DlMBna v cotoglnl
XI.
1933. jtiliuš   angustul 20.
8   9. mimera.
Nes@ine versfce movine.
Vu imčni prSkmurske evang.  šinjorije  rediSet
i vddavnlk: msAg JANOS, MOrsfca Sobota.
Stokopisi se morejo v Puconce pošilati.
Ček računa št. 13,586; imč  ,,Duševni   list"   Puconci.
Cejna na cejta leto 20 OlnM v xv5nstvo 30 dln., v Amesiko 1 Ool., edne numere 2 din,
NaprejpSacilo gorivsteme vsaki evang. dtthovnik I  vučitel.
Gde je tvoj Bog?
Pisao: HARl LIPOT ev. duhovnik,
V vsakoga človeka živlersji jestejo Ič-pi, sunčnati dnevi, vesela leta, gda brezi nevole tak lcko vandramo, kak či bi se po mehkom, rčžnatnom travniki š^tali, Takšega hipa smo b'ajženi, kak deca, šte-ra v svojoj biižini občiiti svojega očo. A!i vesela leta, sunčnati dndvi ifidi netrpijo naveke. Sunčnato vrč-men se zaoblači, prf-dejo kaiični i žalostni dnčvi, bojaznosti vore, pride zmenkanje, štero je tem groz-nčše, kem bule nečakano vdari na člove-ka. Nagla smrt, srceirgajoča bolezen, kri-va tožba, zmenkanje, siromaštvo, kak hitro znajo k nam pridti i nas v žalost spraviti. Takšega vremena se vsaki človek leko do-čdka. I takše vre;nen je vsigddr vkflper-zvezano z velikim skušavanjom. Z žalost-jov i boleznostjov se tfldi šatan, skušavec rad k nam prfoliža, nds napadne kakjezu-ša v piiščavi, v Getšemane pungradi, V žalosti, v težki dnevaj nas šatan radplta: Gde je zda tvoj Bog? Ali je vredno bilo pobožnomi, vernoms bidti? Ali je vredno biio Boga moliti i v Njem se vtipati?
nNadale bratje moji, močni bojdte v Gospodni i v rnoči zmožnosti njegove!" Ali ščeš tiidi ti v žalostni dn^vaj nev-kleknjeno obslati? Ali ščeš premagati skušavca, šatana? Zato močni bojdte vsi v Gospodni. Oborožite se za bojno. Brezi kompasa neide nieden inornar na zburka-no. morje z mirnoga i  tihoga   broda,   V
globočuio zeml^ neide nieden bajcar brezi lampaša. Brezi orožja nemore idti v bojno nieden vojnik. Ravno tak v žitka težke dneve, v sktišavanja ogen brezi vere, brezi bože rčči, brezi molitvi nieden človek ne-more notri idti. Bodite močni vu veri, vu vUpanji, vu Iflbčznostil Pazite! Oboroža-vajte se, naj vas tč htidi i grozni dnevi nenajdejo nepripravlene.
Gospodne Bože, v Tebi vcrjem, v Tebi se vlipam, ar se tak nigddr neosra-motim.
Jezuš, oh žitek moj . . .
(Nota: fezuš, moja radostl)
Jezuš, oh žitek moj, Na radost gvtišen voj I zveličanje! Tak te čžkam, pridi, K sebi me obini, Moje vfipanje! Blagoslovlen Sin Boži, Moja liibčzen je tvoja, Diiigoga mkcga!
Pod tvojov obrambov Ešče tned nevolov Batrivno živem. Či se zemla gible Breg z raesta odide, Ti si z menom, vem. I nikaj se ne bojim, Ar rae ni smrt ne oblada: Li je tvoja zm&ga.
Strdn 86.	DOŠEVNI LIST                  juliuš-augustuš 20.	
Či rne greh sk&š&va,		Duša se radfije,
Dušnavest pa ka>a		Jezuš moj bluzi je.
I či iam stojitn		Gda točim skuze
Pred sodcom ves sveta,		Preveike žalosti,
Ki srdca vardeva,		Pomaga križ nest«,
Jas se ne bojim,		Slatek trošf vJejd
Ar (i nie zagovarjaš.		V britkost mojo, on kl je
Tvoja vernost me obranf,		Na blajženstvo jedini voj   -
Oh Jczui predršgi!		Jezuš, oh žitek moj!
		Poslov. JUVENTUS.
KinČi preroeniivi		
Me itčjo slepiti, Ali (6 zaman.		Tekdfega leta evang.
Sveta dika maraa Je vedno čalžrna,		šinioriie giuleš
Jas dragši kinč marn:		Prčkmurska evang. iinjorija je   svoj   Ktni,
Jezuša, od koga me		reden gjiileš juliuša 5 ga v-Puconci  pod visiko
Ne odtrgne moč nikoga,		pošlUvanoga g. Kovštš Števan seniora i g. Ben-
Ne ktiž, ne noč groba.		ko Jožef ors. poslanca, šinjorskoga   inšpektora
		dvojnim   predsednikstvom   držala.   V-šterom so
Odidi, greh hfldi!		vu veikom računi posebni gtnajn poslanci, gostje
Z menorn se ne ttfldi,		i verniki (Udi tal vz^li.
Mrzi te mi srce!		V gojdno ob 8 o\ vori je boža  slflžba dr-
Što te nasledfije,		žana, gdc je piiconski spevni  choruš  pod  Oš~
Boga ne poštfije,		vath Šandor kantora vodjenjom cerkevne pesroi
		spevao. G. Lutbšr Adam  domšnji   dlihovnik so
Navoke merjč		z genlivim napržddnjcm nasledujoči govor držali.
Gizdost, blGdna zvišenost,		Pobožni krstšanski vernicil
Grehšen žitek, vkraj od mene,		wBIagoslov!en, ki je prišao vu imeni Gos-
Mrtev sem za tčbe.		podnovom! Blagos!ei<?lamo všs, ki  ste   z   hiže
Uoren notri do smrti.
Edna hugenotska hlštfirija od W. Curtiusa. (Poslovenčo  SILVANUS.)
Na to se k Broussoni cbrne i njemipjšvl;
wBrat Brousson, Gospodne je na tebe za viipo sltižbo novoga zdkona, naj pasei Kristuša čredo. Vzerai Duha Gospodnovoga za tvoje pozvanje!"
Brousson. koga je vse to, ka je vjdo i čiio, do srcci genoio, je naprej stopo i je Kistvi z par reči naznanje dao, kak njemi je nevoln te zavr-žene gmajne nej d^la rcera noč dčn, \ ga je pri-silila naj se za slfižbo aidOje, te od vsej pasf^-rov poroblene cerkvi te pflstine. Dugo je nej šteo na ti znotrššnji glas posiiihšati, ali za vo-lo toga ]e vu smrten beteg spadno i t& se je odločo, ka eto žmetno slfižbo prekvzeme. Niti te skuze i prošnje ti njegovi iiibJčni so ga nej mogle od toga odvrnoti. Tak se je vzeo na pot, sprevcdjeni od ednoga mladcga prijdtela i brata, ešče na pd betčžen,  ali  na poti je popolnoma
ozdravo. I zdaj prevzeme ono siužbo, štero je te Gospod na njega zavupo.
Liidj6 so se jokali i Brousson je na to doli poklckno i je Gd Viversa, — ki je v Hollandiji bio za duhovnoga pastžra posvečeni i od Gab-riel poroka, ki je od ti vernikov bio vu Gospodna slDžbo posvečeni, bio vu njegovo daševno slUžbo posvečeni i notrivpelani. Na konci je Vi-vers vu ednoj vreloj molitvi priporočao toga novoga dfihovnoga pastčra vu Gospodnoga Bogd i Kristuša miloščo.
Boža sliižba je z tem bila skončana i ti verniki so pomali razodišli. Tudi Berthier se ne nazajvrno v St Christol poldm, ka je od t\ gostov srčni slobod vzeo. Brcusson, Favre, iGabrieiso pa Viversa sprevodlli vu njegovo votlino, ka bi edno pLr dni vu molitvi potroŠili i bi si zpogu-čali od priJestne delavnosti.
VL
Osem z nev6!ami i z pregšnjanjern puni let je etak minolo i Brousson je lehko pravo: wEto na mene zavupano  d6Io  je  zaistino edna
juliuŠ—augusfuš 20.
DUŠEVNf LIŠT
Strdn 87.
Gospodnove!" Z etimi raduvajočimi rečmi kra-ličnoga žolfara prozdravlam Vas vu  etoj osvet-noj vori, bratje vu Kristuši,   Steri   liki   s\čtoga Šiona našfga prebfidni varivačke, liki  evangeli-omske presvetšenosti   i   krstšanske   liibčznosti vreli obravndči, liki čisti jakost i nesebične do-movinske liibezni diječi korin gojčči vrtnarje ino bratinskoga   vktiprazmenja,   vkiipslišnosti   čuta nevcaglivi potklačitelje ste vkiipsprišli z hlilanji i dalešnji krajov naše  voskejše  domovine,   etl vu indašnjem središči  prekmurskoga   evangeli-čanstva, vu na 150 letno pretečenost   nazajg^ dajočoj Puconskoj materskoj gmani, vu zastop-stvi več kak 20 jezero evangeličanski   dfiš,  naj na letošnjem rednom spravišči našem se znovič sveti svetlost vaša i med nami tiidi zidate Bože kralevstvo.
Z-toplov Iiibčznostjov dfiše moje pozdrav-Iara Vas raed etimi svčtimi stenžml, gde sez g!a* sijo poldruge stotine spomenki i kažejo na tisto znotrešnjo prikapčenost, štera je vsigdar gorista"-la med ovirni gmanami sinjorije naše i Pucon-skov gmanov. Eta gtnana je postžnola pred 150 letmi ono zrno horčično, z šteroga je zraslo veliko drevo, vu šteroga senci ji je dosta jezčr prebivalo i ešče dnes prebiva, bLr so se po tekaji vremeiiov močne i slabe veke zpustile doli žnjega, gda so samostojne gmane postanole Bo-donska, lendavska, moravska, sobočka i radgon-ska fara naša. Ogvušani sem, ka zastopniki tej far so se dnes z-takšo? znotrešnjov radostjov ino blaženstvom paščili k dobro poznanomi ol-t&ri svoje roditelske, varvajoče i osnavlajoče dii-hovne materč, liki to zahvšlno dete vu ndroča svoje sladke matere
Ali domd ste Vi vsi med nami; vem naša
srdc^ tiidi iste ideje glblejo, mi se tOdi   za iste plemenite cile navduiavamo, borimo   ino trlidi mo, štere so Vaše stopdje  ese   ravnale. — Ah, bojdite zato blagosiovleni, ki ste prišli vu ime-ni Gospodnovom!
Blagosl&vlamo pa Vds tfidi, ki ste z eie hiže Gospodnove, štete je z kotrig ete svete gmane spravo cse, vu Božo hižo, pozavajoči glšs z^onov, ki ste prišli na ete dDŠo podfga-vajoči svetek, naj vaše cerkvene čutnosti, vere-vrelosti sveti ogen na novi plamen podežgčte vu zpogfibelniinioblžkniiteždvni dn^vaj naši, naj se pri veri z daleka esi pridoči bratov pokrepku-jete vu ti diiševn; i na stezi vu nebeskiorsag pelajočoj z ednim stora*jom palik napre pridete.
Z bratinskov liibeznostjov pozdiavlam vse Vas ino prosim, da vu dičnom deli zidanja svt' te matere cčrkvi naše vsaki z nds taovzeme vrelo i vesčlo poleg mere njemi d^noga talen* toma. Sramota njemi, ki vtragiivo manjžri, dika, onomi, ki paščlivo delal
Spominanje na velke hipe naj včini naše spržviiče za dašo pGdigavajoče i nepoz^bleno!
Potom so bog&molili, epistolo čteli (I. Pe-tra 5, 5-11). Pri včidenji z c^rkvi je cfferto-rium naberani na G. A. Podpornico. Nabršno je 454 dina*rov.
GjUleš so g. Benk6 J6žef inšpektor ob 9-toj v6ri vu c^rkvi odprli, od nji dobro pozna-nom, prijčtnom govori so nazočibodoče toplo pozdi^vlali, navkOpdržanje i na c^rkvi Iiib6zen biidlli. Opominali so, z kakšov silov delajo dru gi za sebe i vnogokrat proti nam tudi. Vu na* šoj drzavi se vezdaj poštiije vsaka vera i naše vadliivanje vu velikom preštimanjimatao. AU što ^ ka prinese bodočnost?  Zato je   potrebno,
korona." Ali ta korona je bila z trnja spletena. Vremen njegovoga diihovnoga paslčrstva je eden lanc sta"lne z nevoljOv napunjene žalosti bilo za to Mcerkev te pustine." Predganje evan-geliuma se je vedno vu skrivni tnčstaj držalo, i či bšr ka je preveč nevarno bilo, d6nok je vsig-džr dosta IDdstva vkuperprišlo od ti vernikov, naj pri tej skrivni Boži službaj la"l vzemejo. Vu tom strašnom pregšnjanji so soldačke trupe ed-na za tov drfigov na nje vdarile, ali ti verniki so se dčnok bole pridrnžili. Včasi na par me-secov njegovoga posvečenja, je Gabriel prorok vu roke ti pregžnjarov spadno; 2 aprila 1690-oga leta so ga v Baici (Vivarais) živoga v kolo strli. Či r&vno ka njegovo prorokOvanje; ka de rim. kath. c6rkev poničena i ka do francuiki proteštanti od Wilcheltna z Oršnije rešeni, seje za krivo posvedočilo, donok je vu tom z nevo-latni napunjenom vremeni preveč falilo. Za njim so ešče drugi mogli svoj žitek, kak mantrniki zgDbiti, med šterirai je tiidi Vivens bio. Vivensa so 1692 leta vu ednoj votlini napadnoli i či ba"r ka se je tak brano kak eden oroslan, je od ve-
like premoči donok spadnoti mogo. Od edne kiugJe je bio na smrt oranjenl Njegovo mrtvo telo so zdžgali. Vivens, ki se je z ružjom ršvno tak dobro znao djati kak z Božov rečjov i kije vu bitkaj ravno tak priličen bio, kak na pred-ganci, je z svojimi zburkavajočimi očiščšvanji vH.dluvanj dostakršt veče škodo, kak hasno, do-nok je Broussoni preveč žmetno bilo za njega. Po Vivensa smrti je zda že Brousson bio nšj-bole preganjani, ki je zda skoron te jedini mo-čen steber te »pflstinske c^rkvi" bio. Etak je bio zda ob driigim prisiljeni vu tuhinsko po-begnoti, ali nedovedno se je naz&jvrno, najsvo-je apoitolsko pozvanje v smrtni nevarnostaj spunjavle.
Brousson je skoron vsigdar sam mogo po-tiivati i največkrat vu noči, votri, deždži i snegi, skoz soldakov ali razbojnikov, vu lcgaj je mogo spati na golej zeinli, na travi i suhom listji pod sivov nčbov. Njegova stanovanja so bild votli-ne, zapfiščeni škednji, pasterske Iiiile. Skitajoč je šo od vdsi do vesi, z varaša v vdraš. Či ga je gde kakši vernik gorivzeo, se je niti pred de-
Štrdn 88.
DUSEVNI LIST
juliuš—augustuš 20.
da vsdki evangeličanec za svojo najsvetešo duž-nost spozna varvati, bršniti vadiiuanje svoje. Ocžki so tiidi po vnogi težkočaj prekšlh Ddnok njihove sialnosti glasen dofcumentum je eta 150 JČtna cčrkev, z-štere so zhajale vse okoli bodo-če cerkvi naše. Če borao očLkov dično pčldo nasledtivali, te se nebomo ponienšavali, nego prevedno povnoživali. — Lepi govor, z šteroga smo li par miseo zamerkali ese, je spravišče v protokol vzčti skončalo.
0. sin]6r so se vu svojem naprčdavanji spomenili, ka je v etorn leti 150 let, ka se je v-našoj krajini vu trej gmajnaj: v Puconci, v-Kri-ževci i na Hodoši po dtigom zamučanji na tak zvane *Trplivosti zapoved" voddne vereslobod Ščine, znova na žitek zbudilo naše evangeličan-sko vadlOvanje. Nemremo kre toga dogodka ne-maratno tš idti, so erkli g. šinjor, ka se nebi vu duhi žnjega spomenili, — ar kak se je inda zgorečega ščipkovcga grira k-MožeSi boži na-bod glaso, tak se i zda k-nam boži nabiid gla si, ndr je ono mesto, gde stojiš sveta zemla".
Tak je! nSvčta zemla je to, na šteroj sto-jimo". Prcd 150 timi letmi je v-piiconskoj, v-križevskoj i v hodoškoj gmajni z-mrtvi stanola i na žitek se zbiidila naša sv. evangeličanska ve-ra, štero so htidoga srdca neprijatelje i antikris-fušje na smrt osodill, je na blajženoga spomen-ka, presvetšenoga duha i modroga vladara II ga Jožefa milostivno zravnanje, z-mrtvi stžnola. Znova se je pozdigavala evangeličanska boža služba gori k-nebeskomi tronuši, glasčča vuspe-vanji obladnosti himnus: »Trdl grdd je naš Bog zmožnl\* Znova se je glaso vernikom vu mater-nom jeziki Kristuia sv. evangeliom. Pobožni srdc shajajoča molitev je   z-jezero i jezero vOst
šla gori k-jedinomi Gospodari nčbe i zemle, ne je iskala fuhi sredstv protekcije manje   pomdči.
Svdta je <a zemla i ne difigo, kak boža hiži i vrata k nebesam. Posvčtile so jo z nali dragi očakov 6Či iekoče radosti skuzč ka je pi slobodna grštala evang. vera i pod korc pod-veznjeni nebeski posvet je pa slobodno sveto.
Oh vl držgi naši očšci, vi svčtoga pisma na materin jezik prestavitelje, naši cerkevni 16pi pesem, verski knig i molitev pisatelje: KUzmič, Bakoš, Kardoš, Temlin, Sever, Sijarfd, Barla, Czipott, Terplšn, vaš dfih se zgled-ni doli z-nebes i navdehni nds: Blagoslavla vas zahvalno srdce naše za vaš dragi dir, šteroga smo od vis orokiival1'. Drdge kinče sfe nam da~ rUvali: evangeličansko vero, naš mili jezik, sv^ to pismo, pesmene knige, molitvi, za štere boj-d te blagoslovieni! Vsigddr se blajženo sponie-ndmo z vas za neprecenjeno herbijo od \Ls orokuvano, z-šterov ste nam pokšzali stezo, šte-ra nas pripela k nebeskomi našemi zveličanji.
Vu sobotškoga evang. ženskoga drOžtva imčni je Kovžtš Annuška gospodičina, drtištva tdjnikojca pozdravlala tri jubilalne gmajne z na-sleduvajočim prijaznivim govorenjem:
»TeŠke, slabe čase živemo, vu šteri se je teško veseliti. Ali Či si na vrele naše očake zmislimo, ki so vu dosta ieškešem položaji ži-veli, teda i nam ne slobodno v-caglost spšdno-ti. či je kem kmičneši položdj eti vu zemelskoj domovini, tem vfselej se mamo zglednoti proti vu diki   plavajočoj   nebeskoj   našoj   domovini.
cov nej vtipo pokazati, ar se je bojao, ka bi se lehko zvedlo i do popa vuh prišlo, ka je eti i z t6m bi nej sarao sebL, nego celo familijo v pogtibel spravo. Na hiiaj i vu stodencaj je bio prisiljeni dostakrat prenočiivati, naj ga solddki ne najdejo, ali se za noroga delati. Večkrat gda je vu nevoli bio, je zdrzno oberko te vojdke i z tem se je rešo, ali pa či se je kakši dober prijatel najio, ga je napre poslo naglejuvat, či bi gde kakia nevatnost bila. Nikelkokrat se je mogo, gda za velkoga gospoda, gda za klanto-ša, gda za žensko preoblečti, naj se nevarnosti ogne. Trfidnost, niraz, hica, g1Ld, bojazen, pre-ganjanje i na konci hohar je bio Šorš ednoga duhovnika te pfiičave.
Na edno lepo toplo noč v leti 1697 oga leta je bild, ka so se liidje cd vsake strani vu log Vaguerollesa paščili. Očivesno st je vidlo, ka so se \\Xd\6 na edno skrivno Božo slfižbo zbčrali. Ar je pa te log nej daleč od Nimeša bio, se je i odnut preci dosta vernikov pridrfl-žilo. To mesto, gde se je Boža služba mogla vršiti, je z skalarni bilO posvetljeno.
,,Ej, ti si tiidi prišo, Oliver?" pita eden ravno zdaj pridoči stihi moški ednoga že tam bodOčega stareiega moža.
,,Ja, ja, Berrot sosed," erče te oberčeni. ,,Ta pravica je vredna telko, ka te človek od svojega spanja naj edno par vor gori aldaje i edno par kilometrov ide."
,,Nej ]e etam Anton prijatel?" pita na dale te prvi.
,,Kabi nej," erčč Oliver kovdč, ,,midva sva vkuper prišla." Za malo se je Anton šoštartiidi k njima pridriižo, pozdravo je Berrota i njemi stnejčč omeni: wSi ti tiidi viipo ednok vSpridti?"
Toga sabola je malo sram gratalo i erU: yNa ja, gospoda Broussona človek nemre vsakši d^n posluhšati."
WT6 je istinal" omeni te kovač. ^On je eden voren sluga te pravice. Gda sani ga samo čuo gučati, se mi je moje stLro srce vedno ge-nolo." Te kovač si je zda edno skuzo zbriso z uči i na to dale guči, vjas bi svoj žitek dao za njega.-
»Brat,  to nišče ne žel$ od t6be,w   efčč te
juliuš—augustuš 20.
DUŠEVNI LIST
Strdn 89.
Naj bodejo jubil&lni gmajn voditelje i verniki pri na nji zavupani poslov odpržvlanji, voditel-je i potikazdčje vu ono bldjženešo domovino, gde mine nevola i ladala bode blajžena za-dovolnostl"
G. Luthar Adam so ženskoga drfiitva po-zdriv z genlivim nagovorotn zahvšiili, v šterom so to želenje gl&sili: bar bi Gospodin Bog vsL-koj evangeličanskoj gmajni k-$obotško.ni žen-skomi drflžtvi spodobno žensko društvo dao!
Gosp. senior so se vu svojem naznanlli spdmenili z-dvč našiv! z velkimi teškočatni se bojfivajočivi gmajn, kakti z-Dolnje Lendavske, štera zavolo mater/žlnoga zmenkanja začnjene cdrkvi nemre k dokončdtki prlpelati. Nadale z Apačke filie, štera se z-teškim dugom bojuje. Najšli so se dobročinitelje, ki so tevi gmajni dobrovolno podpčrali: Nemško Gustav Adolfa drUštvo je D. Lendavskoj fari 33.000, Apačkoj filiji 8000 dinšrov podpore dartivalo. Ržvnotak Drivska banovina Apači 5000 D. Na mariborski vučiteliščnikov podporo je Gustav Adolf draštvo 1000 mdrkov (16.667 Din) daid Pri toga punk-toma razpržvlanji je šinjorski gjttleš skleno, da poetomtoga de samo one vučiteliščnike podpč-rao, ki se doli zavčžejo, ka se privatno priprd vijo i spovsobijo na verenavuka vučenje i kan-torski opravic spelavanje.
Evang. dijaškomi domi je Dravska banovi-na 1500 D!n, gospa Dobrai Janoša vdovica 1000
Din dariivala. Apadkoj f<li]i so dobrovolni dari-telje v-Soboti 1800 Din aldovov darUvali, za štero šutno je v- molitvšrnico eden harmonium spravleni, G. Benk6 J6žef inšpektor so pri pri-liki liiblenoga svojega oče mrtelnosti spdmenek sobotškoj gmajni 1200 Din darttvali. — Pri vsej 10 gmajnaj je v-pretekočem leti na cerkvi 96 000 din&rov dldovov daTttvano. Vu vsč 10 gmajnaj je notri jemjinja bilo 512.182 Dln, vodavanja pa 366 453 Din. G Slaveča je farof kupila za 42.500 Din, D. Lendava je zs dva zvona vopličala 35.000 Dln i do etigamao za zidanje cčrkvi 200.000 D3n. Piiconska Ura je pri cčrkvi pre-stori za 35 000 Din z betona grajko pozdignola.
V 1932. leti se je v šinjoriji narodilo 213 možkoga, 185 ženskoga spola = 398 decč. Mr-16 je 190 možkoga i 193 ženskoga spola = 383. Zdalo se je 168 parov. Konfirnišiivano je 209 pojbarov, 249 deklin = 458 šolšrov. Sinjorie duš ra?un znesč 22.084 Jeste 10 duhovnikov, eden pomočni dfihovnik (kaplan), eden prediger, 9 kantorov i dva teologuša. Vu osnovne šole je hodilo 1488 pojbarov i 1548 deklin = 3036; v srfidnje šolč 70 vučenikov. (Verjetno, samo v Sobotško gitnaazijo? Red)
Na senioržtno podpcrnico, ali si na G. A. drfištvo je vsevktip 9000 D'n milcdarov darDva-no, z-štere 1/3 ^1 3000 Oin je Apačkoj filiji da-no na podporo, 2/3 tala 6000 Din se poleg vor-canov k-G Adolfa drOštva središnjici ira poslati.
GjQ'eš je goripozvo gmane, da našega velikoga reformatora, Dr. Luther Mšrtona rojstva 450 letnico dostojno posvetijo.
šoštar.   HMi te preveč radi mamo i se veselimo či si med narai, no, pa te liidi potrebajemo."
^Ne brbraj vsefele norije eti vkfiper, An-ton," odgovori Oliver. 0Na kakši hasek satn že jas stari potreti človek ? či sam jas med vami ali nej, od toga Gospodnovo občinstvo nema ni haska, ni kvara."
,Jas tak mislim, Jean," erčd Anlon z omur-nim glšsom, »ka ti vu zLdnjem vremeni preveč dosta misliš na smrt."
wIstina je, bratl Od toga časa, ka je moja žena Aiguesmortesi vu Konstance tortni mrla i rnojva dva deteta pri Božoj slfižbi v Vouverti mrte, gde jih je t& zverina, St Come, i€ nevtt ren Judaš napadno i njidva mladi žitek v grob suno, se tak občfitim kak eden stari hrast, šteri nema ni vek, ni listja več. Večkrit si želčai, da bi me Bog k sebi vzdo.*
»Brousson ide!" se čaje od veče stiini z vnožine.
»On tudi zača starati," erče te kovač, kak toga pričakanoga zagledne.
wNikše Cttdo je ne," erč6 te šOštar,  ,,či te
človek vu noči, v vOtri, deždži i snegi stalno telko pottivati more, kak on i dostakrat na go-loj zeraii pod sivcv nčbov si more nočni salaš poiskati i spati."
Jstino maš brat, gospod Brousson se sploj gorialduje vu službi naiega vadlfivauja. Bog ga obilno oblonaj \m — erče te kovžč. wAli što je pa žnjira?*
MTo je zagviišno te mlšdi Favre, pri kom je te stari Matješ služo," odgovori te šoštar. ^Pržvijo, ka je gospod Broassona že dostakrat sprevodo i zda je pa žnjimi prišo z Švajca.*
nTak vidirn, ka ravno naše brate z NimeŠa pczdravlata, ki tam prek stojijo," erče na dale Oliver.
»Resan, istino maš," pravi te ioštar se ču dflvajoči.   »I gledaj tam   je todi Matješa šogor Andr^ i njegova žena."
wTak?" zmuvi te kovač. wJas nebi viipo gospod Broussoni pred oči stdpiti, či bi ga z svoje hiše tak vovrgo kak on."
MAh, čaren medved, ptisti ta preminjena dčla," erče Anton.   NJas se stavim,   ka gospod
Strdn 90.
DOSEVNI LIST
juliuš—augustuš 20.
Prišestnoga leta šinjorski gjttleš bode v-Murskoj Soboti držani.
OjfliOš je po seniora   vreloj   moJitvi  sklu čeni. Oospodin Bog   čiivaj i vari  evang.   našo svčto mater cčrkev!
Hodošhe evang. gmajne hišforija.
(Pisao HEINER GEZA diihovnik.)
Tak v-našoj hodoškoj, kak vu sosednika-lavinski cerkvaj smo ne meli orgol, samo z po-pevanjem, brezi sprevajanja orgol se je gtesila Boga diččJa osvetna pescm. Ka se naj cčrkev-no spevanje bole vkiipglasno, taktušno vrši, v-1885. leti je Bogi prijčten aldov prinesla gmaj-na, za 1500 rahniki je v-cerkev orgole spravila, šteroga lepi nashaj se ]e li hitro skažfivao. Ver-niki so se za mali čas pri pripravnom vodjenji li hitro k coj navadili k-taktušnomi spevanji, iak da zda že vse potršbne naše pesmi harmo-nično, poleg choralov spisani taktušov popevajo*
V-1883. leti je gmajna z osvetnim tdlora gmajne 100 letnico posvetila.
V 1886. leti je pa tiižen plač dosčgno gmajno. Ž tka i smrti Gospod je k-sebi pozvao vu dalekoj krajini dobro poznanoga i zn&noga, odllčnoga vučitela Deneš Šandora, ki je čeres pol stotine hvalevredno znalao vučenja i kan-torstva pozvanje vu našoj gmajni. Edno celo ge-neracio, pokolenje je zgšjo gori i z-koga se za-
hvalno spominajo njegovi vučenici. Za njim je z ednoglasnim navdQšenjem zvoljeni za rednoga vučitela Fenjveš Karolj pomočni vučitel. — Fenj-vei je poleg Dieneša začno svojo ččst i uprav je njega vreden pohodnik bio. Pod Dieaeša i Fenjveša vodjenjom je naša šola v-cOlom Prek-murji visiko preštimana, hirešnja šola postala. Ze vsO krajov so roditelje radi pošilali svojo deco 1—2 leti šolarivat v našo šolo i dnesdčn je od vnogi slovenski starišov čiiti, ki se z-pri-zdignjenov glavov hvalijo: ,,Jas sem (Odi v-Ho-doško šolo hodo!"
Vu po eti nasledtivajdči letaj se je nepo-mčnkana verevrelost pa v-novoj aldovnosti ska-zala: novo včrstveno hrambo dajo delati pri farofi v-1897., pri šoli pa 1898, v cčrkvi dajo oitar, predganco popravlati, larbati i snajžiti cdrkev odznotra. Vu cčrkvi znotrešnjem kinčanji že evang. žensko družtvo tudi navdGšeno jemle tal i aldove prinaša.
V 1910. po 36 ISt vržlom spelavanji svojc-ga nebeskoga pozvanja v-pokoj stopi obstarani i vu Gospodna vrti obtrudjeni duhovnik Magyar J6Žtf, za njim na 4 leta k-sebi pozovž Gospod gmajne prvoga inšpektora, ki je vsigdar na srd-ci noso naše cčrkevne posle, Dr. Dičaeš Eieka kermedinskoga fiškaiiša, ki je naše občine rojak, D.eneš vučitela sin bio i kak takši, kelkokolikrat je k-nam prišao, se je vsigdar dobro občuto i šego meo praviti: »Domb sem prtšaoV
Brousson niti ne rnisli več na to."
1 zaistino, Brousson je tak prijaznfvo poz-dravo teva dva starca, ka sta se zajokala i je te kovač omeno: wNo gospOd Brousson more edno angelsko srdce tneti."
wVsakšef^leformo more bogše imeti kak nudvA," odgovori te šoštar. BD0nok gledaj, nej je to te stari Matješ?" erčž na dale, kak je za-gledno, ka je eden seri starec ki je poleg Brous-sona i Favreja stao, tomi pčki i njegovoj ženi pun radosti i veselja roko dao.
*On jel" erč6 te kovšč se strašno radflva-joči i se je med liidstvom k tomi pridočemi paščo, ki je njegov srčni prijatel bio, naj ga pozdravi.
MEj, Jean! Pasti raene tOdi z tebom,a skriči te šoštar, i se je za kovdčora paščo. Velka je bila ta radost pdvidenja po diigi 16taj tedva starca.
^Odkud si pa prišo, st&ri brat?* pita Oliver.
tfJas sam z mojim gospod&rom prišo z Švajca," erče z veseljom Matješ. ^najprvle, kak bi pa mro, svojo domovino i gmajno ešče ed-nok vidim.*
NJa, ja, samo edna domovina je i edno Francuško!" erče te kovač, wči bar ka naš krfth z skuzami moremo jesti."
»Kak ti pa kaj ide v Genfi, Matješ ?" ga pita te radoveden ioštar.
wNebi si mogo bogie želeti. Moj gospod je itsčo ednoga staroga poznanca njegovoga po ¦ kojnoga očž; to je bio te bogšti trgovec Char-pantier; pri šterotn je on vu slfižbo stopo i tč se je te mladi Charpantier, ki je tiidi eden pre-več vrli človek z njegovov sestrov Lizikov oženo."
MMi se ešče dobro spominjamo na njo,a erče te šoštar. MOna je dobroga srdcš bila vsig-džr proti vsakšemi siromdki."
,,Od staroga Charpentira smrti," nadaljava Matješ, ,,baota samo imč toga mladoga Char-pentira n?š. Ali gda si je gospod Brousson od~ ločo, ka de znova na Francuško šo, ga je gps-pod Pierre sprevodo na pot, naj svojo staro domovino poglčdne. Z njegovim dovoljenjem sam tOdi jas žnjima prišo i zdaj smo eti."
Medtem se je liidstvo pripravilo na zač^tek te Bože slftžbe.   Kak   navadno   z ednov žoltar-
juiiuŠ—augusfuš 20.
DOŠEVNI LIST
Strdn 9i.
Na ti vu Bogi v5premin6či mesto jegmaj-na za duhovnika Heiner Gezo sobotške gmajne pomočnoga dflhovnika, za inšpektora pa Dr. Berta Ben6 monoiterskoga kralevskoga birova zebrala.
Kak z-tekoči vremenov pčldevredni dogod-kov se tnamo spomenoti z-šalovski vernikovve-like verevrelosti, ki so znova hvšle vreden aldov prinesli na Boži oltar, v-1913. leti so si z bluzi 15000 zlLti kron stroški ndvo, popolno moder-no, k-vremeni primerno šolo pozdignoli. Bogi prijeten, hvšlevreden aldov je bila n]l ti vere-vrelost, ar ml evangeličanski krščanje nigda> ne-srnimo pozabiti to, ka so naši cerkvčo krepki gradovje i trdne močine vu vsLkom vršmeni pri cčrkvaj stoječe evangeličanske verske šolč bilč. Kak to prilična reč vu resnici pršvi: »Š6/a je cžrkvi osnavlajoči pHngrad l"
K-gmajne hiitorije konci se približavajoČ, mislim vugodno bode, či gmajne voditelov, dfi-hovnikov i vučitelov itnena zamerkam gori, šteri duhovnoga ravnanja i vodjenja je naša gmajna gi(intana, osnavlana i na šteri vrelo nadigžvanje i pobadjavanje so se dogodki dozorili i dtiho ven sad prinašajo.
Dnhovnlcl so bllh 1. Laky Števan od 1783. oktobra do 1786. teda je odhajao; 2. Stnodiš Števan od 1786. oktobra 1. do 1792. teda je odhajao; 3. Berke Balžž od 1792. oktobra 1. do 1803. teda je odhdjao; 4. Oergar J6žef od 1803.
jun. 26. do 1821. teda je odhajao; 5. Cipoft Gy6rgy od 1821. okt. do 1834. je vu Bogi vo-premino; 6. Kardoš Janoš od 1835. febr. do 1873. je vu B6gi včpremino; 7. Magyar J6žef od 1874. do 1910. vpokoj je stopo; 9. Heiner Gčza od 1910. dec. 17. spelšva gmajno.
Kdntorvučitelje: Što so bili vučitelje vu gmajne zač^tki i či so bili? je neznano. 1. Be-jek N. do 1815., sledi je v Križevci ttidi bio, potora je v-Somogyp^irmegy6v v Porogsztkira!y pozvdni; 2. Csaplovics Gy6rgy od 1815. do 1836. do smrti; 3. Dieneš Š^ndor od 1836. do 1886. do smrti; 4. Fenjveš Karolj od 1886. do 1928. je v-pokoj stopo.
Vu naše gmajne hištoriji smo se že k kon ci približali. Približavali smo se i k-svetovne bojne krvnomi vremeni. V 1914. leti je \5vdrO svetovne bojne krvdvi viher, iteri je grozno vdčrjao i stančarov mirovno osnžvlajoči žitek nesmerno gorizgrdžao i pred teiko slavo posta-vo. Eden za drfigim so zvani na krvna bojiiča mladčnci, očevje, ešče i seri vlisi starcf, da svo-je mirovne, vsakdanešnje šk^ri odmenijo z-stnrt-sejajočim rožjom i smrtne aldove prinašajo. Gospcdna Boga nedokončana milošča je bar naši krajin prestore mcnluvala, ali donok smo pa nezračunane škode vadliivali.
Čeres dugi štiri let se je med vcaganjem zbtidilo gori vsako gojdno dete, tuvariiica, IU-blčna tnati i oh prl keliki familijaj se je naklo-
skov pesmov se je začnolo. Na to je Brousson predgo držo tim  vernikom obri reči sv. plsraa:
^Golob moj, v razpokni pečinaj v skriva-Hšči skalni sten, pokžži mi obraz tvoj, dšj naj čfijem glšs tvoj, Av tvoj glas je sladki i obraz tvoj je Ifibeznivi. (Pesmi pesem 2  tal, v. 14.)
Brousson je ete reči sv. pisma z Kristusa piavov verov i z cčrkevjov prigliho, štera ravno se tak skrivati more pred hUdim preg^njanjetn vu pečinaj i skalaj, kak ete goldb. Ta prava cčrkev Kristuša trpeti more i ravno tak pregan-jena more bidti kak Jezuš satn. Ona ne piaz-nflje z bolvani, z zlatom, srcbrom, z kLpi, z stebri, i ne lomi hiitvo z napr&vlenimi bogeci, nego je verna svojemi nebeskomi Gospodšri. Ta c6rkev je golob Kristušov. Ta prdva cčrkev se ne oskruni z svetskimi odiirnostarai, nego čista i nedužna ostšne, kak golob. Ona je ponizna, mčr liibčča, lfibezniva i dobro želčča vsakšemi. Ne preganja nikoga, ne ogrizava, ne spota, ne bantfije, ne prisiljava, ne od&rjava nikoga, nego trpi za Kristuša volo.
Etak je predgo Brousson i je pokšzo, ka to
pregAnjanje i trplenje ]e edno nebesko znamenje za to pržvo cčrkev. Medtčm je v pčldi pokazo Kristuia, ki je nej meo, katna bi si glavo na po-činek nagno, dokeč ešče nebeske ftice majo gnezda i lisice luknje; na prve krščane, ki so se vu katakombaj mogli skrivati i Bože službe držati.
,,To je te golob Kristuša, šteri se ne drži vu zlati i m&rmcrni palačaj, nego vu razvalinaj pfistinski pečin," erčč na dale Brousson. ,,Šorš naii oč^kov vu preminoči stoletjaj je ržvno takši bio, i dnesdčn je naš šorš takši, kak naši oč4-kov," i na td etak skonča:
,,Oni ki z Jezuš Kristušom neščejo trpeti, tudi ne bodo žnjim ednok kraliivali. Oni mLjo njihove dobrote tal eti na zemli, ali edndk t&\ njihov ogen i žveplena mlaka bode. Aii vl, vi siromaki verniki, ki za pravice volo trpeti mo-rete i ste preganjani, rad&jte se vu Gospodni, žr nebesko kralestvo je vaše! Oh kak te blaj-ženi, vi ki ste zda vu velkoj nevoli, ar cdnok z dikov bodete koronUvani! Kak veseli bodete vi ednok, vi, ki, zda za evangeliuma volo ste z hiš vaši včpregnani,   ar   ednok   bodete napojeni z
Štršn 92.
DOŠEVNI LIST
juliuš—augustuš 2Č.
no te tužen gost, smrtni angell Keliko srdc i ešče dnesden bolezno trapi zgObiček nezacelje-ne rane.
Pokažimo naše   tšljem^nje i žalosti občQ tenje k-onim, ki so z naše gmajne svetovne boj-ne smrtni žlcfovi postali z-t€m, ka njihova imčna v-našoj hištoriji ovekivečimo i njih spomenek vu srdcaj naši obarjemol
ZHodoša so spadnoli aJi minoli: Lac6 Šandor stareii, Laco Ferencz, Scheck Ša"ndor ml&jši, Lac6 Ferencz ml., Jeneše KalrcSn, Pdti J6žef, Peilschmidt Jdnoš, Sočak Lajoš i na bo-jišči vu doblenom betčgi eti doma" preminoči Kerčmar Arpdd. (9).
Z Šdlovec. Abraham Gčza, Abraham Eiek, Barbarič Janoš stareši, Barbarič Jšnoš rnlšjši, Barbsrič Šžndor, Baibarič Karolj, Balek Karolj, Berke Mihalj, Gomboc Jdncš, Gombčc Mihšlj, Herzeg Šžndor, Kovič Šandor, Lepoša ŠLndor, Lepoša JdnoŠ, Lepoša J6ief, Lepoša Kšrolj, Ru-žič Vince, Sukič Mihalj, Siotec Mihaij, Svčtec Ferenc, Tolvaj Ferenc, Varga Jdncš, Varga Kž-rolj, Županek Jšnoš (24). — Z-BHdtnec: Krajcar Kšrolj. — ZKrupIivnika: Kdnye Šandor i Hšri Kžrolj.
Gospodin Bdg ddj vu dalOšnjoj tiihinskoj zeinli počivajočim miroven počinek, nemrtelnim njihovim dfiiam pa vekivečno zveličanje, doma ostavlene lubeznike pa troštajme z-Zveličitela etimi rcčžmi: »Bldjžml so, fci se žalosttjo, dr se onl obeselijo". (Mataj 5. 4)
vretine vekivečnoga žitkal"
Broussona reči so velko navdflšenost obfi-diJe, i k tomi je tfldi poiragalo; ta kčsna ndčna vora, rnt?sto te kesne Bože slfižbe, nevarnost vu šteroj so ti tam bodoči verniki bili, spominanje na U trp^či mantrnikov, i oni HbJeni njihovi, ki so od njih odtrgnjeni biii i ki se zda že po sil-noni rnanlržnji, svojemi Odkupiteli veselijo vu nebeskoj domovini.
Te stiri kovač se je (ud! skuzio. On je na svoje JOblčfie mislo, ki so za Kristuša volo smrt tnogli zartrpeti i k šterim se je zda dosta bole želo kak pa gdaštč.
Ti verniki so ešče Gsspodnovo sveto ve-Č6rjo iteli vživati. 300 se jih je pripravilo na to. Ali gda je Brousson rdvno ziio te na"rod na grehov poželdnje i z srca spoznanje opominati, z veikoT silov pribeži eden tnJadi čJovek k njim, ki je na stražo bio postdvleni i kriČi: nBtžte, beite, dragoneri 30 tfl!"
Edna velka zmešlinga je na to poslžnola. Moiki so svoje žtne zvali, žene svojo deco i to lldttvo je na vse kraj6 bežalo,   komi   je gdeta
Po bojni napravlena razniejilev je naše gmajne prestor na dvš tala razdelila. Hodoš, kak maticerkev, Šalovci i Kruplivnik, kak f.He, Dolenci i Budinci, kak raztorjenosti so k Ju-gosliviji, Salaf6, Kotormany, Sv. Peter filie, Dš-vidhaz, Bajahaz, Šenyehaz raztorjenosti so pa k-Vogrskomicrsagi vtaiani. Tak je 1919. leto našo hodoško gmajno z-450 timi diiiami  pomčnšalo.
NaŠa gmajna je v 1870. leti 3000 dfiš računala, z Domajnševske gmajne odtrgnjena i pri novoj razmejitvi je celO, komaj na 1000 ciiiš račun pomčnšana.
K Vogrskomiorsagi prikapčeni vesnic evang. vernici so se do 1932. leta k-našoj gmajni dr-žali, slobodno so v-našo cčrkev hodili i naš dli-hovnik so je slobodno i doma' goripoiskali i vernici so svoje dužnosti k-gmajni ttidi poieg prvešega reda nezamadno spunjdvali, ddnok je pa vogrska cčrkevna oblast za potrebno spoz-nala z-Sv. Petra središčom edno missionarsko postajo goripostaviti, štero z-ičm potrdjšva, ka toga potrObčino z tžla dece verenavuka vučenje, z ta'a pa vernikov žitka intenzivneša skrbnost potrebiijc i nemfidno žel^. — Vu Vcgrskomor-sagi prikapčeni vesnicaj naši evang. vernici, kak menšine, med včkšim računom bodočimikala-vinskimi vereveroikmi raztorjeno živejo, gde da-leč nega evang. cerkvi, njihova deca nadale v-Hodoško iolo hoditi nemorejo, povsud v-refor-matuiko (kalavinsko) Š6I0 hodijo i  vsebole  se
bliže bilC, žr ti soldški so že nad nje vda-rili, ki so strelali, sekali i smicali vse, ka njim je do rdk prišlo. Titn ednim toga lUdstva se je posrečilo pobegnoti, ali dosta jih je tam ostalo tnrtvi, m6rajoči a!i teško oranjeni na onotn mesti, gde so se pred pLr minutami tak navdfišeno ve-selili nad nazveščavanji Bože reči. Med mrtvimi je tudi. tam ležo Oliver kovač. Edna krugla njc-mf je prehodila prsi, gda se je z ednimi batriv-nitni moški na te dragonare sebe branivši proti postavo i naj med tlm ti dr&gi, n&jmre pa Broussoa, čas majo rešiti. Njegov srčni prijatel Anton šoštar, je pri njem ležo, od ednoga ba-joneta presmeknjeai. Ešče vu smrti sta se nej mogla ločiti.
Z iemi oranjenimi, ki so nej mogli vujdti i z temi zgrablenimi so si ti soldaki strašno djali. Te oranjene 50 skoz spresmicali z sablami ali z bajoneti, njim vuha doli zrezali, ali glavž odse-kali, štere so zverinskim trdblenjom na meče bodnoli kak znamenje oblidnosti. Te zgiiblene žene i dekline so na najsramotneio formo osra-inotOvali,   tak da je te zapovedavajoči oficfr se
juliuŠ—augtistuš 20.
DUSEVNI LIST
Strdn 93.
zbiidjava one nevarnosti   staranje:  ytPogGbl   se čršda, štera nema pastšra".
Po svetovnoj bojnl je celi   svet   včrstvene ktize težkoča obldgla, štera i naše gmajne opra vice i ci!e zadržava. Pri vsem tom se pa gmaj na pašči, kamči   te   vezdaj   bodd*e   vrednosti obarvati i oskrbeti. Mesto prveše, že obstarane i mnikcj idoče kantorove  vgrstvene  hrambe je grnajna v 1929. leti z-bluzi 30000  Din   stroiki nove di!a zgotoviti, v-1931. jc pa za   po   toce nesreči poškodovdni cčrkevni   hramb   popravka volo 14 000 Din vodavanja mela.
Šolo nam je po svetovnoj bcjni drždva vze • la prek, ali po gmajni pozdignjene hraajbe so i nadale vu gmajne lasnosti nihane. Cčrkevni vu čitelov od toga vremena mao nemamo,   ali   za kšntore smo si v-1923. v Šalcvci Makari Alada ra šolskoga upravitela, v 1928.  pa   na   Hodoš Včrteš Aladara falkovskoga šolskoga upravitela zebrali. Oospodnoga Boga nedokončana miiošča naj bode na njidvst blagoslovni opravicajl
V-1930. leti so se gosp. Dr.   Berta   Ben6 inšpektor za volo nove raznejitvi orsdga z-Mo-noitra v-drugi kraj cdselili, za   Šteroga vo!o so prinas z-inšpektorske Č6sti odstčpili. Na nji mes-to si je gmajna g. Dr. R toper Ššndora   križev skoga zdraynikst zebrala za iušpektora. Novi in špektor so v-1930. sept. 14. držaiom osvetnom gjalešt spel»ni po visiko poštiivanom gosp. Ko-vatš Števan šinjori vu ččst Novi   inšpektor  od
onoga hipa mao z-gedrnov vr^ostjov jcmlčjo iM vu gmajne cčrkevni poslaj. Na vsakom zna-meniteiem gjfiieči so osobno n?z6Či, kak od Boga" k nam zruvnani voditel r^5 ztar^pm, z-dobrov fčldov Iflbeznivo vod ]o i ravnaja.Oos podin Bog njim naj dopOsti to nebesko pqz\&-nje vu našoj gmajni prek več desetin let znašati i njegova nedokončana miloiča i blagcsiov naj spre>aja nj hove nesebične, ti&da>neniiiflva}dče opravice ino j;h obarje na vse nas radost i gmajne naše diko do človečega žitka najskrad nješega hatša vu dobrom zdr^vji i mfl>či!
Z etirn smo se približali k naše gmajne hištdrije kr:nci; pribiižali smo se z-bcjuvanjem, z aldovnosti naše puni premind^i vremenov k-vezda^njemi hipi. Vu računi smo bar pomčnšani, vu inaleralni slradajoči, a!i vu srdci nC- vcaga-joči, vu diihovnoi m65i ne vireti. Ti preminoč! vrerrenov dika, vezda*§nji hipov radost, ptišest nosti trošt, nam roke na molitev skitičijo, vfista se nam na zshvalnost odprejo, srdc naši hvaio-ciavanje se knebi pozdignovša: Gospodne bože, kl si vu tl preminoči vrtmenaj vsigddr^ vtt vsa koj nevoli z naml bio, koga blagoslovna rama nds je nlgdčr nš ostčvlla, dnša naša k-Tebizdiihdva, blagoslovl, oh blagoslovi tvoje telikokrdt vardč-vane vernike i naš Šionl Našega Šcrša moder l dobrotlven varltel, vu Tvoji rokdj Gospodnebo > doči> se zglobočine preminjenostl žoložma gldsi Naši očdkov pesem z našl vfis/ z novov močjov doni: »Nevcagaj oh čreda malal" . . . »Trdi grad je naš Bog zmožni !*
sam strsnovši, tomi mesarenji i gniisnosti konec zapovedati mogo. Od ti zgrableni moSkov so eden \i\ na bližanje drevje tam včasi gori zo-besili, te druge so pa v Nimeš odegnali, gde so je osodili.
Za dv^ vori sledi se sledčče godi vu ed-noj maloj vesnlčki, štera je na par kilometrov daleč na zahodnoj strani od \ogi V&querollesa prOti puščavi lezala. Vu najskradnjoj hiiici je edna stareša žena sedela pri mračnom posveti i je čtčla, ki je vdovica ednoga krneta bila, iteri je za svojega vadiiivanja volo kak gajarob mo-go mreti. Od časa do časa je donok k obloki šla i je pazlivo poslGhšala vu nočno tišino.
»Franca ešče izda nega," morjfije skrblivo vu sebi. »Naj se je samo kakša nesreča ne zgodiia!"
Na to pi čtč eden čas, ali njčna nerairov-nost vedno vfekša postšne. Na n6vo k obloki ide i posluhša. Končno se njej je tak čOlo, da bi stopaje čiila, šteri so se vedn« hole pribli-žšvali. Mlrovno je čakala vu negvflšnosti, jeli je to te pričškani,   ali pa,   kak se je vu slCdnjem
vremeni večkrat zgodilo, ka so soldaki hodili okoli vu ti za nezavfipane držLni vesnicaj. Od več liidi stopšji so se čiili i je za stilno tnisli-la, ka jo pa soldški poiščejo gori, za»o se je paščila to biblijo, štero je čtela, skriti. Koroaj se je to zgodilo, gda se je po dveraj tiho tffi panje začiilo. To jo )e pa cgviišalo, ka td nem-rejo soldaki bidti, ar so tej z silov prosili notri pistiti i njim cdprčti.   Zda je šla pa je odprla.
sPrišo si končno Franc?" erče, gda je svo-jega jedinoga sina notristopiti zaglčdnola. wJas sam se že bcjala, ka se je kakša nesreča zgodlla."
.»Bogme se je zgodila," odgovori Franc mračno. wSt Come, te nev6ren odarjavec nas je z s:ldaki napadno i dosta jih je od n&Ši tnrlo aii so je pa zgrabili."
MGospcdne Bože 1 Je to istina?" zakriči ta mati se staravša i gda je z posvetom bliže sto-pila i svojega sina knavi obraz zaglednola, grozno prestraiena ga pita : ,,Franc, ti si oranje-ni? Vse si krvavi!"
, Bah!" odgovori te mladčnec, ,,to je nikaj nej.    Eden soldak me  je malo kresno po glavi.
Stiin 94.
DOSEVNI LIST
juliuš—augustuš 26.
Zapisnik
gorvzčti  na   prekmurskoga   Gustav
Adolf fiH&lnoga driištva 1933. jul. 5.
v PuconcJ držanom spravišči.
Siftdr Karolj predscdnik po kratkoj molitvi pozdravi vkupspravlene kotrige, vernike i goste; na podpis denčSnjega zapisnika g. Luthar Ada ma i g. HLri Lipdlda oprosi, potom pa z sledč čitn govorom odpre denčinje spravišče:
Vtslko poštUvano sprdvlšče) Prekmursko evang. podporno drttštvo se je po 10 letnom blagoslovlenora deli preosno-vilo vu Gustav Adolfa filiilno drttštvo, iteroga cili so ravno tisti, kak so bili naiega podporno-ga drdštva z tčm razločkotn, ka po etom z naši dohodkov samo 73-tal lehko razdelimo, 2/a ^la pa moremo v jugoslavskoga Gustav Adolf drQš-tva centralo odposlati.
Letos smo se tak obprvim vkupspravili kak Gustev Adolfa fillalno drlištvo, naj se pogovar-jamo po naiem prišestnora deli i naj račun da-mo od ednoga leta šafarflvanja. Dela dosta ča-ka na n6s; ar ji ešče vsigdir mnogo jeste, Šteri se z-etov prošnjov k-nam obržčajo: pomagajte nam i zdržte nas, ix pogibamo!
Tam jestejo v-Apačkoj krajini naši verniki, iteri so se pred dvema letoma v-edno misionsko faro zdrflžili. V-prvoj navdiihšenosti   so   rAvno
ni računali ne na svojo moč, ali vUpavši se vu pomoči svoji verebratov za 215.000 Din so si klipiii molitvarnico, funduš i mesto za cintor. Gviišno so si teda eSČe rnislilf ne, ka predkak-Šim žalostnim včrstvenitn položajom stojimo; i tak n$ čtida, či z-tč šume so do etigamao nikaj plačati ne mogli, ar intereš komaj plačfijejo z pomočjov svoji verebratov. Brezi pomoči razl-dejo, kak čreda brez pasfera! Što naj njim po-inaga? Nišče driigi, kak te smiltni sainarifar.isš, šteri je z svojov liibeznostjov že tak vnoge evang. fare pečeče rane zav6zao i novo, močno dQšo vcfipo vu že dvojčče kotrige. I to je Gustžv Adolfa društvo.
Tam jeste na drugom kiaji Prekmurja Dol. Lendava, kak eden n ali osredek vu tom velikom kath. morji! Mšla, sirmaška fara, štera vu tom pretninočem leti je istina gorizozidala i pod streho spravila svojo ir.dlo cčrkev, i.U z-svoje moči delo nadalj^/ati i dokončati nemore. Što nje naj pomaga ? Nišče drugi, kak ta milostivna i na aldov gotova bratinska liib^zen.
Proseč, proti nam vtegfije svoje rok^ mur-sko soboški cvang. Mdljaški doma tQdi, v Šterora si ščemo zgojiti priŠestne voje, diihovnike, vuči-tele naimre pa kantore. V-derčšnjoj krizi i teš-kom vremenl naši verniki so samo tak zmožni svoje sini šolati, či njim to delo z krščanske 1Q-bdznosti nastavami zlehkotimo.
Z-tčm sem šteo samo na te nšjpotrebneša dela visikopoštfivanoga spr^višča pazko pozvati,
Ali naš brat Favre, koga sam eti pripelo, je teš-ko oranjeni, njemi je edna krugla roko razdro-bila. On netnre več dale. Ti boš ga tnatna eden čas vu skrlvnom mogla   obravnžvati i vračiti!"
Samo zdaj se je obrnola ta mati k titn drDgim, ki so z sinom prišli naj je vidi. Gda je te blčdi obršz toga oranjenoga zagl^dnola, koga je eden starec pelo na njega naslonjeni, se je amilttvanje obiidilo vu nj6j.
,,Pozdravlenf bojdite," erčč prijaznivo ,,jas bom se brigala naj ta oranjena roka po tnogdč-nosti kak nijprvle pa vrčd pride."
Zda) je za tim oranjenim i tim starcotn eS-Le cdnoga tr^tjega gdsta zaglčdnola. ,,Kaj, nej |e td gospod Brousson?" skriči ČfldUvajoC.
,,Kak nej, držga mati!" odgovori te sin, »njerai se je tfldi  posrečilo znami trdd vujdti."
,,Hvala bojdt B6gl! Hodte že bliže netri vi Gospodna blagoslovienci!"
Vsi so vu hiio stdpili. Franc si je dolizčpro krv x obraza; na to so Favreja roko preglednoli štera je samo tak za silo bila zavčzana, to kruglo so po velkom triidi z rane vfivz6H,   i te
betežnik koga je že hica i slaboiča opžjala, je bio vu ednoj Itamrici v postelo djdrti. Njegov stari sluga Malješ, ki je na srečo brezi rane vujšo z te krvne kopeli, je pazo na njega.
Po tčm, ka so toga oranjenoga vrčd dj&lt i so si vsi malo počinoli i odtaviii, je Franc na dale tolmačo; BMama, jas zda gospoda Brous-sona v Monlezau k Couderci sprevodim, ar je od tistec ležeše te sevenuske piistine dosčgnoti. Vu našoj krajini je on nej zagvušeni i jas tak mislitD, ka do ga vu ti prišestni dnčvi soldaki povsud iskali."
Ta mati, ki je dobro znala, ka či bi Brou-ssona zgrabili, bi nej bilo driigo za čakati, kak pa ka bi ga živoga v kolo vlomili, se je nej protivila i Frenc se je z Broussonom preci na pOt vzčo, da bi ešče pred gojdnov v Monle-za prišla.
Na drligo Utro je ta vrla mati odprla dveri na hiši, gde je edna patrola vojakov stala pred hišo. St Come je bio na telko jžlen, ka je po-vsud vojake razposlo, naj na kelko je niogoče kak največ pobegnjencov   vkuperzlovijo   i   naj
juliuš—augustuš 20.
DUŠEVNI LIST
Strdn 95.
štera dale odlašati nikak nesmčmo. Zvtin toga bi meli ešče vnogo dela, ali v-etom žalostnom časi je dopr?nesti nemoremo.
Dela, opravlc dosta na nas čaka, ali pred tfiini moremo ovaditi; ka wz-našov močjdv smo li zbožni". Tč doprinesti bomo samo tak znali, či se časi zbogšajo i edne bogše i btejženeše priSestncsti zorja se pred natni presveti. Ali či šččmo, naj našo cčrkev včkša škoda nedosčgne vu ti rajsflnčši potrebčinaj pomagati pa \i mo-remo. — Zatogavolo sem gorpozvao vse fare, ka či ravno vu slabi časaj živčroo, donok naj edna vsaka poleg svoji moči prinesč svoj aidov na ollar Oustav Adolf driištva. Naj se vu svo-joj Ifibeznosti nespozabijo z ti ncsrečni i siro-maški far; naj si mislijo na tiste, ki ešče od njih so v žtnetnešoj stavi i nepozabijo, ka vsig-dar jf bogše dati, kak pa prositi.
Z-radostjov lehko naznanim, ka mc ja proš-n]a je ne bila Bglas kričččega vu pfiščavi!" Na še fare, či ra/no teško čtitijo oblast denešnje krfze, so ešče od preminočega lcta včkši aldov princsle na oJtar naše sv. mateič cerkvi. Dobra vola je gvušno vsepovs^di bila, ali žalost v vno-gom mestl je moč falilal Te vkiip nabrani 41-dov vzemimo z veselim i zahvalnim srdcom \ Boži blagoslov naj sprevaja tak daritele, kak prositele!
Nadale naznanim, ka sem pregledno  Gus-tav Adolf filialnoga društva blagajno i  vse   far
notri poslane račune. Poleg toga  je   v  posebni faraj letos sledčči aldov nabrani:
1.) V Mursko-Sobotškoj fari      1932- - Din
2)  V-Puconskoj fari                 1847*- Din
3)  V-Bodonskoj fari                1100— Din
4)  V Oornje-SIAvečkoj fari        892*— Din 5.) V-Križevskoj fari                  766 25 Din 6) V-HodoJkoj fari                   571'— Din 7.) V Dolnje Lendavskoj fari     560-— Din
8)  V-Moravskoj fari                  463*— Din
9)  V Petrovskoj fari                  401*— Din 10) V-Domajnševskoj fari           280'— Din K tomi pride prem. leta ostanek     4*16 Din i premindčega leta intereš           21884 Dln
vsevkttp:   9035 25 Din včdavanja je bž!6:         1 50 Dln tak gotovine mamo:   903375 Din
Moravska fara je ne poslala offertoriuma; mislim, ka v-toj fari je nO držana G. A. drtlStva boža sliižba, či ravno sem na to gorpozvao vse g. dUhovnike. TakŠa boža slDžba je ce)6 sada-rodna i blagoslova puna! Pri (akšoj priliki leh-ko presvetimo žmetno stavo naše evang. cčrkvi i pokažemo n]6 peččče rane; ali pri takšoj pri-liki lehko postavimo pred naie vernike šamari-tanulko delo G. A. drOštva i nj6 opominamo, naj z toga dela oni tadi obilen tal vzemejo.
V šoli zmed konfirmandušami so tfldi nč pobčrali aldov v-toj fari, či ravno so na td ta-
Broussona zgrabijo, od koga je mislo, ka se je nindri yu bližini boddči vesnicaj skrio. Tak i k toj dovici so že ono noč tadi prišli vojaki Broussona iskat, ali na srečo je on te že odišo. Na gojdno je pa mogla vsakša hiša preiskana bidti i za toga volo so pred vsakšov hišov ed ncga posta postavili.
To preiskavanje se je začnolo pri hišl te vdovice, ki je trepetajoč odprla dveri.
Te zapovedavajoči cf.cir jo pita: },M4te kakšega revolucionara skritoga pri sebi?'
WO moj Bog nej!" odgovori onaešče izda trepetajoč.
,,AH se za volo bojazni od moji soldakov tak trosite?* pita te ofcir na dale.
,,Nej,u odgovori ona vu caglosti. WT6 je beteg!"
MSir6ta žena!" pršvi on se smiliivajoči i odstavi to hišo naj to preiskavanje nadaljava.
Gda so ae soldaki zaman trUdili naj Brous-sona vu ti bllžžnji vesnicaj nijdejo, so se pr6ti scvenuški piiščavaj obrnoli gde ta je Brousson pobegno.

Na isti dčn vgojdno rano je že Couderc v Monlezani pri svojem deli bio. On je eden od-ločeni kotriga te pOstinske cerkvi bio i srčni prijatel Franceka oč^, sfaroga Pugeta. Po etoga smrti je toj vdovici i tomi sirotinskorni Franci kak vu tanači, tak vu deli vdrno na pomoč sta~ no. Svojo ženo je že pred par l^tam! zgfibo, Pri ednom napadki edne piistinske božeslužbe, vu bližini Montezana jo je eden soldak bujo. Dvoje dece je meo, edno že dvajseti let staro hččr Katharino, ki se )e zdaj ravno za zantrlk skrbela i ednoga dvanajset M staroga sina, Leona, tč je zdaj svojoj sestri pri deli pom4gao i medtčtn je gda i tč vo So vu vrata glždat vu dalino.
»Katharina," skriči ednok te pojbar, ,,meni se tak vidi, ka etam Franc ide z St. Laurenta."
,,Ah, Leon," odgovori njemi sestra, ,,ne guči noro 1 Ka bi pa isko Franc že tak rano eti ?"
„1 donok je on!" erčč te bratec. ,Jas ga poznam i€ z daleča po njegovoj hodbi."
Ta deklina zda že tudi vd ide pred vrata gledat, gde ta njej je Leon pokazo. I resan, dva
Sfnin 96.
DUŠEVNI LIST
juliuš—augustuš 20.
di bili oprošeni vsi diišni pasterje.   Pri   včenje cerkevne zgodovine lehko pfjed ptrcke   postevi mo G  A. dfiiUva svete clle   i   blaženo   delo i njč nadga*?amo, na se navčijo za svojo  cerkev že vu mladosti aldove prinalsti. Jestejo fare pl. Puconci, Bodonci, G. Slaveči i M.  Sobota, gde lepa šuma vkfippride z cffertoriu-na i od šolske dece, skoro^ polovrca cčloga pobd anja.   Prcsim zato- g. dflhovnike i verevu*itele naj vu prišest nosti pred očmi držijo v-tom ta'i nj!m   poslane direktive, a"r tak vclike so n*še pctrebščine, tak vnoge so rane na teli naše  evang.   cčrkvi,   ka vsakšo priliko moretuo popadnoti,  naj   je   po-mčalamo i zlehkotimo.
Na 16* gicdoč prosim vis ko poštiivano spravišče, tiaj odrčdi, ka vsaki dfihovnik je du-ztn vt* priLestaosti offertorium držati i z rred otroki, najmre pa med konfirmšnduši aldov po-berati. Spravišče predsednika napredžvanje na znanje vzeme i potrdi.
II.  Na gortšlanje letošnje   šume   spravišče sled^če zrendelOje: 33 75 Din se   naj   nazadrži na prišestni račun; z 9000 Din  2/s tala,   to   je 6006 Difl se nsj odpošleta v jugos!. G  A. cea-tršlnoga drOitva blagajno v roke g Luthar Ada ma pOconskoga dfihovnika blagajnika, 1/3 ^! to je 3000 Din pa naj razdeli naSei.l^lno drfiStvo.
III.  Predsednik iiaznani, ka k našoj  f lialki so sledžče prošnje prišle:
1) G  Sl^večka' fara pomoč pros?,  ar dug ma ešče cd zidanja cčrkvi;
2)  D. Lendavska fara tiidi na te cil prosi;
3)  Apačka misionska fara pomoč prosi na odplačiivanje svojega duga;
4)  Piiconsko evang. mlad^zni driištvo po-moč prosi na svoje cile.
Spravišče dokonča, ka cela šuma, to je 3000 Din se naj da, kak pomoč Apačkoj evang. misionskoj fari.
IV.  Predsednik naprč   da,   ka   denelnjega spržvišča deio je ešče poslanike odebrati na ju-gcsl. G. A  drttštva centidlno   sprš/išče i odlo-čdi mešto na naše prišestno spraviiče.
Sprdvišče dokonča, ka na jugosl. G. A. društva centralno spravišče se g. Lutha> Adam puccnski diihovnik od pošle; prišestnoga lcta spravišče de pa 1 šinjorskim sprLviščom vkfip dr-žšno v Murskoj Soboti,
V.  Predsednik potom spriuišče zakliiči.
ŠIFTAR KAROLJ, predsednik. Potrdimo: LUTHAR ADAM 1. r.              HARI LIPOT 1. r.
Preganjajoča roka šorša tiste poišče gori, šteri preveč Ifibijo edenovoga i so preveč dobri. (Jokai.)
Nišče neve tak dosta slaboga od nds, kak mi sami — i donok si nišče ne misli tak dobro od nas, kak mi sami. (Franc V. Schčnthau.)
moška sta se pribiižavala z hg& Šteri je skoron do v^si sčgao, proti Monlezani. Nad njima se je vidlo, ka te sosedne hiše v6okr6živši sta rš^ no k C -uderci držala. kcga hiša je roalo po stidmi ležala,
,,T6 nemre d^ugi bidti kak Franc/1 erčč K^Hvarina pred sebe. ,A!i ka ščč že tak rano eti ? Što more to žnjim bidti ? '
Vsefelč si je začala prernišl&vati  i bi e§če duže tam stžla čakavši  na te priblizavajoče,   Či bi njej to delor vu kiihnji   nej   na pamet prišlo. Eiče eden pog!6d je vrgla na njMva  i je   opd zilav ka se tedva ne[ na velko pot obrfičta, šte-ra je skoz v^si pelala, nego na edno peško pot. po šteroj je preci zlehka   do   Couderca   lehko prišo brezi toga kaj bi ga  što tak hitro na pa mct vzeo.
Leona radovednost se je nej daia duze vuzdati; v hišo je b$žao naj oči, ki jepri kroš-naj sedo i tkao, naznanje da, ka Franc fde k njim z ednim moškim. Te stari tkalee se je čtt-diivo i je k okni Š6, z Steroga je lepd vido na to ptiko pot,
,,To je Fianc!u erče. kak je tedva moška zagledno. , AH što je te drfigi? Ravno tak vo-vidi ksk Brcusson."
wKaj, gospod Brousson? pita rjegva hU, ki je ravno z zaGtrikom vu hišo stopila i je te zadnje reči očč svojcga eiče ^flla. ^To je mo-goče!" erč6 na dale, medtčm, ka je tadi satna k okni stopila naj bole vidi. ,,Gda je Franc preminoči keden cti bio, mi je pravo, ka de gospod Brousson pri Nimeši vu ednom logi Ro-žo slflžbo drŽ3o. Mcgoče od tistec idetal"
,,Mogoče ka istino rraš, tnoje dete", na-daljava te očs i se je pripravlao, naj te goste goriprimle.
, Za p&r tninut sta že ted>a prifiVaniva vu dvorišče stopila, kama njima je Leon, gda je Franca zagledno, proti bežao. Frsnč je toga ba~ trivnoga pojbara, ki ga je tak rad mco kak svo-jega starešega brata, srčno lubo, ali zdaj njemi je nazn&nje dao, naj zdaj nikšo velko larmo ne dela. Leon je tihi gratao i či bar z žalostnim obrazom, a)i dOnok je znao zakoj se  zdaj ide.
juliuŠ—augustuš 20.
DOSEVNI LIST
Strdn 97.
Railočni mali glasi.
Rsdosti glas. »Zmožen je pa B6g včitrti, naj vsa milošča obiljSva na va>, da vu vs*m vs^gd&r vso zadovolnost majoči ob ljžvate na vse dobro delo*. (II. Kor. 9; 8)
Odlikovanje pOšpeka našegs   Nj.   Vd VII. Hakon, krLl Nončgije so   našemi   pOšpeki Dr. Popp Filipi   visiko   cdiikovšnje   milostivno darfivalf.
NaS preštimani rojak  senioratni  pod inšpektor. Zgornja horvatska šinjorija, Štera se bode potom »Evang. šinjorija v   Sa\skoj bano vini" imenuvala, si je ned&vno za   novoga   se~ niora Walter Antala dBhovnika v 0 »ijcki zebia-la. Ista šinjorija si je na svojem jun.  11 ga dr-žšnom spravišči za senioratnoga   pcdinšpektora zvoiila Szinicz Lajoša osiješkoga veletrgovca G. Szinicz Lajoš so naše krajine imenitni rojak, dti hovnika sin i kak takši predestin rani na sltižbo svoje cčrkvi. Osiješkoj m&\c\   gmani   so   eden goridržčči steber. Svejoj rojstnoj Bodonskoj fari so že obdrUgim   lepo fundšcijo darfivali.   Naše časopise vrelo člčjo i vsako leto z lepim darom podperajo. Boža milošča nsj ji sprevaja vu no vom pozvanji!
V Sobotškoj evang. fare vesnicaj so na podpornico nasledOvajoči atdovi darfivani: Šolske dece šldovi 218 Din, offertorium 170 Din, Soboiški verniki 1100 Din; z Nemšavec 43 Dn,
z Miajtinec 50 Din, z-Noršinec 10 D^n, z črne-la^ec 85 D*n, z Veščice 25 Din, z Ka^iinec 24 Din, z Borejec 18 D n, z.Vanča\esi 14 Din, z-Renkovec 20, z Krajne 20 D,n, z Gederovec 20 Dn, z Sjdišinec 27 Din, z Mčrski-Pctrovec 17 Din, z Gradišča 81 Din, z Marljanec —. Vse-vkup 1942 Din.
Prvi kalavJnski pfi^pek. Vu našoj dii&A ^•veči rtformatuštje so si zda z^brali za prvrga svojega pli^peka Agošton Šžndora, slnjor-duhov-nika vu Feketiči (Bačka). Novi pušpek so pre-več delaven človek na cerkevnom prestori; pri nas tudi poznani, ar vsa"ko lelo obiščejo \u Prekmuiji živeče reforiraluše. Boži blagcslov ji naj sprev&ja vu višjepasterskotn deh!
wEden nepobožen narod prvle-sledi na nikojpride zavolo znotreinje gnilobe." (Dr. Pia-te, vučenik i naslednik Hackela).
Braziiija Račun evangeličšnov je tfl samo eden milion. AU ni ednoga nega rred njimi ne-pismenoga. Skfipno je prebi ž'cov 42 miliona i z te je 70 procentov nepismeni.
Vesčlo zrendelfivanje Naš gospon pOš-pek so oprosili bansko upravo v Ljubljani, naj zrendeliije, ka vu takši šcl&j, vu Šteri je šolarov večlna evangeličanske vere, se tej nebodo pri-siljžvali na samo katholičanski svčtkaj svetiti, nego naj n ajo včenj6 na takši dnevaj. Banska uprava je prošnjo poslOhnola i etakšo natedbo že voda^a. T6 zrendeliivanje nas Ičmbole veseli,
Na trnaci sta od toga staroga tkalca i nje-gove Čdri   prijaznivo i srčno bila pozdravleniva.
,,Coudere oča", začne te mladenec, , gos-pod Brousson je v begstvi i more dnes skriti i na večar na dale odpelani bidti vu Sevenne. V preminočoj noči so nas v Vaquerollesa logi pri Božoj siažbi napadnoli. Dosta jih je bujto pa zgrdbleni bilo, nii sami smo se z nevole rešill. Ali jas tak mislim, ka so vojdki to vfipanje ne gor dili, naj gospoda Broussona zgrabijo. Pri-nas v St. Laurenti je ne bio vu gvašnosti, zato sam ga esi pripelo.
,,T6 me srčno veseli ¦', pržvi te starec med-fčm, ka se je k Broussoni obrno, ,,ka ste pod mojo streho prišli. Vfipajmo se, ka ta nevarnost hitro minč".
Katharina, ki se je j«Lko veselila, ka ]e Brousson k njim prišao, se je vu h;šo paščila, naj njima hitro nikaj za zatttrik pripršvi. Leon je pa svoje oči nb vz^o doli z Broussona, koga bi že davno iad bliže vldo i je pazlivo posltih-šao na njegove reči, z šterirai je svojemj gosto lubnorai včrti pripovedivao od doživienj te pre-
minoče noči. Tak si je mislo, ka či on ednok velki zraste, se neda samo tak brezi vsega doli-zmesariti, on de sebL i te svoje do smrti bra^no. Brousson je hitro bio vu edno skrivno l&mro odpelani, naj si od nevol i triida te premindfe noči malo počine i na dalešnjo pot okrepi. Franc pa, komi je jako za njegovo mater i za lam-ost&njene goste bilo, se je nazšjobrno v St. Lau-rent. Te stdri Coudcrc je pa nazaj seo k kros-nam i je nadale tkao.                            (Daie.)
Ti vcagajoči tiidi pred svojov   smttjov je» zerokrat merj6]o. (Shakespcrare.)
Od vsakoga Demosthenesa lepše guči nje. (Petdfi).
toča.
Deždž globokeše ide notri vu   grunt,   liki
StrLn 98.
DUŠEVNI LIST
juliuŠ—augustuŠ 20.
ar predvsetn nam Prekmurskim evangeličanom pride vu dobro.
SpraviSče G. A. driištva. Ssedižnjica Gustžva Adolfa driištva v JugosJaviji sept. 9 i 10 ga bode mela svoje g!&vno spravišče vu Prt-blčevlčevoji (Bačka). Ar pa eto prvo spravišče med preveč Itpim i bogatim redovekom bcde doliteklo, zato je želeti, da bi kem več !aijerr>al-cev bilo z naše šinjorije tfidi. Kak uradni od~ poslanec taovzemejo na tom spravišči Luihar Adam peneznik središnjice.
Preglčd. V Dolnji Lendavi so tek. 1. ju-niuša 29 ga med lepim dsvetkom blsgoslovili zastavo tamošnjega ogengasilncga drtištva, ob priliki 60 letnice obstoja toga drOitva. Na etom osvetki je znovič bolezno bantiivanje dosegnoio našo evangeličansko cerkev. Na tom preštima-nom osvetki je tao vzelo dosta ogtngasilni driii-tev zgornjega Prekmurja, štera drOStva navčkše z evangeličanski kotrig stojijo. Ta drOštva so edeneden cvek po 80 dinari daruvale na novo zastavo. Nazoči so bili tiidi trijč župni načelniki, vsi evangeličanskoga vadluvanja. Dclnja-Lendav-skoga draštva tudi li polovica je r. katholičan-ake vere. I donok ka se je zgodilo? Ousvetek je pri rim. kath.cčrkvimogaodolitečtiisamor.k. dlihovnik je opravlao blagoslavlanja aktuš, z- drfigi v6r, celo z evangeličdnov so se pa sploh spo-zabili; pra zato, ar je kath. dUhovnik /ze Ščeo fungirati z dtihovntkmi driigi vor. Ah kakše so l e tak bile njegove tam od bližnjega lubeznosti zureče reči? — Ar nas je etakše nastran potisnenje že večkrAt dosegnolo, zdto moreino proti tomi reč zdignoti lem bole, ar nam je verske edndkosti jui vu držšvni z&konaj zagvašani.
Znove Desčtere zapovedi Italije se 8-cna etak glasi: Mussolini vsigddr istino tna. Liki dabi dogmo pšpežke nezmotlivosti čteli.
V  Lissaboni (Portugalia) ešče letos  gori-zozidajo evangeličansko cčrkev.
V  Canadi se je v 1. 1921-1931 povfekšao račun lutheršnušov z 106,346 dašatni.
V  Ameriko preseljeni talijanje so vu New-York varaši do tegamao 60 proteštantski  gman nastavili. Vu ednoj tamošnjoj teologičnoj šoli se vezdaj 40 bivši rim. kath. dtihovnikov i  redov-nikov pripršvla   na   evangeliumsko dohovniško slfižbo.
Kelko ježuitov jeste na sv6ti ? Red »Jezušove drQžbeu je v 1932 tom leti 22,936 kotrig tnieo. Na vse nakanjeni vojnici bojUvajoče
cčrkvi (ecclessa militans) stanovito celo vojsko vozanesejo.
Bogabojazen   je   vretina   vse jakosti.
Prezidentje Združeni Drždv na biblijo položijo roko svojo, gda dolidenejo uradno prisego. Vezdišnji prezident Roosevelt je k prisegedeva-nji tisto biblijo odnesao, šlero so ešče ofaci njegovi prinesli z sebom z Hollandije v 1644-tom. Biblijo ]e prl I. kor. 13. t&li, pri pesrni td lubeznosti odpro gori i roko svojo, dokeč ]e prisego pravo, na zddnjem veršuši držao: KZd& pa osfdne vera, vflpanje, lafc^zen, eta troja; ndjvekša je pa tole lobezen.
Vu Sao PaulojJ (Brazilija) je 8000 por-tugalskoga jezlka Biblij dao zežgati te rim. kath. plišpek. Privoz je prišao na adres protestantski misionov, ali za volo visiki carin ga je missio ne moglo prevzeti. Gospod piišpek je pa meo telko penez, aii telko vere (?) liidi, naj ete kni-ge zežgati da.
Vu Netnčiji nebode več odebčranja Jepot-ne kralice.
Kinajska vlada je narddbo da'a vu, poleg štere penezno kaštigo dobijo i zapreti bcdotis-ti, ki vu orsagi nepcbožne knige raziirjavajo.
Vu gradi Alba španjoiskoga hercega, odkud je prišla miseo holandske proiirefurma-cije, je Angleško biblije razširjavajoče društv(3 skladišče pripravilo.
V pretečenotn letl je Angleško biblijsko društvo 11,888 226 blblij odalo i tazošenkalo.
Svetešnja pripravfanju v Eislebeni i Eisenachi. Vu etom leti prikapčeno z 450 let-nicov rojstva Luther Mdrtona \u oni mesfaj, gde je dolitekao žitek toga nemrtelnoga reformatora i gde je On svoja velikanska dela opravlao, tam $e povsždik na celi r^d osvetkov pripravlajo. V Eisenachi se je odprla velika rszfava pod ti(u-lom Luther i reformacija. Vu Eislebeni, vu Lut-herovom rojstnom vžraši, so juniuša 17-ga ve-liko familijsko vkiipprišestje tneli Lutherovi po-hodniki- Ravno lu od aug. 20. - 27 ga eden Lut-hera-svetešnji tjeden bode, šteroga začne Evan-geličanska Zvčza z velikov osvetnov demonstrš-cijov pred Lutherovim stebrom, Oktobra 31-ga i novembra 10 ga pa neli vu Luiherovi mestaj, ne-go po celoj Nemčiji veliki Luther-svčtki bodejo. Vtipajoč se mi tudi dostojno spomenemo pri-kapčeno z \im jubileumom z našega velikoga reformdtora.
juliuš —augustuš 20.
DUSEVNI LIST
Strdn 99.
Arnerika Vu pr,:kapčenosti z Čikagoskov svetovnov raztavov so ttidi držali zmožen evan-geličanski den, na šterom je približno 50 jezero evangeličanov taovzelo Ousvetnosti vozdignjena točka je biia z 3800 kotrig stojččega zmožnoga pevskoga khoruša pope/anje. Po svettivanji so vkiipprišli na lilbezni gostšenje ti tšljemajoči evangeličšnci.
Sobotška giinnazija Kak se z radostjov slišf, po razmejifvi Prekrnurji darfivani najvčkši dar, ScbotŠka gimnazija se spopuni na 8 raz-rčdov. Mislirno, ka vu tora spunenji našega želenja edna najvč*ša zasliiženost ide našeirsi agilaorai pcslanci ino senioratnomi inšpektori, g. Benko Jožefi, ki so resan ne vnogoga prdznoga guča, tem vJše pa n&shajnoga dela človek.
Samovolni dari. Na gorldržknje Diilev-noga Llsta: Šiftar Karol, Zagreb 10 Din. — Na nesprhlivi venec v spomin na Luthdrovo Fišszar Šarolto za Diačkoga Doma šfipendij, Sedonja Karolina Buenos Aires (Vaneča) 70 din., Škriiec Kšrolj Puconci 10 din., Titan UanKup-šinci 50 din. - Na Dlačkt Dom: Ktthar Matjaš (Lukač) Pucouci 20 dtn., Šiftžr Jšnoš vučitel Kruplivnik 50 din., Fartelj Kolman Bokrači 4 din. — Srdčna hvala za vse ie razločnoga cila dare!
Turobni glasl Odselili so se zadnji me sec z Puconske fare vu večnost: vd. Boldižar Judif, roj. Kttronja v Šalamenci stara 65Iet;vd. Koioša Žula, roj. Temlin v Brezovci, stara 82 kti; Kološa Jožef v Dolini star 70 let; vd. Bar-barič Kata, roj. Miholič v Sebeborc!, stara 75 let; vd. KOhar Žužat roj. Lukač v Puconci, sta-ra 93 leta; Zelko Števan v PeČarovci, star 80 let; vd. Kerec Kata, ro\. Veren na GorJci, stara 72 leti; Kocčn Ivan v Predanovci, star 69 let; vd. Harvath Kata, roj. Slivnjek v Sebeborci, stara 67 let; Tkauč Anas roj. Mikoia na VaneČi, stara 70 let. — Naj rr^jo eti vopreminoči slad-tek grobski sčn i blaženo gorstanenje!
Turobni glasi z G Slavečke ev. fare. TQ so nas povrgli i so se odselili vu edno bog-io domovino zšdnji niesec: junJuša 22 ga z So-tine Bokan Agneš, roj. Škodnik, vu 39 leii sta-rosti; jul. 8 ga z Sotine vd. Skledar Treza, roj. Čurman, vu 67 leti starosti; jul. 12. z Nuskove Šžrkanj Franc, vu 69 leti starosli. — Ti nazaj-ostanjeni ti vdpreminoči naj si počinijo vu Bo-žem ravnanji. Ti vopreminoči pa naj roijo slad-tek grobski sen i blajženo goristanenje! Nasko-ri na pa/ldenje!
Gornja Slaveča. Jul. 23 ga   so   pri   nas
preclp. ob 10. vttri Božo siužbo držali g. Kovatš Štefm šinjdr z M, Sobote. Po Božoj službi je cerk. gjQleš držani yu cerkvi. G. sinjfir so po-zdravili z genlivimi rečami te navzoče gmajna-re i Boži blagoslov so prosili na skončavanje gjiileša. Na toj seji so gmajnarje dovolili zida-nje novi orgel, ka bi približno 20.000 D. košta-lo. Fara je skončala, ka za toga volo nede vti-mef&vanja kluča pozdfgavala, nego vu svojoj fari i na jesen vu celom Prekmurji do prosto-volne dare bršli na (č sv. cil. Vu etotn božnom i slabom cajti sami bi ne mogli t6 dokončati, zato prosimo tOdi na etom tnesti vse verevrele daritele vu Prekmurji, naj gda bodo pri njih na je sen hodili naši poberačke prosit milodžre za nove orgle, njim odprčjo svoje srce i darujejo z dobre vole vsaki pdleg svoje mogočnosti! Naj vsaki premisli, ka naša fara je ta nšjmlajia ev. fara v Prekmurji i vu kratkom vretneni je zozi-dala lepo cerkey i kiipila hrambo za svojega dtihovnika. Velko je bilo to bremen za nas, ali zato smo nevcagali. Do tegamao je pomagao nas id Vsamogoči i troštatno se, ka se nadale tudi nespozšbi z svojega Benjamina! Boži bla-goslov naj počiva na tom žačnjenom deJi i na vse daritelaj, ki do kaj darfivali na zidanje naii novi orgol! — Kovatš dfih.
Reverzdliš.
Vu preminoči kednaj se je obri ednoga proteštantskoga mladenca grobi gUso te slednji slobod. Roditelsko srce se je krvžvilo i njegova mldda zdročnica se je skuzila obri njegove smrtne škrinje. Njegova smrt je skrivna bila, sam je odvrgo od sebe žitek. Samomorilec je posta-no. Pa je že den zdavanja odločeni bio. Pri-pravleni je bio, naj si svoje ognjišče napravi, dom blajženstva i resničnjenoga vOpanja radosti, Na den njegovoga zdavanja, vu začčtki blajžen-stva, gda se vse radiije, si je cte mladčnec z lastnov rokov skončo žitek svoj. Nišče neve zrok njegove smrti. Pisma je nej nihao za se-bom. Nej je nihao za sebom glasa, nej se je pritožo nikomi. Samo edno delo znano od nje-ga, ka je ie mladenec pred zdavanjem reverzališ dao, (to je: pismeno je taodao svojo bodočo deco na drfigo vadluvdnje.) Za lUbezni volo ie nevčren postano k Bogi, protešlantskoj sv. ma-teri cerkvi, k očakov   vadlovanji.   Ščeo   je   na
Strdn 100.
DUSEVNI LIST
juliuš—augustuš 20.
vOstaj njegove bodoče dccč ubnSmiti evangeli-Sanske pesnni. Dostakrat se jc pritožo za volo svoje nemočnosti. Gda je že vse pripraMeno bilo k zakonskomi blžjženstvi, eta senca je ešče tam biia na diHi njegovoj. Zakaj je mro ? Z kaj je odišo ? Ka ga je nagnolo na eto žalostno delo ? Nevemo povedat*. Samo edno znžmo, ka on reverzciliš, z šterim je Odao vero svojo, je kak teško bremen ležo na duši njegovoj. — Kelko za"konski parov jeste, ki so revenžliš dL!i i eto bremen z sebotn nosijo vu srci, či bar ne spždnejo vkDper pod njim. Rodifelje i deca, na prSgi bodočnosti vedno pszte na to, ka je samo ono bijženstvo dugotrpeče i s'alno, vu šterom včrnost toga zakonskoga p&ra eden k drugomi se nijde z vOrnostjov proti Kristuši. Jaj je ono-mi hlštvi, štero se z vlomlenjom konfirmšcijske prisege začne. Evangelijom je nej mcj nego je samo na mčne zaviipani i ga jas nesmim vč vtrgnoti z rok ti moji. Ki ga z rok svoje dece šč6 vovzeti, on ga sam nemre zdržati vu svo-jetn zitki.
Naj se obri toga na friško zakopanoga groba obudi nova obliiba vu inieii žitka kra a, našega Gospodna Jezuša Kristuša; edna do smrti trpčča vOrnost k Njemi, k Bogi i k Evan-geliumil
Legenda od Šalamon krala.
Od S lamon krala prdvi edna legenda, ka je te moder kržl voaajšo to čiidno vcdo, žiika eliksir, Šteri podugša človeka živlenje. Vu ednoj d'Sgoj \azi je držao te moder kržl to od vsega vtSe viedno vodo, te eliksir. Zaman ga je skri-vao, glas od tcga eliksira je dOnok v8zišao skot njegovi zaprčti dvčr. Zišao je liidi do tem-nice, vu voze. Edndk je eden rob g)is poslao tjmi krale: - Gospodne, poSii mi z ič čfidne vode Občfitim, ka na nikoj pridem vu toj kmič-noj vozi i robstvi, pa bi se že za kržtek čas cslobodo lancov moji. Ali te krai je sarao gla-vo troso. Ne je za to ii čiidna voda, ka bi grčšnike žitek podugšš/ala. Tč so pa kralž do bri prijšteli, plemeniteši, bogaci ležali na smrt-ni postelaj. Zaman so prosili, zatnan so pošiia li glasi, te kra"! se je bojao, ka hitro zna sfalitl tc Čtiden eliksir i ne oslane žnjega nikaj. Konč-no po dtigi letaj je te kial sam obetežao. Smit
se je pribllžavala. Z bledoga obržza njegovoga so cči raotno svetile. G^as njegovcga guča je samo šošnjarje bio. Te je ta zvao k sebi sluge svrje i njim pravo, naj naprčvzemejo to dra"go vazo, vu škroj je te žitka eliksfr meo i naj nje-mi dajo žnjega Ti slug so naprevz^H to iazoi gda so jo cdprli. s^ vidii, ka je ta vdza s.^loj piatna bila, z tcga eliksira je nikaj ne ostalo, vse se je odkado. Tak dugo ga je držao, dokeč se je vse faposUšo. Nikomi |e ne Štčo te kia"! pornagati i zdaj je sam sebi ne mogo  pomočti,
Ta legenda edno včenje rrž Ves kinč žit ka, radost, iDbdzen i vrednost je »d/no lakše, kak ete Mden žitka eliksir. Ki vse sebi ščd zdržati, vse zgiibi Samo onomi osteie le kinč, ki tfidi drfigonsi vcA dati žnjega. Vera tiidi ne cs!a"ne onomi, k; neve i nešče 6:.V znje drugo mi i nešče njerai pomočli vu nevoli. Gda bi samoga seb^ mogo z verov rešiti, oslobcditi, na pamet vzeme, ka njemi je vera sfaMa. Vera je todi slfitba z:i druge, žitek za bližnje. Vezdaš-njega živlenja najvekša krivica je, ka vsakši samo samomi sebi šče živeti, ka vsskši samo svojega bl^jženstva eiiksir (uvs, nešče z svoje* ga žitka. labejnl i dobrot svojlm bližnjim dali. Zato pa sfill njemi natelko, ka gda bi on sam potrebiivo i niico, nika ne nšjde žnjih.
K' žitck svoj zgubi, najde ga, ki ga pa zdržati šče, zgiibi ga. (Matsj 16, 25.)
Boži kliiči.
Kak on, ki bi edne dveri rad goriodpro i kltiO zi klfičorn sproba, šteri bi tirn zaprttim dverani paso, iavno fak Bog sproba vsakšef^le priiiko, z Šterov bi človeče srce odprčti mogo. Boža vsamogoča milošča se ne 6k odvrnoti.
Dostakrat začne cdperati z srebrnimi kltiči, te rnaterč z skuzarni napunjenimi raolitvami i z of^ liibeznivinji opomlnanji i tanači. Te proba z cčrkevnirtii kliiči svoji predgarov i eti dosta-krdt rnočno strosijo te zaprete dveri. Ali či eti eščc izda ne valšjo, iL naprevzeme železne kJii-če nevol i trplenja, štcri so vča^si nšshajni, či so ovi drfigi nej mogli niksj napravitl. Ali On ma ešče eden z'šti kltič, šferl je od vse zmož-neši, le je : delanje Njegovoga lastivnoga Sv. Diiha\ z šterim On gori zna odpreti ešče ono srcč, štero se naveke dolizapreto vidi.
SILVANUS.
Stampano v WPREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.