-*S    178    g«-
,,Mamica, kj e si?"
(Selko.)
^F^fiK^Cjg olnce je vstajalo izza gor. Poslalo je ravno prve žarke, da -SfcJBSHfir pogiedajo, se je li že umaknila temna noč. In ti so mu spo-tMmrtfFf/Dp   ročili, naj se le dvigne, naj se le prikaže,  vse ga željno pri-
qagi,          Po poti od Dobrave sem je  stopal Potokar    Namenil se je
5W<§»    kil k ^ari- Danes je bil sv.Jakob, njegov patron, in na ta dan je *9O|\5|     šel vsako leto k maši.   Šel je bolj  zgodaj, da  bi  pomolil neko-(cj * fm   liko v cerkvi, predno gospod pristopijo.
^ok          Ob potu je stala velika smreka.   Daleč na okrog je razpro-
<^j5   stirala svoje veje. Prav hud dež je moral biti, da jo je premočil. *X»     Po zimi pa je  bilo  okrog njenega  debla vedno  kopno  —  tako \     široke in goste veje je imela.
Ko je šel Potokar mimo nje, zdelo se mu je, da je slišal prav rahel otročji glas. Obstal je. Ni se motil. V bližini je plakalo dete. Ozrl se je tje proti smreki. Mal fantiček le ležal tam zavit v stare cunje. In Potokar se je sklonil in vzel otroka na roke. Začel ga je tolažiti. Toda mali naj-denček ni hotel obmolkniti. Vekal je in vekal. Mesto k fari, obrnil se je Potokar proti domu. Mislil si je, gotovo bo sv. Jakob vesel, če nesem otroka domov, mogoče mu bo bolj všeč, kakor če bi bil šel k maši.
Potokar je nesel najdenčka domov. Na pragu ga je srečala žena. ,,Ali nisi šel k maši?" ga je vprašala začudena.   Med tem je zapazila otroka na njegovih rokah in začudila se je: nMoj Bog, kaj pa neseš?"
„1, tam pod   smreko sem našel.   Pa sem rekel: sv. Jakob me bo bolj vesel, če otroka nesem pod streho, kakor če bi šel k maši." »Kaj pa boš ž njim?"
,,Veš Mica, odkar sva skupaj, še nisi nikoli rekla: lačna sem, pa nimam kaj jesti — no in če pride en tak v družino — tudi ne bomo še prosili."
In Mica ni imela nič proti moževi volji. Vzela je otroka v roke, ki je jokal še vedno. Nesla ga je v hišo in kmalu utešila. Jakob pa je stopil v stransko sobo, da sleče praznično obleko.
Jakob, tako so krstili najdenčka, je ostal pri Potokarju.
*>                                                                                                                                    '¦'..,"
Deset let pozneje je hodil Jakob že za Potokarjevo živino po Dolgem hribu. Toda ni bil kakor drugi pastirji. Dečki, ki imajo isti posel, kakor ga je imel on, vriskajo in prepevajo, plazijo se po strmih skalah, plezajo na visoka drevesa. On tega ni delal. Ni .prepeval — nekaj žalostnega je ležalo na potezah njegovega obraza. Ni se smejal — mogoče zato ne, ker se ob njegovi zibki ni smehljala Ijubljena mati? Ni prepeval — mogoče zato ne, ker ga ni uspavala mati z nedolžno pesmico — le poslušal je ubrano petje
-»*    179    S«-
ptičev.   Sedel je otožen na skali in zrl doli na polje, kjer se je igral veter s tem, da je zibal zlato žitno polje.
Nekega dne pa je pravil Javornikov Janez — dve leti je bil starejši kakor Jakob — svojim tovarišem na Dolgem hribu:
BVeste kaj! Pa to je prav res, kar vam bom povedal: Potokarjevjakob ni Potokarjev — tam pod ono smreko ob poti — letos je imela vrana mlade na nji — tam so ga našli."
,,Saj ni res", se je oglasila večina in gledala Janeza z debelimi  očmi.
BRes je, prav gotovo je res! Sinoči so pravili oče našemu hlapcu. In oaš oče se ne lažejo — še mene stepejo, če se zlažem."
Tako so zvedeli Jakobovi tovariši za veliko skrivnost, da je najdenček.
No, in kar so vedeli vsi pastirji na Dolgem hribu, je moral zvedeti tudi on —
In ko je zvedel, tedaj mu je bilo jasno, kaj je vzrok njegovi otožnosti. Čutil je, da nečesa nima, a ni vedel, česa pogreša. Stal je na vrhu, slonel ob veliki hoji in zrl v dolino. Na polju so želi. Plantanovi so imeli ženjice. i Za ženjicami pa je hlačal štiriletni Pepček. Bos je bil — strnišče je bodeče — le počasi je šel naprej. In ko je bil blizu matere, tedaj je stekel k nji — nič več ga ni bolelo — in mamica se je sklonila, vzdignila Pepčka na roke in ga poljubila. In ko je videl to Jakob, čutil je, kolik zaklad je mati. V srcu mu je vstalo hrepenenje — pretekel bi bil hribe in doline, da bi mogel nasloniti glavico na prsi svoje matere Zaklicati je hotel: »Mamica, kje si?" da bi odmevalo tam od Triglava — ki se še majhno vidi izza druzih gor, da bi odmeval visoki Krim, mogoče bi zaslišala tudi njegova mati, in po-klicala bi ga: ,,Tukaj sem — - le k meni hiti, otrok moj!" Toda glas je zamrl na njegovih ustnicah — 3e pol glasno je izgovoril besede: ,,Mamica, mamica, kje si?"
In bil je še bolj otožen. Gledal je ptice pevke, ko so se selile na topli jug — njegovo srce jim je naročevalo, na pripeljejo mamico k njemu. In ko jih je videl, kako so prihajale spomladi zopet nazaj, gledal jih je tako zaupljivo, kot bi pričakoval, da pride za njimi njegova mati. Toda prihajale so brez sporočila. ¦¦¦¦'¦"       :    ¦     ¦::'      ¦       "                                                      «      *      «                                                       '                                                                                               -..'.=
' Zapadel je bil prvi sneg. Kjer je klila še pozna jesenska cvetka, zamrla je pod mrzlo odejo. Vrabci so iskali, v katerih svislih bi dobili bolj varno in gorko skrivališče. Drevesa pa. so zdihovala pod težo snega, kot bi bila prav na gosto obsuta z belin/cvetjem. In črešnja se je čudila, kako je to, ¦da ni samo ona bela, da cvj^te sedaj belo i vedno zelena hoja.
Tam pod smreko ob/poti — ni bilo belo. Mah je zelenel še vedno.
Jakob, tedaj je bil sfar 19 let, je bil šel nekaj po opravku v župnijsko vas. Pri odhodu mu je bila Potokarica naročila: ,,Vzemi, vzemi še voziček s seboj in popelji vrečo/žita v mlin.   Tako lahko opraviš hkrati dve reči."
Ko je šel nazaj gredč mimo smreke, zapazil je pod njo sključeiio žensko osebo. Slonela je ob smreki, glavo je imela naslonjeno na rokah in mižala je.
12*
-«    180    S*-
Zakašljal je parkrat glasno — žena se ni zganila. Stopil je bliže, ni se pre-budila. Prijel jo je za roke, klical jo, spala je naprej. Ustrašil se je — misleč, da je mrtva. Mislil si je, hitra pomoč jo morda še reši. Urno razgrne nekaj smrekovih vej črez voziček in jo rahlo položi nanje ter varno pelje domov.
V gorki sobi je prišla bolnica k zavesti. Pogledala je okrog in vprašala z otožnim, slabotnim glasom:
,,Kje sem?"
Toda predno ji je Potokarica odgovorila na njeno vprašanje, hotela je vedeti, ali je žena lačna in kaj bi jela. Bolnica se je zopet onesvestila.
Jakob pa je stal ob postelji in zrl na bolnico. Smilila se mu je uboga ženica; njen obraz se mu je zdel tako mil, odsevala je na njem neka blaga
dobrohotnost.  In spomnil se je svoje mamice-------.   Nikoli je ni videl —
ali rad bi, da bi bila njegova mati taka. Te resne poteze na bledem izmu-čenem obrazu — kako so vabljive! Srce pa mu je napolnjevala neka tiha zadovoljnost. V svesti si je bil, da je storil dobro delo, in to osreči in za-dovolji človeka. In ker se bolnici ni hotelo obrniti na bolje, stopil jejakob k Potokarju in ga pregovoril, naj se popelje v bližnji trg po zdravnika.
Potokar je pripravil sani in pripregel vranca.
Črez dve uri je stal zdravnik ob postelji pri bolnici.
Star sivolas mož je bil zdravnik. Obiskal je že marsikaterega bolnika in pri tem st je pridobil izkušnjo. Spoznal je hitro, ali je rešitev mogoča ali ne.
Ljudje so bili navajeni zdravnika. Kadar je zmajeval pri bolniku z glavo> tedaj so vedeli: na koncu je.
In bliskoma se je razširila novica: nTa in ta bo umrl. Zdravnik je zmajeval."
In ko je odhajal od Potokarja, so poročali tako.
Bolnici je nekoliko odleglo. Pogledala je okrog sebe. Uzrla je Jakoba. Dolgo je gledala v njegov obraz.                                            . ¦ - ¦    ( -> -
Ko je odšel iz sobe, vprašala je Potokarico:
,Je to vaš sin, ali le služi pri vas?"
In Potokarica ji je razlagala na dolgo in široko, kako je dobil njen mož Jakoba samega pod ono smreko, kjer je danes onemogla ona.
Bolnica se je razveselila. Komaj je čakala, da bi Potokarica nehala go-voriti. Tedaj pa je vzkliknila:
,,Moj sin!"                                                                               - -    .
Potokarica pa je hitela vun, da je poklicala Jakoba.
,,Glej, Jakob — tako je govorila — saj menda veš, da nisi imel sta-rišev. Toda danes si rešil življenje lastni materi."
In on je hitel v sobo in obstal ob postelji. Bolnica mu je podala roka in ga je pogledala tako milobna in zaupno. In on je videl, kako je sevala iz njenih solznih oči ljubezen in zahvala. Naslonil se je na posteljo in iz,-pregovoril:
BMoja mati!"
-*•!    181    &*-
In objel je prvič v svojem življenju svojo ljubljeno mamico, po kateri je hrepenel tolika časa.
*     *     «
Toda le malo časa se je radoval Jakob svoje matere. Tretji dan je že spala večno spanje in peti dan so jo položili v hladni grob. Da je bilo vse lepo poskrbljeno za njeno dušo, se pač samo ob sebi razume pri taki hiši, kakor je bila Potokarjeva.
In ker ni živel Jakob dolgo pri materi, obiskoval jo je bolj pogosto, ko je spavala v črni zemlji. Pogosto je obiskaval njeno gomilo in molil tamkaj dolgo, dolgo — — —.
In ko je klečal na njenem grobu, zdelo se mu je, da zvb njene mile, blagohotne oči, da gleda njen resni obraz, in upognil je nekoliko glavo in molil še bolj goreče —-------.