Štev 12.
Cena edne številke dinar I.
Poštnina V gotovčini plačana.
22. marca 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prinaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje.
Vrednik : Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat poüpst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči 14, 12 ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Vdarec  za  prekm.  kmete.
Den za dnevom so trobili demokratski listi — med njimi tüdi „pokojne“ Murske Novine —- pred volitvami v svet, da so edini prijateli ljüdstva Žerjavovi demokrati i so točili skuze zavolo zasleplenosti kmečkoga naroda, ki toga ne spozna i ide za dr. Korošcom. Po volitvaj so pokazali svojo farbo. Ravno tisti listi, šteri so bili prle prijateli sirmaškoga ljüdstva i so njemi obečavali nebesa na zemli, če da za demokratske kandidate svoje glase, so po volitvaj začnoli pisati, da kmet ne dobi nikaj - ka pravim, dobi; najmre še vekše breme na svoje rame —, da bodo morali uradniki še dale čakati na povišanje plač, ar neso volili demokratske stranke i so zato protidržavni. Po volitvaj pa se je tüdi drügo pokazalo.
Na svetlo je prišlo, kak zamazane küpčije so delali demokrati med volilnim bojom. Edna takših zamazanih küpčij je odanje vercva lendavskoga hercega Esterhazyja. Drügi listi dosta pišejo kakšo škodo so napravili demokrati s tem našoj državi. Mi pa se za to ne bomo brigali, ar so gospodje samostojni demokrati „državotvorni,“ ar „delajo za narod,“ mi pa smo — po njüvoj sodbi — protidržavni, smo klerikalni zmaji, klerikalni pozoji, krvoločni klerikalni tigriši, ki samo rovarimo i razderamo i vničüvlemo narodno idejo, za to nemamo pravice, da bi sodili njüva djanja, ki so tak v „hasek“ države, kak so „državotvorni“ tisti, ki jih zvršavlejo. Toga pa nam nemrejo zabraniti, da malo od bliže pogledamo, ka pomeni za nas ta odaja — kakšo škodo bomo zavolo nje trpeli, kakši vdarec je to za naše male kmete.
Taki po prevrati smo občütili v gospodarskom živlenji krizo. Od vseh strani se je čülo, da ne zemle, ne drv i ne sena i s strahom smo mislili, ka bo, če bo šlo to tak naprej. To pomenkanje vsega je povzročila okolščina, da je ostalo dosta zemle, travnikov i logov, štere smo prle mi hasnüvali, pod Vogrskov. Ka pa je prišlo pod Jugoslavijo, je bilo premalo i zato ne mogeo vsakši dobiti, kelko bi šteo    i kelko bi njemi trbelo. A dozdaj smo Še   že nekak izhajali. Istina je, da se je godilo zadnja leta dosta krivic pri razdeljevanji, da vnogokrat tisti, ki so s skuzami v očaj rosili falaček zemle, neso dobili niti grüjece, drügi pa, ki je niti nücali neso, so dobili kelko so šteli. Krivica se je godila osebno našim Vogrom, ki so zaman rosili nazaj zemlo, štero so prle dobili. Pomali pa se je vse nekak vredilo i razmere so se malo zbolšale. Pitanje pa je, je bo z nami zdaj?
  Do zdaj je bila zemla kelkotelko naša,  je bila pod državnim sekvestrom i uprava je delala tak, da smo jo dobili, preden mi. I to tüdi po pravici. Ar je zemla,  šteroj stanüjemo že prek l000 let, je bila pred davnimi časi lastnina naših prednikov, šterim so jo le sledkar
istrgali mogočni grofje, naša i v prvoj vrsti mi mamo pravico z njov ravnati. Agrarna reforma nam je dala zemlo, če tüdi ne telko i tak, kelko i kak bi mi želeli i potrebüvali.
 Zdaj pa bo inači. Celo velko posestvo, ki obsega 8000 plügov toga i 6000 plügov njiv, je küpila velka lesna industrijska drüžba Janekovič v Zagrebi. Zemla je teda za nas zgüblena, ar je prišla v tihinske roke. Mi pa smo postavleni pred jako velko i važno pitanje, ka bo z nami, ka bo posebno z našimi Vogri? Gde bomo sekali drva i gde kosili? Stojimo pred krizov, ki naše stanje še bole poslabša, kak tista po prevrati — ki lehko vniči naše gospodarstvo, štero stoji že itak na jako slabih nogaj.
Dozdaj smo hasnüvali Esterhazvjovo zemlo mi Prekmurci. Samo mi smo jo prosili i mi smo jo tüdi dobili. Kak pa bo zdaj? -- Prišla je v hrvacke roke. Ali ne verjetno, da nam jo novi gospodari iztrgajo iz rok, da nas stirajo z nje i jo dajo drügim v hasnüvanje ? Na Hrvackom je tüdi dosta sirmakov. Ka če dobijo zemlo tisti ? Ali pa jo dobijo v roke kakši agentje, ki bodo zahtevali od nas tak velko arendo, da je ne bomo mogli plačati. I če je mi ne plačamo, pridejo drügi, tihinci, ki nas izpodrinejo, ki iztrgajo krüh iz vüst, ki nam onemogočijo pravo živlenje na zemli, do štere bi samo mi meli pravico. Potom nam ne preostane drügoga, da postanemo hlapci tam, gde smo bili prle gospodari, da delamo za drüge, za sebe pa pridelamo samo telko, da si ohranimo telko moči, kelko je nücamo za to, da punimo žepe svojim gospodarom, ali pa se odselimo inam, če na rojstnoj grüdi ne bi bili radi hlapci. Včinimo ali eno ali drügo, ar inači živeti ne bomo mogli, zvün nešternih, ki majo svoje zemle telko, da za svoje potrebe zadosta pridelajo. Takših pa je ravno v tom kraji, gde je Esterhazvjovo posestvo, malo.
Škode pa ne bomo meli samo v gospodarskom pogledi. Ka če bi spravili Radiča i drüžbo Janekovič v zvezo?! Kak je Radič Hrvat, tak je tüdi drüžba hrvacka. I ka se lehko zgodi z nami? — Radič se je že dozdaj dosta trüdo, da bi nas pridobo za sebe — da bi nas odtrgao od Slovenije i prikapčo Hrvackoj. Ve je tüdi pred zadnjimi volitvami glaso, da pomenijo plebiscit — ali se odločimo za Slovenijo ali za Hrvacko. Kelko bole bodo mogli delati Hrvatje za svoje nakanenje zdaj, gda pride tak velki falat zemle v hrvacke roke! Posebno te, če te zemle ne dajo nam v hasnüvanje, nego naselijo na njoj svoje lüdi, ki naj bi širili med nami hrvacki düh i agiterali za priklüčenje Prekmurja k Hrvackoj.
Ka nas pa more še hüšega zadeti, kak če zgübimo svojo gospodarsko samostojnost i svojo narodnost? I za to se mamo zahvaliti samostojnim demokratom, ki so tak velki prijateli Ijüdstva.
Dva zakona.
Kak je pri nastopi Davidovičova vlada vzela v načrt več zakonov, tak tüdi P.P.Ž. vlada z izdelanjom zakonov šče pokazati svoje delo. Za zdaj nas zanimata posebno dva. Ednoga je izdelala zato, ar je stari zakon že januara potekeo, drügoga pa šče spravili pod streho za volo toga, da bi z njim opoziciji — vsem državlanom, ki vüpajo proti njenim krivicam gučati — vzela zadnjo slobodo. Eden je stanovanjski zakon, drügi pa tiskovni.
Stanovanjski zakon se nas Prekmurcov ne tiče, ar smo povečini tak srečni — ali nesrečni — da s svojimi malimi hišicami, všterih komaj sami mamo prostor s svojimi drüžinami, ne spadamo pod državno zaščito (varstvo). Zato tüdi ne bomo o njem gučali, ar o njem soditi ali je dober ali ne, ali odgovarja dnešnjim razmeram, ali pa mogoče spada v stari vek, le delo tistih, ki so poučeni o stanovanjskih razmeraj.
Ogledati si pa moramo tiskovni zakon- To tem bole, ar je jako zanimiv i mislim da v Evropi edini svoje vrste. Kaže jako velki napredek nazadovanja. Zakon pa ne samo zanimiv, nego tüdi vničevalen i to je ravno vzrok, da si ga malo ogledamo.
Novi tiskovni zakon je ravno takši, kak če mati pravi sineki, da kamašteč lehko ide, a gda te istinsko šče iti od doma, njemi pravi, da nikam ne sme. Taki v začetki najmre zakon pravi, da je tisk sloboden i da sloboda tiska pomeni neovirano izpovedanje misli v časopisaj. Po tem uvodi pa da konca navaja, ka vse se ne sme izpovedati. I pri tom navajanji se kaže, ka je nagnolo vlado, da je zdelala te zakon. Najmre to, da bi opozicijonalnim listom zabranila glasili ljüdstvi istino, da bi onemogočila to, da bi obsojali njeno krivično, nezakonito postopanje. Zakon najmre pravi, da se ne sme pisati proti vladi, ne proti oficerom, uradnikom, proti strankam i njenim voditelom. da se ne smejo v časopisi na odgovor pozavati ministri, četüdi so hüdodelci, z ednov rečjov istina se ne sme povedati, ar to je protidržavno i vzbtüja v narodi nezadovolstvo i nezavüpanje do državne uprave.
Ka pa se zgodi tistomi, šteri bi proti vsem tem prepovedam bio tak drzen, da bi včasi vdaro po tistih, ki to zaslüžijo ? Ne drügo, kaštigan bo. List, šteri prinese, njegovo obsodbo, zaplenijo ali vstavijo, urednika pa štrofajo i to ali z vozov od 3 mesecov do 5 let, ali s šumov od 20 jezer do 100 jezer dinarov. A štrofani ne bo samo urednik — kak je bilo v navadi do zdaj — nego tüdi izdajateo, tiskarnar i raznašalec bodo morali odgovarjati pred zakonom. Zdaj pa pravimo, da gospodje P.P.Ž. režima neso napredni! Samo to še fali, da bi bio štrofani tüdi tisti, ki si v takši časopis zasüče salo ali slanino, ali pa ga ponüca za kakši drügi poseo. Če bodo razmišlali, tüdi na to pridejo, te pa bomo s svojim tiskovnim zakonom gotovo prvi na sveti,
Če se te zakon sprejme i stopi v velavo, ne bo mogoče soditi i izpovedati, kakšteč nas bodo tlačili i zaterali. Mučati i trpeti bomo morali. Drügo nam ne preostane, da bomo v časopisaj objavlali oglase, kakše smešne zgodbice. kak da bi pisali za deco. Če pa bomo šteli pisati o vladi, jo bomo smeli samo hvaliti — obsojati njenih krivic, če tüdi bodo kričale v nebo po maščüvanji, ne bo dopüščeno. No, bomo pa hvalili g. Pašiča, Pribičeviča, Žerjava i drüge, pri tom pa mislili ravno nasprotno. Za njih bo tüdi hvala obsojanje ar jih dobro poznamo.	
Podpirajte Novine!
2
N O V I N E
22. marca 1925.
Fr. K.
Prekmurci — katoličanci i evangeličanci v tabori S.L.S.
Prekmurski list, ki je v vsakšoj številki pisao, da je prijateo ljüdstva, da šče prekmurski narod potegnoti i njemi pomoči, da dosegne svoje pravice, štere nam idejo i se bo bojüvao za to, da postanemo pravi gospodari zemle, na šteroj prebivamo, je g. Šiftari pred ne ravno dugim časom jako zamero, ar je kandiderao na listi S.L.S. i pravi, da se je odao dr. Korošcovoj stranki. To njemi računa za jako velki greh.
A poglejmo te korak g. Šiftara malo od bliže. Ali je v istini napravo falingo, da med evangeličanci neje ustanovo nove stranke, štere voditeo i če bi bio od nje izvoljen za poslanca — ka pa bi se žmetno zgodilo, ar najhitrej nebi dobo zadosta glasov — tüdi njeni zastopnik v parlamenti bio on, nego se je zdrüžo s S.L.S?
Prekmurje je v našoj državi, a tüdi v Sloveniji nekša enota za sebe. Naša jezeroletna zgodovina, razmere, ki so vladale v našoj krajini pred zdrüženjom z Jugoslavijov, v letaj, gda smo bili vogrski državlani, so vstvarile v Prekmurji položaj, ki je različen od razmer drügih pokrajin v našoj državi. Niti hrvacke razmere — čeravno je bilo Hrvacko tüdi pod vogrskov oblastjov — neso našim podobne, ar Hrvacka je mela svojo avtonomijo i je tak svoja domača pitanja rešavala v Zagrebi, mi pa smo bili prikapčeni Vogrskoj popunoma — naše oblasti so bile v Szombathelyi i v Zalaegerszegi.
Kak pa je različen naš položaj od razmer drügih pokrajin Jugoslavije, ravnotak mamo tüdi vnogo potreb, šterih indri ne čütijo: potrebe v gospodarstvi, v kulturo šolstvi, v prometi itd. So zadeve, za štere znamo samo mi i se zavolo toga lehko računajo za naše domače zadeve. Takših zadev je vnogo, a naj zadošča, da omenim samo nešterne.
Važno je pitanje občinskih volitev. Majo jih po vsoj državi, samo mi smo tak nesrečni, da svojih županov i občinskih odbornikov nemremo sami odebirati, nego moramo biti zadovolni z gerenti, štere nam imenüjejo gospodje, ki naših občinskih razmer ne poznajo. I tak se večkrat zgodi, da dobi občinske posle v roke človek, ki se briga samo za svoj žep i namesto, da bi delao za občino, agitera za stranko, v šteroj je tisti gospod, ki ga je imenüvao i postavo na vodilno mesto v občini.
Za gospodarski razvoj Prekmurja je potrebno, da se odpre meja pri Hodoši i Rediči i se začne prekmejni promet z Vogrskov. Posebno je važna železniška linija M. Sobota— Hodoš i to zavolo toga. ar smo zdaj z linijov M. Sobota —Ljutomer— Ormož zvezani s Slovenijov i po njoj z drügimi deli države, če bi se zdaj odprla meja pri Hodoši i bi ta železniška linija mela zvezo potom Körmenda s Szombathelyom i še dale gor, bi se Prekmurji odprla pot i bi svoje pridelke — šterih nega ravno dosta, a zadosta za to, da bi se naš gospodarski položaj zbolšao, če bi jih lehko spravili vkraj i odali — lehko spravilo v kraje, gde bi meli svojo vrednost.
Rešiti trbe tüdi pitanje naših malih klavnic i tistih obrtnikov, ki so prle lehko izvršavali svoj poseo brez kakših posebnik izpitov.
Ravno tak je tüdi s prekmurskimi veleposestvi. Agrarna reforma, ki jih je mela dozdaj v rokaj, je delala na škode sirmakov. To se ne bo smelo dogajati.
Što naj rešava ta i drüga podobna pitanja, od šterih pravilne rešitve visi ves naš razvoj ? — Te zadeve so domače, zato jih bomo morali rešiti sami. A ne samo katoličanci i ne samo evangeličanci, ar so to zadeve celoga Prekmurja. Zato jih bomo morali rešavati vsi Prekmurci brez pogleda vere i narodnosti.
Naše delo pa bi bilo brezuspešno, če bi delali vsakši za sebe. S tem bi se naša moč zmenšala i nebi odgovarjala velkim nalogam, šterih smo se že poprijeli i štere nas še čakajo. Zato je velkoga pomena, da se je med evangeličanci najšeo človek, ki je sprevido, da sami za sebe — ar jih je samo okoli 25 jezer, vseh Prekmurcov pa prek 90 jezer — ne dosegnejo cila i se je zato približao stranki, štero toti loči vera, a v političnom — gospodarskom i kulturnom — pogledi zasledüje pot, štera edina vodi do prave rešitve drüžabnih razmer kak katoličancov tak evangeličancov. Potom njega sta se obe verski sküpini zbližali v političnom pogledi. Škoda je samo to, da g. Šiftar nima za seov večine svojih verskih bratov. Pridobiti pa jih bo morao. I je vüpanje, da se to tüdi zgodi. Zdaj smo komaj v začetki Politične šole, Še nekak nezreli, zato neje čüdno, da večina evangeličancov neje spoznala, kak velkoga pomena je to, da nastopajo prekmurski katoličanci j evangeličanci v zadevaj. štere se ne tičejo veroizpovedanja, vküpno. A gda bodo videli, da Radič za nje neje to, za ka so si ga predstavlali i da jih je s svojimi oblübami samo slepio s tem namenom, da bi njemi sledili kak verni slüžabniki, bodo šli za svojim voditelom, šteri jim je dosta bližji, kak Radič, šteroga mogoče niti videli neso.
Prekmurje Prekmurcom! je naša zahteva. A da se ta zahteva izpuni, je potrebno, da jo podperamo vsi Prekmurci —katoličanci i evangeličanci, i to zdrüženo, ne pa vsakši zasebe. S tem je pa podani eden vzrok, zakaj moramo iti sküpno.
Sküpna pot pa tüdi ne tak žmetna, ar v kelko nas ločijo verska pitanja, v telko — ali še bole — nas drüžijo razmere, pod šterimi smo živeli prle i živemo še zdaj. Versko pitanje itak püstimo na strani, ar zdaj ide predvsem za našo politično i gospodarsko Pitanje — v šterom sčemo meti nekšo malo samostojnost, ki je za pravi razvoj neobhodno posebna. Za rešavanje menših zadev. štere se tičejo ali samo katoličancov ali samo evangeličancov, bo tüdi te zadosta časa i takša pitanja bo lehko rešavala vsakša sküpina sama brez vmešavanja drüge.
Brez nezakonitosti neide.
Te dni se odigrava v Belgradi zadnja — odločilna — bitka volilnoga hoja. Kakši je bio začetek, nadalni potek, takši mora biti tüdi konec. Vlada se je pripravlala na volitve z nasiljom, izpelala jih je na protizakonit način i od toga postopanja tüdi zdaj ne henja. Ustava, zakoni, poslovnik se lehko tlačijo, samo da Pašič i Pribičevič dosegneta svoj namen.
Z volitvami se je narodi dala prilika, da si izbere svoje zastopnike. Narod se je odločo — ne popunoma svobodno, ar je stao pod pritiskom. Izvolo je može, ki naj bodo njegovi zastopniki, ki naj v Belgradi izražajo njegove žele i napnelo vse moči, da se njegove zahteve spunijo. Zastopniki so izvoljeni; poslanci že v Belgradi, a S tem še ne konec vsega. Ljüdsko volo trbe presoditi, dognati, ali je izvolilo ljüdi, ki smejo priti v parlament. Odločiti se mora šteri ljüdski zastopnik sme skoz vrata, šteromi pa se naj pred nosom zaprejo. V ta namen se je sestao verifikacijskiodbor, ki izvolitev poslancov potrdi ali pa razveljavi.
Te Odbor sestoji iz 21 poslancov. Vladnivi stranki mata 11 — večino teda — opozicionalne stranke pa 10. Od Jugoslovanskoga kluba je član odbora poslanec dr. Hohnjec.
Delo v verifikacijskem odbori kaže, da P.P. stranki nemata niti najmenše vole, da bi odnehali od svojega protizakonitoga postopanja. Ar mate eden glas večine, opozicija nemre proti njima nikaj dosegnoti. Zaman so vsi njeni protesti, zaman vse pritožbe, ki so prišle iz raznih krajov proti nasilnosti i nepoštenosti radikalov i samostojnih demokratov pri volitvaj, ar vladina večina vsakšo pritožbo — če tüdi o nešternih pripozna, da so upravičene — zavrne i glasuje proti predlogom — da bi se izvolitev nepostavno izvoljenih poslancov razvelavila — opozicije. I tak je mogoče, da bodo potrjeni tüdi tisti radikalni i samostojno-demokratski poslanci, šterim je očivestno posvedočeno, da so izvoljeni po nepoštenosti, terori i pod pritiskom na ljüdstva. Z drüge strani pa se zna zgoditi, da bo razvelavlena izvolitev večih poslancov opozicionalnoga bloka — posebno 60 Radičovih poslancov. Pašiči ide najmre za to. da dobi v parlamenti takšo večino, s pomočjov štere bo lehko naprej vodo svojo dozdašnjo politiko. I da to dosegne, ponüca vse pripomočke, ki so dopüščeni i zabranjeni. Dela celo proti ustavi i sküpščinskomi poslovniki.
NEDELA.
IV. v posti. Evang. sv. Janoša. VI. (1 — 15).
„Bio je pa blüzi vüzem, svetešnji den židovski". Jan. VI. 4.
Veliki svetek je bio židovski vüzem; spomin na odrešenje lzraela iz Egiptovskoga vjetništva. Ali mnogo vekši je krščanski vüzem, spomin na odrešenje celoga človeškoga roda iz robstva šatanovoga, Vüzem to je eden najvekših svetkov sv. Materecerkve, ar te svetek je pečat vsega Kristušovoga — včenja i dela. Kristušovo vstajenje od mrtvih je pečat, je potrdilo, da je Kristuš pravi Zveličiteo, pravi Odrešenik, istinski Bog.
Približava se že te velki svetek. Sv. Maticerkev nas pripravla za te velki den. Šest tednov pred vüzmom nam oznanüje pokoro. Z rečmi sv. Ivana Krstnika nasopomina: „Pripravite pot Gospodnovo“. (Luk. 3. 4.) Opomina nas k pokori: „Včinite vreden sad pokore“, (Luk. 3. 8.) Zato pravi štrta cerkvena zapoved: „Grehe tvoje vsako leto, poleg pravde sv. Materecerkve, tvo-
Novi svet.
Spisao. 1. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Fükala je, lecala, kak tirana goska. Strašno je pihala; a preganjanja neje püstila.
Pred njimi je plot.
Deteti se na njega zavesita i z ednim zamahom sta prek njega, v ogradi.
Dveri v ograd pa so zaprete. Po zimi so vsigdar tak delali, da v dugih nočaj ne bi mogeo zabloditi kakši tovaj v dvor. Takši, ki pozna psa in ga lehko pomiri, prle kak bi zdramo hišo z lajanjom.	
Prle bi po klüč trbelo iti. Do tečas pa bogzna gde že bota teva nebrzdaniva poglavca.
Zakaj so si tüdi nalagali na šinjek takšo skrb ! Ki so dozdaj lepo mirno živeli. — Je zdehnola bridko.
No da bi tak mimo živeli Goherovi tüdi dozdaj, bi ovrgla cela ves. Ona pa je tak mislila i tak pravila vsakšemi.
         Ka pa naj dela zdaj?
Prek plota nemre plezti s svojim žmetnim, okroglim telom, to eno je gotovo.
Če pa ne spravi notri teva šmrklavca, se prehladita i še njo bodo dužili vsi: plebanoš, ki edini jiva brani notar, šteri je čemeren na njiva, doktor, ki nemre trpeti ne ednoga, ne drügoga.... Vesi se ne sme dati v vüsta. Še od skrbništva bi jo spravili, zdaj, rano v začetki.
Začnola se je z decov pogajati prek plota. Naj samo prideta ne bo jiva bantüvala.
Deteti nesta vervali, dokeč Mari ne čüje.
— Celi svet se je obrno! — je mrmrala v sebi Goherca. Že tudi takši šmrklavec zna, ka je svedok. Nezaslišano! Še svedoka mora poklicati, da kak ne bi prelomila reči. No le čakajta!
Zbila jiva toti neje, ar na to je reč dala, a toga neje obečala, da jiva inači ne bo kaštigala. Zaman, nesküšenivi deteti si nesta vsega izgovorili. Na večerjo nesta mislite. Da njima to s pravov slastjov i prijaznim preračunanjom odtegne. Kak je tüdi včinola. Lačniva sta morala iti spat, i brüleči želodec je dnes zaman zazavao Mari; dokeč gospod ne pride domo, mora Mari v kühnji stražiti. Goherca je s pozojskimi očmi pazila na njo, da bi bila pri roki, če pride gospod, ar bo njemi, trbelo mogoče večerjo kühati, ali — se zna zgoditi — koprov tej, če si v varaši srečno pokvari želodec.
Deteti sta na ležišči poslüšala, gda pride stric. Tüdi on bo meo kaj požirati.
Včasi jiva je z glasnim, krčevitim brüljenjom opominao želodec, da bi bilo dobro kak prle zaspati, ár s spanjom se leži odtira glad.
A če tüdi sta trpela zavolo glada, krvna dečja narava je neprestano predrla skoz mučne občütke, kak mavrično sunce skoz deževne oblake.
Morala sta se smejati. Se zna skrivoma, v vankiše düšeč glas, da jiva tetica ne bi čüla. A smejati sta se morala, gda sta pred sebe privabila popoldenski prizor, ka je pihala i se potakala za njima gospodinja, kak je obstala nezmožno pred plotom, prek šteroga neje mogla, tüdi ne je vüpala plezit. Kak je topotala v nezmožnih čemeraj.
I nekša nerazložliva zadovolnost jiva je napunila, da sta proti krivičnomi bantüvanji itak njeva zmagala. Niti bitiva nesta bila za to. Bog ne je dopüsto, ki je na njünoj strani stao proti krivičnosti.
Kda so ropotala pred vrati.
Gospod je prišeo.
Med kühinskimi dverami ga je z velkov larmov sprejela Goherca; a ka da sta govorila potom med seov, deteti skoz telkih sob nesta mogli čüti. Da pa je bio boj, to se je čülo.
Lármala je bogme. Z vočimetanjom je sprejela moža. A s kakšim! Da se njemi je lübilo zdaj v varaši iti v kasino, v krčme, gda zna, kelko dela, kelko neprilik ma doma njegova žena.
— Celi den so me jeli čemeri. Z deklov, s tov nestesanov decov. Če bi znala, kak sta prefriganiva, niti za pol vertstva ne bi vzela na sebe njüno vzgajanje. Jaz se naj mantram zdaj z njima !
— Ka pa če bi še ostalo znala ! Je mrmrao Goher.
— Kakše ostalo ? — se je oglasila žena.
— Ti že obvisne taki brada; je znova odgovoro skrivnostno mož.
S tem je z ednim odvrno od svoje glave preteče treskanje ženinoga jezika; ar radovednost je zdaj že zmagala nad celodnevnim kujanjom (vrenjem).
Goher neje naednok raztalao bridke župe, štero je morala žena požreti. Ne bo dobro, na friško jo razčemeriti, ar v čemeraj vsefele lehko spotere; mogoče celo njegovo lobanjo.
(Dale)
22. marca 1925.
N O V I N E
3
jemi lastivnomi spovedniki vadlüj, i najmenje ednok okoli vüzma Oltarsko svestvo k sebi prejmi“. V tej zapovedi se nahaja priprava za  vüzemski svetek. Sv. cerkev želi i celo zapovedüje vsakomi krščeniki, da v tom pripravnom časi prejme svestva. Ta zapoved je tak važna i tak ostra, da vsaki, šteri prostovolno nebi spuno te zapovedi, se sam zbriše iz sv. cerkve. Vüzemsko sv. spoved i sv. prečiščavanje, düševno pripravo. nam zapovedüje štrta cerkvena zapoved. — Na to vörsko dužnost, vsakoga krščenika, nas šče opominati danešnji sv. evangelij. Kristuš je čüdno povnožo krüh, čineč to, kak predpodobo najsvelejšega oltarskoga svestva. Iz tabernakla nas milo i lübeznivo pozavle: „Pridite k meni vsi, ki ste trüdni i obteženi i jaz vas bom polehkoto“, (Mt. 11. 28.) Ravno dnešnji časi so vsepuni nevole. Ljüdje so v svojem telovnom žitki velki sirmaki: Vnogi nimajo krüha, oblačila, vnogi se mantrajo v velikih skrbej, v betegaj ali v kakšoj drügoj nesreči. Ali več šče je düševnih sirmakov. Moderni düh začne prekvašati düševno živlenje: Nega Boga, uživaj, veseli se, to je novi evangelij. Kelkih srce grize dvom; kelkih srce preganja čarna düšna vest? Vse nas leži pokvarjena, grešna narava, vse nas preganja i zalezüje peklenska kača, da bi nas zapelala i večno pogübila. Düševne i telovne nevole i nevarnosti nas obdajajo vseširom. Včasi so hipi, da ne srca, ki bi nas razinilo, ki bi nam lehko pomagalo, zvün srca božega.
Srce Jezušovo edino nas razmi, srce bože edino nam more pomagati, ar je bogato za vse, ki ga zazavajo, je globočina vseh jakosti, je stüdenec vseh milosti. Srce Jezušovo je dobrote i lübavi puno. To srce nas zove tüdi zdaj, k vüzenskoj sv. spovedi i sv. prečiščavanji: „Pridite k meni vsi, ki ste trüdni i obteršeni i jaz vas bom polehkoto“. Vse, prav vse nas zove k sebi, nešče odpüstiti lačne i žedne vnožine, da ne onemorejo na poti. V sv. evangeliji pravi Kristuš: „Ne njim je potrebno uditi, dajte njim vi jesti“. (Mt. 14. 16) Da pa bomo mogli k Krisluši i jesti küh angelski, zato moramo očistiti svoje srce. Sv. Paveo najmre piše: „Naj presodi vsaki človek samoga sebe, i tak je od krüha i pije iz keliha, ar što po nevrednom je i pije, sodbo je i pije“. (Kort. I. XI. 27. 28.) Zato sodimo same sebe, da ne bomo sojeni. To se pravi: Telo Gospodnovo, krüh angelski, moramo ločiti od navadnoga krüha; zato se za prejem sv. obhajila moramo pripraviti; same sebe moramo soditi ali je naša vest, naše srce Čisto, brez smrtnoga greha. „Če bi najmre same sebe sodili — pravi sv. Paveo nadele, — gotovo nebi bili obsojeni“. (Kart. I. XI. 31.) Če bi najmre mi same sebe ostro, natanko presodili, si izpitali svojo vest i jo očistili pri sv. spovedi z odkritim vadiüvanjom svojih grehov, te nas sodba boža nebo doletela.— Zato nam zapovedüje sv. cerkev, da se svojih grehov spovemo i tak prejmemo sv. obhajilo.
Na vstajenje Gospodna Jezuša Krisluša se pripravlamo; vstanimo od mrtvih iz groba, grehov k živlenji v milosti Jezuša Kristuša, vstanimo v živlenje, da bomo lehko s sv. Pavlom pravili na vüzemski svetek. „Zato živim jaz, nego ne več jaz, nego Kristuš živi v meni.“ (Gal. 2. 20.)
Glasi.
Slovenska Krajina.
G. poslanec Klekl so že od 16. novembra betežni. Dne 11. februara so prišli v bolnico v Soboto, gde majo lepi mer pa dobro oskrbo. Zavolo vnogoga dela so njim živci odpovedali, zato pa morejo počivati. Takše ozdravlenje je počasno. Par tjednov ostanejo notri potem do pa šli v zdravilišče na dva ali tri mesece.
Zahvala. Vsem tistim, ki so mi za god poslali pozdrave i so se me na Jožefovo spomnili v molitvaj, se s celim srcom zahvalim i prosim, da me ešče naprej podpisajo z molitvami. Jožef Klekl, nar. poslanec.
Starišom i prijatelom našega dijaštva v M. Soboti, kak tudi drügim, se srčno zahvalim za pozdrave, štere so mi poslali za Jožefovo. Daj Bog, da bi se vaše i naše žele skoro spunile. Jožef Radoha.
Prosečkaves. Dne 6. t. m. so se preselili s toga sveta deleč naokoli znani i spoštovani Janoš Kerec. Stari so bili 77 let, v zakoni preživeli 49 let. Tak lepoga sprevoda je Gorička te davno ne vidila. Züstva je telko prišlo vküp, ka je postrano dvorišče bilo premalo. Poleg domačega g. plivanoša so ešče bili veleč g. Jožef Radoha, ravnatelj v Martinišči. Domači g. školnik so, kak je navada v imeni pokojnoga slovo zeli od vseh. Najbole so se vsem orosile oči, gda so čüli ime sina Jožefa, šteri je daleč na Kitajskom kak salezijanski misijonar. Med sprevodom do motora je v sebeščanskoj cerkvi milo spevao svoj bim-bom tisti zvon, šteroga
je lani sam kupo tisti sin pokojnoga Kereca, kak je doma na grunti ostao za verta.
Beltinci. Preselo se je iz Beltinec v Rogaško Slatino g. Vekoslav Kralj, pekarski mojster, ustanovitel gasilne župe beltinske in obrtnoga drüštva v Beltincih, čitalec naših „Novin.“ Naznanja nam, da bo tüdi naprej ostao naročnik „Novin“ kak tüdi podporni član gasilnoga i obrtnoga drüštva. V svoji pekariji v Rogaški Slatini bo ravnotak meo vedno v zalogi kekse i cvibak. Želimo njemi na novom mesti vnogo uspeha.
Na Martinišče. Gomboši Peter, Šalamenci 100 Din., šebeščanski farniki dali pri ofri 266 Din., Rusjan Ambr, nadučiteo v Satahovcih 62 Din., Žižek Mihal nabrao v Ižakovcih 1130 Din, na gostüvanji pri Maučecovih v Lipovcih 70 Din, Lončar Franc dijak, nabrao doma v Noršincih od gostov 122 Din. Te vrli dijak je stopo pred goste i djao: „Zidajte fundament Martinišča.“ Na gostüvanji pri Rajnar—Žitek, Rakičan, nabrao Rajnar Rudi 103.25, Lukač Jožef iz Bakovec 200 Din. Dobili smo tüdi iz Amerike lepi dar. Imena teh objavimo prihodnjič. Vsem Bog plačaj.
Čitatelom M. Lista naznanimo, ka lista fotografija na drügoj strani v M. Listi meseca febr., kaže dijake i predstojnike v Martinišči V tiskarni so pozabili dati napis odspodi pod slikov. To je seme, tak krvavo potrebnoga Martinišča. Oh da bi skoro mogli spraviti pod streho ešče trikrat telko naših vrlih prekmurskih dijakov.	
Pevec. Izšla je prva i drüga številka „Pevca“ za l. 1925. z naslednjo vsebino : Premrl, Dr. Josip Čerin. Prijaleljem Slovenske pesmi. Aljaž, Pevski spomini, naši zbori. Vestnik P. Z. iz glasbenih listov. Doma drugod. Sporočilo uprave. Glasbena priloga I. Schwab, Zvonovi, Schwab, Kukovca. Premrl Moj blagoslov. — „Pevec“ si jo podobo v časi svojega štiriletnoga obstoja odličnih zaslug za popularizacijo slov. pesmi i ga priporočamo vsem prijateljom lepoga petja. Prinaša glasbo petja. Prinaša stalno glasbeno prilogo. Izhaja vsak drügi mesec i se naroča pri upravi v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. Košta s glasbenov prilogov vred za Jugoslavijo Din 30 za ltalijo lir 15-, za Avstrijo Ka 40.000- za Ameriko 1 dolar.
Uradna naznanila
V smisli pravilnika o obnavljanji i pospešavanji vinogradništva, oziroma o pospešavanji sadjarstva, vršili se bodo v časi od 26 marca do 4. aprila t. l. v drž. trtnih nasadih 1. v Pekrah, pošta Limbuš pri Maribori ; (za vinarstvo i sadjarstvo). 2. v Šmarji pri Jelšah ; (za vinarstvo) ozir. v drž. drevesnicah. 3. v Konjicah; (za sadjarstvo). 4. v Ptuji (za sadjarstvo); spomladanski poučni tečaji za kmečke i viničarske sinove i drüge interesente v svrho izurjenja v rezi vinske trte i sadnoga drevja, v cepljenji trt i dreves, širjenje cepljenk, napravi trtnic i drevesnic, zasajanji vinogradov i sadonosnikov, pokončevanje trtnih i drevesnih škodlivcov itd. Vsak mladeniški udeleženec dobi prosto stanovanje i dnevno 10 Din kot prispevek za hrano. Razventoga se bo med najpridnejše razdelilo na konci tečaja več nagrad, obstoječih iz cepilnoga orodja, trtnih i drevesnih škarij itd. Udeležbo je prijaviti čimpreje (pristop je omejen), najkasneje pa do 24. marca t. l. ustmeno ali potom dopisnice pri dolenom nasadi ali pa pri vinarskom i sadjarskom nadzorništvi v Maribori.	Veliki župan:
Dr. Pirkmaier s. t.
Fr. Kolenc:
Prosvetni tečaj.
3. Ljüdska izobrazba.
Že zadnjič sem opomno, da so dnesden časi inačiši kak so bili mogoče pred petdesetimi, ali trestimi leti. V zadnjih desetletjaj je človeštvo v vsakšem pogledi telko napredüvalo, da se več nemre primerjati s starov dobov 18.-ga stoletja. Napredek se je vršio v vsakšem dugovanji. Potrebno pa je, da se z zvünašnjim napredkom sorazmerno razvija tüdi človeški razum, da se izpopolnüje naše znanje, z ednov rečjov, izobrazüvati, šolati se moramo. To je potrebno, če ščemo razmiti dnešnjo dobo i se vživeti v položaj, v šterom se nahajamo, zednim pa, da si tüdi lehko zarišemo pot, štera nas bo vodila do cila i do zadovolnosti: Brez izobrazbe je to nemogoče, ar ne bomo mogli najti tistih pripomočkov, s šterimi najleži dosegnemo to, ka se nam vidi za živlenje primerno i potrebno.
Naša izobrazba mora biti dvojna: izobraziti moramo um, ne smemo pa pozabiti lüdi na srce. Samo znanje najmre ne zudostüje i napačno je misliti, da pri düševnom napredki odločüje samo pamet. S pametjov raziskavlemo, razmišlamo, sodimu i sklepamo. Naš razum je oster sodnik,
ki izpove svojo sodbo brez pogleda na to, da ta včasi druge rani, jih vniči. Razum najmre ne čüti smilenja. Zato pa je važno i potrebno, da jemlemo v račun lüdi srce i se trüdimo, da ga kem bole poplemenitimo. Kakše bo naše srce, takše bodo tüdi sodbe našega uma. Ka je krivo, da vlada dnesden takša podivjanost, nesmilenost med ljüdmi, ki gleda samo na svoj hasek, če lüdi na škodo drügih? Gde naj iščemo vzrok, da se je razpaslo med vsemi narodi i vsemi stanovi tak strašno sovraštvo? — Vsega je kriva ednostranska izobrazba. Razum je razsvetleni, srce pa je neobdelano, ne prihaja v račun. Samo razum še ne napravi človeka, ar človek ma tüdi čüteče srce. Naloga izobrazbe teda je, da napravi iz človeka pravoga človeka: da njemi razsvetli um i poplemeniti srce.
Kak pa so pozvanja ljüdi različna, tak različna je tüdi izobrazba. Inačišo izobrazbo nüca človek, ki opravla telovno delo i inačišo düševni delavec. Različna pa je tüdi izobrazba različnih telovnih delavcov, kmetov, trgovcov i obrtnikov, ar vsakše to pozvanje ma za sebe nekaj posebnoga, nekaj od drügoga različnoga i tak so tüdi sredstva, s šterimi svoj poseo zvršavajo, različna, tomi primerna pa mora biti tüdi izobrazba, da vsakši najde ravno tiste pripomočke, ki so njegovomi stani primerni i da zna z njimi tak ravnati, kak je potrebno. Še bole različna je izobrazba düševnih delavcov, ar je polje umskoga dela še bole obšerno. O toj pa ne bom govoro, ar so moje vrstice namenjene prostomi narodi, ki po velkoj večini opravla telovno delo. Če tüdi pa je izobrazba posameznih stanov različna, ma itak nekaj vküpnoga. Namen vsakše izobrazbe najmre je, da si vsakše čüti v svojem stani celoga človeka. Ali, kak sem že prle povdaro, da napravi človeka za pravoga človeka, ki ma bister razum i čüteče srce, štero njemi bo pravilo, ka ne sme delati, da ne bo delao drügim v škodo. Takšo izobrazbo pa si pridobi vsakši stan sam: kmečki stan sam, trgovski sam itd. Ta izobrazba pa bo Ijüdska, ar bodo izobraženi vsi stanovi i s tem tüdi ves narod.
Posameznikom pa je žmetno — nemogoče — najti pot do prave, primerne izobrazbe.
 Zato pa je potrebno, da se ljüdje, ki majo pred seov eden i isti cio, šteroga ščejo dosegnoti zdrüžijo i s tem eden drügoga podprejo i izpopolnijo. Potrebno je teda drüštvo, ki ma v sebi moč, da dosegne to, ka je ednomi ali dvema nedoseglivo. Naloga drüštva ravno je, da kaže pot do prave izobrazbe. Na kakši način to dela — kakša sredstva nüca, bo govor sledkar, gda bom govorio o sredstvaj drüštva. Telko pa pripomnim, da drüštvo je zmožno, podati primerno izobrazbo, ar ma v oblasti pripomočke. šterih posamezen človek — vsakši ne — nema.
(Dale).
MALI OGLASI.
Zahvala Podpisani, šteromi je ogen vničo del poslopja, se s tem potom najtopleji zahvalim zavarovalnoj drüžbi „Croatia“ kak za prepošteno cenitev škode tak za hitro izplačilo visoke odškodnine. Obenem se čütim dužnoga, da to drüžbo vsakumi, komi je njegovo imetje drago, najtoplej priporočam.
Dolnji Slaveči, dne 2. marca 1925.
RECEK ANTON, posestnik.
Pri HORVAT ALEKSANDRI, trgovci z moško obleko v M. Soboti poleg Dobraja, se dobi po najnižišoj ceni gotov gvant za moške, deco i moške kape od 25 din naprej. Što küpi eden par štofnatoga gvanta, edno kapo k coj dobi. Dobro blago.	Nizke cene.
POZOR.
Opekarniška tvornica, umetni mlin i žaga, veletrgovina z vinom manufakturnim blagom
Alojz Krainz, v Lotmerki
nüdi v poljubm vnožini — včasi dobavno — najboljše preizkušen model zareznih črepov kak tüdi cigeo, tesan stavljeni les, deske, špate i late za stavbe i mizarje po najnižjoj ceni. Tüdi mam izvstrno ljutomersko vino več letnikov po ugodnih cenah vedno v zalogi. —

4
N O V I N E
22. marca 1925.
Zanimivosti.
Bolgarski pregovori o ženi. Deklica iz naše vesi je kak voda v krištalnoj posodi, iz tihinske vesi pa kak voda v črepinjastoj posodi. Mladenka, ki izbira med mladimi moški, obvisi na starom. — Dokeč je deklica pri materi, je krotka kak ovca, kak friško pa se omoži, ma laket dugi jezik. — Preveč nališpana deklica je stara. — Če prideš domo s praznimi rokami, te žena ne pozna. — Stepaj kepenik i bo mehkejši, bij ženo pa bo bole potrpežliva. — Žena ne bije moža, a ga itak premaga. — Žabe se bojijo štrkov, a ženske starosti. — Ženski jezik rani hüje kak törski meč. — Žena je največ vredni falat pohištva v hiši.
Majster male pisave. Howard Baker je v glavo gombošnice z nevtrüdlivov potrpežlivostjov vdubeo celi Oča naš v angleškom jeziki. Fotografijo (kep) trbe jezerokrat povekšati, da se pisava lehko čte. Napravo pa je tüdi nekaj drügoga; na špico igle je vrezao litere U. S. A. (United States America, Zedinje drž. Amer.).
Konec sveta bo, ka preroküje nekši belgijski modrijan, nekak okoli leta 2000, teda za kakših 75 let. On pravi, da se vsa zemla strese, morje poplavi vso süho zemlo i tak na zemli vse premine. Eli bo istinsko tak, zna samo Bog.
Najvekši mož i najmenša ženske. Najvišiši mož na sveti je nekši Finec Kajmus, šteri je visiki 2 m 83 cm. Najmenša ženska je bila nekša Romunka Angelija, štera je mela samo 38 cm višine, to je kak navadno dete, staro eden mesec.
Gda so iznajdene špice? Prve špice je iznajšeo nekši Anglež leta 1824. Minolo je teda ravno 100 let.
Gospodarstvo.
1. Zrnje. V Novom Sadi:
100 kg.	pšenice	425	Din.,
„	žita	325	„
„	ovsa	280	„
„	kukorice	180	„
2. Živina:
govenska: teoci: svinje v Zagrebi 1 kg. 24-27 D. 25-29 D. 28-32 D. v Ljubljani „	20-23 D. 25—27 D. 20—25 D.
3. Krma:
Sena m. 90—125 D., slame m. 70—100 D.
Zagrebečka	borza	
dne 17. marca	1925	
Amerikanski dolar, 1 dolar	D	60
Austrijska krona, 100 K	D	0.0884
Čeho-Slov. krona, 1 K	D	1 83
20 kronski zlat	D	226 50
Francoski frank, 1 frank	D	3185
Madjar. K 100 (nova em.)	D	0’0084
Švic. fran., 1 fr.	D	11 95
Talijanske lire, 1 lira	D	2 52
Zürich:		
Dinar, 100 Din	Sv. frcs 8 35	
Pošta.
Štef. Ošlaj Baks No. 12. Enhat Pa. Steelton. Pa. Kalendar i Novine i Marijin list odposlali. Sv, Pisma pa nega v našem jeziki.
Izjava.
Podpisani izjavim da Žilavec Marije nisem hotel razžaliti, kar mi je pošta prinesla, to sem izročil. Pismonoša Vančaves in Rankovci.
MALI  OGLASI
PROSI SE TISTA OSEBA, ki je najšla čaren štrikani robec 7. febr. na poti med Bogojinov i Gančani, naj ga prinesi k Vučkovin proti primernoj nagradi.
NAJBOLŠI CEMENT, VAPNO, cigeo. i črep, kovački premog, deske, late itd. se dobi letos po polovičnoj ceni na vseh železniških (stacijaj) postajaj Prekmurji. Stalna zaloga vsigdar pri g. Bratina, Križevci pri Ljutomeru, ki je glavni zastopnik sta beuoga materijala za Prekmurje
    JODNA VODA
Medjimursko Jodno vrelo Selnica Sv. MARTIN na MURI,
   ovime preporučuje 1 e k o v i t u
  „Jodnu vodu“
koja sadržaje O. 16 Joda originalno napunjena v kantaj od 1.4 l.
   cena 7 Dinara.
Šalje se poštanskim i žcljezničkim pouzećem.
Prazne kante se zemejo nazaj           u ceni od 3 Din 30 para.
    Zaradi selitve se proda:
Pianino, železna blagajna, Gobelinske slike, omara za knjige, žensko kolo in trg. op-
rava za manifakturno trgovino. -- Upitati pri E. BALKANYI v DOLNJA LENDAVA.
Spreme se trg. vajenec
(inaš) v trgovini z mešanim blagom, z bogše rodbine. Trg Alois Kreft Cankova.
Posestvo na prodaj.
Zidana kovačnica poleg je hiža cimprana, vse s črepom pokrito in 8 oralov zemle za stoušestdeset jezero dinarov. Zglasite se    pri ANTON PRISMOJ, VRATJI VRH p. Apače.
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDŐŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Naprodaj je posestvo.
Zidana hiža s 6 sobami, dvej pivnici i štale vse s črepem pokrito, dva plüga sadovnjaka, eden plüg goric, šest plügov zemlje i travnika za stoosemdeset jezero dinarov. Zglasite se pri ANTONI PRISMOJ, VRATJI VRH p. Apače.
Proda se hiša po jako ugodnoj ceni v D.
LENDAVI na glavnoj ulici z velikimi gospodarskimi poslopji, z velikim dvoriščem in 2 velikima pivnicama (kletjov) za vino. Vse poslopje stoji z 24 lokalov. Upitati se more pri Slovenski banki podr. v D. Lendava.
J. MOČNIK
v M. Soboti
priporoča vsem interesentom svoje bogato skladišče
nagrobnih
spomenikov
od 600 Din naprej. Prevzeme vsa v to stroko spadajoča dela.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlata peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago III:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov Gotovščine ma drüštva 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožef, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje. Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. v5ri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago lil. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za leto 1924:
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Štefan Ros, tajnik Mihael Gjörek, podtajnik Jožef Čurič, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Štefan Kavaš, nadzorni predsednik Matjaš Zver, račune-voditeli Štefan Ritlop i Paveo Tkalec, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
Hranilnica  i  posojilnica  v  Črensovcih
r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek.   Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8%;  vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi  pod 5000 Din po 9%, vezane vloge od 5000 Din
naviše pa po 9½%.
Vlog stanje je že nad dva milijona.
Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.