lovcu, ki bo prišel na lov k nam, prikupil naš kraj, naši griči in brda ter si bo potem izbral za poletni oddih kak primeren kraj v dolini. — Pri nas na Trati imamo štirirazredno šolo, a poleg te redne šole so pa še oddelki za oddaljene, ki hodijo v šolo le dvakrat na teden v poletnem času. Seveda so uspehi pri teh otrocih silno majhni. Dandanes pa mora imeti vsak človek gotovo izobrazbo, če hoče napredovati v svo- izzivati in izblekniti vse, kar pride na jezik. Ko pa sta zavila iz gozda, tedaj je začel porogljivo: «Pa tako pozno greš iz cerkve. Od kdaj si pobožen, da tako dolgo moliš?« «V trgovini sem se zamudil«, se je opravičil zaradi Minke, dasi bi mu bil najrajši priložil zaušnico. Tako bi mu bil dovolj razločno povedal, kaj ga brigajo njegove poti. «Seveda, ako ima človek opravila, hitro zaostane«, se mu je zlobno namuznil. «Pa tudi med potjo rado kaj pride, kar ga zadržuje. Ta te sreča in drugi dohiti, pa poteče ura, kakor bi mignil.« «Nihče me ni srečal pa tudi ne dohitel«, je zamrmral, naveličan gostobesedičenja. «Hm. Kdo pa je bila tista deklina, s katero si Se razgovarjal?« _ «Kakšna deklina?« je zgrabilo Albina. «Videl nisem nobene dekline.« «Četnu tajiš? Mar nista bila skupaj? Pa še precej časa sta govorila...» «Ako si jo videl, čemu vprašuješ? Dekleta iz okolice moraš vendar poznati...» «Nikar se ne razburjaj. Meni je pač vseeno, s kom občuješ.« «Nekaj ti je gotovo na tem, sicer bi ne Sitnaril...» «Mene ne briga, toda Tavželj bi rentačil...» «Pa mu povej, ako se ti smili. Nazadnje mi je .Vseeno.« «Mislim, da ti ni prišlo iz srca, kar si izrekel. 'Jaz pa ne bom delal razprtije, dovolj je je že bilo na Cvetežu...» «Vidim, da komaj čakaš... To si boš oddahnil.« . jem poklicu, pa naj bo doma v ravnini ali kje v hribih. Toliko se govori in piše, kako je treba prav kmetu napredovati v kmetijstvu, če hoče, da bo zdržal z drugimi naprednejšimi kraji. Kako pa hoče napredovati, če nima potrebnega znanja! Ne razumemo, zakaj se možje v našem šolskem odboru upirajo temu, da bi imeli ti otroci pouk GRUŠKOVEC. Dne 23. marca je tukajšnji občinski odbor sprejel za častnega občana g. Antona Ogorelca, upokojenega nadučitelja, sedaj v Rad-vanju pri Mariboru, zaradi njegovih zaslug za našo občino. G. Ogorelec je bil pravi učitelj in vzgojitelj mladine ne samo v šoli, ampak tudi izven šole. Poučeval je mladino v sadjarstvu, vino-reji, živinoreji in čebelarstvu. Svojim ucencem je vedno govoril: «Najhujše zlo je laž, najlepši okras mladine sta pa red in snaga;>. Če ga je kdo zaprosil za kakšne nasvet, je vedno rade volje ustregel. Z njim sta svoječasno pridno delala na polju prosvete g. Vinko Šerona ter g. Mirko Kosi. Ustanovili so bralno, pevsko in tamburaško društvo. Skrbel je v največji meri zato, da se je zgradilo novo štirirazredno šolsko poslopje, ter je pozneje s svojim sotrudnikom, župnikom g. Janežem Vogrinom, dosegel, da se je razširilo poslopje tako, da je sedaj eno največjih šolskih poslopij daleč naokoli. Dalje je ustanovil posojilnico in pletarsko šolo. Največjega pomena za tukajšnjo občino pa je, da se je. največ po njegovi zaslugi,, zgradila nova cesta, ki vede čez Medhribnik do hrvatske meje. Našemu častnemu občanu g. Ogo-relcu še mnogo let! HRASTNIK. (Smrtna kosa.) Zaradi iz-krvavitve pri porodu je umrla te dni ga. Marija V o 1 a j e v a iz Turja. Njen' mož, rudar v Hrastniku, je bil odsoten in ni bilo nikogar, ki bi mogel dati ubogi bolnici strokovnjaško pomoč. Tako je v velikih bolečinah izdihnila. To je žiy primer malomarnosti, ki se v podobnih primerih tolikokrat ponavlja. Pokojnica zapušča tri otroke, od katerih najstarejša hči je stara 17 'et. Pri življenju je ostalo tudi novorjeno dete, ki bo skrbno mamico najbolj pogrešalo. — Dolska dolina, čeprav ne posebno velika, je zgradila vodovod za Dol, dalje za vas Kal, ki leži nad 1000 m visoko j v hribih, in sedaj se gradi vodovod za vas Marno. 'Položene so že dotočne cevi. Pri delu so zapo-jsleui večinoma domačini. Da je vodovod velike i zdravstvene važnosti za kraj, se prebivalci prav «Čemu me pa vedno nadleguješ? čas je, da nehaš.« «Ne vem, zakaj se prav za prav vznemirjaš. Menda zato, ker molčim, kakor sem obljubil — ker nisem raztrobil...» Albina je pogrelo, vsa kri mu je šinila v glavo. 2e je iztegnil roko, da bi mu jo prisolil, a si je premislil, ni se maral prenagliti. Zaničljivo ga je pogledal in rekel: «MoraI sem te podkupiti. Ne-sramnik, plačilo si zahteval.« «Storil si mi le malo uslugo. Prej ali slej ti bom moral vrniti.« «No, to si mislim. Po tleh ne pobiram denarja ...» «Hvaležeii sem ti, ker si mi ustregel. Poplačal sem stare dolgove; celo zmanjkalo mi je — še enkrat toliko bi rabil...» «Od mene ne dobiš ničesar. Zaman me nagovarjaš.« «Silil te ne bom, toda če mi posodiš, me boš razveselil. Molčal bom tudi o današnjem sestanku ...» V Albinu je slišno zahreščalo. Stisnil je pesti ter mu ogorčeno zapretil: «Poberi se izpred mene ter se mi nikdar več ne prikaži!« Jernej jo je nepričakovano iztaknil. Potuhnil se je kakor kužek, kadar se ustraši in stisne rep med noge. «Saj grem«, se je prisiljeno zarezal. «Ampak pomnil boš, kdaj si me odslovil.« «Pojdi», je razjarjen ponovil. «Za vedno sva končala.« «A tak si! Minki se pa hliniš«, mu je očital. «Tavželj ti bo že pomagal in naučil vedenja.« A'bin je zaostal, ni mu več odgovarjal. Jernej p*' '■■> je mahnil po bližnici navzgor proti Cvetežu. «OJ danes sem tvoj sovražnik. Še bova ob- dobro zavedajo. Ce imamo že vodo, si mislijo va-ščani, bi bilo dobro, da si oskrbimo tudi električno razsvetljavo. Mogoče bo tudi temu stremljenju naprednih vaščanov v doglednem času ugodeno. ŠOŠTANJ (okolica). V naši fari je živinoreja že precej na visoki stopnji, posebno mlekarstvo je močno razvito, tako da se že mnogo mleka ne more vnovčiti, čeprav je tu industrija in v bližini zdravilišče. Celo iz drugih far hodijo mleko ponujat v Šoštanj. V tem je migljaj vodilnim možem, naj mislijo na ustanovitev mlekarne ali kakega drugega podjetja, da se mleko primerno vnovči. Tudi bi se z ustanovitvijo mlekarne povzdignila svinjereja, ki se tu še vse premalo goji, zakaj res nesmiselno je, da dobivamo vsako leto vagone pitanih svinj iz Hrvatske, ko bi jih lahko sami dovolj zredili za domači konsum in celo za izvoz. Zato bi bila potrebna svinjerej-ska zadruga. Tudi kmetijska predavanja s skiop-tičnimi slikami bi bila koristna za povzdigo kmetijstva. Na delo torej, ker le na ta način bomo krizo kmetijskega stanu lahko premagali. Kmet. DRUŽMIRJE. (Smrtna kosa.) V visoki starosti 90 let je umrla v Družmirju gospa Elizabeta Tamšetova. Ob obilni udeležbi občanov so jo pokopali v sredo 16. marca. Naj počiva v miru! SLOVENJGRADEC. Sreski kmetijski odbor še je konstituiral te dni. Zasedanje je otvoril sreski načelnik g. Viher, ki je v otvoritvenem govoru poudarjal važnost kmetijskega odbora za povzdigo kmetijstva v srezu, želeč odboru čim lepših uspehov. Sledilo je temeljito predavanje višjega vladnega tajnika g. Eiletza o zakonu o pospeševanju kmetijstva. Gospod dr. Mayer iz Šoštanja je opozarjal na gospodarske razlike šoštanjskega in slovenjgraškega sodnega okraja, ki sta skupaj zastopana v sreskem kmetijskem odboru, ter zahteva za šoštanjski okraj primerno zastopstvo v banskem kmetijskem odboru. Pri volitvah je bil izvoljen z 18 glasovi za predsednika veleposestnik v Pamečah inž. Vinko Vrh-njak; podpredsedništvo pripada kot najstarejšemu članu dr. Mayerju iz Šoštanja. V banski kmetijski odbor sta bila delegirana predsednik inženir Vrhnjak in župan občine Soštanj-okolica Novak, za namestnika pa Vinko Stopar iz Velenja. Vsestransko in skrbno izdelan načelni delovni računala«, mu je zapretil, preden je izginil za ovinkom. II. Poletne nedelje so na deželi prijetni dnevi oddiha. Ljudje, utrujeni od napornega dela, se odpočijejo v sencah ter obdelavajo tedenske dogodke. Zberejo se navadno iz cele vasi: starejši in mladina. Moški se navadno menijo o kupčiji, fantje izbirajo dekleta, ki se jim živahno hihitajo, ženske kramljajo o gospodinjstvu, srečni otroci pa se nemoteno igrajo. Nekateri gospodarji pa si niti ob nedeljah ne privoščijo potrebnega oddiha. Treba je ogledati polje in najti nedostatke, da izboljšajo pridelke. To pa zahteva trezno razmišljanje in modre preudarke, ki ne pridejo kar tako med delom. Nedelja pa jih privede na marsikako pametno misel. Tudi Tavželj na Cvetežu je obhodil tisto nedeljo vse svoje zemljišče, skrbno ograjeno in z mejniki zaznamovano. Ugotovil je, da je žito na sosedovi njivi lepše kakor njegovo, kar ga je silno razjezilo. Soseda Brinjarja ni mogel namreč trpeti, vse najslabše mu je privoščil. Na vso svojo jezo pa je moral priznati, da mu je priroda naklonjena, ker mu deli dobrote z obilno mero. Njega samega pa vedno prikrajša in zapostavi. Zakaj je prav za prav sovražil Brinjarja, niti sam ni natanko vedel. Sovraštvo je podedoval po očetu, ki se je pletlo med njim in pokojnim Brinjarjem do njegove smrti. Celo na bolniški postelji se ni hotel poravnati. Prav po sebi je vzgojil tudi sina ter mu vcepil v prvi mladosti sovražnost in neodpustljivost. Tik pred smrtjo je menda naročil sinu: «Tone, z Brinjarjem se ne ukvarjaj. Kadar ga boš videl, se spomni, da sem ga jaz neodpustljivo sovražil.* program je podal sreski kmetijski refernt Wer-nig, ki je predlagal ob splošnem pritrdilu, naj se iz\oli pet- do sedemčlanski izvrševalni odbor s primernimi pooblastili. V izvrševalni odbor so izvoljeni razen predsednika gg. Kac, Jaš, dr. Mayer, Novak, Stopar, Lobe in Vrhnjak. Ta odbor ima pooblastilo, da vrši vse posle v okviru zakona in sprejetega načelnega delovnega programa proti naknadni odobritvi plenuma. Okrajni gozdar Ser-nec je poročal o že obstoječi okrajni gozdni drevesnici, predsednik pa o okrajnem pašniku na Graški gori. Po vsestranski in živahni debati o raznih perečih gospodarskih vprašanjih, posebno glede spremembe goveje pasme, je zaključil predsednik zasedanje. Prva seja ožjega odbora bo v nedeljo 6. aprila v Velenju. ŠMARJE PRI JELŠAH. Ako pisec teh vrst prebira «Domovino«, ki nam je tako prirasla k srcu, da jo prav težko pričakujemo vsak teden, ga obide misel: kaj le mislijo številni bralci o našem lepem kotičku, ker molčimo kakor grob. Gotovo nas imajo za zaspance. Temu pa ni tako. Tukajšnji Sokol se zaveda v polni meri svoje vzvišene naloge. Pristop našega Sokola k Sokolu kraljevine Jugoslavije smo pozdravili vsi z navdušenjem. Sokolsko delo ni prestalo niti za trenutek. V dokaz naj omenim le, da je pristopilo k našemu Sokolu v zadnjem letu preko 40 članov in članic. V telovadnici se pripravlja vse z veliko živahnostjo za vsesokolski zlet v Beogradu. Želeti bi le bilo, da se število telovadečih še pomnoži, saj je telovadba prva točka v sokolskem programu. Minuli mesec je hila spremenjena so-kolska telovadnica v pravcato mravljišče. Rezultat tega je bila gledališka predstava «Enajsta zapoved*, ki se je uprizorila ob zelo dobri udeležbi. Igralci so v polni meri storili svoje. Ako upoštevamo razne neprilike, moramo reči, da smo prav prijetno presenečeni nad nepričakovanim uspehom. Žal, naša sokolska dvorana nima stalnega odra. Oder je treba vedno znova postavljati in razdirati, ker sicer v prvem primeru ni mogoče uprizoriti iger, brez drugega pa bi bile okrnjene telovadba in druge zabavne prireditve. Vsakomur, ki je že prenašal oder s podstrešja v telovadnico ali obratno in ki je sestavljal oder, ki nikakor ni majhen, je še v kosteh strah pred tem delom. Želeti bi bilo, da se dvorana tako preuredi, da ne bo ena panoga sokolskega dela za- bi i ravi zodig SARGOV J drževala druge. Za odpravo teh nedostatkov so podani vsi pogoji. Hvale vreden je sklep g. Hab-jana, hotelirja in lastnika sokolske dvorane, da bo že v teku najkrajšega časa začel s preureje-vanjem dvorane. Drugi uspeh sokolske požrtvovalnosti je nad vse pričakovanje lepo uspeli Sokolov veliki ples, ki se je vršil 1. t. m. v isti dvorani. Dvorana je bila po zaslugi, okusu in veliki požrtvovalnosti br. načelnika izpremenjena v bajni paradiž. Že v prvih večernih urah je privabil priznani društveni orkester z zapeljivimi glasovi mnogo občinstva, ki je preživelo na ta večer precej lepih uric v prijetnem zadovoljstvu in veselju. Mask je bilo manj kakor prejšnja leta, vendar pa med njimi nekaj prav originalnih. Izmed vseh je najbolj zadovoljen blagajnik. Pripomniti bi bilo na tem mestu tudi to, da bo treba' premostiti razliko stanov. Okoličanov, ki sicer radi posečajo sokolske prireditve, to pot ni bilo ( mnogo, kar ni prav. — Pred kratkim smo se po-: slovili od br. Rebule, tukajšnjega sodnika, ki je j bil na lastno prošnjo premeščen za predstojnika | sodišča v Ercegnovi. Njegovo dobro primorsko srce si je zaželelo juga — morja. Z njegovim odhodom je nastala v naših sokolskih kakor družabnih krogih občutna vrzel. Želimo mu mnogo sreče na njegovem novem službenem mestu med južnimi brati. — V nedeljo 9. m. m. je gostoval naš gledališki odsek Sokola v Rogatcu na tamkajš- Sin je bil radoveden, kje ima toliko sovraštvo svoje korenine, a oče mu ni hotel razodeti. Tesno si je ovil molek okrog prstov in skomignil z rameni. Ko je izrekel: «In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo...» tedaj mu je nenadoma zmanjkalo sape, stresel se je in izdihnil. Skrivnost sovraštva pa je ostala nepojasnjena ter je bila z njim vred pokopana. Tavželj je ostal zvest očetovi oporoki. Grozna se mu je zdela sosedova krivda, to pa zato, ker ni poznal njene prave oblike. Mislil je, kdo ve kaj je naredil sosed očetu, morda mu je povzročil ogromno škodo, ali pa mu je kriv celo prezgodnje smrti. Kakor goba se je sovražnost napenjala v njegovem srcu in zastrupljala bližnjo okolico. Hotel jo je prenesti tudi na svoje otroke, tudi njim je želel vcepiti mržnjo do soseda. To pa se mu ni posrečilo, ker so otroci zahtevali, naj jim vendar razodene tajnost starega sovraštva, a v tem jim seveda ni mogel ugoditi. Brinjar se ni razburjal, kadar ga je Tavželj napadel. Molče je prenašal žalitve ter ni maral iskati zadoščenja. Nalašč se mu nikoli ni nastavljal, rajši se mu je izognil in umaknil. Taki so bili tudi njegovi otroci, vse skupaj je morila sosedova strupenost. Ko se je Tavželj tisto nedeljo povrnil s polja, je sedel na vrt pod hruško, kjer je Minka krpala obleko, Ančka pa je čitala «Domovino». Silno je bil zopet nasajen in nevšečen. Pričakovali sta, da se bo zopet znosil nad sosedom. «Kje pa je Mihec?» je vprašal po sinu. «Ne vem», mu je Minka na kratko odvrnila. «Pred pol ure je bil še doma», ga je Ančka opravičevala. «Res ne vem, kam je izginil.» «Pohaja, namesto da bi počival. Zato bo pa ves teden lenaril.« «Lenobe mu pa res ne smete očitati«, se je zavzela za brata Minka, njegova starejša sestra. «Tiho!» ji je zapovedal. «Zato je pa pri hiši tako kakor nikjer na Cvetežu. Kar na njive poglejmo, med vsemi se poznajo.« «V jeseni niste pustili gnojiti«, je Ančka rahlo omenila. «Kdo pravi, da nisem ?» jo je trpko zavrnil. «Vedno vam ponavljam: tako, pa tako; eno stvar in drugo. Pa me ne marate poslušati. Povsod vas moram priganjati, da je pravočasno narejeno.« Hčeri sta molčali, nista mu hoteli ugovarjati. To ga je še bolj jezilo, ker je moral sam nadaljevati: «Sram me je iti na polje mimo sosedove njive. Takšna je kakor šopek, naša pšenica pa je polna plevela. Brinjar se mi smeje v pest. vein, da mi privošči, ta pokveka.« Razjarjeni starec je čakal, a hčeri mu nista hoteli odgovoriti. Zopet je pričel sitnariti: «Pri hiši ni več nobene sreče. Mi gremo navzdol, sosedje pa napredujejo, ker imajo pridne otroke.« «Oče, ničesar nam ne manjka«, se je užalilo Minki in Ančka je pričela tiho jokati. «Cemu se kremžite?« se je zadri. «Ali zato, ker sem resnico govoril?« (Daijs prih.) SEMENSKI OVES češki, prvovrsten, dalje grahorico, tebuleek in vsa druga semena nudi Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. njem sokolskem odru z igro «Enajsta zapoved«. Igra je uspela prav dobro. Želeti je, da bi se s podobnimi gostovanji čim bolj poglobili odnošaji med društvi. SV. ŠTEFAN PRI ŠMARJU. Tukajšnja poštna uprava bo skoroda že morala prositi najbližjega soseda, naj zapove svoji družinčadi, da spravi gnoj na kup zraven svinjaka, kakor je bilo to v navadi pri rajnem gospodarju. Ni lepo, da je gnoj raztresen celo po občinski cesti, po kateri si je gnojnica že naredila cel jarek in teče z vso nesnago mimo pošte. Ce že nima gospod sosed veselja do lepote, naj to stori vsaj iz zdravstvenih ozirov! JARENINA V SLOV. GORICAH. (Smrtna kosa.) Vigred je tu in griči lepih Slovenskih goric se snažijo, rahljajo in likajo. Življenje je križeva pot po dolini solz, polna postaj trpljenja, vmes pa so tudi postaje radosti in najlepša taka postaja je tolažilna vigred. Blagor mu, kdor zna Citati iz knjige prirode; ona vedri, blaži in tolaži. Ko volički rahljajo s plugom njivicj v žaru pomladnega solnca in škrjanček drobi nad poljem svojo pomladno pesmico: «Orji, orji, sej, sej!» pa pozabimo vse trpljenje na deželi in ne menjamo niti za vse mestno veselje. Kruta smrt pa kaj rada zamahne s svojo neizprosno koso tudi ob pomladnem dihu. Tako se je tudi v Jarenini zgodilo. Na Jožefovo smo položili v grob k zadnjemu spanju vzglednega gospodarja iz Vajgna g. Janeza Ša bede rja. Bil je pokojnik blag mož, katerega vse življenje se je gibalo po besedah: Mir vain bodi! S poštenim delom, z marljivostjo svojih žuljavih rok je pripravil svojim dragim lep dom, lično kmetijo ob rožnem dolu ljubkega Vajgna. Blagopokojni je bil v pravem pomenu besede Bogu vdan mož. On ni spominjal na tiste, ki pod krinko pobožnosti sikajo sovraštvo na svo-;jega bližnjega in mu blatijo dobro ime. «Po njih I delih jih boste spoznali», je rekel Gospod. Lep značaj uči, blaži in tolaži tudi po stnrti, zato i časten spomin blagopokojnemu očetu kmetu Janezu Šabederju! | MALA NEDELJA. Akademija v proslavo Materinskega dne, ki jo je prireddo Narodno kulturno društvo, je v vsakem oziru lepo uspela. Prihodnja prireditev bo v nedeljo 11. maja, združena z ljudsko veselico. Vsakoletna.tombola Društvenega doma se bo vršila tudi letos na angelsko nedeljo. Upati je, da bo s pomočjo prijateljev društva omogočeno leios dogotoviti sirop ter dvo-> rano tudi za prireditve pozimi. POLJE PRI PODČETRTKU. (Smrtna kosa.) Pri nas je umrla po kratki in mučni bolezni 25. marca, stara komaj 33 let, spoštovana in daleč na okrog znana ga. Ana V r e n k o v a, soproga g. Franca Vrenka. Pokojnica zapušča svojemu možu štri nepreskrbljene otroke. Pogreba se je udeležilo mnogo občinstva. V zadnja slovo je govoril ob grobu g. župnik ginljive be« sede, da so bile oči vseh pogrebuikov solzne. Pokojnici blag spomin, njeni rodbini pa naši iskreno sožalje! SV. ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH. Svojevrstna zanimivost v naši vasi je tepka, ki rase poleg Gregorčeve hiše na sredi občinske ceste. Čemu je merodajne osebe ne odstranijo? Mogoče je ta tepka priča kakega zgodovinskega dogodka. No, mi ne vemo o nobenih zgodovinskih dogodkih, pri katerih bi imela tepka važno vlogo. Da, vsak kraj ima svoje zanimivosti. Tepke na sredi ceste pa nimajo povsod. — Z novim občinskim zakonom bosta priključena k andraški občini Bišečki vrh in Trnovska vas. Glede tega imajo prebivalci omenjenih dveli vasi svoje pomisleke. Pravijo, da je težek dostop k Sv. Andražu, ker Pesnica poplavlja cesto. To pa ne drži, kajti cesta je poplavljena le kaka dva dni v letu: To pa le za časa najhujšega pomladnega in jesenskega deževja. Ugotavljamo tudi dejstvo, da pošta, ki vozi po omenjeni cesti k Sv Andražu, ni že nekaj let niti enkrat izostala zaradi poplave. ROGOZA. (Smrtna kosa.) Tukaj je umrla v nedeljo 23. marca po dolgi in mučni bolezni učenka strojne pletarne gdč. Kristina B e 1 č e v a v starosti 19 let. Bila je dobra mladenka. Blag ji spomin! SV. ANTON NA POHORJU. (Smrtna kos a.) Hancelnove mamice ni več. Za vedno nas je zapustila naša ljuba mamica ga. Marija V a m 1 e k o v a, posestnica in gostilničarka, stara 69 let. Pokojnica je bila zaradi svoje dobrosrčnosti izredno priljubljena pri vseh, ki so jo poznali. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! SKOČI JAN PRI TURJAKU. Eno zadnjih nedelj je bil naš gosp. župnik na prižnici strašno hud na tako zvane brezverske liste. Mi beremo razne liste, pa na Slovenskem brezverskega štiva še nismo odkrili. G. župnik pač menda ne bo trdil, da «Domovina» preganja vero. Na prižnici je g. župnik povedal, da imamo tiste brezverske liste v Malih Lipljenah, v Kožniku, v Starem Apnu in Velikih Lipljenah, ter nam je priporočal lepe napredne časopise. Zato moramo gospoda ubogati in naročili si bomo, kolikor nas že ni naročenih, na lep časopis «Domovino». Ta časopis je zelo poučljiv in napreden, zato bodimo vsi Škocjanci njegovi naročniki! LJUTOMER. Agilni dramski oder Sokolskega društva se je lotil celo težkega glasbeno-igral-skega komada, Kalmanove «Grofice Marice». V torek 18., v nedeljo 23. in v sredo 25. marca je napolnila «Marica» do poslednjega kotička obsežno, a tokrat premajhno dvorano Sokolskega doma v Ljutomeru. Opereta je uspela zelo dobro in je lahko v ponos Sokolu, Ljutomeru in vsej Prlekiji. Sicer so obstojale začetmške napake, ki ne izostanejo niti na pravih odrih, vendar moramo poudariti, da so nekateri igralci dosegli svoje odrske tovariše večjih gledišč. Naslovno ulogo je podala živo in z občutkom ga. dr. Sto-! janova, ki je tudi v petju ugajala. Igralec velikega stila je g. Stopar, ki nam je podal grofa Tasila elegantno zlasti igralski, pevski je malo zaostajal. Gdč. Kukovčeva je s svojim ljubkim nastopom in naravnim petjem kot Liza očarala vse. Vreden partner ji je bil g. Vilar kot Zsupan v igri in petju. G. Miki in Martinjak sta ulogi rešila dobro, posebno prvi kot Populesco, ki je vzbujal salve smeha, vendar je malo pretiraval. Dober je bil! Penižek g. Vargazona in kneginja ge. Reichove. j Ga. Drvenikova kot ciganka je pela lepo. Zbor je ; pel točno. Glasbeno je vodil dirigent g. Fr. Za-' cherl. Glasbeno društvo je z orkestrom zadovoljivo podalo vso opereto. Režija je bila prav dobra, kar nam je zopet podal dovršeno g. Ogrin. Scenerija je bila lepa, le žal, da ni bilo predpisane izmenjave svetlobe. Kostumi so bili splošno lepi in okusni, posebno kostum ge. dr. Stojanove. Prizor z deco je ugajal. V splošnem je prireditev uspela in gre prirediteljem, igralcem ter goslačem vse priznanje. Drugič pa še kaj domačega glasbenega! _ar. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. Sokol v novi organizaciji vrši svojo nalogo v starem okviru. Zupna uprava je imenovala nov upravni odbor, ki mu načeluje starosta br. Vekoslav Španger. Ostali odbor je: namestnik staroste br. Fr. Lubi, prosvetar br. Borko Franc, načelnik Marjan Tra-tar in načelnica s. Danica Grudnova, poleg še stari agilni delavci iz Križevcev. Telovadnice so polne, žal, premajhne, zato bo moral upravni odbor gledati za novim prostorom. Vsi oduelki so v v delu in se pripravljajo za nastope, posebno na društvenega, ki bo ob koncu maja, pa tudi za Beograd. Poleg maškarade, ki je letos pod parolo cPod ciganskim šotorom* uspela najdostojneje iii je vsem ugajala zlasti lepo okrašena dvorana, delo brata Lukačeva, je Sokol s sodelovanjem osnovne šole ter tamburaškega zbora Bralnega društva v Slomškovi dvorani priredil skromno Masarykovo proslavo ob navzočnosti številnega sokolskega članstva, mladine, zastopnikov uradov ter korporacij in ostalega občinstva. Lep govor o velikem Slovanu je imel društveni prosvetar br. Borko. Vzpodbudljiv pa je bil tudi pozdrav križevskega župana br. Skuhale Franca, ki je vzpodbujal na skupno delo vseh trezno mislečih Jugoslovenov za močno Jugoslavijo. Na ta način se je tudi naše društvo skromno priključilo proslavam jubileja češkoslovaškega predsednika Masaryka. Kmetijski pouk IZBIRANJE KOKOŠJIH PASEM. Pri reji kokoši se je glede pasem že veliko poskušalo, izbiralo in prebiralo. Dokaz temu so naše kokoši, ki razodevajo mešanico različne krvi, oziroma različnih pasem. Dosedaj se ni dala vpeljati nobena čista pasma s kakim posebnim uspehom, da bi jo kazalo čisto rediti. ! Mnogo prijateljev so pridobile v zadnjih deset-| letjih grahaste plimetke, ki jih srečavam na raznih krajih. V zadnjem času vzbujajo mnogo zanimanja bele kokoši, znane z imenom «leg-horn>. Toda za splošno vpeljavo in za naše kmet-ske razmere tudi niso. So pač izvrstne jajčarke ob primerni reji, toda za naše potrebe jim manjka zadostne teže in potrebne utrjenosti. Po nekaterih dvoriščih vidimo tudi orpingtonke, ki so prav dobre za ograjeno rejo, v ostalem pa pretežke za kmetsko rejo. V zadnjem ča-?u se hvalijo tudi temnordeče roddandskc kokoši, ki se odlikujejo s tem, da so dobre jajčarke in tudi dobre za meso. Kakor znano, je za našo banovino določena za plemenitev pred vsem štajersko-zagorska kokoš in to po vsej pravici, ker je to naša domačinka, ki vsebuje vse tiste lastnosti, ki jih iščemo in zahtevamo od dobrih kur. Pri njej je pohvaliti pred vsem njeno nesnost, ki jo kaže v dobrih rokah, in če skrbimo z odbiranjem plemenskih živali za pospeševanje te lastnosti, sc dobra nesnost tudi vzdržuje in zboljšuje. Veliko vredno pri tej pasmi je tudi to, da je dobra za piščeta in za nreso iu da je za naše razmere najbolj utrjena. Vsi dosedanji poizkusi s to pasmo, ki so se vršili po drugih naprednih deželah, v Nemčiji, Avstriji in Italiji, so dognali, da ne zaostaja skoraj nič za najboljšimi pasmami in da uspešno konkurira ne le s svojo nesnostjo, ampak tudi s težo svojih jajc. Pri enaki reji ne zaostaja prav nič z leghornom in vijandotkami ali pa rode-landkami. Njena nesnost doseza pri najboljših jajčarkah do 200 jajc na leto, teža jajc pa 65 g pri komadu. Po naši deželi bi morali vso kurjerejo pospeševati s skrbnim odbiranjem najboljših plemenskih živali, razen tega pa z vpeljavanjem prvovrstnih petelinov štajerske pasme. Ni pteiv nobenega vzroka ali razloga, da bi še dalje stikali za drugimi pasmami, ker ne pridemo z vpeljavanjem in mešanjem raznih drugih pasem do nobenega pravega cilja. Povsem napačne pa so težnje tistih perutni-narjev, ki si hočejo pomagati z različnimi pasmami in ki iščejo glavni uspeh v pasmi in ki svoje kure menjavajo vsako petletje. Za kmetovalce po deželi |e kurjereja važna gospodarska panoga, in je zadnji čas, da jo prav usmerimo, če hočemo priti do pravega cilja in s tem vred tudi do boljših dohodkov, kakor jih imamo do sedaj. Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Razmere na tržišču živine so ostale nespremenjene. Cene enake kakor v zadnjem na» šem poročilu, ŽITO. Na ljubljanski blagovni borzi so ponu« jali 31. marca (za 100 kg; postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baško, po 250 do 26250 Din; turščico, baško, času primerno suho, po 147 50 do 150 Din; moko «0» po 405 do 410 Din. Sejmi 6. aprila: Dobrovnik (goveji sejem); 7. aprila: Dolsko, Sevnica, Vinica, Zdenska vas, Kostanjevica, Loče, Sv. Križ pri Ljutomeru, Marenberg, Št. IIj pri Velenju; 8. aprila: Javorje; 9. aprila: Ljutomer (živina); 10. aprila: Zagorje ob Savi, Tuznišče, Ribnica na Pohorju; 11. aprila: Št. Gotard pri Trojanah, Cerklje pri Kranju, Hotemaže, Brunik, Sp. Gorje, Bra* slovče, Ormož, Lemberg; -i 12. aprila: Št. Jernej na Dolenjskem, Sv. Lenart na Laškem. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili zadnje dni v valutah: 1 dolar za 5620 do 53*40 Din; v devizah 31. marca: 100 francoskih frankov za 22065 do 222*65 Din; 1C0 nemških mark za 1350-75 do 1353*75 Din. 100 avstrijskih šilingov za 796*59 do 79959 Din; 100 češkoslovaških kron za 167 39 do 16819 Din; 100 madžarskih pengov za 987*38 do 990*38 Din; Istega dne se je trgovala na borzi Vojna škoda po 414*50 do 415*50 Din. Obvestilo west£alskim Slovencem Centrala Zveze jugoslovenskih delavskih podpornih društev v Nemčiji je preložena s prvim aprilom v Essen-Stoppenberg. Vljudno prosimo člane, predsednike društev Zveze kakor rojake v domovini in po sosednjih kolonijah, ki se pismeno obračajo na Zvezo, da odslej dopisujejo na novi naslov: Pavel Bolha, Essen-Stoppenberg, Feldstrasse 51, Ruhrgebiet — Deutschland. Delovne ure pri centrali so ob delavnikih od 8. dopoldne do 6. popoldne ter ob nedeljah od 8. do 12. ure dopoldne. Telefon je: Essen 34816. Za rojake iz Westfalske in Porenja, ki žele po opravkih priti osebno na centralo, priporočamo železniško zvezo na Essen, glavni kolodvor, in od tam ali peš ali s cestno železnico, proga 7 ali 8, do postaje Stoppenberg. Za one iz vzhodnega dela Westfalske ali od Dortmunda je priporočljiva železniška zveza preko Wanne do Stoppenberga. Predsedstvo Zveze. Odkup agrarne zemlje. V «Domovini» smo že popisali borbo, ki se vrši med agrarno upravo, odnosno g. Kleklom, in upravo veleposestva v Dolnji Lendavi. Naglasili smo že takrat, da je ta, borba nepotrebno beganje našega ljudstva. Gospod Klekl, ki se je pred meseci pogajal z upravo veleposestva za odkup vsega posestva, vodi sedaj ogorčeno borbo proti kupovanju zemlje, to pa zaradi tega, ker pogajanja niso uspela. Uprava veleposestva pa zemljo prodaja in je že ena pe- tina zemlje prodane. preiskavo, so aretirali nekega mladega osumljenca. * V pijanosti zaklal očeta. V Tršlavcu pri Krškem je bila zaposlena s prekopavanjem vinograda družina posestnika Antona Arha iz Cerkelj. Delala je ves dan in se proti večeru vračala proti domu z Drobničevo družino. Arhov sin Franc je medpotoma prijel Drobničevo hčerko pod pazduho in pričel peti in vriskati. To pa ni bilo po volji domačim fantom. Napadli so ga in pretepli, potem pa izginili v noč. Pretepeni Arh je potihem sklenil temeljito maščevanje. Kmalu po tem dogodku sta prišla Arhu nasproti dva moža, ki jih, lcakor on trdi, ni poznal. Misleč, da sta iz družbe napadalcev, je France Arh potegnil dolg krušni nož in ga zasadil prvemu izmed došlecev v srce, da se je zgrudil, oblit s krvjo, brez glasu in je takoj nato tudi izdihnil. Ko je Franc Arh spoznal, da je smrtno zabodel lastnega očeta, je zbežal najprej v Gorico h kolarju Ivanu Romihu, od tam pa v hišo posestnika Žiberta kamor so pozneje prišli orožniki iz Krškega in ga odvedli. * Gosli in tamburico sta najbrže ukradla. Pred dnevi sla se pojavila na Mirni pri Novem mestu dva neznana moška, ki sta nosila s seboj gosli in tamburico. Oba instrumenta sta neznanca ponujala v nakup, ker sama nista znala igrati. Neki ljudje so fantoma, bila sta to 261etni Miha Lukanc iz Kapel pri Brežicah ter 161etni brivski milca, ki je v Senovem vlomil v neki lokal. Bil je oddan v preiskovalni zapor. * Žrtev napadalcev. Te dni je bil v celjsko bolnico sprejet 19letni brezposelni Štefan Tepež, katerega so v Kostelu pri Pregradi napadli fantje in ga v pretepu po vsem telesu hudo poškodovali. * Obsodba roparskega morilca. Pred mariborskim velikim senatom je bil obsojen na 20 let robije 261etni mlinarski vajenec Ivan Kolar iz Središča ob Dravi, ki je decembra 1928. na Dra-vinem otoku Sekelju pri Obrežu s sekiro usmrtil svojega gospodarja Jožefa Jeremica in se polastil njegovega imetja. * Tihotapčeva smrt. Ob madžarski meji blizu vasi Zemavlje je ustrelila finančna straža nezna- vajenec Alojzij Hus iz Celja, nova instrumenta nega tihotapca. Uradna komisija iz Murske So-zaplenili in ju ima v shrambi tajnik Andrej Go-jbote je spoznala v ustreljenem tihotapcu Jožefa lar na Mirni. Ker sta oba fanta pobegnila, se je Casarja, posestnika v Zemavljah. Nesrečni Casar še bolj okrepil sum, da so gosli in tamburica kje ukradeni. Uboj pri Karlovcu. V noči od 25. na 26. mar- je bil star šele okrog 30 let in precej premožen. Najbrž so ga slabi zgledi spravili na tihotapska pota. Usodnega dne je tihotapil z nekim drugim ca se je pri svoji sestri v Dolnjem Prilišču prij tihotapcem tobak iz Madžarske na našo stran. Karlovcu nahajal lSletni Franjo Zunič v družbi j Tihotapca je zasačila patrulja oddelka finančne svojih tovarišev in sorodnikov. Ker je pred hišo j kontrole v Martinju, ko sta baš preskočila mejo. opazil neko gibanje in slišal govorjenje, je šel j Spustila sta se v divji beg in ker na ponovne pogledat, kaj se godi. Posvetil je v skupino in za- klice nista obstala, je straža rabila orožje. Jožef gledal tamkaj Nikolo Bahoriča, s katerim je že j Casar je bil takoj mrtev, njegov tovariš pa je dlje časa živel v prepiru. Ker se je bal, da bi ga j pobegnil. Pri mrtvem tihotapcu so našli 100 za-njegov nasprotnik napadel, je z revolverjem : vojčkov madžarskega tobaka za pipo in 400 Din. ustrelil v zrak, potem pa v skupino fantov. Pri Ob tej priliki opozarjamo prav resno obmejno i tem je v glavo zadel podkovskega pomočnika i prebivalstvo, naj v obmejnem pasu sledi že pr-Danijela Štravsa iz Gribelj pri Črnomlju. Stravs vemu pozivu finančne ali orožniške patrulje, ker je nekaj minut pozneje izdihnil. Zunič je bil are-! morajo te v nasprotnem primeru brezobzirno ra- tiran in izročen sodišču. * Nagrobni križ razbili. V Šmihelu so pred biti orožje. * Podivjanec. Pred kratkim zvečer se je 21- farno cerkvijo neki zlikovci razbili nagrobni križ letni Alojz Jerič iz Škocijana napotil po opravkih nekega župnika. k čevljarju Kovačiču v Rastilju. Ko se je odprav- iš sekiro ga je udaril po glavi. V Smolenji ljal iz Kovačičeve hiše, je v bližini začel dninar vasi sta se pred tamošnjo gostilno začela prepi- Alojz Zupe preklinjati in pozivati na korajžo. rati Judež, posestnik iz Cikave, in Anton Vidic Jerič je tedaj ravno stopil iz hiše na ces^ in iz Smolenje vasi. 261etni mlinarski pomočnik Zupe ga je takoj napadel ter ga z luvs«rim nožem ! Janez Krašovec j«-je hotel pomiriti. Naletel pa je sunil v levo ramo. Jerič je zavpil na pomoč in slabo. Vidic ga je udaril s sekiro po levi strani zbežal, Zupe pa za njim. Dohitel ga je ter ga dru-glave, tako da se je moral Krašovec zateči v gič sunil z nožem od zadaj v levo stran hrbta, bolnico. Jerič je še imelo toliko moti, da se je v sprem- * Obsodba Mariborčana v Zagrebu. Pred za- stvu vašlanov, ki so prihiteli na pomoč, podal grebškim senatom se je te dni zagovarjal sobni domov, odkoder so ga prepeljali v kand.jsko bol-slikar Alojzij Babič iz Maribora, ki je svojemu j niča Podivjanec Zupe pa je pred razsrjemmi gospodarju Janezu Kramerju v Sv. Gori poneveril j vaščani komaj utekel. okoli 6000 Din. Poneveril je tudi več drugih pred- | * P" zaprtosti in hemoroidih, motnjah v ze-metov na škodo Josipa Ceruka in Štefana Lam-!lodcu in črevesu, oteldosti jeter in vran.ee, bole-I preta iz Rošpoha. Sodišče pa je upoštevalo ob- činah v hrbtu in križu, je naravna Franc Jožefova i toženčev zagovor, da je denar poneveril samo grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomo-j zaradi bede, in je Babiča obsodilo na 16 mesecev ček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pii trebuš-1 je£e nih obolenjih, da deluje Franc Jožeiova voda i" * Izgnan iz Avstrije. Medved Janez, rojen v sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. Zdolah, občina Pleterje v brežiškem okraju, po Franc Jožeiova grenčica se dobi v vseh lekarnah, i poklicu rudar, je bil izgnan iz Avstrije. Medved, drogerijah in špecerijskih trgovinah. I ki je bil že predkaznovan, se je pred varnostnimi * Žena, ki pozna lastnosti pravega terpenti-! organi delal silno nedolžnega človeka, toda ko so novega mila GAZELA, ne bo nikdar varana, ti temeljito preiskali njegove okolnosti, so do- Kakovost tega mila namreč ne odpove nikdar. ! gnali, da imajo v rekah že dolgo iskanega vlo- Zahtevajte ga pri svojem trgovcu! V&cOi&e&a/ mub t! 100% CISTA MAST IZ KOKOSOVIH OREHOV Zgodnja zelenjava in cvetje Ako hočeš pridelati na svojem vrtu zadosti zgodaj razno zelenjavo, jo moraš čim prej vsejati. Solato, ljubljansko ledenko, sejemo na solnčne gredice, vmes lahko pomešamo tudi mesečno redkvico. Tako se redkvica lepo razvije in je bolj debela in okusna. Solati pa tudi ne škoduje, zlasti ne taki, ki jo rabimo kot berivko. Posejmo čim prej tudi korenček iir pbteršilj. Za grah je dobro, da prej vzkali, če ga namočimo en dan prej v vodi, tik pred setvijo ga pa denimo za par minut še v petrolej, to pa zato, da ga miši ne pojedo. Grahar se pa s tem tudi uniči. Tudi razne cvetlice, ki potrebujejo delj časa, da vzkalijo, lahko posejemo že zdaj, da bomo imeli zgodaj sadike. Vrtnice pa je treba privezati h kolom in jih obrezati. Dobro je opleti pota okoli gred in po vrtu, ker je plevel zdaj še majhen in ne cvete. Ribez in vrtnice je treba poškropiti z razredčenim tobačnim izvlečkom, da zatremo listne uši. stili na vodo v Quineyu pri Bostonu. Če se bodo poskusi obnesli, se napoti čoln poleti čez morje. Strokovnjaki so izračunali, da bo fSrebrni bostonski oreb lahko dospel iz Amerike v Evropo v 24 urah. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Za kuhinjo Pljučna pečenka v papriki. Pljučno pečenko očisti kožic, jo osoli in prevleči s prekajenim špehom ter dobro posuj s sladko rdečo papriko. Nato jo položi v kozo na vročo mast in jo peci. Ko se je malo zapekla in zažoltila, prilij toliko juhe, da je polovica mesa v juhi. Nato pokrij kozo s poklopcem in duši pokrito še eno uro. Ko se je sok ukuhal, zmešaj skodelico kisle smetane z žličico moke in mešaje zlij smetano v sok. Sok dobro zmešaj in pusti pokrito vreti vsaj še četrt ure. Sok mora biti bolj gost in svetlorjave barve. Na mizo daš to pečenko z makaroni ali rižem in krompirjem ter solato. Nadevane palačinke. Napravi palačinke kakor po navadi, samo brez sladkorja. Na vsako osebo računaj po eno jajce, žlico moke in žlico mleka. Mleko in rumenjake dobro zmešaj, nato dodaj moko in sneg. Iz tega testa speci palačinke. Nadev pa naredi ta-le: Telečje ali svinjske ledvice drobno zreži, jih ocvri na masti z malo čebule, malo popra in zelenega peteršilja. Ko je gotovo, odiij mast, zraven pa prilij žličico juhe, malo limoninega soka in duši še par minut. Nato nadevaj s tem pečene palačinke, jih zloži v kozo in deni v pečico, da se še malo popečejo. Gotovo daj za večerjo s solato na mizo. Marjaš v nebesih V nebesih igrajo marjaš Mojzes, sv. Peter in sv. Pavel. Mojzes napove berača. Peter priloži list in sv. Pavel premišljuje... S strahom opazuje to Mojzes in zastoka: «0 joj, nikar zdaj čudeža!* Miha na pošti. Miha (na pošti): «Ali je kaj pošte za Miho Buzakljuna?* Poštar: «Za kam? Ali na poste restante?* Miha: «Jezus Marija, nisem protestant, ampak katolik!* Učinkovito zdravilo. «Hudo ste ltašljali, gospod Jazbec. Kdo pa vas je ozdravil?* «Doktor Kljun.* «Z zdravilnim čajem?* «Kaj še! S Franc Jožefovo grenčbob «Kaj poveste! In zdaj ne kašljate več?* «Ne — si ne upam.. .* Slika pokojnega očeta. Vaški pastir si je naenkrat domislil, da bi bilo prav, če bi imel fotografijo svojega pokojnega očeta. Podal se je k fotografu in mu dejal: 'cNapravite mi sliko mojega očeta.* Fotograf: «Kje pa je oče? Naj kar pride.* Pastir: «0h, moj oče so že deset let v grobu.* Fotograf: «Potem ga vendar ne morem slikati.* Pastir: «Saj vam lahko kar povem, kakšni 'so bili. Zob in brkov niso imeli ter na eno oko 'so bili slepi.* Fotograf (pomišlja in končno reče): «Naj bo, bam napravil. Pridite zopet čez teden dni.* • Cez teden dni pastir točno pride, a slika mu ni ugajala, češ: «Podobna mojemu očetu sicer ta' slika ni, toda v grobu so se oče gotovo ž_e močno izpremnili...» Razlika v stanovih. V restavraciji pravi gospod Cekin natakarju: «Imam telečjo glavo in kruh...* Pri sosedni mizi pa se oglasi učenjak doktor Stradon: «Jaz imam možgane, pa nič kruha!* Listnica i va ' ' Radijski programi. Ker jih, žal, nimajo tako zgodaj sestavljenih, jih ne moremo prinašati. Ljutomer. Vaša vest je kaj čudna. Menda ste se hoteli malo ponorčevati i z dotične osebe. Ne gre! Sv. Miklavž pri Mariboru. Žal, imamo takih zgodb za enkrat dovolj. Cenjenemu občinstvu se priporoča pletilnica ki izdeluje vse vrste pretenin na debelo in drobno. Cene zelo solidne! * Postrežba točna! ANA ZAKOSIELNY, strojno pletenje LJUBLJANA, Kette-Kumova 8 136 ryaeciiT8 razpokani in nelepi barvi kože se z usneliom uporablja snnžnobela in maščob prosta krema "Leodor", ki dajo rokam in obrazu ono belino, kalero si vsaka odlična dama želi. Po ebna prednost kreme "Leodor" je v tem,, da izvrstno hladi srbečo kožo in je obenem odlična podloga za puder. Trajni vonj kreme „Leodor" je podobeu onemu, ki prihaja iz šopka v rosnem pomladanskem jutru utrganih vijolic in šmarnic brez onega slabega mošusovega vonja ki odbija odlične ljudi. Cena veliki tubi Din. 14.50, mali tubi Din. 9.—. V učinkovanju jo podkrepi Leodor-tcaletno milo, cena komadu Din. 8.—. Tobiva se povsod, kjer prodajajo Chlorodont-proizvode. Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor, 55 Praktični nasveti Bršljan kot zaščita proti vlagi. Za zidovje na senčnatih krajih je priporočljiv bršljan, ker vleče vlago nase. Sadimo ga pa le ob debelem zidu, za tenko z lesom zvezano zidovje pa je bršljan škodljiv, ker pospešuje trohnenje lesa. Laže osnažiš posodo, katere se drži mleko, testo ali ostanki močnate jedi, ako jo pomjješ najprej z mrzlo vodo, nato pa šele izplahneš v topli vodi, ki jo rabiš za pomivanje. Madež od črnila spraviš iz mize ali drugega pohištva, ako ga zdrgneš z mešanico lanenega olja in kisa (vsakega na pol). Namaži s to tekočino madež večkrat in dobro drgni s krpico, nato zbriši, oziroma zgladi še s čisto suho krpo. Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. Zenitnl oglasi, dopisovanja ta trgovski oelasl vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb bi dajanje naslovov Se posebej 2 Din. Znesek it priložit) naročilo. Oglasni oddelek »DOMOVINE«. Liubllana. Prešernova ulica St 4. Telefon St 3492. Gospodarsko poslopje prodani 14 oralov, 9 parcel, 20 do 25 minut oddaljeno od Službo dobi Po vseli krajih iščemo moške in ženske, ki imajo X V enem dnevu iz Amerike v Evropo. «Sre-brni bostonski oreb se imenuje najnovejši tip motornega čolna. Zdaj delajo z njim poskuse, da ugotove, kolika je njegova hitrost in če je za vožnjo po morju dovolj zanesljiv. Posebnost novega čolna je nekaka srednja pot med letalom in motornim čolnom. Krila motorjev nimajo namena dvigniti čoln nad vodo, temveč samo toliko, da čoln nalahno drsi po morski gladini. Čoln so spu- cvetočega industrijskega kraja Kočevje. Ogleda 1 svoj poklic in bivališče. Dnevni zaslužek do 250 Din. Prijavite se: «Tchna», Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. in priložite znamko za odgovor. " 30 se v Mlakah št. 15, Stara cerkev, pošta Kočevje. 164 Krojači, šivilje, nešivilje, zagotovite si eksistenco! Krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19, vodja F. Potočnik, diplomiran v inozemstvu, Vam nudi, da se v najkrajšem času z malimi stroški priučite krojenja, šivanja po svetovno preizkušenih krojih in modelih, ki sem si jih ogledal na svetovnih razstavah. Damski tečaj poučuje v inozemstvu diplomirana in izprašana učiteljica krojenja. Zadnji tečaj pomladne sezone 8. aprila. Kroji po meri. Krojiteljem, šiviljam se brezplačno reko-mandirajo mesta. 163 Šivilja z dežele želi mesta v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek «Domovine». Za Veliko noč in birmo kupite najceneje razno manufakturno blago za moške, ženske in birmance samo v trgovini ANTON SAVN1K-A ŠKOFJA LOKA. 143 Urarska popravila izvršuje najceneje in najprecizncje Franc W51tling, ftrar, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12. 40 Želodčno tinkturo preizkušeno, proli zaprtju in drugim težkočam želodca, priporoča dr. G. Piccoli, lekarnar v Ljubljani. 93 Potrebujem več kovaških pomočnikov za izdelavo plankač, sekir itd. Oglasijo naj se na naslov: Elaiij Puc, izdelovalec sskir, pošta Dvor pri Žužemberku. 1°J Kovači! Najboljši trdi in mehki koks in kovaški premog Vam nudi družba »Ilirija«, Ljubljana, Dunajska cesta št. 46, telefon št. 2820. so Čudežni Balzam. Zahvaljujoč se, Vam vljudno naznanjam, da smo z Vašim Radio-balzamom odpravili po 5, 10 in 20_ let stara kurja očesa. — Z odličnim spoštovanjem beležim: Alojzij Glas, orožnik v Turjaku na Dolenjskem. Rešite se tudi Vi kurjih očes, bradavic, trde kože itd. z Itadio-balzamom. Lonček 10 Din (predplačilo), 18 Din po povzetju pošlje: R. C o t i č, Ljubljana VU, Kamniška cesta št. 10 a. 134 Proda se nova tristanovanjska hiša (vila) j dobro zidana, z razsvetljavo, in gospodarsko poslopja v Studencih pri Mariboru, Vodnikova ulica 28. 163 Skoro nov čevljarski stroj «Singer» je po ugodni ceni naprodaj. Vpraša se pri Francu K u k o v c u, ključavničarju v vojašnici v Pluju. 158 aprodajje 6000 — 8000 kg prvovrstnega (sladkega) gena, polov ca od tega ja nemška (lucerna) detelja. Prvovrstna krma. Cena po dogovoru. Interesenti naj se obrr.ejo na M. RAURERGER, Knežija, p. Mirna peč, Dolenjsko. razpoksne roke tedaj izberem to, kar mi najbolje de izmed 7 specialnih vrst Fellenevih EUa M 1 L zdravja in lepole (milo iz Iilijinega mleka, li-lijine kremo, iz rumenjaka, glicerinovo, bo-raksovo, katrariovo, brivs ko.) — Čistoča teh mil in njihove zdravilne sestavine so razlog najboljšega delovanja. A k temu še krasni vonji! Za nego obrana in proti so'nčnim pegam uporabljam ELSA - ČREME - POMADO. Delajte tudi lli Mo, pomagalo bo tudi Uam! 5 komadov Elsa mila na i biro stane 52 Din franko, če se denar pošlje naprej; po povzetju62 Din. 2 lončka Elsa-Creme-poinade stane 40 Din franko, če se denar pošlje naprej; po povzetju 50 Din. Dobiva se povsod! Kjer ne, izvolite naročiti naravnost pri: EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica Donja, Ežsatrg štev. 360. €rlešte, 1« je glavni činitelj pri pranju. Posnemajte me ter kupuj e dosledno le pravo terpentinovo milo Gazela. DVOKOLESA — teža od 7 kg naprej najlažjega in najmodernejšega >i; a najboljših svetovnih tovarn. Otroški vo-Aiiki od najpreprostejšega do najfinejšega modeia. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, mo'orji, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. .TRIBUNA" F B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Liubljana, Karlovška cesta Stev. 4. S e me n s k i oves zajamčeno kaljiv, švedskega izvora, kupite ugodno pri ¥0 LIC, veletrgovina moke in Sita v L ubljani, Eies! eva cesta 24 64 1E O. &ORS4, Mu&Sjana, {Poljanska c. 3 (prej Henrik Korn) krovec, stavbeni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov in centralne kurjave, naprava strelovodov, kopališke in klozetne naprave. Pozor, gospodarji! Preden prebarvate svojo hišo in ostala poslopja, se oglasite pri DRAGO F R A N Z LJUBLJANA, Stari trg št. 24 nasproti TRDINE, kjer dobite najboljše barve, lake, firnež, strojno prašno olje, prešane tropine in vse v to stroko spadajoče predmete po najnižjih cenah. 153 it ISO ill boste potrebovali žeblje (žičnike), katere dobite najhitreje in poceni pri SIMON PIRCU, Podnapt, predal 2. rodaja i u čevljev Z ozlrom na lepe pomladanske dneve ln bližajoče se praznike smo razprodali že veliko množino ČEVLJEV po TOVARNI« SltlH CEDIAK ln to: Otroški v raznih barvah in lak Dinarjev od 40 do 50 Ženski črni ali rjavi od 100 do 120 Žeaski na špango, komb. usnje od ISO do 170 Ženski razni, moderna obiika od 160 do 180 Moški polčevlji. črni od 140 do 160 Moški po čevlji, rjavi in komb. od 150 do 180 Moški razni, moderna oblika od 170 do 190 Želimo cen leno občinstvo najbolje poatreči in zadovoljiti, ter prosimo, da se vsled navala v prihodnjih dneh, že sedaj poslu-žlte te UGODNE PRILIKE, ki Vam jo nudi SAMO naša Poleg tega pa še razne druge vrste po ZNATNO ZNIZANI CENI. DETAJLNA TRCiOfllA s čevlji tov. C ari Pollak, d. d. v Ljubljani na Dunajski cesti št, 23, na dvorišču Pravilna pot, ki vodi do ozdravljenja živcev! Bolni, izčrpani živci grenijo življenje, povzročajo mnogo trpljenja, kakor zbadanje, nadležne bolečine, omedlevico, strašljivost, šumenje v ušesih, motnjo pri prebavi, jezljivost, pomanjkanje volje za delo in druge slabe pojave. Moja ravnokar izšla poučna razprava Vam kaže pravo pot, kako se boste osvobodili vseh teh bolečin. V njej so opisani vsi vzroki, postanek in zdravljenje živčnih bolezni po dolgoletnih izkušnjah. Ta evangelij zdravja pošljem vsakomur popolnoma zastonj, če ga zahteva od doljnjega naslova. Tisoče zahvalnic potrjuje edini obstoječi uspeh neumornega in vestnega iskajočega dela za dobrobit bolehajočega človeštva. Kdor spada k veliki četi živčno bolnih in kdor boluje na teh mnogoštevilnih pojavih, si mora nabaviti mojo knjižico utehe! Prepričajte se sami, da Vam ničesar neresničnega ne obljubljam, ker pošljem vsakomur, ki mi piše, popolnoma brezplačno in franko poučno razpravo. — Zadostuje dopisnica na: Ernest Pasternack, Berlin S. 0., Michaelkirchplatz 13, Abt. 321. St. 125 budilka, 16 cm visoka^ dobro kolesje, 3 letno jamstvo. — St. 105, ista, 19 cm visoka, Din 64*20. — St. 106, ista z radijskimi kazalci in urnikom, Din 76. — St. 120, kovinska žepnauraz dobrim kolesjem, pooljena in regulirana, 31etno jamstvo, Din 44. — Št. 121, ista z radijskim urnikom in kazalci, Din 58. Katalog gpatis in franko! H. S» TJ T N JEC R5 LJubljana 5 Prešernova ulica. št. 4 L a s 111 a protokolirana tovarna u r v Švici -JTREH- ZA OBLAGANJE —fTEN--— ZA ELEKTRIČNE -IZOLACIJE— --CEVI *A—— KAN AL IZ AC19 C Pomladite se! Slavni svetovnoznani biolog Fizis pravi: Pomladiti se, se pravi vreči s sebe starost, biti manj beden in nadložen, manj trpeti na bolečinah in nemoči, ne umirati tako rano, z drugimi besedami — približali se zopet mladosti, lepoti, aktivnemu življenju in sreči; nikako bogastvo pa ne more dati človeku one sreče, ki jo on uživa v svojem fizičnem in moralnem blagostan ju. Toda, na žalost, ostane človeški organizem zdrav, jak in sposoben za delo in aktivno življenje Ie dotlej, dokler so mu zdrave življenske žleze; slabe in bolne žleze ne dovajajo organizmu dragocenih fermentov in hormonov energije, vsled tega se ruši krvotok in razmena materije in v organizmu se nabirajo sečna kislina in drugi strupi, ki so ravno glavni krivci vsega trnlienja in naglega staranja človeka. K sreči so znameniti zdravniki — Braun, Sekar, Karno, Žilber in drui?i, dokazali, da se po unošenju v bolestni organizem fiziološkega ekstrakta (kot je Kalefluid D. Kaleničenka) od mladih živali, pri človeku zopet vrača izgubljeno zdravje in mladostna moč. Zato medicinski kor vsega -veta uporablja «Kalefluid» kot močno in ojačujoče sredstvo in to za časa in po bolezni.