GLAS
LETO XXIV. ŠT. 23 (1133) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 13. JUNIJA 2019
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Igor Gabrovec
Vrednote niso 
na prodaj
  Rimu postaja kar vroče, in to ne glede na me-
teorološke danosti. Stabilnost dvoglavega orla
se iz dneva v dan krha, na kar še najbolj pogo-
sto opozarja premier Conte, ki vse težje prenaša
vlek vrvi z dveh nasprotnih bregov. Znanilec vse
bolj verjetnih predčasnih volitev je tudi povečana
medijska aktivnost raznih parlamentarcev, skupno
v dveh domovih jih sedi približno tisoč, za katere
smo skoraj v poldrugem letu bolj malo slišali.
Strah pred volitvami posamezne parlamentarce si-
li k potrjevanju starih in iskanju po možnosti tudi
novih podpornikov. V Salvinijevi Ligi brenčijo mo-
torji tudi novim ambicijam, saj je stranka v tem
času skokovito povečala svoj konsenz. Ostale ne.
Nekatere počasi usihajo, tako kot posledično usi-
hajo upanja posameznikov, ki so se znašli na rim-
skem političnem Olimpu.
Tako si sam razlagam tudi najnovejši zakonodajni
pobudi, ki so ju sprožili poslanci iz vrst deželne
desne sredine. Poslanec Guido Pettarin je vložil
zakonski predlog, s katerim predlaga spremembo
statuta naše dežele z izrecno omembo pravice slo-
venske jezikovne skupnosti, da zajamčeno izvoli
svojega deželnega svetnika. Danes tega statut FJk
ne predvideva; obstaja le mehanizem olajšane iz-
volitve (pogojene s povezavo z večjo stranko), ki
je zaobjet le v volilnem zakonu. Pettarinovo po-
budo smo pozdravili, saj gre navsezadnje in kljub
vsemu za znak pozornosti do vprašanja, na kate-
rega kot slovenska zbirna stranka opozarjamo že
celo (republiško) večnost.
Manj nas navdušuje drugi zakonski predlog, ki pri-
haja iz vrst iste Forza Italia in katerega prvi podpi-
snik je čedajski poslanec Roberto Novelli. Sopod-
pisnika sta njegova somišljenika Sandra Savino in
Guido Pettarin. Z razliko od prvega je ta zakon ja-
sno usmerjen v čisto nasprotno stran. Trije desno-
sredinski parlamentarci brez sramu predlagajo, da
bi zaščitni zakon št. 38 iz leta 2001 razširili še na
furlansko in nemško manjšino. Predlagatelji bi vse
tri manjšine še najprej prešteli, za tem pa se skriva
Novellijeva stara želja, da bi finančne dotacije do-
ziral na osnovi številčnosti posameznih manjšin.
To pomeni pretok iz Slovencev, ki zanj na primer
na Videmskem skoraj ne obstajajo, na Furlane. Za
te si nadeja, da bi ga hvaležno volilno nagradili.
Ko bi bili njihovi nameni resnično pošteni in po-
zitivni v odnosu do furlanske in nemške manjšine,
bi Novelli, Savinova in Pettarin najbrž spisali in
vložili dodatna dva, ločena zakonska predloga. Ta-
ko kot smo opravili na deželnem nivoju že pred
desetimi leti, ko smo izglasovali tri ločene deželne
zakone za tri manjšine. Na vsedržavni ravni pa itak
že obstaja okvirni zakon št. 482 iz leta 1999, ki
obravnava vse zgodovinske oz. avtohtone
manjšine v Italiji, mu pa je isti parlament v zadnjih
desetih letih skoraj izničil finančne dotacije.
Naj mi trije poslanci zato ne zamerijo, če ocenim,
da je časovni okvir teh pobud vsaj sumljiv. Spre-
memba deželnega statuta predvideva sprejetje
ustavnega zakona, ki zahteva dvojno branje v obeh
vejah parlamenta. Pa tudi sprememba rednega za-
kona, kakršen je zaščitni, ki odgovarja na medna-
rodne in ustavno zapisane obveznosti Italije, bi ne
imela lahke poti. Z drugimi besedami poceni po-
skus kasiranja volilnih točk lokalne desnice in v
bazenu Furlanov in Nemcev. To je neresno in ne-
odgovorno, v trenutni populistični in neumni po-
litiki pa žal pogost pojav.
Ploskamo prvemu predlogu, izžvižgamo drugega.
A vtis imamo, kot da bi bili skupnost na prodaj,
razstavljeni kot poceni blago na pultu zakrknjene
tržnice. Enkrat za obljubo o zajamčenem sedežu v
deželni zbornici, drugič z grožnjo izničenja težko
pridobljenih pravic. Za trenutek odmislimo, da gre
za dva blefa. Zamislimo se, kaj naj bo za nas poli-
tika. Ker se to vprašanje pojavlja vse bolj pogosto
in odgovor nikakor ni preprost ali samoumeven.
/ str. 2
V
Trst / Stolnica sv. Justa
Vrhunska
zborovska izvedba
skladb, posvečenih
Devici Mariji 
v interpretaciji
Zbora Slovenske
filharmonije 8
Tržaška / Goriška
Celodnevni 
obisk ministra RS
Petra Jožefa
Česnika 
pri slovenskih
športnih društvih
v Italiji 12
foto dd
www.noviglas.eu
“Naše sanje, naše želje v sliki in besedi”
Pevma / Projekt osnovne šole Josip Abram
Deželni svet SSO
Igor Jelen novi
predsednik
  niverzitetni profesor in rojak iz Kanal-
ske doline Igor Jelen je novi predsednik
deželnega sveta SSO, ki je včeraj zasedal
v Podbonescu v restavraciji Škof. V predsed-
stvo deželnega sveta SSO so bili izvoljeni še tri-
je pokrajinski podpredsedniki Igor Švab (Trst),
Karen Ulian (Gorica) in Fanika Coren (Videm)
ter tajnik-zapisnikar Dario Bertinazzi.
/ str. 2
U
Mlada Noa se je odrekla življenju
“Poraz za vse”
  oa Pothoven je hotela nehati živeti.
Sedemnajstletno plavolaso nizozemsko
dekle je 2. junija umrlo v domači
dnevni sobi. Zraven so bili mama in nekaj
zdravnikov.
Odločila je, da ne bo več živela. Ni trpela
zaradi neozdravljive fizične bolezni, zaradi
katere bi bila priklenjena na bolniško posteljo;
njeno odločitev bi morda lažje razumeli...
Živeti ni več hotela, ker je v preteklosti
doživela nasilje: zlo v telesu, ki je oskrunilo in
zlomilo tudi njeno dušo. To je bila njena
neozdravljiva bolezen. Kot je tudi sama
napisala na Instagramu, se je dolgo borila s
svojo duševno boleznijo, pod težo katere je na
koncu klonila. Noa je živela v depresiji in
veliko trpela zaradi anoreksije. “Živim ne-
življenje”, je zapisala. In še: “Diham, a nisem
več živa”. V zadnjih dneh je razložila, da njeno
dejanje ni prenagljeno, temveč sad dolgih
bojev in večletnega razmisleka. Nehala je jesti
in piti in sklenila, da “gre naprej”, kajti njeno
trpljenje je bilo “neznosno”.
/ str. 16
DD
N
Foto JMP
Svet okrog nas13. junija 20192
Povejmo na glas
Lepa prepletenost z drugimi narodi
Razmišljanje
Zasebno šolstvo, pluralnost družbe
in manipulacije ministra Pikala
Križarska vojna proti zasebnemu
šolstvu in pluralnost družbe
V Sloveniji smo že dalj časa priča
pravi križarski vojni proti zaseb-
nemu šolstvu, s poudarkom na
katoliškem. Sem so npr. v prete-
klosti sodili verižni napadi na
Jambrekovo novo univerzo, pa vi-
har kritik ob ustanovitvi Evro-sre-
dozemske univerze (EMUNI) v
Portorožu v času Janševe vlade
(2008) in, seveda, desetletja traja-
joča vojna proti ustanavljanju ka-
toliškega šolstva, zlasti osnovne-
ga. Očitno se del slovenske levice,
ki je do včeraj povsem obvlado-
vala celotno šolstvo,
ne more sprijazniti s
tem, da ji z ustana-
vljanjem zasebnega
šolstva ta nadzor
uhaja iz rok. Ob ne-
smiselnih izjavah,
da se z zasebnim
šolstvom poskuša
narediti Slovenijo
katoliško, bi opozo-
ril na podatek (De-
lo, 7. 6. 2008), da
npr. v Franciji 16,6
odstotka učencev
osnovnih in sred-
njih šol obiskuje katoliške šole, v
Španiji 20 odstotkov, na Nizozem-
skem 29, v Belgiji 68,19, v Slove-
niji pa vsega 1,9 odstotka, pri
čemer vladne stranke dobesedno
tekmujejo med seboj, kdo bi bolj
omejil ta odstotek. Katoliških uni-
verz je na svetu okrog 1.300, s pri-
bližno 4.700.000 študenti. Ni mi
znano, da bi zaradi tega kdo
obravnaval navedene in druge za-
hodne države za nesekularizirane
oziroma katoliške. Nasprotno,
prej veljajo za zibelko svobodomi-
selnosti. Očitno imajo naši rdeči
Kmeri Evropo, njeno pluralnost
in svobodo duha predvsem na je-
ziku, v glavah pa še kar naprej za-
betonirano predstavo nekdanjega
zatohlega levoliberalnega
enoumja oziroma so pripravljeni
tolerirati le za kak ščepec zaseb-
nega šolstva, bolj za demokratični
okras pred zunanjim svetom.
Duhovne, družbene in gmotne
posledice enoumja
O tej temi je pisatelj Boris Pahor
nekoč zapisal, da smo Slovenci za-
radi vsiljenega enoumja po vojni
izgubili zgodovinsko priložnost
za uresničitev neponovljive slo-
venske izvirnosti, da bi namreč iz
novonastalih povojnih razmer
“ustvarili novo duhovno vstajen-
je, ki bi črpalo navdih in moč iz
sožitja in dialektičnega razmerja
dveh svetovnih nazorov, dveh
etik, dveh eshatologij…, in ki bi
lahko bili v srcu Evrope zgled
edinstvenega družbenega in
hkrati kulturnega koncepta oziro-
ma projekta”. V nasprotju s to vi-
zijo je ena opcija pregnala drugo
v katakombe in sama objestno za-
gospodarila nad družbo, do nje-
nega poslednjega podsistema. Ni
bilo več pravega nadzora nad njo,
ni bilo družbenih zavor. Voz je ta-
ko pol stoletja veselo drvel v na-
pačno smer, ker ga ni imel kdo
ustaviti, dokler se ni zadeva sesula
sama vase. Zahodni svet se je tej
nesreči ognil po zaslugi svoje
žlahtne konservativnosti in glo-
boko zakoreninjene pluralnosti,
znotraj katere se opcije nepresta-
no nadzirajo in medsebojno ko-
rigirajo ter na ta način prek plu-
ralnega šolstva in medijev, izme-
nične menjave na oblasti,
razpršene kapitalske moči itn.
vzdržujejo družbeno ravnotežje,
blaginjo in sproščeno počutje lju-
di. Pluralnost naše družbe pa se
ne more primerno artikulirati in
utrditi niti v tranziciji, ker levoli-
beralna opcija prek razgrabljenih
vzvodov realne družbene moči
(kapital, mediji, represivni organi,
civilna družba idr.) še vedno pre-
vladuje v družbenih podsistemih.
S svojo križarsko vojno proti za-
sebnemu šolstvu pa se dobesedno
zaganja v same korenine plural-
nosti in demokracije.
Manipulacija ministra Pikala v
zvezi s financiranjem zasebnega
šolstva
Po podatkih medijev (Reporter,
15. 4. 2019) poskuša pri tem mi-
nister Jernej Pikalo diskriminacijo
staršev otrok v zasebnih šolah še
zaostriti, namesto da bi jo, sklad-
no z odločbo ustavnega sodišča,
odpravil. Predlaga namreč stood-
stotno javno financiranje obvez-
nega programa zasebnih šol (na-
mesto dosedanjih 85 %) in ukini-
tev financiranja razširjenega pro-
grama (podaljšano bivanje, do-
datni pouk, jutranje varstvo idr.),
ki je doslej tudi prejemal 85 %
sredstev. S tem bi bili starši otrok
v zasebnih šolah po podatkih me-
dijev še v slabšem položaju kot
doslej, ko sta se oba programa fi-
nancirala v višini 85 %. Tudi sicer
so ob stoodstotnem financiranju
obeh delov programa starši otrok
v zasebnih šolah v neenakoprav-
nem položaju, saj se javne šole
gradijo in vzdržujejo s skupnim
davkoplačevalskim
denarjem, tudi de-
narjem vernih
staršev, gradnjo in
vzdrževanje zasebnih
pa morajo sami še
posebej financirati.
Pri tem minister za-
molči pomembno
dejstvo, da so razšir-
jene dejavnosti tudi
sestavni del javnega
programa ter jih šole
morajo ponuditi in
financirati, učenci pa
se prostovoljno
odločajo, ali se bodo vanje
vključili ali ne. Avtor teksta v Re-
porterju je končal z mislijo, da je
tako ravnanje ministra
“sprevrženo in sramotno”. Jaz bi
pa še dodal, “da tudi pobalinsko”,
če gornje informacije držijo.
Ogabna manipulacija v zvezi z
zgodovinsko resnico o bridki uso-
di TIGR-a pod komunizmom
Minister Pikalo je bil na FDV
mentor Tomažu Vuku iz Renč na
Goriškem pri njegovem diplom-
skem delu Pojmovanje organiza-
cije TIGR pred in po osamosvojit-
vi Slovenije, ki je izšlo leta 2018 v
knjižni obliki v založbi Društva
TIGR Primorske in naj bi odgovo-
rilo na vprašanje, “ali se res o
TIGR-u ni namenoma nič govo-
rilo vse do osamosvojitve Slove-
nije”. Avtor v njem zagotavlja, da
je obdelal knjige in ostalo litera-
turo, izdano v obdobju 1945-
1991, in tisto po letu 1991. Na
koncu diplome, z očitnim blago-
slovom mentorja, z mastnimi
črkami zavrne “tezo o domnevni
zamolčanosti TIGR-a v prejšnjem
režimu” in sramežljivo doda, da
pa so bili voditelji TIGR-a takrat
le “do neke mere marginalizira-
ni”.
/ str. 13
Milan Gregorič
  o v zadnjem času kar nekaj narodov vse
bolj misli le nase, vse bolj dviga svoj glas
in nemara nevede odriva na rob umirjeno
sožitje, se velja spomniti lepih in spodbudnih stva-
ri. In te so vsebovane v neštetih koristnih preple-
tenostih med pripadniki različnih narodov, česar
nikakor ne bi smeli pozabiti. Vzemimo samo za
primer Furlanijo Julijsko krajino in tiste osebe v
njej, ki številnim tukajšnjim družinam na njiho-
vih domovih nudijo pomoč. Skrbijo za ostarele,
bolne in vse tiste, ki so prikovani na posteljo, po
potrebi varujejo majhne otroke ter spotoma opra-
vljajo najrazličnejša hišna dela, od kuhe, nakupo-
vanja do pospravljanja, urejanja vrta in vzdrževan-
ja bivalnih prostorov. Gre za osebe, ki jim tukaj
po navadi rečemo “badante in colf” in jih je več
kot 18 tisoč. V naši deželi je tako na delu več kot
18 tisoč hišnih pomočnic in pomočnikov, od ka-
terih je le dobra četrtina italijanske narodnosti,
vsi ostali so od drugod. Delež vseh teh pomočnic
in pomočnikov je v življenju naše Dežele FJK zares
velik, kar priznava tudi uradno zdravstvo, ki sicer
pomaga pri urejanju tega vzporednega zdravstve-
nega sistema, ni pa v stanju nuditi gostoljubja to-
likšnemu številu pomoči potrebnih. Morda delno
zaradi dejstva, ker tako izdatna pomoč na domo-
vih letno stane na deželni ravni več kot 150 mili-
jonov evrov, kar je v glavnem na plečih družin.
Ampak osrednji poudarek zapisa, kot je navedeno
že v naslovu, je v tem, da skoraj tri četrtine oseb
za hišno pomoč prihaja iz tujine, in sicer več kot
60 odstotkov iz vzhodne Evrope, iz Romunije,
Ukrajine, Moldavije in tudi iz držav nekdanje Ju-
goslavije, še posebej iz Hrvaške, le nekaj malega z
drugih celin. Ta podatek pa je v vseh smislih po-
menljiv, ker pač iz njega izhaja, kako je življenje
narodov prepleteno, kako je v tej prepletenosti ne-
kaj lepega, saj gre za izkazovanje pomoči tistim,
ki jo najbolj in zares potrebujejo, da ne govorimo
o naših družinah, ki na ta način lahko premagu-
jejo velike težave in zmanjšujejo težo skrbi, ko gre
za njihove svojce. Nihče potemtakem ne živi sam,
toliko manj narod, nihče ne more biti samemu
sebi zadosten, toliko manj narod in narodi. Vsi
potrebujemo drug drugega in tudi narodi potre-
bujejo drug drugega, v tem se zdi jasen nauk po-
moči, ki jo v stiski dobivamo od predstavnikov
drugih narodov. Kdo poreče, čemu takšna hvala
tem tujcem, včasih so z njimi tudi problemi in
končno so za svoje delo plačani. Res je, da so
plačani, kar je ne nazadnje prav, delo je zahtevno,
ampak brez njih očitno ne moremo. Posebno še,
ker je povprečna starost vse višja, kar je gotovo ve-
lika pridobitev, ki pa istočasno povečuje potrebo
po primernem skrbstvu, saj je v naši Deželi FJK
okrog 100 tisoč ljudi, ki imajo 80 let in še več. To
pomeni, da bomo lahko pomoči pripadnikov dru-
gih narodov potrebovali vse več in jim v zameno
dajali delo. Ob tem si je še kako želeti, da bi se vi-
zija takšnega sodelovanja nadaljevala in prevlada-
la na prav vseh ravneh.
Janez Povše
K
S 1. strani
Igor Jelen ...
  a podlagi statutarnih do-
ločil je zasedanje dežel-
nega sveta SSO uvedel
predsednik Walter Bandelj in v
imenu izvršnega odbora krovne
organizacije predstavil prisotnim
delegatom kandidate za predsed-
stvo. Delegati so predlog soglasno
podprli in prof. Igor Jelen je ob
odobravajočem aplavzu prevzel
vodenje zasedanja ter povabil
predsednika Bandlja, naj poda po-
ročilo.
V svojem poročilu je predsednik
SSO najprej osredotočil raz-
mišljanje na mladino. Mlade ge-
neracije morajo, po mnenju Ban-
dlja, dobiti mesto pri načrtovanju
društvenega dela in prevzemati
vodilno vlogo. “Slovenska narod-
na skupnost nujno potrebuje no-
vosti in samo formirana mladina
nam jih lahko prinese”, so bile
besede, s katerimi je Bandelj
končal prvo točko poročila.
Predsednik SSO se je v nadalje-
vanju dotaknil več tematik. Naj-
prej je izpostavil slovensko šol-
stvo; krovni organizaciji načrtuje-
ta srečanje z ministrom za izo-
braževanje Republike Slovenije.
Skupaj z njim bodo preverili raz-
ne možnosti, med temi tudi usta-
novitev privatnih jasli. Še vedno
je odprto vprašanje zajamčenega
mesta za slovenskega predstavni-
ka v parlamentu, ki bi moralo biti
urejeno recipročno s predstav-
ništvom italijanske manjšine v
Državnem zboru. Veliko prizade-
vanj je bilo vloženih v obnovo
konvencije RAI, pri katerih je bilo
pozitivno zadnje srečanje z vlad-
nim podtajnikom Vitom Crimi-
jem. Zelo dejavna je po mnenju
Bandlja Komisija za Slovence v za-
mejstvu in po svetu, ki jo vodi po-
slanka Ljudmila Novak. Pri tem je
predsednik SSO dopolnil pisanje
tednika Novi Matajur v zvezi z
zadnjim zasedanjem komisije.
Predstavnikom Slovencev v za-
mejstvu ni bila dana beseda na
drugem predlogu, ki je nastal
med sejo. Kljub temu je bil zakon-
ski predlog za slovenskega poslan-
ca iz vrst Slovencev po svetu za-
vrnjen s strani poslancev iz levo-
sredinskih vrst, za kar je predsed-
nik SSO javno protestiral. Upati
N gre, tako Bandelj, da se bo o temmogoče pogovoriti na srečanju sslovenskim zunanjim ministrom
Miroslavom Cerarjem, ki bo pri-
hodnji teden prisostvoval odprtju
novih prostorov Generalnega
konzulata Republike Slovenije v
Trstu.
V predsedniškem poročilu je bilo
mesto tudi za zamejske tematike
in predvsem za odprta vprašanja,
ki so skupna obema krovnima or-
ganizacijama. Bandelj je zaskrblje-
no ugotavljal, da je postopek pre-
nove stadiona 1. maj ovit v molk
in je še vedno nerešeno vprašanje
lastnine. Predsednik SSO tudi po-
greša, da se pri skupnih ustano-
vah ne uveljavlja princip rotacije
pri vodilnih funkcijah. Zelo do-
brodošlo bi bilo, ko bi kulturne
in gospodarske ustanove bolj so-
delovale in skupaj pripravljale po-
membnejše prireditve, je bil
mnenja predsednik Bandelj.
Predsednik SSO je prepričan, da
združitve med SSO in SKGZ ne
bo, nebhodno potrebno pa je so-
delovanje, ki je v zadnjih letih
obrodilo več pomembnih rezul-
tatov, kot sta skupna služba za je-
zikovne pravice Zajezik ter skup-
na trijezična publikacija Mi, Slo-
venci v Italiji. Sodelovanje med
SSO in SKGZ bo imelo veliko
važnost tudi pri postopku imeno-
vanja novega paritetnega odbora,
ki se mora končati do 15. avgusta
letos.
SSO bo v prihodnje postal bolj ak-
tiven tudi na evropski ravni, je
prisotnim delegatom povedal
Bandelj. V kratkem bo krovna or-
ganizacija postala redna članica v
mednarodni zvezi narodnih
manjšin Fuen, kar je rezultat do-
govora s stranko Slovenska skup-
nost, ki je že več let včlanjena v
omenjeno zvezo. To je tudi sad so-
delovanja pri evropski državljan-
ski pobudi Minority Safepack, ki
bo kmalu predložena v obravna-
vo evropski komisiji.
Po poročilu predsednika Walterja
Bandlja so bili na vrsti mladi pred-
stavniki DM+, ki so z videopo-
snetkom predstavili svoje delo-
vanje, ki sloni na formiranju in
povezovanju mladih v okviru slo-
venskih društev. Zanimanje raste,
zaradi tega že pripravljajo nove
pobude za jesen.
Predsedniško poročilo in predsta-
vitev mladinske pobude DM+ sta
bila predmet širše razprave, v ka-
tero so posegli številni delegati
članic SSO. Delo, ki ga je v teh le-
tih opravila krovna organizacija,
je bilo deležno pohval in spodbud
k vztrajanju, z željo, da bi se še bolj
utrdilo sodelovanje s članicami.
Drugi del zasedanja deželnega
sveta SSO je bil namenjen odo-
britvi obračuna za leto 2018 in
proračuna za leto 2019. Oba fi-
nančna dokumenta je podrobno
po postavkah predstavil blagajnik
SSO Ivo Corva. Miha Coren je po-
dal povoljno mnenje v imenu
nadzornega odbora. Sledila je raz-
prava, v kateri sta bila obrazložena
pomen in vloga pridobivanja
sredstev preko evropskih projek-
tov. Izvajanje teh je obrodilo po-
membne rezultate, ki so ovredno-
tili prisotnost slovenske narodne
skupnosti v FJk. Najboljši primer
je muzej SMO v Špetru, je pojasnil
Corva.
Zasedanje deželnega sveta SSO se
je končalo s soglasno potrditvijo
obeh finančnih dokumentov
krovne organizacije.
Foto JMP
S 1. strani
Vrednote niso ...
  aj bo politika semenj
kričačev, na katerem ob
vsaki priložnosti
poskušamo zabarantati čim več
in za vsako ceno? Ali niso
pravice vseh manjšin, torej tudi
naše, v vsaki demokratični
družbi svetinja in torej oltar na
polju vrednot? Kje se vrednote
naših političnih sogovornikov
ujemajo z našimi in kolikšen je
etično sprejemljiv odmik?
Vsakič, ko kolebamo z
vrednotami, izpademo
nezanesljivi, neresni,
kontradiktorni. Verjeti hočem,
da so našim volivcem še vedno
N veliko bližje vrednote odprte instrpne družbe, družbenesolidarnosti, kulture
sprejemanja različnosti. Smo še
vedno pro evropski, smo
zmerni in povezovalni? Smo
kristjani, tudi v politiki, če
hočemo po zgledu in nauku
sedanjega papeža? Smo za
pravila družbene igre, ki naj
bodo v duhu fair playa,
odgovornosti, zmernih tonov,
spoštljivega dialoga? Mislim, da
smo. Ker tako v Italiji kot v
Sloveniji in v Evropi slišimo in
vidimo tudi zelo različne
pristope.
Kot je pred nedavnim v Gorici
dejal prijatelj Herbert
Dorfmann, so danes navidezno
uspešni politiki, ki nagovarjajo
želodce pred možgani, jahajo
strahove, pihajo v ogenj
sovraštva in nezaupanja.
Sprejemajo obljube, za katere
že v izhodiščih vedo, da jih ne
bodo zmogli spoštovati. Hočem
verjeti, da je vredno in
smiselno vztrajati pri
prizadevanju, da sta politika in
javno upravljanje nekaj
drugega, nekaj bolj
plemenitega in odgovornega,
nekaj resnega. In izbirati
moramo sogovornike, ki se vsaj
glede tega strinjajo z nami.
Dokažimo, da vrednote niso na
prodaj. In da ostajamo
dostojanstvena skupnost.
Aktualno 13. junija 2019 3
  Andi Mamić
“Razvajenost je poslovni partner droge”
INTERVJU 
  ndi Mamić iz Skrilj je ob-
tekel Vipavsko dolino v
enem zamahu. 160 kilo-
metrov gorskega ultramaratona.
Dosegel je tretje mesto, kar so Vi-
pavci sprejeli z veliko naklonje-
nostjo. V domači fari, skozi
katero je tekel ponoči, so
mu pripravili kar ognje-
met. A Andi Mamić ni sa-
mo ultramaratonec. Je tudi
diplomant telesne vzgoje z
dolgo kilometrino pri delu
z mladostniki, ki imajo
hujše vzgojne težave.
S tekom si se začel uk-
varjati precej pozno. Po
nogometu, študiju tele-
sne vzgoje, planinstvu.
Zakaj tako pozno?
Poklicno igranje nogome-
ta sem zamenjal za študij
na Fakulteti za šport, nato
pa sem, poleg rekreativne-
ga igranja, vedno več časa
namenjal športnim aktiv-
nostim v naravi. Relativno
pozno, pri 37 letih, sem
prvič pretekel gorski mara-
ton v Podbrdu, takrat pa
sem tudi spoznal pri-
vlačnost t. i. ultradolgih te-
kov v naravi, tem so se začrtali
moji novi športni cilji, eden od
njih je še vedno preteči ultradol-
go razdaljo in drugi dan normal-
no funkcionirati.
Kaj je tista privlačnost pri te-
ku?
Gre za naravno gibanje, pri
čemer je značilna faza leta med
vsakim korakom, kar tek razliku-
je od hoje. Menim, da je tudi ta,
na dolgih tekih sicer zelo kratka,
faza leta eden od vzrokov, ki teku
pripisuje, zdaj že pregovorno
značilnost – svobodo. Sam doje-
mam tek kot velik privilegij, ki
mi omogoča, da premagujem
nekdaj nepredstavljive razdalje
in višine in s tem razvijam svoje
telo in um. Izredno dober
občutek je, da še vedno napredu-
jem v vzdržljivosti oz. funkcio-
nalnih sposobnostih, kljub 42
letom, da je imunski sistem
trden, lokomotorni sistem čvrst
in počutje odlično. Pomemben
vidik pa je tudi doživljanje nara-
ve, posebej gorskega sveta, v ka-
terega zahajam že 25 let.
Koliko ur na teden treniraš?
Zelo odvisno od obdobja - naj-
več spomladi, ko “nabiram” ki-
lometre za tekme, ki prihajajo,
tu govorimo o času med 12 in 16
ur. V tednih regeneracije
je tega časa precej manj,
recimo med šestimi in de-
setimi urami. Čas pa je re-
lativen podatek, saj je in-
tenzivnost vadbe lahko
zelo različna...
Moj nekdanji sodela-
vec, ki je prezgodaj
umrl, je tekel vsak dan.
Rekel mi je, da je odvi-
sen od teka. Je to
možno?
Če govorimo o vedenjski
zasvojenosti, verjamem,
da je to možno. Kot je, na pri-
mer, možna odvisnost od naku-
povanja, od informacij ali nav-
sezadnje od iger na srečo. V vsa-
kem primeru stimuliramo neki
hormonski odziv, ki nas zado-
voljuje, povzroča “srečo”, ki jo
človek išče, odkar obstaja … Mor-
da je pri športu bolj ustrezen
izraz obsedenost.
Si ti odvisen od teka?
Veliko sem že razmišljal in se po-
govarjal o tem. Dokler se ob teku
razvijam kot oseba, fizično in
duhovno, me taka “odvisnost”
A sploh ne moti. Po drugi strani pase treningu teka lahko kadarkoliodpovem, če je to v interesu
družine, službe ali prijateljev. Se-
veda so priprave na dolge tekme
vezane na velike količino ener-
gije in časa, ki ga je potrebno
žrtvovati; tega sam poskušam
najti v času, ki ljudi mojega kro-
ga ne obremenjuje, pogosto pa
se tudi drug drugemu prilagaja-
mo in tu sem zelo hvaležen svoji
družini. Bolj kot odvisnost bi
sam poimenoval to slog življen-
ja. Ultratekači smo posebni ljud-
je.  (smeh)
Od česa pa smo lahko odvi-
sni?
Odvisnosti od psihoaktivnih
snovi večinoma že vsi poznamo
in so v Sloveniji zelo pogoste
(najbolj seveda alkohol). Očitno
je, da tudi pri nas narašča odvi-
snost od prehrane (sladkorja
itd.) ali stradanja, ki naj bi spa-
dale v t. i. vedenjske odvisnosti,
ki sem jih že omenil. Tu so še de-
loholizem, odvisnosti od religije,
sektaštva ali ideologije. Trenut-
no pa je nedvomno najbolj pe-
reča odvisnost od novih tehno-
logij.
Ali je huje, če je otrok odvisen
od računalniških igric ali od
droge?
No, še vedno je “trda” droga pe-
kel, iz katerega je izhod najtežji.
Tudi telesne posledice so lahko
veliko bolj usodne, predvsem pri
delovanju centralnega živčnega
sistema. Pri odvisnosti od video
igric je velikokrat dovolj, če starši
ukrepajo odločno. Upor otroka
pa je, z veliko mero jeze in agre-
sivnosti, kot simptom lahko zelo
podoben ali še hujši kot pri za-
svojenosti z drogo. Tudi na so-
cialnem področju je primanjkljaj
lahko večji pri odvisnosti od vi-
deo igric, saj komunikacije in so-
delovanja z drugimi otroki ne
potrebuje.
V čem je razlika med različni-
mi odvisnostmi?
Ena od razlik je družbena spre-
jemljivost. Vsi vemo, katere so v
našem prostoru “dovoljene”; si-
cer pa se razlikujejo glede na ško-
do, ki jo povzročajo zasvojencu
in ljudem okrog njega.
Kje delamo starši največje na-
pake, da otroke razvajamo?
Ena od ključnih stvari, ki jih je
človek skozi evolucijo razvil, je
sposobnost frustracijske toleran-
ce. V primeru, da neka želja ni
zadovoljena, je človek sposoben
počakati oz. se s tem sprijazniti.
Razvajanje otroka pa zelo verjet-
no to toleranco zmanjša, v skraj-
nih primerih tudi povsem izniči.
Otrok je danes, že v predšolskem
obdobju, podvržen nenehnemu
ugodju, materialnemu nagraje-
vanju in pretiranemu zaščit-
ništvu, kar ga omejuje pri razvo-
ju samostojnosti in sposobnosti
prenašanja čustvenih in telesnih
frustracij. Z razvajanjem mu na-
redimo veliko krivico, veliko
škodo, ker kasneje ne more več
občutiti ugodja ob trenutkih, ko
bi glede na človekovo naravo to
pričakovali. Ne zna se več veseliti
ob ugodju ali uspehu. Pojavi se
kronično nezadovoljstvo oz. dol-
gočasje, razen v napetih ali ak-
cijskih situacijah, kar je idealen
pogoj za razvoj uničevalnih
oblik vedenja.
Kako to vedenje opazimo?
Za starše bi morali zvoniti vsi
alarmi že takoj, ko se otrok ne
razveseli prejetega darila. Ko se
zdi, da ga je naveličan, še preden
ga vzame prvič v roke. Ali
pa takrat, ko zavrne
družinski izlet. Sicer je
treba vedeti, da so v ob-
dobju pubertete pri tem
možne izjeme, saj je za-
vrnitev oblika upora.
Ali lahko to naveličanost,
ki je pri današnjih otrocih
zelo pogosta, preprečuje-
mo?
Seveda. Otroke moramo
učiti odgovornosti. Jih
učiti sprejemanja odgo-
vornosti. Npr., če otrok
naredi kaj narobe, mora sprejeti
odgovornost za to. Sprejeti mora
posledice. To sploh ne pomeni,
da ga kaznujemo. Dolžni pa smo
mu sporočiti, da je vsak sam od-
govoren za svoja dejanja. Vzemi-
mo primer: če otrok polije sok
po mizi, je prav, da ga sam po-
briše, ne pa da se oče zadere
nanj, mizo pa pobriše mama. Ta-
ka sporočila so napačna, saj ga
vzgajamo v pasivneža in ki-
mavčka. Velik problem je tudi
razvijanje delovnih navad in
praktičnih znanj, razvijanje fi-
zičnih sposobnosti. Tega je ved-
no manj in manj. Očetje sinov
ne navadimo niti, kako upora-
bljamo izvijač. Posebno poglavje
je tudi prehrana, z ogromnimi
količinami sladkorja...
Kaj pa storimo, ko je razva-
jenost že tu? Kako se boriti
zoper razvajenost?
Vsak od nas staršev bi mo-
ral pri sebi dobro razčistiti,
da je razvoj osebnosti otro-
ka najbolj odvisna od nas.
To nas bi pripeljalo do raz-
mišljanja s svojo glavo. Ni
nujno, da otrok dobi tele-
fon pri devetih letih samo
zato, ker ga ima večina v
njegovem razredu. Mimo-
grede, navadno ni res, ko
otrok reče, da imajo do-
ločeno stvar VSI v razredu.
Vsi ni isto kot večina. Seve-
da je treba biti prilagodljiv
glede na družbeno situaci-
jo, ampak takega ali dru-
gačnega popuščanja je pre-
prosto preveč. Naj nas ne
skrbi, da smo preveč togi
pri zahtevah. Nekatere me-
je so jasne. Morajo biti ja-
sne. Starši smo dolžni po-
staviti otroku meje. To je
osnova vzgoje v celotni človeški
zgodovini. Postaviti meje je naša
odgovornost, ki žal ne more biti
uzakonjena.
Naj še enkrat poudarim – otrok
mora naravno doživljati frustra-
cijo in jo obvladati. Torej dožive-
ti lakoto, da bo občutil ugodje
apetita. Doživeti napor, da bo
občutil ugodje počitka. In tako
dalje. Hkrati pa mora doživeti
čakanje in negotovost, da bo
znal brzdati nestrpnost, doživeti
mora tudi prepovedi, da se jih bo
naučil spoštovati. Starši pa smo
dolžni biti dosledni pri tem; rav-
no doslednost je namreč ena od
šibkih točk sodobnega staršev-
stva.
Kako pa se borimo proti dro-
gi?
Boj proti drogi se prične v zgod-
njem otroštvu in se zelo prepleta
z vzgojo za odgovornost, ki sem
jo prej omenil. Z razvijanjem od-
pornosti na frustracije. Iskanje
ugodja s pomočjo psihoaktivnih
substanc je eden od izhodov
mladostnika, ki mu je vse “brez
veze”, kot sami radi rečejo. V tej
fazi je problematika po navadi že
zelo globoka in je obravnava iz-
jemno zahtevna. Poudarjam, da
je razvajenost odličen “poslovni
partner” zasvojenosti z drogo. Ni
pa vedno razlog. Beg iz realnosti
je lahko tudi posledica različnih
travm iz otroštva in mlado-
stništva.
Zdi se mi, da je v rekreativ-
nem športu ogromno dopin-
ga. Je doping tudi droga?
Sam ne bi rekel, da ga je ogrom-
no. Dejstvo pa je, da ga je nekaj.
Sam se sicer še nisem srečal s pri-
merom, da bi vedel zanj oziro-
ma, da bi mi kdo kdaj kaj ponu-
dil. Verjamem, da je večina re-
kreativnih športnikov oza-
veščenih in jim rekreacija pome-
ni zdrav način življenja. Ne vem,
ali lahko govorimo o drogi, saj
načeloma ne povzroča odvisno-
sti, vendar to niti ni pomembno,
bistveno je, da ima hude stran-
ske učinke in zelo ogroža zdravje
posameznika.
Preteči 160 kilometrov se zdi
prav neverjeten podatek. Oko-
li in okoli Vipavske doline
vam je uspelo preteči v enem
zamahu. Koliko ljudi je sploh
fizično sposobno to doseči?
Težko rečem, koliko ljudi je spo-
sobnih to doseči. Vemo, da je
vzdržljivost v veliki meri prido-
bljena s treningom, čeprav je pri
takih naporih zelo pomembna
psihična moč. Gre za ekstremno
preizkušnjo, ko morajo, poleg
energijskih sistemov v telesu, tu-
di tkiva zdržati obremenitve.
Vsakomur, ki je sposoben pre-
magati ta izziv, se vseeno lahko
vedno pojavi določen problem
(krči, vnetje, poškodba ali pre-
bavne motnje), ki onemogoči
dosego cilja. To pa se lahko zgodi
zaradi objektivnih okoliščin -
neustrezna oprema ali prehrana,
prehiter tempo na določenem
odseku, pomanjkanje pozorno-
sti, slabo vreme itd.
Kateri del ultratraila, kot ime-
nujemo veliki gorski maraton,
je bil najlepši?
To je eno od težjih vprašanj. Na
vseh okrepčevalnicah s srčnimi
prostovoljci je bilo lepo. Na štar-
tu izpred rimskega obzidja v Aj-
dovščini. Med samim tekom
sem najbolj užival prvi dan pred
sončnim zahodom, po robu Go-
re in ponoči na “svojih” stezah
po Čavnu, Mali gori in Kuclju.
Celotna trasa je zelo lepa, vendar
se kasneje, z utrujenostjo in na-
porom, te lepote manj intenziv-
no doživljajo. Občutke na cilju v
Vipavi pa je težko sploh opisati...
Precej pohval je bilo po osvo-
jenem tretjem mestu. Pa ven-
dar se zdi, da še vedno bolj
malo ljudi ve, kaj se sploh do-
gaja v tem športu?
Logično je, da je razmeroma
mlada športna panoga manj zna-
na med ljudmi, čeprav je prilju-
bljenost “traila” oz. teka v naravi
eksponentno narasla. Pozitivno
je, da je ta panoga spravila mar-
sikoga iz gibalno pasivnega
načina življenja v aktivnega. Tu-
di sam poznam ogromno prime-
rov. Razlog je dostopnost sleher-
niku. Hkrati pa je gorski tek so-
roden pohodništvu, ki je v
našem prostoru eden najbolj
priljubljenih športov.
Ali država stori dovolj za raz-
voj teh športov?
Če damo na stran ultratrail, ki je
posebno področje, in se osredo-
točimo samo na gorski tek,
država stori premalo. Imeli smo
svetovnega prvaka v gorskem
maratonu, Mitja Kosovelja, pa
večina javnosti sploh ni vedela
zanj. Lucija Krkoč je za drugo
mesto na svetovnem prvenstvu
prejela le čestitko športne zveze.
Po drugi strani pa imamo
plačane, profesionalne športnike
v nekaterih ekipnih športih celo
v tretjih ligah. Slovenski gorski
tekači dosegajo izjemne uspehe,
podprte z neverjetno veliko
vloženega truda, vendar so le-ti
premalo cenjeni, žal.
Ali država sploh naredi dovolj
za razvoj rekreativnega špor-
ta?
Za razvoj športne rekreacije je
namenjeno nekaj sredstev v ok-
viru razpisov in tudi sicer se sko-
zi lokalno upravljanje na ra-
zlične načine podpira rekreacija.
Kot vzgojitelju in športnemu pe-
dagogu pa se mi zdi nepojmljivo
to, da se kljub očitnim dejstvom,
da se otroci in mladostniki pre-
malo gibljejo, v okviru mini-
strstva za šolstvo ne premaknejo
zadeve v smeri, da bi otrokom
dodali gibalne vsebine in s tem
razvijali tudi te navade, ki pome-
nijo zdrav temelj za kasnejše re-
kreativno udejstvovanje v odra-
sli dobi.
Kaj bi bilo treba narediti?
Vem, da so si mnenja različna, a
vendar bi sam dal v osnovne šole
vsakodnevno gibalno dejavnost.
Ni nujno, da je vedno športna
dejavnost. Lahko je vezana na
naravoslovje ali družboslovje.
Sprehod v naravi. Šolska ura v
naravi. Gibalne dejavnosti bi
morale biti bolj vezane na dobro
počutje in sprostitev, namesto da
stalno nekaj merimo in testira-
mo. Tek je tipičen šport, kjer ve-
liko šolarjev dobi odpor ravno
zaradi stalnega primerjanja.
Športne panožne zveze bi mora-
le ukiniti prezgodnje beleženje
rezultatov. Nekatere zveze so to
že storile. Posledično bi trenerje
in otroke tako razbremenili pri-
tiskov. Stremeti bi morali k te-
mu, da je šport užitek in zabava.
Tekmovalnost je namreč zadeva
posameznika, če ima to v sebi.
Kulturo gibanja bi bilo potrebno
gojiti od malih nog. Vzeti si čas
za igro, ne pa za meritve. V Slo-
veniji je sicer slika vseeno pozi-
tivna, smo športni narod in zdi
se, da število rekreativnih špor-
tnikov narašča.
Tino Mamić
Starši smo dolžni postaviti
otroku meje. To je osnova
vzgoje v celotni človeški 
zgodovini.Postaviti meje 
je naša odgovornost, ki žal
ne more biti uzakonjena.
Kristjani in družba13. junija 20194
Ob 2.200-letnici ustanovitve rimskega Ogleja
Na ogled 100 oglejskih
zakladov z Dunaja
  arheološkem muzeju v
Ogleju so v soboto, 8.
junija, odprli razstavo
Čudovite vrnitve - oglejski za-
kladi iz dunajskega Umetno-
stnozgodovinskega muzeja.
Združuje 100 eksponatov iz du-
najskega muze-
ja, ki so jih av-
strijski arheolo-
gi v začetku 19.
stoletja izkopali
v Ogleju. Z raz-
stavo obe-
ležujejo tudi
2.200-letnico
ustanovitve
rimske Akvileje.
Razstavo, ki bo
na ogled do 20.
oktobra, orga-
nizirajo Funda-
cija Aquileia,
Muzeji Furlani-
je Julijske kraji-
ne in dunajski
Umetnostnoz-
godovinski mu-
zej. Pripravili so jo ob letošnji
2.200. obletnici ustanovitve
rimskega mesta, ki se je razvilo
v eno najpomembnejših mest
Rimskega cesarstva in eno naj-
pomembnejših središč krščan-
stva.
V začetku 19. stoletja je Oglej
prišel pod gospostvo Hab-
V sburžanov. Avstrijski arheologiso na območju mesta našli po-membne najdbe, med drugim
so leta 1902 odkrili izjemne
mozaike oglejske bazilike.
Med pomembnejšimi ekspo-
nati, ki so predstavljeni na raz-
stavi, so tudi srebrna skodelica
iz pozno helenističnega ob-
dobja z alegoričnimi prizori, ki
jo je leta 1816 v dar dobil cesar
Franc I., bronasti križ iz 4. sto-
letja, novci in dragi kamni.
Razstavljen je tudi kipec orla iz
2. stoletja, ki je predstavljal
moč Rimskega cesarstva.
“Zakladi se po dveh stoletjih
vračajo na mesto, kjer so bili
najdeni. Izmed 300 ekspona-
tov iz Ogleja, ki jih hranimo v
muzeju, smo za razstavo izbrali
najbolje ohranjene. Čudovito
je, da bodo ponovno predsta-
vljeni v svojem
originalnem
kontekstu. To je
idealen način,
da obeležimo
2.200-letnico
ustanovitve
mesta”, je bese-
de Georga Platt-
nerja povzela
APA.
“Razstava nas
popelje v pio-
nirske čase ar-
heologije v
Ogleju ob kon-
cu 19. stoletja, v
obdobje velikih
najdb. Tedanja
izkopavanja so
postavila temel-
je za prve širše zastavljene razi-
skave avstrijskih arheologov,
predvsem izkopavanja, ki so bi-
la leta 1893 začeta okoli oglej-
ske bazilike”, pa je povedal Cri-
stiano Tiussi, direktor Fundaci-
je Aquileia, ki skrbi za ohran-
janje spomenikov in arheo-
loških najdišč v Ogleju.
  Predstavitev knjige nadškofa Redaellija
“Vojna je norost”
GORICA 
  ri založbi Libreria Editrice
Vaticana je nedavno izšla
knjiga “La guerra Ź una
follia: a 100 anni dall’inutile
strage” (“Vojna je norost: 100 let
po nepotrebnem pokolu”), ki jo
je uredil goriški nadškof msgr.
Carlo Redaelli. V Rimu so jo
predstavili pred dobrim mese-
cem, v petek, 7. junija, pa na li-
ceju Pavlin Oglejski v Gorici.
Knjiga ponuja zanimivo gradivo
v razmislek: od homilije papeža
Frančiška septembra 2014 v Re-
dipulji do predavanja, ki ga je
imel v Ogleju julija 2018 kard.
Pietro Parolin: prvi ob 100.
obletnici začetka vojne, drugi
100 let po koncu vojne. Obja-
vljeni so še druga besedila in ho-
milije, ki jih je msgr. Redaelli
imel ob obletnici vojne, pa še
razmišljanje Ivana Portellija o F.
B. Sedeju, goriškem nadškofu
med prvo vojno, in bogata foto-
grafska galerija (iz arhiva inž. Ro-
berta Zottarja), ki priča o drama-
tičnem življenju Goričanov.
Knjiga se ozira v preteklost, da bi
bolje “brali” sedanjost in zrli z
upanjem v prihodnost, je dejal
urednik škofijskega tednika
Mauro Ungaro, ki je povezoval
petkovo srečanje. Portelli je ob
predvajanju starih fotografskih
posnetkov spregovoril o Gorici
kot “kompliciranem mestu”, ki
je doživelo hude bombne napa-
de. Uničili in oskrunili so tudi
baziliko na Sv. Gori, ki je bila Go-
P ričanom vedno draga. In vendarje uničenju sledila želja po no-vem življenju. Ljudje so se spet
srečevali tudi v cerkvah, ki so bi-
le pomemben simbol. Obnova
ni bila lahka, msgr. Sedej, ki je
vedno spodbujal duhovnike, naj
ostajajo blizu ljudem, pa je bil
avtoriteta, ki je v dialogu z obla-
stmi dosegel, da je mesto spet
zaživelo, je dejal Portelli. Msgr.
Ennio Apeciti, rektor papeškega
lombardskega semenišča v Ri-
mu in svetovalec kongregacije za
zadeve svetnikov, je med drugim
poudaril, da je bila prva svetov-
na vojna hkrati prva vojna med
krščanskimi državami, med bra-
ti v veri. Je to bila pravična vojna,
se je vprašal. Marsikdo jo je imel
za odlično priložnost za družbe-
no katarzo oz. za prebujenje ve-
re... Papež Benedikt XV., ki je bil
izvoljen leta 1914, je bil njen ve-
liki nasprotnik, saj jo je imeno-
val žalostna vojna, grozno klan-
je, začetek evropske dekadence,
samomor Evrope, nepotreben
Težave v sprejemanju Jezusove
božanskosti in človeškosti
Že iz evangelijev, zlasti pri Janezu, odmevajo ra-
zlične razlage in tudi zmote glede Jezusove
božanskosti in človeškosti. Krščanstvo je bilo že
od začetka v pogovoru z Judi. Tako se je krščan-
ski filozof Justin pogovarjal z judovskim učitel-
jem Trifunom. Kristjani so stopali v dialog s po-
gani. Poganski filozof Kelz je spregovoril o Mari-
ji na zelo nesramen način in jo obtožil, da je bila
nezvesta Jožefu ter zanosila z nekim vojakom
Pantero. Teolog Origen je pobijal njegova natol-
cevanja. Proti koncu prvega stoletja je nastala
zmota, ki je zanikala pri-
stnost Jezusove telesnosti.
Ti pogledi so se vedno bolj
nagibali k doketizmu, ki je
trdil, da se je samo zdelo, da
je bil Jezus človek, trpel na
križu in umrl. Jezus je po
njihovem prepričanju pri
krstu v Jordanu prejel Božje
stanje, to je šlo iz njega pred
trpljenjem. Ignacij Antiohij-
ski se v svojih pismih
sprašuje, ali so ti ljudje slepi
in ne vidijo, da je bil Jezus
po mesu iz Davidovega ro-
du in Božji Sin po volji ter
moči Boga. Jezus je re-
snično trpel in umrl.  (Pi-
smo Smirničanom) Proti
doketom se je postavil tudi Irenej Lyonski, ki je
dokazoval stvarnost Jezusovega rojstva in ga po-
vezal s preroško napovedjo iz preroka Izaija
(7,14). Opozoril je na podobnost med prvim in
drugim Adamom, ki je mogoča le, če je novi
Adam v telesu kot resnični človek.  (Gal 4,4; Rim
1,3) Tudi Tertulijan je v različnih spisih poudaril
pomen Kristusove človeškosti. Če zanikamo nje-
govo telesnost, zanikamo tudi pomen njegovega
trpljenja in smrti, ki sta bila odrešilna.
V četrtem stoletju se je doketizem pojavil v kro-
gih okrog Manija. Ta je osnoval manihejski
nauk, ki se je močno razširil. V njem je negati-
ven pogled na telo, kar je bilo značilno za tedan-
je gnostične miselne poglede. Jezus je imel le
astralno telo, prav tako je bilo privid vse, kar je
povezano z njegovim trpljenjem in smrtjo. Avre-
lij Avguštin se je na začetku oprijel Manijevega
nauka, po spreobrnjenju se je postavil proti nje-
govim zmotam in načinu njegove eksegeze. V
delu Proti Faustu je poudaril, da je Jezus
istočasno Božji Sin in sin Marije, vendar na ra-
zličen način.
Na drugi strani so nastale zmote, ki so bile pove-
zane z zanikanjem Jezusove božanskosti. V glav-
nem so bili ti močno navezani na podobo Boga
iz Stare zaveze ali na grško pojmovanje božan-
stva. Ebioniti, struja ubogih, so zmanjševali vlo-
go božjega v Kristusu in ga predstavljali kot sina
Jožefa in Marije. Druga taka struja so bili adop-
cionisti, tisti, ki so videli v Jezusu zgolj posino-
vljenca, ne pa Božjega Sina. V Antiohiji je razvil
adopcionistične poglede Pavel iz Samostate, ki je
učil, da je Logos preprosta du-
hovna stvarnost, ki jo je pose-
doval Kristus, rojen iz device
Marije. Zato je drugo Logos in
drugo Jezus.
Ob koncu preganjanja je na-
stala nova zmota, ki je zanika-
la Kristusovo božanstvo. Arij,
duhovnik iz Aleksandrije, je
širil nauk, da Sin ni večen in
da je z dejanjem Očetove volje
ustvarjen iz nič. V Pismu Ev-
zebiju iz Nikomedije je zapi-
sal, da Sin ni od nekdaj in ga
ni bilo, dokler ni bil rojen,
ustvarjen ali drugače utemel-
jen. Proti njemu je pisal Ata-
nazij, ki je poudaril, da čeprav
Arij govori o Sinu kot božjem,
ga v resnici zavrača. Arij je tudi učil, da je po
učlovečenju njegovo telo bilo brez ume duše, ker
je njeno vlogo prevzel Logos.
Ko se je arianizem hitro razširil, je cesar Kon-
stantin sklical koncil v Niceji leta 325. Koncilski
očetje niso le obsodili Arija in njegov nauk, am-
pak so sestavili veroizpoved, ki jo še danes upo-
rabljamo. Ta ima trojno strukturo. V prvem delu
prinaša imena za Jezusa, sledi razlaga njegovega
odnosa z Bogom, v kateri so škofje postavili be-
sedo homousios: enega bistva z Očetom. Kristus
je resnični Sin po rojstvu in istega bistva kot
Oče. Tudi njegovo rojstvo je bolj natančno pred-
stavljeno: rojen, ne ustvarjen. To pomeni, da te-
ga rojstva ne smemo razumeti zgolj simbolično,
ampak stvarno. Zanimiva je tudi opredelitev, da
se je učlovečil in postal človek. Poleg učlovečen-
ja poudarja še, da je postal človek, ker želi verni-
ke opozoriti, da je bil Kristus resnično človek.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (72) PRIMOŽ KREČIČ
Gradnja cerkve v Drežnici se je pričela leta 1911.
Dne 6. julija istega leta je goriški knezonadškof
F. B. Sedej blagoslovil temeljni kamen. Na slove-
snost je vabil transparent z napisom:
“IZBRAL IN POSVETIL SEM TA KRAJ, DA OSTANE
MOJE SRCE TAM VSE DNI”
Dela so dobro napredovala in za Božič leta 1912
je bila cerkev že
blagoslovljena,
čeprav je manjkalo
še precej notranje
opreme.
Načrt za cerkev je
izdelal Hans Pa-
scher, zelo znan in
cenjen graški arhi-
tekt. O cerkvi v
Drežnici beremo,
da je to njegovo 50.
-jubilejno delo.
Med leti 1941-43
sta cerkev, pod vod-
stvom g. Antona
Češornja, takratnega župnika v Drežnici, posli-
kala Avgust Černigoj in Zoran Mušič. Zelo lepa
so barvna okna, delo podjetja iz Innsbrucka. Eno
od barvnih oken v prezbiteriju prikazuje videnje
v Paray-le-Monialu, od koder se je češčenje Jezu-
sovega Srca razširilo v svet.
Zelo lep je oltar. Da so ga postavili, je zasluga Kati
Čušin iz Podbele pri Breginju, ki je dolga leta
služila v Egiptu. Za ta oltar je darovala vse svoje
prihranke. Na njeno plemenito dejanje spominja
napis za oltarjem:
“S PRIHRANKI TEŽKEGA DELA /
SKROMNEGA ŽIVLJENJA /
PRESVETEMU SRCU JEZUSOVE-
MU / POSTAVILA KATI ČUŠIN”.
Leta 1986 so zvoniku dodali ko-
nico, ki se s konico Krna nad njo
zelo posrečeno ujema.
Leta 1915 so vaščani iz Drežnice
morali oditi v begunstvo. V be-
gunstvo je odšel tudi g. Kalin. Bo-
goljub iz leta 1918 prinaša čla-
nek, ki ga je meseca maja tega le-
ta našpisal g. Josip Likar, upravi-
telj cerkve v Drežnici. V članku g.
Likar poroča, kako so ljudje, od
katerih so nekateri bili v begun-
stvu v Kobariškem kotu, drugi v
obmejnih vaseh, bili v skrbeh za domačo cerkev.
“Prej so pozabili na svojo rojstno hišo”, pravi,
“prej na svoja polja, ali cerkev presv. Srca jim ni
šla iz spomina. Duhovniki, ki so pastirovali to
pregnano ljudstvo, potrjujejo, da se v svojem
življenju niso počutili tako srečne, kakor one
prve petke v mesecu, ko so obhajali te uboge trpi-
ne”.
Pač ganljivo
pričevanje ubožne-
ga, a globoko verne-
ga ljudstva!
Povedati je treba, da
je cerkev ostala ne-
poškodovana, med-
tem ko so bile vse
hiše v vasi po-
rušene. To je bilo
tem bolj nepojmlji-
vo, ker so pod cer-
kvijo, kot piše g. Kra-
gelj, avstrijski vojaki
skopali ogromen
rov za shrambo streliva. Da je cerkev ostala ne-
poškodovana, dodaja g. Kragelj, “je vernemu
ljudstvu bilo znamenje posebnega varstva Srca
Jezusovega”.
Dne 26. marca 1941 je goriška nadškofijska sino-
da cerkev v Drežnici proglasila za božjepotno, 1.
oktobra istega leta jo je posvetil goriški knezo-
nadškof Karel Margotti, ki je cerkev istočasno pro-
glasil za baziliko.
/ dalje
Cerkev Srca Jezusovega v Drežnici
Nadškof Karel MargottiNadškof F. B. Sedej
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (80) Mariza Perat
pokol itd. Vojna je tudi pomeni-
la konec imperijev in t. i. držav-
nih Cerkva, tako da je Cerkev
končno zadihala svobodno. Kot
Sedej pred sto leti, tako moramo
tudi mi danes graditi edinost,
pomirjati strasti, najti besede mi-
ru, kajti vojna je vedno norost.
In knjiga nam pri tem pomaga,
je dejal Apeciti. Časnikar dnev-
nika Avvenire Riccardo Maccio-
ni je spregovoril o tem, kaj po-
meni biti časnikar v času papeža
Frančiška. On nas kot “župnik
sveta” uči biti transparentni, se
soočati tudi s problematičnimi
vsebinami, biti dostopni vsem
ljudem, zvesti Bogu in človeku.
Msgr. Redaelli je na koncu dejal,
da je na Goriškem začel drugače
gledati na dogodke izpred 100
let. V svojem pričevanju je želel
poudariti, da je za ohranitev mi-
ru pomembno “ne biti pri miru,
kajti vedno je kdo, ki dela za voj-
no”. Pomembno je moliti, po-
slušati papeževa sporočila, poz-
nati drugega, skrbeti za spreje-
manje, pravičnost, resnico, ime-
ti pred sabo osebo. “Vsak vojak,
tudi sovražnik, ima mamo”... Ne
razmišljajmo s trebuhom, tem-
več “z glavo, srcem in z noga-
mi”, ne ostanimo križem rok! /
DD
Sv. Irenej
Kristjani in družba 13. junija 2019 5
Poslanica papeža Frančiška za 53. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja 2019 (1. del)
“Saj smo med seboj deli enega
telesa” (Ef 4,25)
  ragi bratje in sestre,
Cerkev si je od
trenutka, ko je internet
postal dostopen, vedno
prizadevala, da bi bil v službi
srečevanja in solidarnosti med
vsemi. S to poslanico vas
znova vabim, da razmislite o
temeljih in pomenu človekove
potrebe po vstopanju v odnos
in da v veliki množici izzivov
sodobne komunikacije
odkrijete njegovo željo, da ne
bi ostal zaprt v lastno samoto.
Prispodobi “mreža” 
in “skupnost”
Današnje medijsko okolje je ta-
ko zelo razširjeno, da ga ni več
mogoče ločiti od področja
vsakdanjega življenja. Omrežje
je vir našega časa, vir znanja in
odnosov, ki si jih nekoč ne bi
mogli niti predstavljati. Zaradi
velikih sprememb, ki jih je teh-
nologija vtisnila v logiko nasta-
janja, širjenja in uporabe vse-
bin, mnogi strokovnjaki pou-
darjajo tudi tveganja, ki
ogrožajo iskanje in izmenjavo
pristnih vsebin na svetovni
ravni. Čeprav internet nudi
izredno velike možnosti za do-
stopanje do znanja, se je izka-
zalo tudi, da je hkrati eno naj-
bolj izpostavljenih področij za
širjenje zavajajočih informacij
in zavestno ter ciljno izkri-
vljanje dejstev in medosebnih
odnosov, ki pogosto vodi v di-
skreditiranje.
Priznati je treba, da nam
družbena omrežja po eni strani
pomagajo k boljšemu medse-
bojnemu povezovanju, k temu,
D da se najdemo in si pomaga-mo, po drugi strani pa omo-gočajo tudi zlorabo osebnih
podatkov, katere cilj je pridobi-
vanje političnih ali gospodar-
skih koristi brez ustreznega
spoštovanja človeka in
njegovih pravic. Stati-
stični podatki kažejo, da
je med mladimi vsak
četrti vpleten v spletno
nasilje.
V tej zapleteni zgodbi bi
bilo koristno ponovno
razmisliti o prispodobi
mreže, ki je bila na
začetku temelj interne-
ta, in ponovno odkriti
njen pozitivni poten-
cial. Podoba mreže nas
vabi k razmisleku o šte-
vilnih poteh in vo-
zliščih, ki ji zagotavljajo
trdnost, čeprav nima
središča, hierarhične
strukture in organizacije verti-
kalne oblike. Mreža deluje v
moči sodelovanja vseh njenih
delov.
Z antropološkega vidika pri-
spodoba mreže spominja na
drugo pomenljivo podobo: na
skupnost. Skupnost je toliko
močnejša, če je enotna in nudi
oporo, če jo poživlja zaupanje
in zasleduje skupne cilje. Za
skupnost kot mrežo solidarno-
sti sta nujno potrebna vzajem-
no poslušanje in dialog, ki te-
melji na odgovorni uporabi je-
zika.
Očitno je, da skupnosti
družbenih omrežij v tem tre-
nutku ne moremo nujno
enačiti s skupnostjo. Čeprav
lahko virtualne skupnosti v
najboljših primerih pokažejo
enotnost in solidarnost, pogo-
sto ostanejo samo skupine po-
sameznikov, ki se prepoznava-
jo v skupnih interesih ali zani-
manjih, za katere so značilne
šibke vezi. Poleg tega identiteta
družbene mreže prepogosto te-
melji na nasprotovanju bližnje-
mu, tujcu v skupini: bolj se
opredeljujemo glede na to, kaj
nas ločuje, kot na to, kaj nas
povezuje; dopuščamo sum-
ničenje in razcvet vseh vrst
predsodkov (etničnih, spolnih,
verskih in drugih). Ta težnja
spodbuja skupine, ki iz-
ključujejo raznolikost, da tudi
v digitalnem okolju gojijo ne-
brzdani individualizem, kar se
včasih konča s podpihovanjem
spiral sovraštva. Na ta način
postane tisto, kar bi moralo bi-
ti okno v svet, izložba, kjer se
razkazuje lastna samovšečnost.
Mreža lahko spodbuja srečanje
z drugimi, lahko pa se posa-
meznik vanjo ujame kot v
pajčevino, kar še poveča njego-
vo osamitev. Mladi so
najbolj izpostavljeni ut-
vari, da jih lahko
družbena omrežja na
ravni odnosov popol-
noma zadovoljijo; po-
stajajo celo “družbeni
samotarji”, zato je ne-
varno, da se popolno-
ma odtujijo od družbe.
To dramatično dejstvo
razkriva resen razkol v
odnosnem družbenem
tkivu, ki ga ne moremo
prezreti.
Ta mnogovrstna in ne-
varna stvarnost sproža
različna vprašanja
etične, družbene, prav-
ne, politične in gospodarske
narave ter zadeva tudi Cerkev.
Medtem ko vlade skušajo prav-
no urediti področje interneta
in zaščititi prvotno vizijo svo-
bodnega, odprtega in varnega
medmrežja, imamo vsi pri-
ložnost in odgovornost spod-
bujati njegovo pozitivno upo-
rabo.
Jasno je, da medsebojnega ra-
zumevanja ne moremo okrepi-
ti s tem, da povečamo število
stikov. Kako torej lahko najde-
mo svojo pravo občestveno
istovetnost ob zavedanju odgo-
vornosti, ki jo imamo v medm-
režju tudi do drugih?
/ dalje
Med  kulturo in vero
Resnica - dobrota - lepota
  gledališču imamo
večkrat predstave z
imenom kabaret. V teh
predstavah se gledalci
velikokrat srečujejo tudi z
verskimi temami. Te so
najrazličneje predstavljene, od
zabavnih, da se lahko v miru
nasmejemo, pa
do zelo nerodnih
– lahko bi rekel,
da je marsikdaj
verska tematika
obravnavana
neprimerno.
Tudi naše
reakcije so ob teh
dogodkih
različne.
Nekateri se
smejejo in
zabavajo, drugi
pa se čutijo
prizadete in jim
je nerodno, saj
ne odobravajo
tega, kako je bilo
neko dejanje predstavljeno.
Človek, pri svojem obnašanju
ne uporablja samo prirojene
gibe, zavestno ali nezavestno,
ampak se odziva premišljeno in
tudi razumsko. Ljudje
neprestano iščemo nekaj
novega, saj radi kaj izboljšamo,
pa tudi posodobimo. Kulturni
postajamo s tem, ko hote
razvijamo to, kar nam je
naravno dano. Naši sadovi v
kulturi so posledica človekove
duhovnosti. Prav v kulturi se
zavedamo naših ustvarjalnih
V sposobnosti, ob kulturi serazvija naša samozavest, širinaše obzorje, tako odkrijemo
nekaj novega in preoblikujemo
sami sebe.
Pri odkrivanju kulture pa se
srečujemo s tremi temeljnimi
duhovnimi vrednotami. Te so:
resnica, dobrota, lepota.
Te tri vrednote – resnica,
dobrota in lepota - nas vedno
privlačujejo, zato postanejo
tudi gonilne sile kulturnega in
duhovnega napredka, pri
vsakem človeku in so obenem
kriteriji za ocenjevanje neke
kulturne stvaritve.
Že prvi začetki človekove
stvaritve – prazgodovinske
upodobitve - imajo religiozne
motive in te poslikave so
velikokrat tudi prepojene z
religioznostjo. Razvoj kulture je
tako stoletja šel skupaj z
vernostjo. Ob tem se mi
zastavlja vprašanje: “Kako je
mogoče, da so se v
polpreteklem času mnogi
spraševali, ali je kulturni človek
(kulturnik) lahko tudi veren”?
Iz zgodovine vemo, da sta se
vera in kultura
vedno oplajali,
poglabljali,
prežemali …
Te tri gonilne
sile, resnica,
dobrota in
lepota, niso
samo gonilne
sile človeškega
kulturnega in
duhovnega
napredka, so
tudi merilo pri
ocenjevanju
vrednosti neke
kulturne
stvaritve.
Gonilna moč
človekove duhovnosti je njen
kriterij, saj se v kulturi
združujeta svoboda in
pokorščina. Pokorščina resnici,
dobremu in lepemu, je edino
sprejemljiva, ker ne nasprotuje
človekovemu dostojanstvu. Če
pa človekovo svobodo
oplemenitimo s temi tremi
duhovnimi prvinami – resnico,
dobroto, lepoto – pomagamo,
da se ta razcveti. In človekova
svoboda ne popači človekove
samovolje. V tem smislu
postane kultura najbolj
človeški način človekove vzgoje
za družbeno življenje. Takrat
postane kultura modrost,
življenjska žlahtnost,
plemenitost ali kultivirano
človekovo čutenje. Brez tega
ostaja kultura le polkultura, ki
pa je lahko zelo nevarna.
Kultura je vedno odpirala
človeku neskončna obzorja in
postavila človeka v
neskončnost njegovih
zmožnosti, obenem pa mu
odkriva omejenost in
nezadostnost, kar človek lahko
naredi. Kulturni človek se s
kulturo zaveda svoje
omejenosti in končnosti, zato
ničesar ne precenjuje, kot tega
tudi ne časti po božje, ker pred
ničemer ne malikuje. To mu
pomaga, da ustvarja prostor za
zdrav, zrel pogled na Boga, zato
tudi kulturne dejavnosti
presoja v luči vere in osebnih
verskih vrednot.
Ambrož Kodelja
Cenjeni sodelavec našega tednika
g. AMBROŽ KODELJA
je te dni slavil visok življenjski jubilej.
Iskreno mu čestitamo
in voščimo še na mnoga leta!
UREDNIŠTVO NOVEGA GLASA
Deseta številka otroške revije Pastirček
Junij je tu in z njim ...
počitnice!!!
  otožni jeseni in dolgi zi-
mi so šolarji sanjali, kdaj
se bo spet zasvetilo zlato
sonce dolgih počitniških dni.
No, zdaj so to vendarle dočakali.
Še nekaj šolskih ur in odprla se
bodo vrata v svobodne dni, brez
zahtevnih učiteljic, nadležnih
domačih nalog... Z otroki se v ju-
nijski, deseti številki priljubljene
revije, ki jo izdaja Zadruga Go-
riška Mohorjeva (pri grafičnem
oblikovanju ima zasluge tudi
naša Maida iz uredništva Novega
glasa), veseli tudi Pastirček, ki jim
z urednikom Marijanom Mar-
kežičem želi najlepše, zabavne,
sproščene in zdrave počitniške
dni. Sam pa ne bo šel na oddih,
ker bo s sodelavci razmišljal, kako
bi bila v prihodnjem šolskem le-
tu revija še privlačnejša in upo-
rabna. Zdaj pa čaka na risbice
malih dopisnikov za naslovno
stran Pastirčka za leto
2019/2020. Tudi sim-
patična Medo in
Zajček, zvesta
prijatelja likov-
ne ustvarjal-
ke Vesne
Benedetič,
ki je Pa-
stirčko-
vim
bral-
cem v tem letu razkrila
marsikaj zanimivega o
slikarstvu, pričakujeta, da
jima Pastirčkovi prijatelji
pošljejo kakšno lepo risbico
ali pisemce, da bi se bolje
spoznali. Na 24. in 25. strani
junijske številke bodo našli
njun poštni in elektronski na-
slov. Na morje bosta odšla vila
Cirila in škrat Kosmat. Mali bralci
jima bodo pomagali v kovček
spraviti vse, kar je potrebno, pa
še priloženo križanko bodo izpol-
nili. Zajček Timi z ilustratorko
Paolo Bertolini Grudina se tudi
odpravlja na počitniške dni ob
morju. Tudi on želi, da otroci le-
po pobarvajo, kar bo odnesel s
sabo na plažo. Kaj ga čaka na
morju, bodo izvedeli z rešitvijo
križanke. Hema je za sprostitev
na igrišču in v bazenu odbrala
dve prijetni igrici. Kar poskusite
jih izvesti še sami. Pismo z morja
je naslov pesmice V. T. Arharja. V
njem Marko opisuje svoje morske
dogodivščine. Tudi Pacek že ne-
strpno čaka, kdaj bo zapustil šol-
ske klopi, da bo vrgel “kuaderno-
te u kantino”. Še zadnjič bodo
njegove spakedrane misli v le-
pem slovenskem jeziku uredili
Pastirčkovi bralci, ki so z do-
mišljijsko bogatimi risbicami in
zapisi o šolskih izletih zapolnili
strani Pastirčkove pošte. Dober-
dobski šolarji so se slikali v pra-
voslavni cerkvi v Trstu in fotogra-
fijo poslali Pastirčku, ki jo je se-
veda zelo rad objavil. Na zlata
vredne svobodne dni se navezuje
zgodba z močno ekološko noto,
Hude sanje, ki jo avtorica Lidija
podarja Pastirčkovim bralcem. V
njej je protagonist Jakec, pogu-
men fantiček in spreten plavalec.
V Medtem ko se je s stricem peljalk morju, je zaspal in imel morečesanje: v morju in na gladini je
plavala sama plastika... Žal, se to
dogaja, kot vemo, tudi v resnici.
Vsi si moramo prizadevati, da za-
jezimo ta pojav!
Človek si je že od nekdaj želel po-
leteti v nebo..., a preden se mu je
posrečilo, je minilo kar nekaj sto-
letij. Pod naslovom Halo? Tukaj
letenje! (na sliki) Nina Grudina
ob duhovitih ilustracijah Paole
Bertolini Grudina opisuje, ka-
ko smo od sanj Ikara in Deda-
la prišli do sodobnih letal. Ista
ilustratorka je tudi tokrat
lično in tenkočutno ilu-
strirala prizor iz Kristuso-
vega življenja, ko je Je-
zus s čudežem pom-
nožil pet hlebov in dve
ribi. Svetopisemsko zgod-
bo, kot vedno na otrokom
razumljiv način,
predstavlja Walter
Grudina. Praz-
niku Svetega
Rešnjega
Telesa, ko
se po va-
seh in
mestih
vijejo
procesije,
je po-
svečena
pesem
Berte Golob,
Rešnje Telo, ki jo je
spretno uglasbil Pa-
trick Quaggiato.
Mali pevci in njiho-
ve pridne pevovod-
kinje imajo že kar lep
snopič njegovih pesmi
na razpolago. O juniju, mesecu
Presvetega Jezusovega Srca, ki je
“dobrote in ljubezni polno” in
katerega praznik obeležujemo na
petek, en teden po prazniku Sve-
tega Rešnjega Telesa, kot zmeraj
poglobljeno piše Mariza Perat.
Češčenje Jezusovega Srca je bilo
vedno zelo občuteno in je še da-
nes. Pri Slovencih sta češčenje Je-
zusovega in Marijinega Srca zelo
spodbujala Anton Martin
Slomšek in Irenej Friderik Bara-
ga, pojasnjuje Peratova. Še zad-
njič se v letošnjem šolskem letu
oglaša že omenjena avtorica Ber-
ta Golob v rubriki Jezikovni vo-
zliček za tvoj jeziček in ponuja
dve štirivrstični pesmici z razlago
štirih rekel. Kar preberite jih in si
jih zapomnite. Prav bodo prišla
tudi v kakšnem spisu. Tudi rubri-
ko Barbare Rustja Slovenščina za
v žep si je vredno močno vtisniti
v spomin, da bodo napake kar sa-
me izginile. Tokrat v besedi in ri-
sbi obravnava pod vprašalnico
Koga ali česa? drugi sklon, ki ne
dela težav samo šolarjem, ampak
tudi odraslim. Na 16. in 17. strani
junijske številke Pastirček ponuja
v branje svoj koledarček. V njem
je vsak mesec s svojimi značilno-
stmi opisan v štirih stihih.
Prijetno branje in še prijetnejše
počitnice!
Iva Koršič
V torek, 25. junija 2019, na slovenski državni praznik ob dnevu
državnosti bo v Branici, ob obletnici pobojev žrtev Brecljeve
družine iz Žapuž, spominska maša v cerkvi sv. Katarine pri
Kodretih. Mašno bogoslužje, ki se bo pričelo ob 10.30, bo
vodil g. prelat Renato Podbersič. Somaševal bo tudi g. Ivan
Furlan, župnik iz Goč.
Maša za žrtve iz družine Brecelj 
v Branici
Goriška13. junija 20196
Feiglova knjižnica pozorna do maturantov
V Feiglovi knjižnici se v popoldanskih urah zbirajo številni mladi, ki
se hitijo učiti za zadnja preverjanja pred koncem šolskega leta. Za
nekatere pa se začenja najpomembnejša šolska preizkušnja:
matura. Nanje je Feiglova knjižnica pomislila in svoj urnik
prilagodila njihovim študijskim potrebam. Od 13. do 25. junija bo
odprta od 9. do 19. ure neprekinjeno (od ponedeljka do petka).
Na razpolago je več tihih študijskih kotičkov, ohlajeni prostori,
prenosniki, wi-fi in možnost skupinskega učenja s profesorji ali
inštruktorji. Ponudba velja tudi za vse ostale študente.
Romjan - Razstava del klekljaric društva
Jadro
V petek, 1. junija 2019, je klekljarski odsek, ki deluje v društvu
Jadro v Ronkah in se ukvarja z izdelovanjem idrijskih čipk, odprl
razstavo ročnih izdelkov v spodnjem župnijskem prostoru cerkve
v Romjanu ob
tamkajšnjem
47. vaškem
prazniku. Ob
tej priložnosti
so spretne
klekljarice
predstavile
raznovrstne bombažne izdelke, ki so jih ustvarile na tečajih, ki se
vrstijo na sedežu društva Jadro. Ta klekljarska dejavnost je tudi
povod za prijateljsko srečevanje med slovenskimi in italijanskimi
ženami, navdušenimi nad tovrstno ročno umetnostjo. Klekljarski
odsek deluje nepretrgano že 31 let. V tem dolgem obdobju je
društvo Jadro priredilo že veliko raznovrstnih razstav teh lepih in
natančnih ročnih del. Od vsega začetka skupino vodi gospa
Štefanija Pahor. Zdaj gospe v to natančno ročno spretnost uvaja
gospa Arianna Bratovič.
Ob odprtju skupinske razstave del raznih domačih društev in
umetnikov je poleg domačega kaplana Mirka Franetovica pozdravil
še župan iz Ronk Livio Vecchiet, ki je pohvalil lep, tradicionalen in
zanimiv vsakoletni dogodek.
Korenine tovrstnega čipkanja segajo verjetno v 16. stoletje, ko se
je v Benetkah pojavila ta obrt najprej kot šivana, nato kot klekljana
čipka. Nekateri omenjajo kot prvo učiteljico klekljanja Nemko
Barbaro Uttman, ki je začela učiti to ročno tehniko že leta 1565,
najprej v domačem kraju, nato v slovenskih in hrvaških deželah.
Kratke
  ako pomembno nalogo pri
glasbenem izobraževanju
najmlajših in mladih na-
sploh opravlja Slovenski center za
glasbeno vzgojo Emil Komel iz
Gorice, ki so mu neprijazne višje
sile že večktrat povsem neupra-
vičeno stregle po življenju, se je iz-
kazalo tudi na tokratnem gla-
sbenem večeru letošnjih Sno-
vanj, poimenovanem Glasbe-
ni mozaik, v Kulturnem cen-
tru Lojze Bratuž, v petek, 7. ju-
nija 2019. Naslov je
po pol noma usklajen s koncer-
tom, ki so ga izoblikovali go-
jenci različnih starosti, pri ka-
terih je nedvomno opaziti po-
sebno nadarjenost za glasbo
in izbrano glasbilo. Vsi, od
najmlajših do “najstarejših”,
so se izkazali s suverenim, od -
ločnim nastopom, ne da bi jih
pri tem niti za trenutek obšla sen-
ca treme ali negotovosti. Če bodo
vztrajali na tej poti, bodo gotovo
v glasbenem raziskovanju našli in
dosegli še marsikaj zanimivega.
Kot je zapisal prof. Frančišek Tav -
čar v programski zgibanki in kot
je uvodoma povedala tudi ravna-
teljica SCGV Emil Komel Alessan-
dra Schettino (srčno se je tudi zah-
valila staršem, ki jim zaupajo otro-
ke), je bil koncert “tridelen”. Naj-
prej so se v veliki dvorani KCLB
po zornemu občinstvu, ki se je
zbralo v lepem številu, predstavili
najmlajši, tisti, ki šele vstopajo v
čarobni svet glasbe in ob izku še -
nih mentorjih “odkrivajo svoje
glasbene sposobnosti”. Nato so bi-
li na vrsti učenci, ki že nekaj let
obiskujejo to glasbeno šolo in so
se že uspešno “spopadli” tudi s
K prvimi izpiti in tekmovanji. Na-zadnje pa so svoja glasbena na-gnjenja pokazali “starejši” učenci,
solisti in skupine, “uspehi katerih
že vrsto let pričajo o njihovi delav-
nosti, nadarjenosti in muzikalno-
sti”.
Zdelo se je, kot da bi sama pomlad
stopila na oder, ko so pod strokov-
no, a hkrati tako materinsko roko
Damijane Čevdek Jug najprej “za -
žvrgoleli” najmlajši učenci Nauka
o glasbi in OPZ Emil Komel ob
kla virski spremljavi prof. Eve Do-
linšek. Prisrčno in zavzeto so z
než nimi glasovi, ob pažnji na le-
po, jasno izgovarjavo, zapeli tri
ljudske pesmice Sinička, Kukavica
(prir. P. Lipar) in Ptičja svatba
(klav. sprem. S. Mihelčič). Zaslu -
ži li so si bučen aplavz občinstva,
ki je prav tako navdušeno zaplo-
skalo vsem preostalim nastopa-
jočim učencem, ki so se izkazali s
svojimi odličnimi solističnimi na-
stopi. Večina jih je izbrane skladbe
izvajala na pamet, kar je izredno
pohvalno. V polnosti je zazvenelo
kar nekaj glasbil. Črno-bele tipke
so se najprej oglasile izpod spret-
nih pr st kov Anje
Klanj šček (J. S.
Bach, Musette),
nato izpod že
bolj izkušenih
rok Riccarda Pi-
storeja (S. Proko-
fiev, Marsch) in Isaaka Hrovatina,
ki je krasno zaigral W. A. Mozarta
Sonatino v C-duru, 1. stavek in E.
Griega Walzer. Z Malo fantazijo:
“Mami” A. Čopija se je na klavirju
predstavila Karolina Gantar. Sara
Lupi (F. Mendelssohn, Rondo‘ ca-
priccioso) in Fabiola Borzellino (S.
Rachmaninov, Moment musi-
caux op. 1. št. 16; J. Brahms, Inter-
mezzo op. 118, št. 2) sta pa z dalj -
šimi deli že pokazali neko svoje in-
terpretativno tolmačenje skladb.
Zelo prijetno so izzveneli nastopi
Amadeja Bandlja, ki je na trobento
zaigral ljudsko Otroški štajeriš, pa
njegove sestrice Lucije Bandelj
(kljunasta flavta, J. B. Lully, Pesmi-
ca; N. N., Menuet) in Neže Drusa-
ny (J. Haydn, Ne jokaj sestrica; va-
ližanska ljudskaLand of my Fa-
thers); vse tri je spremljal na kla-
virju Armin Ćoralič. Rok Šuligoj je
zrelo na harmoniko zaigral Tango
A. Sebastiana. Na kitari se je izka-
zal Aljaž Mavrič Zavnik (M. M.
Ponce, Vals). Violine so tankočut-
no zazvenele pod loki Jakoba
Quinzija (G. Tartini, Sarabanda),
Athene Picech (O. Rieding, Con-
certino v G duru, 1. stavek) in Ma-
krine Quinzi (G. Tartini, Sonata v
g molu, 1. stavek, moderato), pri
kateri je bilo zaznati že željo po vir-
tuoznosti. Klavirsko spremljavo je
izvajala prof. Eva Dolinšek. Čvrsto
so zabrnele strune harf, na katere
je brezhibno ubirala note mala
Xiangji Zheng (S. Kanga, Coutry
dance), v sanjski irski svet pa sta
nas po njih popeljali Vida Boškin
in Petra Devetak, ki ju že dobro
poznamo kot odličen, ubran duo
harfistk (J. Harbison, Walking in
Belfast; irska ljudska Elizabeth Kel-
lzy’s Favourite).
Množični orkester kitar
(Ivan Boškin, Elisa Burelli,
Federico Brussolo, Marta
Čavdek, Ana Čavdek, An-
drej Cotič, Janiki Cingerli,
Jan Grahonja, Klemen
Godnič, Marcel Gospoda-
rič, Jure Ipavec, Anna La
Vena, Nik Mujanovič, Gre-
gor Persoglia, Ivan Telesfo-
ro, Mara Telesforo, Ema-
nuele Verzegnassi, Karoli-
na Vizintin) je pod smelim
vodstvom Martine Gereon
zaigral dve skladbi V. N. Paradisa
(La porta d’Oriente in Il bianco e
il nero). Dvorakov Slovanski ples
št. 1 in priredba ljudske Morri-
son’s Jig sta se zaslišala z violin
Godalne skupine (Athena Picech,
Jakob Quinzi, Makrina Quinzi,
Anisja Volčič, Blaž Terpin) pod
temperamentnim vodstvom Moj-
ce Batič. Oba orkestra sta publiko
presenetila z dodatkom: s pesmijo
skupine The Queen The show
must go on. Jure Ipavec in Ivan
Boškin sta pri njej zaigrala na elek-
trično kitaro oz. cajon. Občinstvo
jih je radodarno obsulo z dolgim
ploskanjem, saj muziciranje v sku-
pini zahteva še dodatno disciplino
in odgovornost, pa tudi prijatel-
jsko solidarnost.
IK
(več fotografij na www.noviglas.eu)
Okoljsko onesnaževanje v sovodenjski občini
V deželnem svetu FJK
spet o Malnišču
  zbornici deželnega sveta
je 29. maja ponovno od-
meval problem odlaga-
lišča na Malnišču v Sovodnjah ob
Soči. Deželni svetnik Slovenske
skupnosti Igor Gabrovec je vložil
nujno svetniško vprašanje o pe-
reči zadevi, za katero se po več kot
dveh desetletjih še vedno ni našla
prava rešitev. Gabrovec je v uvod-
V nem posegu obnovil skrb vzbuja-jočo sliko zapuščenega materiala,ki izhaja iz mletja avtomobilskih
odpadnih delov. Spomnil je, da si
je divje odlagališče nazadnje ogle-
dal tudi sedanji predsednik
Dežele FJK Massimiliano Fedriga,
ki se je tudi obvezal, da se bo
vprašanja lotil po najhitrejšem
postopku. Uradi deželne uprave
so z zadevo Malnišča dobro sez-
nanjeni, saj je bilo odlagališče že
leta 1999 vključeno v seznam po-
segov, ki so nujno potrebni boni-
fikacije. Od takrat, je dejal Gabro-
vec, se žal ni spremenilo skoraj
nič. “Izjema je novo platno, za ka-
tero sem si tudi sam prizadeval,
ki prekriva grmado odpadkov in
s tem preprečuje, da jih veter ne
širi v okolico”.
Deželni odbornik za okolje Fabio
Scoccimarro je v svojem odgovo-
ru Gabrovcu potrdil, da je pro-
blem tudi zaradi osebnega an-
gažiranja predsednika Fedrige v
ospredju prioritet deželne uprave.
Napovedal je potrebo po ažuri-
ranju predračuna potrebnih fi-
nančnih sredstev za sanacijo
odlagališča. Že pred desetimi leti
naj bi bil potreben več kot pol-
drugi milijon evrov, danes pa bo
ta vsota gotovo presegla dva mili-
jona evrov. Odbornik je sporočil,
da bo pristojno deželno ravnatel-
jstvo pozvalo Občino Sovodnje
ob Soči, da obnovi izračun pred-
videnih stroškov, na podlagi ka-
terega bo potrebno izbrati naj-
boljšo rešitev perečega problema.
“Zadovoljen sem z zagotovili
deželne uprave in tudi sam bom
stopil v stik z novoizvoljenim
županom Luco Piskom” je pove-
dal Gabrovec.
Podelitev bralnih značk učencem Večstopenjske šole Gorica
Norčije s klovneso Ifigenijo
  cvetočem mesecu maju,
ko se na obzorju že sme-
hljajo počitniški dnevi, ki
jih otroci nestrpno pričakujejo
po truda polnem šolskem letu,
imajo učenci, še posebno vneti
knjižni molji, svoj veliki praznik:
podelitev bralnih značk. Vse leto
šolarji skrbno zbirajo točke za
Bralno značko, ki je dobro za-
mišljena spodbuda za bralno
vzgojo otrok. Podpira jo Društvo
Bralna značka Slovenija in Zveza
Prijateljev Mladine Slovenije. Ta-
ko se šolarji že v rosni mladosti
približajo svetu knjige, ki ostaja
“zvesta prijateljica”, kljub vsem
sodobnim tehnološkim vabam.
Le z branjem lahko pobliže spoz-
navajo otroško in mladinsko li-
teraturo slovenskih in tujih av-
torjev. S tem bogatijo besedišče,
v katerega se pri nas zmeraj bolj
V trdoživo vrivajo vplivi jezikavečinskega naroda. Prebrane vse-bine jim tudi širijo obzorja na le-
pi, a strmi poti odraščanja.
Letošnja prireditev, ki je združila
učence Večstopenjske šole Gori-
ca, h kateri spadajo OŠ Oton
Župančič iz Gorice, OŠ Fran Er-
javec iz Štandreža, OŠ Josip
Abram iz Pevme, OŠ Alojz Grad-
nik iz Števerjana in OŠ Ludvik
Zorzut iz Bračana, je bila v raz-
veseljivo natrpani veliki dvorani
Kulturnega centra Lojze Bratuž v
četrtek, 30. maja. Tokrat je bilo
to vsakoletno srečanje še poseb-
no sproščujoče in živahno, saj je
h goriškim šolarjem v goste
prišla pravljičarka, pisateljica in
klovnesa rdečih noskov Eva Ško-
fic Maurer (1968), hčerka prilju-
bljene pisateljice in pesnice Neže
Maurer. Klovnske spretnosti si je
pridobila na Državni akademiji
za cirkuško in estradno umet-
nost (GUCEI) v Moskvi, opravila
pa je tudi študij gledališke in ra-
dijske režije na Gledališki akade-
miji v Sankt Peterburgu. Že od le-
ta 1992 ima gledališko-klovnske
in literarne nastope po Sloveniji.
Od leta 2004 je ustanoviteljica in
umetniški vodja Rdečih noskov
- klovnov zdravnikov, Društva za
pomoč bolnim in trpečim, ki
lajšajo bolečine ljudem, predv-
sem otrok po bolnišnicah.
Malo občinstvo iz Goriške je
povsem osvojila že ob “zaplete-
nem” prihodu na oder. Kar ne-
kaj težav je imela z rdečim zasto-
rom, ki se je odstrl šele, ko so
vanj zapihali otroci! Simpa-
tično nerodna Ifigenija je ra-
dodarno razdajale klovnske
komične podvige in pokazala
žonglerske spretnosti ter seve-
da nenehno spravljala v
bučen smeh učence in učitel-
jice. Te je celo povabila na
oder, da je lahko razkazala
svoje “neverjetne akrobatske
veščine”. Vseskozi je v svoje
odrske trike in prigode vpleta-
la šolarje, ki so se glasno odzi-
vali na njene spodbude in ji
bili na odru v pomoč. Tja bi
seveda radi odšli kar vsi! Učenci
so dokazali, da imajo prefinjena
ušesa za ritem, ko so ritmično
ploskali, kot jim je sama pokaza-
la, da je lahko “zaplesala”. Ob
koncu zabavnega nastopa je Ifi-
genija pomagala učiteljici Barba-
ri Rustja, ki je kot zmeraj suvere-
no povezovala program, pri raz-
deljevanju bralnih značk. Na
oder sta iz vsake šole prišla po
dva predstavnika petih razredov
in prejela iz njenih rok bralne
značke za vse sošolce. Superbral-
ci, tisti učenci, ki so prebrali ve-
liko število knjig, so bili deležni
posebnih nagrad, ki jim jih bodo
učiteljice razdelile v šolskih učil-
nicah.
Prijetna prireditev se je po že do-
bro ustaljeni navadi končala, kot
se je začela: s himno bralne
značke Dežela branja. Avtor
iskrivih verzov, ki sočno poudar-
jajo pomembnost branja, je To-
ne Pavček, uglasbil pa jo Lojze
Krajnčan.
Iva Koršič
  Snovanja 2019: Glasbeni mozaik 
Pravi glasbeni biserčki
SCGV EMIL KOMEL 
Foto dd
Goriška 13. junija 2019 7
Galerija Ars na Travniku
Patricija Simonič in njeno
figurativno slikarstvo
  atricija Simonič je sodob-
na slikarka, ki se naslanja
na figurativno slikarstvo,
njena dela temeljijo na uravno-
vešeni in harmonični kompozi-
ciji in na risbi, slika pretežno v
modri in zemeljskih bar-
vah.
V četrtek zvečer, 6. junija,
so v likovni galeriji Ars na
Travniku v krogu lepega
števila ljubiteljev umetnosti
odprli razstavo slovenske
slikarke Patricije Simonič iz
Maribora, ki je po poklicu
sicer ekonomistka, a se je v
zadnjih letih uveljavila kot
slikarka in kiparka. Razsta-
va v Gorici nosi naslov V
svetlobi in temi.
Umetnico Patricijo Simo-
nič je v Gorici po glasbe-
nem uvodu pevca Giannija
Rijavca predstavil Jurij
Paljk.
Slikarka v Gorici razstavlja
dva sklopa likovnih del,
prvega, ki je naslikan v mo-
dri barvi, le-ta človeka kliče k du-
hovnemu razmišljanju, in druge-
ga, ki je naslikan v barvah zem-
lje, obema pa je skupno predv-
sem upodabljanje ženskega tele-
sa ter sakralni motivi.
O umetnici je likovna kritičarka
Anamarija Stibilj Šajn pred
časom zapisala, da ustvarja likov-
ni opus, “v katerem razkriva re-
miniscence in hkrati intimen od-
nos do tradicionalnih zgodovin-
skih arhetipov ženske figure. Nje-
no podobo obnavlja na prefin-
P jen, minuciozen način, s pre-mišljeno pozicioniranimi in fini-mi potezami čopiča. Prepoznav-
ni formi, ki predstavlja poklon
klasični lepoti, pa daje tudi
kanček misterioznosti. Motivni
izbranki zaupa svoja razmišljan-
ja, svoje poglede, čutenja in oseb-
no sporočilnost. Z obraznimi po-
tezami, ki so natančno izslikane
in jasne, odpira pogled v globino
ženskih likov. Pri upodobitvah
sta fascinantni tako oblikovna
kot barvna dovršenost, še pose-
bej pa preseneča izjemna pla-
stičnost. Ustvarjalna prizadevan-
ja za dosego lepotnega ideala av-
torica bogati s svojstvenim bar-
vnim občutjem. To temelji na
monokromni, omejeni barvni
paleti, na modrih ali pa rjavih
barvah. Modro avtorica povezuje
z neskončnostjo, hrepenenjem
in božanskostjo. Modra barva je
najgloblja, nesnovna in
najčistejša ter vodi v duhovna
občutja. Z rjavimi odtenki pona-
zarja zemeljsko plat ženske”.
Jurij Paljk je na predstavitvi tudi
povedal, da se umetnica uvelja-
vlja tako kot slikarka, ki je vezana
na stare, renesančne mojstre, saj
so njene slike sicer res sodobne,
a imajo trdne temelje v risbi in
uravnovešeni kompoziciji, kot
tudi kot kiparka. Znan je njen kip
Deček miru, ki ga je pevec Gian-
ni Rijavec podaril tudi svetemu
očetu.
Jurij Paljk je še povedal, da je sli-
karka po izobrazbi magistra eko-
nomskih ved, ki končuje doktor-
ski študij ekonomije trgovanja z
umetninami, kar se tudi odraža
v njenem likovnem opusu, ki je
razdeljen na dva barvna sklopa:
prvi je v vseh odtenkih modre,
drugi pa je naslikan v zemejskih
barvah, obema pa je skupna mo-
tivika figurativnega slikanja žen-
ske nasploh, lepote ženskega te-
lesa in obraza ter sakralne tema-
tike krščanstva. Modra barva je
izjemno zahtevna in odraža
predvsem iskanje duševnega in
globljega, zemeljske barve pa so
odraz racionalnosti in vid-
nega.
Umetnica Patricija Simonič
se pri svojih likovnih delih
naslanja na stare mojstre
vrhunske renesančne
umetnosti, a je njeno sli-
karstvo istočasno sodobno,
ker se njene upodobitve
ženskega telesa mehko pre-
livajo v barvnih poljih na
platno, so zaobljene, me-
stoma samo nakazane. Pa-
tricija Simonič upodablja
tudi klasične sakralne arhe-
tipske podobe Matere
Božje, Svete Družine in po-
staje Križevega pota, v Arsu
pa je na ogled tudi njena
Zadnja večerja v modrem.
Razstava bo odprta mesec
dni in ogled je možen po
urniku delovanja Katoliške knji-
garne.
Natečaj kreativnega pisanja v angleščini
Srebrno mesto za
dijakinjo našega liceja
  a vsedržavnem natečaju
kreativnega pisanja v
angleškem jeziku za
višješolce “Italy Writes” je dija-
kinja Petra Sardoč iz 3. razreda
liceja Gregorčič-Trubar v Gorici
dosegla drugo mesto za najboljši
esej. Na natečaju je sodelovalo
30 licejev z vseh koncev Italije,
mednarodna žirija s profesorji
ene najbolj priznanih ameriških
kreativnih delavnic pisnega pro-
grama Univerze v Iowi pa je iz-
birala med devetdesetimi pri-
spevki. Natečaj je odprt vsem di-
N jakom licejev v Italiji in je predleti imel v žiriji prestižne goste,kot je Pulitzerjeva nagrajenka za
literaturo Jhumpa Lahiri. Le-
tošnje nagrajevanje je bilo
prejšnji torek na ameriški uni-
verzi John Cabot v Rimu.
Sodelovanje na natečaju “Italy
Writes” spada med dejavnosti, ki
jih DIZ Gregorčič-Trubar ponuja
v okviru projektnega področja
spodbujanja odličnosti. Dijaki
zavoda Gregorčič – Trubar so
pod mentorstvom prof. Andreja
Kralja stopili na zmagovalni
Obvestila
Zaključni koncert zborovske sezone
SKPD F. B. Sedej POZDRAV
POLETJU bo v petek, 14. junija, ob
20.30 v župnijski dvorani v
Števerjanu; nastopali bodo otroški
in mešani pevski zbor F. B. Sedej,
gost večera bo Barski oktet.
Društvi Jadro in Tržič vabita na
kresovanje v Ronkah ob cerkvi sv.
Lovrenca v petek, 21. junija 2019,
od 21.00 dalje. Ob praznovanju
poletnega enakonočja bo tudi
nagrajevanje najlepših
svetoivanskih venčkov.
Mladinski dom Gorica prireja
“Poletnosti 2019”, poletne
počitnice za otroke od 6. do 14. leta:
17. - 21. 6. AVANTURE – večdnevno
letovanje v koči sv. Jožefa (6-11 let);
24. - 28. 6. ZELENIZZIV –
večdnevno letovanje v koči (11-14
let); 14. - 28. 6. DOŽIVETJA –
dnevno središče (6-12 let); 26. 8. –
6. 9. ŠOLA ZA ŠALO – igriva priprava
na začetek pouka (6-13 let); 2. – 6.
9. 1, 2, 3: SREDNJA! – uvod v
srednjo šolo (11-12 let). Vpisi do 16.
maja. Popusti za gojence
pošolskega pouka ter za
brate/sestre. Informacije na tel.
0481-280857 ali 366-6861441 oz.
331-6936603; e-pošta
mladinskidom@libero. it, www.
mladinskidom. it
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja v sodelovanju s
turistično agencijo v soboto, 3.
avgusta, tradicionalni piknik v
Zgornji Savinjski dolini z obiskom
Mozirskega gaja. Ogledu t. i. parka
slovenskih vrtnarjev, kjer so
umeščeni tudi drugi objekti
prepoznavnega načina
podeželskega življenja, bo sledilo
druženje. Vpisujejo do 13. julija po
tel. 0481-884156 (Andrej F.), 346-
1206031 (Sonja K.), 0481-882183
(Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.).
Prvi avtobus bo odpeljal iz Gorice s
trga Medaglie d'oro/Goriščka z
običajnimi postanki pri vagi blizu
Pevmskega mosta, v Podgori pri
telovadnici, v Štandrežu pri lekarni
in na Pilošču. Drugi avtobus iz
Doberdoba s postanki na Poljanah,
v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni in
na Pilošču, od koder bosta
nadaljevala pot v Zgornjo Savinjsko
dolino. Ura odhoda bo objavljena.
Prispevke za SCGV Emil Komel v spomin
na ravnatelja prof. Silvana Kerševana
lahko nakažete na bančni tekoči račun:
Banca di Cividale - IBAN IT 97 M 054
841 240 1CC 003 003 6225; SWIFT CI-
VIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA
KERŠEVANA. Informacije na tajništvu
SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163
ali 0481 547569.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www. noviglas. eu.
Čestitke
Naša odbornica Katja Dorni je 28.
maja povila malega Lenarda. Očku
Janezu Terpinu in mamici Katji
čestitamo vsi pri SKPD Frančišek B.
Sedej iz Števerjana.
(od 14. 6. 2019 do 20. 6. 2019)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za
Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz;
na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
od 20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 14. junija (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 15. junija (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
terskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Nedelja, 16. junija ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 17. junija (v studiu
Stefania Beretta): Pravljica za
lahko noč.
Torek, 18. junija (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem
prostoru - Glasbena oddaja z
Matjažem.
Sreda, 19. junija (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Poklon
Lojzki Bratuž. - Izbor melodij.
Četrtek, 20. junija (v studiu
Andrej Bavcon): Četrtkov večer
z glasbo - Zanimivosti, obvestila
in humor.
V nedeljo, 12. maja 2019, je v cerkvi sv. Florjana v Števerjanu prvič prejelo Jezusa pri sv. obhajilu
devet otrok: Aleš, Daniel, Danijel, Izak, Mila, Patrik, Sebastian, Sebastjan in Tereza. Dve leti sta jih
na ta pomembni dogodek pripravljala katehistinja Albina Pintar in župnik Marijan Markežič.
Skupaj s prvoobhajanci so bogoslužje občuteno oblikovali še drugi otroci.
Foto DP
KATOLIŠKA KNJIGARNA v Gorici
vabi na kavo s knjigo
Darinka Kozinc
KRPANKE
O zgodbah, v katerih so v ospredju liki 
primorskih žena in deklet ob nekdanji 
goriški meji, se bo z avtorico pogovarjala
dr. Megi  Rožič.
Sodelovala bo tudi gospa Cirila Pregelj iz Mirna, 
kot živa priča življenja ob meji. 
v sredo, 19. junija 2019, ob 10. uri 
v prostorih knjigarne na Travniku št. 25
Kavo bo 
ponudilo podjetje
Dogodek je del kulturnega programa
knjigarne, ki ga sofinancira Javna
agencija za knjigo Republike Slovenije
Tudi letos se bo slovensko
pastoralno središče v Gorici, ki
deluje v cerkvi sv. Ivana,
spomnilo praznika farnega
zavetnika s serijo dogodkov pod
naslovom “IVANOVANJE”. Splet
srečanj duhovnega, kulturnega,
družabnega in liturgičnega
značaja ima namen povezati
Slovence v mestu, ki se zbirajo
pri duhovniji sv. Ivana, in razširiti
območje delovanja tudi na vse,
ki bi radi začutili utrip skupnosti.
Tako bo v torek, 18. junija, ob 20.
uri v dvorani Močnikovega doma
gost msgr. Slavko Rebec,
generalni vikar koprske škofije.
Naslov njegovega predavanja
Kristjan za v cerkev in v trgovino
je izzivalen in bo ponudil
razmišljanje o vlogi (ali vlogah …
) kristjana v sodobni družbi, o
tem, kako naj živi svoje
poslanstvo danes. Drugo
srečanje bo kulturno-
glasbenega značaja in bo v
petek, 21. junija, ob 20. uri v cerkvi
sv. Ivana. Svetoivanski glasbeni
utrinki bodo letos posvečeni
perspektivni mladinski zasedbi:
to je MlPZ OŠ Franceta Bevka iz
Tolmina z zborovodkinjo Barbaro
Kovačič. Po velikem številu
osvojenih regijskih, državnih in
mednarodnih nagrad na
zborovskih tekmovanjih se zbor
v Gorici prvič predstavlja s
celovečernim koncertom. Za
ljubitelje zborovske glasbe se
obeta izjemen večer. V soboto,
22. junija, bo ob 21. uri v cerkvi
molitev slovesnih večernic, ki jih
bo vodil lazarist Jože Zupančič.
Liturgična molitev je praksa
laikov in posvečenih oseb, ne
dogaja pa se pogosto, da bi jo
skupnost molila občestveno. V
duhu povezovanja vabimo vse,
da se temu lepemu obredu
pridružijo. Večernicam bo sledilo
tradicionalno kresovanje za
cerkvijo, ob hrani, pijači in
druženju. V nedeljo, 23. junija, se
bo praznovanje končalo s
slovesno mašo, ki jo bo ob 10.
uri daroval domači župnik g.
Marijan Markežič in tako v
domačem nedeljskem vzdušju
popeljal praznovanje do viška.
Prisrčno vabljeni!
Ivanovanje 2019
oder že drugič zapored, saj je bila
lansko leto v sklopu istega na-
tečaja nagrajena tudi dijakinja
Nika Tomsič.
Zadnji dogodek iz niza Snovanja 2019, ki
jih organizirata Slovenski center za
glasbeno vzgojo Emil Komel in Arsatelier,
bo v petek, 21. junija, ob 20.30 v idiličnem
okolju Vile de Nordis na Solkanskem polju
(dostop do nje je iz ul. degli Scogli). Tokrat
bo na sporedu svojevrsten vokalno-
instrumentalni večer, ki je nastal v sodelovanju z Ecoturismofvg. V
glasbi, sliki in besedi se bo izrisala zanimiva življenjska zgodba grofice
Lyduske de Nordis. Pripoved bi bila vredna, da bi jo zapisali v romanu
ali prikazali v hollywoodskem filmu...
SCGV Komel / Snovanja 2019
Kultura13. junija 20198
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (67)
Plemiški priimek Braunizer (1)
Zelo znan plemiški priimek na Goriškem je ned-
vomno Braunizer pl. Braunthal. V zgodovinskih vi-
rih se pojavi že leta 1579 na Kneži (takrat še brez
nemško zvenečega predikata Braunthal). V Jeziko-
slovnih zapiskih je leta 2017 Silvo Torkar napisal,
da gre za staro obliko slovenskega priimka Brav-
ničar, ki je izšel iz zemljepisnega imena Bravnica
(v bližini Podmelca, v narečju Brníca), točneje iz
imena prebivalcev tega kraja. V tolminskem urbar-
ju ga najdemo kot Brauniça že leta 1377, leta 1648
in kasneje kot Brauniza, leta 1822 pa v obliki hišne-
ga imena Braunizer. Po letu 1880 je bilo ime pok-
njiženo v obliko Borovníca. Rezultat je, da danes
obstajata oba priimka (Bravničar in Borovničar),
poleg priimka Braunizer, ki je bil v 18. stoletju po-
plemeniten in je kot tak preživel v stari obliki pisa-
ve. Še starejše omembe tega zemljepisnega imena
(Boróvni-
ca, z na-
glasom na
drugem
zlogu)
najdemo
pri
Apačah in
pri Selah
na Ko-
roškem,
kjer sta izpričana dva zaselka, ki sta ime prejela po
bližnjih potokih, eden od katerih je prisoten že v
virih iz leta 1086. Vedno na Koroškem najdemo Bo-
rovníco (nem. Braunitzen) pri Brdu v Ziljski dolini.
Zelo zgodnjo omembo Borovníce najdemo tudi v
bližini samostana Bistra pri Vrhniki, kjer je vas prav
tako prejela ime po potoku in je bila omenjena že
leta 1260. Kartuzijanski samostan Bistra (takrat je
bil imenovan ravno po Borovnici, ne pa po Bistri)
je ustanovil vojvoda Bernard Koroški, znan tudi za-
radi dokumentirane uporabe slovenskega jezika na
dvoru. Valvasor je v 17. stoletju vrhniško Borovnico
imenoval Bravnica (Brauniza). Izvor imena je ver-
jetno povezan s staroslovensko besedo “brav” za
živino oziroma drobnico, čeprav obstajajo tudi dru-
ge razlage (kraj zaraščen z bori, vodni tok ali gozdni
sadež borovnica).
Rodbino, ki se je v letih uveljavila med Tolminom
in Kanalom kot družina cesarskih carinikov, je leta
1766 poplemenitila naša cesarica Marija Terezija
Habsburška s posebno listino “motu proprio”, ki
nosi njen podpis in podpis dvornega pisarja, češke-
ga grofa Rudolfa Chotka von Chotkowa. Ob tej pri-
ložnosti je bil priimku Braunizer dodan plemiški
predikat “Braunthal”. Poplemeniteni z dedno pra-
vico so bili bratje Janez Andrej (duhovnik v Tolmi-
nu), Matija (notar in pisar tolminskega gospostva)
in Frančišek (davkar Goriške grofije in velepo-
sestnik v Kanalu in Ročinju). V srednjem Po-
sočju so
Brav-
ničarji oz.
Braunizerji imeli veliko posestev, na primer v
Ročinju. Vas je prvič omenjena v neki listini iz 11.
stoletja. V Ročinju, na glavni cesti Gorica - Tolmin,
še stoji enoinpolnadstropni dvorec s piramidalno
korčno streho, ki je bil last več plemiških družin,
baje tudi Bravničarjev; ti so tukaj imeli tudi druge
objekte, ki so bili porušeni v prvi svetovni vojni. V
knjigi Gradovi in dvorci Igor Šapac piše, da je bil
Ročinj glavno središče srednjega Posočja od 11. do
14. stoletja, ko je to funkcijo prevzel Kanal, ki je
prvič omenjen v 12. stoletju. Območje so s svojimi
ministeriali upravljali Goriški grofje in Oglejski pa-
triarhi. Neki dvorec (ali morda celo dva) je obstajal
že v 13. stoletju, a so ga porušili v skladu z mirovno
pogodbo med goriškim grofom Majnhardom IV.
in oglejskim patriarhom Gregorjem. Ni znano, ali
je novi dvorec iz 17. - 18. stoletja bil zgrajen na isti
lokaciji.
V virih najdemo precej članov družine, ki so bili
častniki cesarsko-kraljeve vojske. Nekateri so imeli
zelo visok položaj. Na primer Jožef Braunizer pl.
Braunthal je bil leta 1815 (ali 1816) vojaški povel-
jnik v Parmi. Parmsko vojvodino je izpod Franco-
zov osvobodila avstrijska vojska leta 1814. Dunajski
kongres je spet restavriral skoraj tristo let staro voj-
vodino in, po abdikaciji Napoleona, postavil na par-
mski prestol ravno njegovo ženo Marijo Luizo Hab-
sburško, ki se je po soprogovem porazu vrnila v Av-
strijo k očetu, cesarju Francu II.
Na Kneži se leta 1579 prvič pojavi priimek
Braunizer (Bravničar).
V Ročinju, na glavni cesti Gorica -Tolmin, še stoji
enoinpolnadstropni dvorec s piramidalno korčno streho, ki je
bil last več plemiških družin, baje tudi Bravničarjev, ki so tukaj
imeli tudi druge objekte, ki so bili porušeni v prvi svetovni vojni.
Kartuzijanski samostan Bistra (danes sedež Tehniškega muzeja Slovenije)
se je nekoč imenoval po bližnji Borovnici pri Vrhniki, katero je baron
Valvasor v 17. stoletju imenoval Bravnica (Brauniza). Samostan je ustanovil
vojvoda Bernard Koroški leta 1255, vas Borovnica pri Vrhniki je prvič
omenjena leta 1260.
Grb rodbine Braunizer pl. Braunthal (Iz
knjige Nobilta' della Contea - Geromet,
Alberti - Edizioni della Laguna).
Idilični zaselek Borovnica (v narečju Brnica) v bližini Podmelca, takoj
pod cesto, ki povezuje Ljubinj s Selami nad Podmelcem. Priimek
Bravničar izvira iz imena prebivalcev.
Dimitri Tabaj
  Tržaškem knjižnem središču
sta v organizaciji Slavistične-
ga društva Trst-Gorica-Vi-
dem v četrtek, 6. junija, bili predsta-
vljeni 4. in 5. knjiga Zbranega dela
Zofke Kveder. O svojem uredniškem
delu je v pogovoru z dr. Vladko Tu-
covič Sturman spregovo-
rila urednica Zbranega
dela Zofke Kveder, dr.
Katja Mihurko Poniž,
redna profesorica za slo-
vensko književnost na
Fakulteti za humanistiko
Univerze v Novi Gorici.
Po uvodnem pozdravu
prof. dr. Marije Pirjevec
in njeni predstavitvi
obeh sogovornic smo si
ogledali video o življenju
pisateljice, prevajalke,
publicistke in urednice
Zofke Kveder (1878–
1926), avtorice najbolj znane zbirke
kratke proze Misterij žene (1900) in
romana Njeno življenje (1914), ki jo
je življenjska pot iz Ljubljane v Švico,
Nemčijo, Prago in naposled Zagreb
vodila tudi prek Trsta, kamor je
prišla iz Ljubljane še ne 21-letna po-
zimi leta 1899. Ravno to, da je Zofka
Kveder živela tudi v Trstu in da je
Trst postal dogajališče nekaterih nje-
nih literarnih del, je bil povod za
predstavitev knjig v Trstu.
Literarna zgodovinarka, dramatur-
ginja in germanistka dr. Katja Mi-
hurko Poniž, ki je kar enajst let bila
tudi srednješolska profesorica
nemščine, je izvrstna in trenutno
edina tako popolna poznavalka
življenja in dela Zofke Kveder. Njena
raziskovalna področja so: femini-
stična literarna veda, študije spolov,
slovenska dramatika, slovensko-
nemški literarni stiki in zgodovina
slovenskega ženskega gibanja. Zofki
Kveder se je posvetila že v svoji dok-
torski disertaciji, ki je predelana izšla
leta 2003 pod naslovom Drzno dru-
gačna: Zofka Kveder in podobe žen-
skosti. Poleg te knjige pa je objavila
še štiri znanstvene monografije: La-
birinti ljubezni v slovenski književ-
nosti od romantike do II. svetovne
vojne (2008), Evine hčere: konstrui-
ranje ženskosti v slovenskem jav-
nem diskurzu 1848–1902 (2009) in
Literarna ustvarjalka v očeh
druge_ga (2016). Za knjigo Zapisano
z njenim peresom: prelomi zgodnjih
slovenskih književnic s paradigmo
nacionalne literature (2015) je pre-
jela visoko slovensko državno odli-
kovanje za dosežke v znanosti, Zoi-
sovo priznanje. Večkrat je sodelovala
na Primorskih slovenističnih dne-
vih, nazadnje je v zborniku Ženska
literarna ustvarjalnost na Primor-
skem (2017) objavila prispevek Trst
v delih slovenskih proznih ustvar-
jalk.
Poleg naštetega in drugih objav je
našla čas, da se je lotila še obsežnega
dela – urejanja petih
knjig Zbranega dela
Zofke Kveder, kar je
počela več kot 15 let,
knjige pa so izhajale v
naslednjem zapored-
ju: prva knjiga je izšla
leta 2005 in vsebuje
vse objavljene kratko-
prozne zbirke: Miste-
rij žene, Odseve, Iz naših krajev,
Iskre. Druga in tretja knjiga sta na-
jobsežnejši, izšli sta 2010 in 2013 in
vsebujeta nezbrano kratko prozo. Za
tržaški prostor najzanimivejša je
četrta knjiga (2016), ki med drugim
vsebuje roman Njeno življenje in
manj znani roman Nada, ki je
prvotno izhajal v reviji Slovan in
je v Zbranem delu prvič obja-
vljen knjižno. V zadnji, peti knji-
gi (2018) je objavljena dramati-
ka, članki in feljtoni. Zbrano de-
lo Zofke Kveder pa s tem še ni
sklenjeno, urednico namreč čaka
še sklepno dejanje, znanstvena
monografija, ki bo okronala ta
monumentalni znanstveni na-
por.
Naj poudarim, da je Zofka Kve-
der prva pisateljica, uvrščena v
eminentno zbirko Zbrana dela
slovenskih pesnikov in pisatel-
jev. Ta zbirka je namenjena t. i. znan-
stvenokritični izdaji, kar pomeni, da
objavo literarnih in drugih besedil
spremlja še obsežen znanstveni apa-
rat s komentarji, v katerih so infor-
macije o prvi izdaji, pojasnila nera-
zumljivih mest, kritični odzivi ipd.
Za vse to je urednica morala pregle-
dati pisateljičino obsežno korespon-
denco v več jezikih in vse drugo gra-
divo v njeni bogati zapuščini, hran-
jeni v NUK-u, ter takratne literarne
revije. Zadnji dve knjigi Zbranega
dela Zofke Kveder spremlja tudi bolj
dinamična, pestra naslovnica z mo-
derno pisateljičino podobo, ki kar
vabi k branju vsakega bralca, ne
zgolj literarnih strokovnjakov – to pa
je bila tudi sklepna misel (kljub let-
nemu času!) dobro obiskanega lite-
rarnega srečanja.
Vladka Tucovič Sturman
V
Foto damj@n
Trst / Cantate v stolnici sv. Justa
Vrhunsko glasbeno doživetje z
Zborom Slovenske filharmonije
   a dan razumemo predvsem kot dan
posameznih raznolikih skupnosti,
ki verjamejo tako v utrjevanje in
razvijanje lastne identitete kot tudi v enakoprav-
no in ustvarjalno polno sobivanje in sodelovan-
je z različnostjo. To sodelovanje naj danes zaživi
preko vrhunske glasbene ustvarjalnosti”. S temi
besedami je pokrajinska predsednica Sveta slo-
venskih organizacij Maja Lapornik pozdravila
prisotne poslušalce, ki so v nedeljo, 9. junija, do
zadnjega sedeža na-
polnili stolnico sv. Ju-
sta v Trstu. Ta je bil
drugi dogodek pobu-
de Cantate, ki si jo je
zamislila prav pred-
sednica in ki se je
pričela letos ob dnevu
Evrope (9. maj) v Mi-
ramarskem gradu,
kjer so tudi prvič po-
delili nagrado Pavle
Merku’. Gost priredit-
ve, ki sta jo tokrat SSO
in Zveza cerkvenih
pevskih zborov iz
Trsta priredili v sode-
lovanju s Slovensko
filharmonijo in Slo-
vensko prosveto, je bil
priznani Zbor Sloven-
ske filharmonije iz Ljubljane. Treba je še enkrat
poudariti hvalevrednost take pobude, saj v
časih, ko sovraštvo narašča in so evropske vred-
note pod udarom, imajo dogodki, ki nas spo-
minjajo na povezovanje ter skupno sobivanje in
sodelovanje, velik pomen. Prisotne je pozdravila
tudi predsednica ZCPZ Rossana Paliaga, ki umet-
niško vodi to prireditev. Sama se veseli za novo
in v željah trajno sodelovanje s stolnim zborom
Cappella civica di Trieste, ki je omogočil prire-
ditev koncerta v osrednjem svetišču tržaškega
mesta. Pozdravil je tudi dirigent stolnega zbora
Roberto Brisotto, prav tako zadovoljen s sodelo-
vanjem in z vrhunskim programom koncerta.
Zbor Slovenske filharmonije, ki je prvič nastopal
v tržaški stolnici, je pod priložnostnim vod-
stvom dirigentke Petre Grassi izvedel projekt
Marija, maris stella (Marija, morska zvezda) .
Program, ki je bil sestavljen iz treh delov, je pre-
vevala Marijina tematika in v njem se je preple-
talo slovensko in italijansko zborovsko dogajan-
je s posebnim poudarkom na staro glasbo oz. v
sozvočju s starimi oblikami in besedili. Program
je postavil v ospredje tudi opuse umetnikov pri-
morskega in vzhodnoitalijanskega območja. Z
izbiro skladbe Salve Regina skladatelja Patricka
Quaggiata, dobitnika prve nagrade Pavle Mer-
ku’, se je spored navezal tako na projekt Cantate
kot tudi na skladbo Pavleta Merkuja Kjer je Jezus.
Izvedba dvojezičnega dela Zdrava Marija Marca
Sofianopula pa je bila poklon dolgoletnemu di-
rigentu stolnega zbora v Trstu. Skladbe, bilo jih
je 14, so sledile nekemu crescendu oz. napetost
se je iz skladbe v skladbo večala in dosegla višek
z binkoštno molitvijo Veni sancte spiritus.
Kot je povedala dr. Maja Lapornik, nam tako
vrhunsko glasbeno doživetje kaže smer in smisel
delovanja v naši skupnosti, zato si vsi želimo,
da bi se pobuda Cantate tudi v naslednjih letih
uspešno nadaljevala in naprej širila vrednote
skupnega sodelovanja in sobivanja.
MČ
“T
Trst / Tržaško knjižno središče
Predstavitev Zbranega
dela Zofke Kveder
Foto MČ
Kultura 13. junija 2019 9
V Galeriji ZDSLU razstava del Milene
Gregorčič
V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) se s
svojimi krajinami na transparentni foliji iz ciklusa Linije in
transparence predstavlja letošnja dobitnica nagrade Majskega
salona, namenjenega sliki, Milena Gregorčič. Razstavo so odprli
prejšnji teden.
Milena Gregorčič je po besedah kustosinje razstave Olge Butinar
Čeh avtorica, ki se v umetnosti intenzivno posveča abstrakciji.
“Svobodno se izraža v
okviru začrtane
ustvarjalne poti, na
kateri jo zanimajo
predvsem likovne
rešitve nenavadnih
prostorov in
nenavadnih dimenzij.
Pri njenem delu ne
najdemo usmeritve k
trendom, temveč se
pred nami na likovni
površini odpirajo nova razmišljanja, kjer je prisotno avtoričino večno
iskanje odgovora na vprašanje: 'Kako osmisliti ta svet' ”, je zapisala.
Žirija je umetnici nagrado Majskega salona 2019 namenila zaradi
“prepričljive likovne govorice, kjer lastne notranje pokrajine slikarsko
sugestivno prenaša v tretjo dimenzijo in ob uporabi inovativnih
materialov - nosilcev, obvladuje slikarski medij”. Milena Gregorčič
se je rodila leta 1952 v Ljubljani. Obiskovala je ljubljansko Šolo za
oblikovanje, kjer je maturirala na oddelku za grafiko. Leta 1976 je
diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na oddelku
za slikarstvo ter tam dve leti kasneje končala še podiplomski študij
grafike. Zaposlena je bila pri Slovenskih železnicah, kjer je delala na
področju oblikovanja celostne grafične podobe. Poleg obsežnega
dela v okviru redne zaposlitve je v sodobni likovni umetnosti zapisana
kot slikarka, grafičarka in oblikovalka, kar potrjujejo številne razstave,
raznovrstna oblikovanja od dekanskih verig, celostnih podob, knjižnih
oprem do poštnih znamk.
Svoja dela je predstavila na 70 samostojnih in na več kot 450
skupinskih razstavah doma in v tujini. Od leta 1976 je članica Društva
likovnih umetnikov Ljubljana. Živi in dela v Ljubljani.
Lavrinova diploma za posredovalko
slovenske kulture v Italiji Darjo Betocchi
V Cankarjevem domu je 29. maja 2019 potekal Večer slovenskega
prevajanja, v sklopu katerega so Darji Betocchi izročili Lavrinovo
diplomo za pomemben prispevek na področju posredovanja
slovenske književnosti v druge jezikovne kulture. Priznana prevajalka
Darja Betocchi je, kot piše v utemeljitvi, “neutrudna posredovalka
slovenske kulture v Italiji”. Lavrinovo diplomo podeljuje Društvo
slovenskih književnih prevajalcev za kakovosten opus prevodov
slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike ali
za pomemben prispevek k uveljavitvi slovenske književnosti v tujini.
Priznanje je bilo ustanovljeno leta 2003, imenuje pa se po Janku
Lavrinu, uglednem slovenskem prevajalcu, literarnem zgodovinarju,
esejistu, pisatelju in zaslužnem profesorju Univerze v Nottinghamu.
Upravni odbor društva je Lavrinovo diplomo tokrat namenil Darji
Betocchi z naslednjo utemeljitvijo: “Je polnokrvna prevajalka
slovenske književnosti v italijanski jezik, ima velik ugled pri založnikih
v Italiji, izdaje njenih prevodov dosegajo kar največji medijski odmev,
kar obenem pomeni prepoznavnost slovenske književnosti v Italiji.
Za njene dovršene prevode, ki odsevajo izredno poznavanje
izhodiščnega jezika in ciljnega jezika, izhodiščne kulture in ciljne
kulture, ter za njeno zavzeto prizadevanje za prepoznavnost
slovenske književnosti in kulture v Italiji”. Darja Betocchi se s
književnim prevajanjem ukvarja od leta
1995, ko je na prevajalskem natečaju
premio Kosovel prejela prvo nagrado -
ex aequo z Jolko Milič - za prevod zbirke
Miroslava Košute Odseljeni čas.
Posveča se predvsem književnemu
prevajanju iz slovenščine v italijanščino.
Kot hčer slovenske matere in
italijanskega očeta je “rasla iz obeh
jezikovnih okolij in smotrno razvijala
prirojeni spoj kultur in izraznih sredstev,
k čemur je pripomogla tudi njena
študijska pot”. Danes je profesorica
italijanskega jezika in književnosti na
Znanstvenem liceju Franceta Prešerna
v Trstu. Tržaška javnost jo pozna tudi kot dolgoletno predsednico
Slovenskega kluba (2003-2012) in kot sodelujočo pri javnih omizjih
o temi medkulturnega dialoga in predstavitvah literarnih del,
prevajalskih pristopov in metodologij. Njeni znanstveni in esejistični
prispevki so objavljeni v zbornikih, strokovnih revijah in kot spremne
študije prevedenim literarnim besedilom, ki so odmevne tudi v širšem
italijanskem prostoru.
Prevajalski opus Darje Betocchi je obsežen in prevajalsko zahteven
nabor pripovednih in pesniških del slovenskih besednih ustvarjalcev.
Med njene prevajalske dosežke spadajo: izbor sonetov Milana Jesiha,
izbor pesmi Tomaža Šalamuna, Gustava Januša in Srečka Kosovela,
več zbirk tržaških pesnikov, med njimi Marka Kravosa in Aceta
Mermolje, ter tržaške pesnice Marije Kostnapfel. V italijanščino je
prevedla tudi številne romane slovenskih avtorjev, med njimi dela
Marka Sosiča, Dušana Jelinčiča in Draga Jančarja, s prevodi
samostojnih pripovedi in pesmi pa je prispevala k uveljavitvi
slovenske mlajše generacije avtorjev in avtoric v italijanskem
kulturnem prostoru. V CD so se na Večeru slovenskega prevajanja z
odlomki iz svojih novejših prevodov predstavile prevajalke Saša
Jerele, Vesna Velkovrh Bukilica, Suzana Koncut, Seta Knop in
Marjeta Drobnič.
Kratke
  florentinski galeriji Uffizi so
pred kratkim odprli 14
prenovljenih razstavnih
dvoran, namenjenih italijanskemu
slikarstvu 16. stoletja. V njih so na
ogled dela umetnikov od Tiziana in
Tintoretta do Lorenza Lotta in Paola
Veroneseja, skupaj več kot 105
mojstrovin beneškega in
florentinskega slikarstva. Prenova
dvoran v prvem nadstropju galerije,
ki obsegajo 1100 kvadratnih metrov
površin, je trajala leto dni. “Tako je,
kot bi v galeriji Uffizi odprli drug
muzej”, je odprtje prenovljenih
dvoran komentiral direktor galerije
Eike Schmidt, ki bo novembra prevzel
vodenje Umetnostnozgodovinskega
muzeja na Dunaju.
Tizianovi mojstrovini Urbinska
Venera iz leta 1538 je posvečena
lastna dvorana. Ena izmed dvoran je v
celoti namenjena delom beneškega
naturalizma, med drugim so v njej
slike Tintoretta in Veroneseja, v eni
izmed dvorani so na ogled portreti
Medičejcev.
Kot je še povedal Schmidt, pridejo
slikarske mojstrovine v prenovljenih
dvoranah, zahvaljujoč se novi,
naravni razsvetljavi in boljši
razporeditvi, še bolj do izraza.
V
V kleti Vogrič v Števerjanu
Krajinske fotografije
Tamare Mizerit
  ed znano enogastro-
nomsko prireditvijo
Odprte kleti (Cantine
aperte), ki je bila po naši deželi
konec meseca maja, je naša sode-
lavka Tamara Mizerit pripravila v
kleti Ivana Vogriča v Števerjanu
fotografsko razstavo, ki je bila
poklon Brdom, vinogradom,
trti in seveda vinogradnikom.
Tamara Mizerit že vrsto let fo-
tografira, večkrat smo imeli
njene lepe krajinske fotogra-
fije tudi na naslovnici našega
Novega glasa, zato smo jo
povprašali, kako je do razstave
sploh prišlo.
“Že lansko leto sem videla, da
so nekateri kolegi fotografi
razstavljali. Tako sva se s sose-
dom in prijateljem Ivanom
Vogričem, ki je znan briški
pridelovalec vina, z ženo Katjo
imata namreč lepo klet in vino-
grade, dogovorila, da bom sama
razstavljala v njegovi kleti. Izbra-
la sem in seveda dala tiskati
okrog petnajst fotografij, ki so ve-
zane na naša Brda, vinograde,
M trte, tudi gozdove našega ob-močja”, nam je povedala Tamara,ki sicer redno svoje fotografije
objavlja na družbenih omrežjih
Facebook in Instagram, naj-
večkrat take, ki niso posebej ob-
delane, “nofilter”, kot jih v žar-
gonu imenujemo.
Pravzaprav Tamara, ki je bila med
dvodnevno razstavo prisotna v
kleti, da je gostom razložila, kje
so bile fotografije v barvah po-
snete, s fotografskim aparatom in
pametnim telefonom beleži
vsakdnevno
svoje življenje
in umeščenost
v nebeško lepa
Brda, a ne sa-
mo. Najraje fo-
tografira kraji-
no v vseh
dnevnih urah,
posebej rada
fotografira dra-
matične tre-
nutke, ko narava dobi čisto dru-
go podobo v času neviht, dežja
in zime, še najraje pa lepoto na-
videznega vsakdana. S svojim
očesom in fotografskim objekti-
vom zna ujeti tisto lepoto, ki je
na razpolago vsem ljudem, ni pa
rečeno, da si večina vzame čas,
da bi jo videla, občudovala.
Sama pravi, da se na fotografske
potepe ob koncu tedna najraje
odpravlja sama. Zaljubljena je tu-
di v Vipavsko dolino in Laguno,
kamor najraje hodi v zelo zgod-
njih jutranjih urah. Lahko za-
pišemo, da Tamara išče tisto skri-
to lepoto, ki označuje naš pro-
stor, ima poseben posluh za de-
tajle, še najraje pa ima široke kra-
jine. Da zna zasanjati, pričajo ce-
le serije njenih odličnih
fotografij nebesnega svoda in
oblakov!
Upajmo, da bo v kratkem še kje
razstavljala!
JUP
JEZIKOVNICA
Dvojno ali dvoje državljanstvo
Zares sem vesela, kadar po elektronski pošti dobim odziv kakega
od pozornih bralcev Jezikovnice z željo, naj pišem o tistem, kar
bralce in uporabnike jezika bega ali moti. Tokrat je med drugim
pisalo takole: “Predvsem pri komentarjih, denimo, o slovenskem
pravosodju pisci redno govore o 'dvojnih merilih', ko gre v re-
snici za 'dvoja merila', ki so dveh vrst in v bistvu druga drugim
po vsebini povsem nasprotna. Po drugi strani raba množilnega
števnika 'dvojen', 'dvojna', 'dvojno'
nesmiselno širi vsebinski pomen na
račun ločilnih števnikov. Moje razu-
mevanje množilnih števnikov je, da
opisujejo pojave, kjer gre za pom-
nožitev istega, kakor pri množenju v
računstvu. Če ima hiša na primer tri
različne plasti izolacije, ima v resnici
trojo izolacijo in ne potrojene plasti
iz iste snovi. Gotovo pa je na mestu
množilni števnik, če je uspešno pod-
jetje svoj dobiček podvojilo v primer-
javi z letom poprej”. Iz piščevega be-
sedila se vidi, da je gospod natančen opazovalec in da zna svoje
trditve podkrepiti s primeri in logičnim razmišljanjem. Poglejmo
v nadaljevanju, s čim bom napisano nadgradila v svojem odgo-
voru.
Zmeraj ko v jeziku opazimo kaj, kar pritegne našo pozornost, ker
mislimo, da je napačno, neustrezno ipd., se splača lastno predvi-
devanje preveriti. Čeprav smo o čem lahko povsem prepričani, še
vedno ni rečeno, da imamo prav, zato je moj prvi nasvet, da se o
svojem jezikovnem občutku posvetujemo, ga primerjamo s tem,
kaj o njem pravijo jezikovni priročniki (v knjižni ali spletni obli-
ki), korpusi ali jezikovne svetovalnice, kakršen je jezikovni servis
Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, dostopen tudi prek
spletnega portala Fran. Tam so na voljo tudi slovarski viri v splet-
ni obliki in prav tja sem šla pogledat, kako je z razliko med ločil-
nim števnikom dvoj in množilnim števnikom dvojen.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) števnik dvoj razlaga:
“ki je dveh vrst: na vrtu so dvoji otroci, naši in sosedovi”, pa tu-
di: “izraža število dve: pripeljali so se v dvojih saneh”. Slovenski
pravopis 2001 pa števnik dvoj opremi s kvalifikatorjem redko,
čeprav ne ponudi ustreznejšega nadomestila za obliko števnika,
ki bi bila pogostejša. Po drugi strani je res, da ne naletimo pogo-
sto na nujo, da bi ločilni števnik sploh mo-
rali uporabiti, da bi bili pri izražanju, jasni,
kajne?
Pomenski razlagi pri števniku dvojen pa sta
v SSKJ kar dve: “dvakrat tolikšen: vrniti dvoj-
no aro” s podrobnejšo razlago “ki je iz dveh
delov, enot: dvojni zaslužkar” in “ki je dveh
vrst: doseči dvojen namen” ter “ki je dveh
nasprotujočih si vrst: dvojna morala, živeti
dvojno življenje”. Hitro vidimo, da se po-
menski razlagi “ki je dveh vrst” pri števniku
dvoj in dvojen prekrivata, kar pomeni, da so
slovaropisci že v prvi knjigi SSKJ (A–H), ki je
izšla leta 1970, ugotovili, da oba števnika pomenita dve vrsti.
Letnico izdaje izpostavljam kot dokazilo, da ne gre za nikakršno
novotarijo oz. domislek sodobnega jezikoslovja, ki se mu (po kri-
vem?) očita, da je pri normi preveč svobodno.
Če sklenem: števnik dvojen v besedni zvezi dvojna merila torej
ni napačen, saj dvojen lahko pomeni tudi, da je nekaj dveh vrst
(kot sopomenka dvoj), ne le, da je kaj podvojeno.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za slovenistiko Fa-
kultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper)
izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o kate-
rih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: 
vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
Vladka Tucovič Sturman 63
Foto Metka Skrt
Foto damj@n
V galeriji Uffizi  
Novi prostori za
slikarstvo 16. stoletja
Tržaška13. junija 201910
60. Jazz festival Ljubljana
V sredo, 5. junija, so na Občini Trst predstavili 60. Jazz festival
Ljubljana, ki bo letos potekal od 18. do 22. junija. V imenu občinske
uprave je pozdravil odbornik Giorgio Rossi, ki je poudaril, kako glasba
povezuje narode in kako kljub mejam in dejavnikom, ki so ločevali, je
bilo v glasbi, kulturi in gledališču ozračje mittelevropsko in vedno zelo
povezano. Prav tako se je predstavnik tržaške Hiše glasbe (Casa della
musica) in umetniški vodja društva TriesteLovesJazz, Gabriele Centis,
veselil sodelovanja s festivalom in s Slovenijo ter spomnil, kako velik
mednarodni nivo je dosegel v letih. Sledil je podroben opis festivala,
ki sta ga predstavila umetniški vodja Bogdan Benigar in Edin Zubcevic,
žal samo v angleškem jeziku. Organizatorji hočejo na festival privabiti
ne le evropsko publiko, temveč imeti širši odmev vse do ZDA. Na
programu je kar 43 koncertov, največ v zgodovini te pobude, na osmih
različnih prizoriščih. Eden večjih protagonistov bo gotovo John Zorn,
ki se po 10 letih vrača na festival. Znamenitega organista bodo lahko
ljubitelji gladbe poslušali brezplačno v torek, 18. junija, v Gallusovi
dvorani ob 21. uri. Več info o festivalu na www.ljubljanajazz.si. / MČ
Iz naših občin …
Svetnik stranke SSk na Občini Trst Igor
Švab je po več kot dveh mesecih predal
mesto predsednika občinskega sveta
novoizvoljenemu Francescu Di Paoli.
Igor Švab je kot podpredsednik začasno
zasedal mesto predsednika, saj je
meseca marca predčasno odstopil
Marco Gabrielli. To vlogo je prejel v zelo
delikatnem trenutku, saj so takrat na
občini obravnavali proračun in triletni
plan. Dolžnost je Švab izvedel z veliko profesionalnostjo, za kar sta
se mu občinski svet in župan zahvalili. Svetnik, ki bo zdaj spet na
mestu podpredsednika, se je zahvalil za zaupanje.
Kratke
  a enem zadnjih srečanj
pred poletnimi počitni-
cami je Društvo sloven-
skih izobražencev v Peterlinovo
dvorano povabilo zelo zanimi-
vega gosta in namenilo pozor-
nost pereči, a izredno atraktivni
temi. Gost večera je bil razisko-
valec in publicist Igor Omerza,
eden redkih Slovencev, ki po-
gumno in vztrajno razkriva raz-
na premalo znana poglavja naše
zgodovine iz časa komunistične-
ga režima in skuša prekiniti za-
kon molčečnosti o dobi pred de-
mokratizacijo, ki še vedno vlada
v Sloveniji. Omerza je tokrat
predstavil svoja nova odkritja in
dokaze o tesnih povezavah med
zloglasno tajno policijo Udba z
enim od osrednjih slovenskih
medijev, z dnevnikom Delo.
Kot je bralcem Novega glasa že
znano (zaradi srečanja “Pod li-
pami”), je Omerza nova odkritja
objavil v knjigi z naslovom Tem-
na stran Dela (naslov se seveda
nanaša na odmevno razstavo
Temna stran meseca, ki je med
prvimi razkrila mnoge kriminal-
ne aspekte komunističnega
režima). Avtor je knjigi dal pod-
naslov Osupljiva anatomija
režimsko-udbovskih labirintov.
Kot so se izrazili mnogi poslušal-
ci ponedeljkovega večera, gre za
zelo pomembno in zaslužno ra-
ziskovalno delo, ki je za Slovence
neprecenljive vrednosti, saj nam
Omerza pomaga razčiščevati
našo bližnjo preteklost.
Treba pa se je zavedati, da je nje-
govo delo tudi pogumno in
izredno težavno: kot je splošno
znano, je tajna politična policija
komunističnega režima Udba
skušala zabrisati sledi svojega
kriminalnega delovanja z zlogla-
snim nalogom šefa slovenske
tajne politične policije, Ivana
Eržena (z dne 7. marca 1990), po
katerem so uničili velik del ud-
bovskih dosjejev. Kot piše Omer-
za v svoji knjigi, je lahko do leta
2010 na podlagi Janševega zako-
na o arhivih imel neoviran do-
stop do redkih ostankov doku-
mentov; po tem letu pa so razi-
skovalci, ki želijo priti do resni-
N ce, naleteli na nove ovire in po-skuse, da bi jim onemogočili do-stop do preostale dokumentaci-
je.
Prvi knjigi trilogije (zbrane po-
datke za drugo knjigo bo avtor
izdal že v tem sončnem letu) je
Omerza dal naslov Edi Kocbek
in prijatelji v Delovi “črni luk-
nji” in jo je v preteklih dneh, kot
rečeno, že predstavil tudi Gorici,
v krožku Pod lipami. V Trstu pa
je njegovo predavanje dobi-
lo nekoliko drugačno obli-
ko in nove poudarke. Vse-
bina knjige se nanaša na tri
obdobja orkestrirane medij-
ske gonje proti Kocbeku in
njegovim prijateljem: leta
1952 ob izidu zbirke novel
Strah in pogum; leta 1974
ob 70-letnici Edvarda Koc-
beka in leta 1975 ob izidu
slovitega intervjuja v Zalivu
v zvezi s povojnimi pokoli
in še ob aretaciji Viktorja
Blažiča in Franca Mi-
klavčiča.
Vsa ta dogajanja so bila v te-
sni povezavi s tržaško real-
nostjo: predvsem s tržaški-
ma pisateljema Pahorjem
in Rebulo, pa tudi s
tržaškim krogom intelek-
tualcev in s tržaškimi medi-
ji, ki niso bili na liniji komuni-
stične partije.
Kot je povedal moderator večera,
časnikar Ivo Jevnikar, so razisko-
vanja v novi knjigi prepletena s
prejšnjimi Omerzovimi objava-
mi, ki se nanašajo na tržaško
stvarnost: s knjigo Karla (ki go-
vori o dokumentiranem sramot-
nem vohunjenju Udbe na
tržaški Dragi); pa tudi z delom V
žrelu Udbe (o nizkotnem zalezo-
vanju pisatelja Pahorja).
Najprej je bilo na vrsti pojasnilo
o tem, da so bili tako dnevnik
Delo kot njegova predhodnika,
časnik Slovenski poročevalec in
tednik Ljudska pravica, vseskozi
glasilo partije in z njo povezane
Udbe. O tem podatku, o katerem
je sicer težko podvomiti, je
Omerza našel več dokazov, npr.
v privoljenju urednika Dela, Mit-
je Gorjupa, v množično vohun-
jenje vseh njegovih sodelavcev z
jemanjem njihovih tipkopisov v
akciji “Vipava” (iskali so namreč
neki “sovražni govor”, anonim-
ko, napisano s pisalnim stro-
jem). V Omerzovi knjigi pa je se-
veda dokazov o prepletenosti
vladajoče partije in Udbe z me-
dijem Delo še več. V zvezi s tem
je zanimiv tudi podatek, da je le-
ta 1941 komunistično Delo ob
napadu na Slovenijo s strani treh
okupatorjev onemelo oz. je ne-
halo izhajati, saj je šlo za obdob-
je sporazuma Ribbentrop – Mo-
lotov, torej se ni moglo izraziti
proti zavezniku Sovjetske zveze.
Šele ob napadu Hitlerja na Sov-
jetsko zvezo je medij zopet spre-
govoril z jasno začrtano linijo
NOB-ja.
V prvem poglavju Omerza ana-
lizira orkestrirane napade in sra-
motitev Edvarda Kocbeka v Slo-
venskem poročevalcu in tedniku
Ljudska pravica ob objavi zbirke
novel Strah in pogum leta 1952.
Kot znano, gre za iskanje pretve-
ze, da se Kocbeka znebijo iz po-
litičnega vodstva, saj partiji po
prevzemu oblasti ni bil več kori-
sten. Novele naj bi bile premalo
režimsko napisane, njihovega
avtorja pa so napadali predvsem
njegovi nekdanji soborci in pri-
jatelji, Tone Fajfar, Josip Vidmar
(po izrecnem naročilu Borisa
Kidriča), pa tudi Miško Kranjec,
Jan Milčinski; dr. Jože Potrč je
izrabil koncert ob obletnici Lo-
uisa Brailla za napad na Kocbe-
ka v uvodnem govoru itd. Koc-
bek se na vse napade ni imel
možnosti javno odzvati in se
braniti. Komentiral jih je lahko
le v svojih dnevnikih, ki pa so
bili seveda objavljeni mnogo let
kasneje. Februarja 1952 je Koc-
bek pod prisilo odstopil od poli-
tične funkcije.
Kocbekov zvesti prijatelj, tržaški
pisatelj Boris Pahor, pa je še pred
“pogromom” v Sloveniji objavil
v Primorskem dnevniku pohva-
lo Kocbekove umetniške proze,
posebej Strah in pogum. To je
najprej nič hudega sluteči ured-
nik Renko objavil; kasneje pa je
bil zaradi tega tudi Pahor s
strani tržaškega Primorskega
dnevnika deležen hudih na-
padov.
Pisatelj in (dokazano) sodela-
vec Udbe Jože Javoršek je leta
1974 ob Kocbekovi 70-letnici
po naročilu v Delu vsak teden
skozi tri mesece pisal feljton z
naslovom Dnevnik, v kate-
rem je napadal in žalil Edvar-
da Kocbeka, nato pa to nadal-
jeval še v knjigi Pičevci.
Leto kasneje, 1975, se je Koc-
bek odločil za pogumen inter-
vju z Alojzom Rebulo in Bori-
som Pahorjem z naslovom
Edvard Kocbek, pričevalec
našega časa. V njem Kocbek
po 30 letih terorja in ukaza-
nega molka spregovori o slo-
venskih množičnih povojnih
pobojih vrnjenih neobo-
roženih domobrancev in civil-
nega prebivastva. Kocbek v njem
kliče na odgovor odgovorne za
zločine, vendar ne da bi omenjal
imena. Omerza pa je iz Kocbe-
kovih dnevniških zapisov raz-
bral imena tistih, ki so bili po
njegovem odgovorni za največji
zločin v slovenski zgodovini, in
sicer: Edvard Kardelj, Boris Ki-
drič, Miha Marinko, Ivan Maček,
Boris Kraigher in Lidija Šentjurc.
Po objavi tega intervjuja se je v
Sloveniji začela neusmiljena
enoletna udbovska in medijska
kampanja proti Kocbeku in
tržaškima pisateljema. S Kocbe-
kom sta v Delu obračunavala
npr. Veigel in Kučan; v novih na-
padih so sodelovali tudi Fajfar,
Brecelj, Vipotnik, Ribičič, Vid-
mar, Popit, Javoršek itd.
/ str. 16
P. in
Šmarnični koncert na Opčinah
Pesmi Mariji v čast
  petek, 31. maja 2019, so
v župnijski cerkvi sv. Jer-
neja na Opčinah obeležili
konec Marijinega meseca z že tra-
dicionalnim šmarničnim kon-
certom, ki ga vsako leto prireja
domači cerkveni pevski zbor
v sodelovanju s tržaško Zve-
zo cerkvenih pevskih zbo-
rov.
Koncert so uvedle mlade
pevke dekliške vokalne sku-
pine Vesela pomlad, ki so ob
spremljavi klavirja Alenke
Cergol in violine Iztoka Cer-
gola zapele tri uglasbitve pe-
smi Ave Maria. Zbor je vo-
dila Andreja Štucin Cergol.
Sledil je sklop solističnih
točk: s spletom pesmi, po-
svečenih Mariji, so se pred-
stavili sopranistki Marta Fa-
bris in Mojca Milič ter tenor
Marjan Štrajn. Spremljala sta
jih Vinko Skerlavaj na orgle in
Živa Furlan na trobento. Instru-
mentalista sta nastopila tudi sa-
ma, z izvedbo Bachove Ave Marie
V in Purcellove Trumpet Tune.Nato je bila na vrsti priložnostnamisel, ki je bila tokrat zaupana
članu župnijske skupnosti od Ba-
nov, Pavlu Vidauu. Vidau se je
spomnil časov, ko je kot otrok
hodil k šmarničnim mašam in
od župnika vsak večer dobil po-
dobico, s katero so otroci dobili
dokaz, da so se maš, posvečenih
Mariji, redno udeleževali, in bili
ob koncu meseca nagrajeni z ro-
marskim izletom. Svoje raz-
mišljanje je nadaljeval s kritiko
današnje družbe, v kateri se zdi,
da nihče nima več časa za umir-
jeno, trezno razmišljanje o
življenjskih vrednotah, saj je teh-
nologija zavzela vsako področje
našega življenja.
Priložnostnemu govoru je sledil
nastop domačih župnijskih zbo-
rov. Najprej se je predstavila
moška vokalna skupina Stane
Malič, ki je pod vodstvom Janka
Bana zapela Ciganovo Zvonovi v
zvoniku, Leskovarjev Oče naš in
Hladnikovo Marijo, skoz' življen-
je. Zadnji pa je nastopil še
mešani cerkveni pevski zbor Sve-
ti Jernej, ki ga prav tako vodi Jan-
ko Ban. Dirigent se je odločil, da
bo letošnji nastop posvetil iz-
ključno goriškim zamejskim
skladateljem in tako tudi počastil
pred kratkim preminulo profeso-
rico Lojzko Bratuž, hčerko
skladatelja Lojzeta Bratuža,
ki nas je zaradi fašističnega
mučenja prerano zapustil.
Ob koncu je prisotne poz-
dravil openski župnik, go-
spod Franc Pohajač, ki je
izrazil veliko zadovoljstvo
ob ohranjanju tako lepih
glasbenih tradicij, s kateri-
mi pevci vsako leto počasti-
jo Boga in njegovo mater.
Sledil je dolg aplavz v
voščilo pevcu MePZ Sv. Jer-
nej Vinku Miliču, ki je pred
kratkim praznoval okrogli
jubilej.
Koncert se je končal s
skupno pesmijo Marija, skoz'
življenje ob spremljavi orgel in
trobente.
Mojca Petaros
Foto MČ
Foto damj@n
Ponedeljkov večer v Društvu slovenskih izobražencev / Gost Igor Omerza
Kako mediji učinkovito
ustvarjajo javno mnenje
“Pravni aspekti srenj 
in jusov in pomen razsodbe
v korist Jusa Opčine”
“Primer (vz)trajnosti”
kot priložnost za celovit razvoj ozemlja
in utrditev identitete prostora
Odprtje posveta in pozdravni nagovori
Institucionalni pozdrav: Igor Gabrovec, deželni svetnik FJk,
tajnik Predsedstva Deželnega sveta FJk
Marian Marcello, predseduje
Sodelujejo
Raffaele Volante, prof. odv., Univerza v Padovi
Peter Močnik, odv., Trst
Nevenka Bogataj, dr., Andragoški center Slovenije
Roberto Mazza, odv., Gorica
Mitja Ozbič, odv., Trst, Sežana
zaključek 13.00
Marian Marcello
predsednik Državne konzulte skupne lastnine
videoposnetek govora bivšega predsednika
ustavnega sodišča Paolo Grossi
Petek, 14. junija 2019, ob 9.30
Deželni svet /dvorana T. Tessitori 
ul. Giustiniano, 1 – Trst
Projekt “Zastavimo skupne moči za skupne cilje” finančno podpira Avtonomna Dežela FJK (DZ 26/2007)
Italijanska republika priznava Skupno lastnino 
“Močnejši danes kot včeraj” (Paolo Grossi)
Agrarna skupnost Jusov Srenj 
v Tržaški pokrajini
Deželna koordinacija
skupne lastnine v
Furlaniji Julijski krajini
Tržaška 13. junija 2019 11
Obvestila
Društvo slovenskih izobražencev vabi
v ponedeljek, 17. junija, v
Peterlinovo dvorano, Donizettijeva
3, na večer z muzikologinjo Saro
Zupančič, ki bo predstavila svojo
monografijo Kačji pastir - La
libellula. Glasbena večjezičnost
opere Pavleta Merkuja. Pogovor z
avtorico bo vodil Janko Ban.
Začetek ob 20.30.
SPD Mačkolje vabi na pevski večer
“Klapa... na Metežici”. S spletom
dalmatinskih pesmi in melodij se
bodo predstavili pevci MoPZ Ciril
Kosmač iz Kopra, v soboto, 15.
junija, ob 20.30 na prireditvenem
prostoru “na Metežici” v
Mačkoljah.
Področni svet Slovenskega
pastoralnega središča vabi vernike v
nedeljo, 16. junija, ob 17. uri na
tradicionalno obletno sv. mašo v
tržaški Rižarni v spomin na žrtve
taborišča; maševal bo Tomaž
Kunaver, vikar pri Sv. Ivanu, pel
pa združeni pevski zbor ZCPZ.
Mesečna maša v slovenskem jeziku v
domu ITIS, ul. Pascoli 31, bo v
torek, 18. junija 2019, ob 16.30
v cerkvi v I. nad.  (z dvigalom na
oddelek Margherita, nato levo);
vabita Področni svet Pastoralnega
središča in Vincencijeva
Konferenca.
Klub prijateljstva – Vincencijeva
konferenca vabi na izlet v Vipavsko
dolino z ogledom Ajdovščine s
Pilonovo galerijo, Vipavskega
Križa, romarske cerkve v Logu,
Vipave in Vrhpolja v sredo, 19.
junija; odhod ob 8. uri s trga
Oberdan, s hitrim postankom ob
8.15 na Opčinah na trgu
Škavenca nasproti tramvajske
postaje - info in prijave na tel. 339
182 0227 (Dobrina) in 371 179
9646 (Sonja).
Darovi
V spomin na starše darujeta Nada
in Ida Mezge 25 evrov za cerkev v
Bazovici.
V zahvalo za občuteno petje pri
pogrebni maši Sandija De Luise
daruje družina 100 evrov za
svetoivanski cerkveni pevski zbor.
V spomin na Sandija De Luiso
daruje Gracjela Metlika Nadlišek
30 evrov za Vincencijevo
konferenco.
  edni občni zbor založbe Mladika je bil
21. maja 2019 v prostorih na ul. Do-
nizetti 3 v Trstu. Člani zadruge so se
zbrali ob drugem sklicanju in pregledali
splošno delovanje revije in založbe. Predsed-
nik založbe oziroma zadruge Sergij Pahor je
podal splošno poročilo delovanja, ki bi ga
krajše povzeli.
Tudi v lanskem letu je redno izhajala revija
Mladika, ki je nadaljevala objavljanje neka-
terih že vpeljanih rubrik, kot so: nagrajeni
in priporočeni literarni prispevki na natečaju
revije Mladika, komentarji Pod črto, Ekolo-
gija, Fokus, Obletnica meseca, članki s po-
dročja umetnosti, poleg stalnih rubrik An-
tena in Ocene, razmišljanja o etičnih in ver-
skih vprašanjih, marsika-
teri priložnostni zapis in
spominski drobec. V pre-
teklem letu je Mladika v
Fokusih poglobila tema-
tiko neizkoriščenega turi-
stičnega potenciala v naši
deželi, politične opredel-
jenosti Slovencev v Italiji,
malverzacije Kvarner
banke, vernost in dušno-
pastirsko oskrbo v slo-
venščini, odločanje neka-
terih slovenskih avtorjev, da pišejo v drugih
jezikih. Zadnjo lansko številko je uredniški
odbor posvetil dolgoletnemu sodelavcu, pi-
satelju Alojzu Rebuli. Revija Mladika že 46
let spodbuja k literarnemu ustvarjanju in za-
to letno razpisuje nagradni natečaj za prozo
in poezijo, ki je odprt vsem slovenskim pi-
scem. Razglasitev nagrajenih del je potekala
na Prešernovi proslavi v Peterlinovi dvorani,
ki jo vsako leto prireja Društvo slovenskih
izobražencev v sodelovanju s Slovensko pro-
sveto iz Trsta. Leta 2018 je na literarni natečaj
Mladike prispelo kar 76 prispevkov v prozi
in 62 ciklusov pesmi. V reviji Mladika že od
leta 1982 izhaja mladinska priloga RAST, ki
jo odlikujeta živahnost in mladinska razgi-
banost, saj jo samostojno urejajo dijaki višjih
srednjih šol in univerzitetni študentje. Rast
je objavljala uvodnike na aktualno tematiko,
ocene filmov, intervjuje, literarne prispevke
in nagrajena literarna dela na natečaju Slo-
venskega kulturnega kluba ter poročila z raz-
nih manjšinskih mladinskih in verskih
srečanj po Evropi. Lani so tiskali revijo v na-
kladi 1250 izvodov za vsako številko, izdali
so 10 številk.
V letu 2018 je bila tudi založba Mladika zelo
aktivna, saj kot vedno stremi k vrednotoven-
ju slovenske besede in slovenskih avtorjev v
Italiji. Založba je izdala petnajst knjižnih na-
slovov, ki zajemajo izvirna literarna dela,
spominske in domoznanske knjige ter pu-
blicistične zapise, je torej najbolj plodna za-
ložba v naših krajih. Roman PRAH je za-
ključni del “zamejske” trilogije pesnika in
pisatelja Marija Čuka. Delo pripoveduje o
zgodovini Slovencev na Tržaškem po drugi
svetovni vojni preko pripovedi usode glav-
nega junaka. Aprila letos so mu tudi podelili
prestižno literarno na-
grado Vstajenje. Pri
Mladiki je lani izšel tu-
di zadnji roman pisa-
telja Alojza Rebule z
naslovom OB PRITO-
KU JANGCEKJANGA,
v katerem avtor razmišlja o veri in poslednjih
vprašanjih. Iz zakladnice literarnega natečaja
revije Mladika iz let 1973–2016 je izšel izbor
najbolj reprezentančnih kratkih zgodb tega
obdobja z naslovom 30 NAJBOLJŠIH. Izbor
je pripravila in uredila Evelina Umek in za-
jema avtorje iz matice, zamejstva in zdom-
stva. IZ DNEVNIKA MLADE DRUŽINE je na-
slov postumne kratkoprozne zbirke Matejke
Peterlin, ki v avtobiografskih zgodbah pri-
poveduje o življenju mlade petčlanske
družine. Spremno besedo je napisala avto-
ričina hčerka Manica Maver, ilustracije pa
prispeval vnuk Boštjan Petaros. Tudi poezija
je v knjižnem programu založbe Mladika
odlično zastopana z izvirno zbirko Vinka
Bandlja NEBO JE PRAZNO,
kateri je spremno besedo do-
dala Vilma Purič. V svojih
pesmih avtor kaže odmik od
transcendentalnega iskanja
in zavezanost geografski kra-
jini in prostoru. Nova pe-
sniška zbirka VRNIL BOM
SVOJ OBRAZ s spremno be-
sedo Majde Cibic je izšla iz-
pod peresa Ivana Tavčarja. V
novi knjigi pesnika in pisa-
telja Miroslava Košute z na-
slovom ODER MED SANJO IN STISKO so
zbrani zapisi o gledališču, ki so nastali med
leti 1963 in 2018, jedro pa sta obdobji
četrtstoletnega vodenja Slovenskega stalnega
gledališča v Trstu in poldrugo leto v pričako-
vanju upokojitve.
Knjiga Bojane Daneu Don BEGUNEC NIK-
DAR s spremno besedo prof. Jožeta Pirjevca
je izviren spominski zapis o begunski iz-
kušnji, ki jo je avtorica doživela še kot otrok.
Avtorica, rojena primorskim staršem na Do-
lenjskem, je izkusila begunstvo na lastni
koži. Na prvo svetovno vojno se navezuje de-
lo Vilija Prinčiča NEME PRIČE VOJNIH GRO-
ZOT 1915–1918, ki predstavlja v besedi in sli-
ki 54 spomenikov, obeležij in drugih spo-
minskih objektov, ki jih je vojna izpred sto
let zapustila na ožjem območju Goriške, v
Posočju in na Tržaškem. Zaradi velikega za-
nimanja je knjiga doživela ponatis. Spremno
besedo je napisal Mitja Juren.
V knjigi Jožeta Mihevca SKOZI TABORIŠČA
DO SREČE s spremno besedo Rozine Švent
in z zapisi Milke in Toneta Mihevca je pripo-
ved o življenju kmečke družine iz Notran-
jske, ki je doživela konec druge
svetovne vojne, begunska tabo-
rišča in teharsko tragedijo. Delo je
tretja knjiga zbirke Zapisi iz zdom-
stva. Založba Mladika je lani tudi
ponatisnila uspešnico Robija Šab-
ca in ilustratorja Staša Kleindien-
sta, namenjeno najmlajšim bral-
cem, pustolovsko zgodbo dobrih
piratov Vida in Ama z naslovom
BRATA PIRATA IN ZAKLAD IZ
ČOKOLANDIJE, ob tem pa posebej
natisnila izvirne ilustracije iz knji-
ge. Ljubiteljem matematike in stro-
kovnjakom s tega področja namenja založba
delo matematika in fizika, dolgoletnega pro-
fesorja na mariborski univerzi Draga Bajca
KVADRAT, v katerem je zbranih sto nalog o
kvadratu. Neutruden kapitan Bruno Volpi
Lisjak, odličen poznavalec pomorstva in ri-
bištva, je pripravil novo delo z morsko tema-
tiko, knjigo TUNI IN SLOVENCI POVEZANI
SKOZI STOLETJA, v kateri je govor o tunolo-
vu v antiki, o zgodovini tunolova v Tržaškem
zalivu in o posebnosti tunolova na slovenski
način z bogato bero dokumentarnega in fo-
tografskega gradiva.
Založba Mladika je tudi lani sodelovala z
Društvom slovenskih izobražancev in izdala
zbornik 52. Študijskih dnevov Draga z na-
slovom SLOVENCI V GLOBALIZIRANEM
SVETU. V zborniku so zbrana predavanja
Maje Smotlak, Valerije Perger, Igorja Bahov-
ca in Klemna Jakliča. Založba je sodelovala
tudi s Slovensko matico pri izdaji slovensko-
italijanske pesniške zbirke Marije Kostnapfel
PESMI/POESIE, s spremno besedo Marije Pir-
jevec in v prevodu Darje Betocchi. Založba
je v letu 2018 priredila predstavitve in
srečanja ob knjigah v Tržaškem knjižnem
središču, po knjižnicah in društvih, tako v
Furlaniji Julijski krajini kot v Sloveniji. S svo-
jimi knjigami je bila jeseni prisotna na 34.
slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani, na
katerem je priredila tri dogoke. Skupaj z ZTT
in Tržaškim knjižnim središčem je Mladika
soprirejala jutranja sredina srečanja Kava s
knjigo, teh srečanj je bilo v lanskem letu kar
dvajset (kavo velikodušno ponuja priznano
tržaško podjetje PrimoAroma).
Poročilu predsednika je na občnem zboru
sledil prikaz obračuna iz leta 2018, ki se je
končalo z rahlo izgubo. Čeprav se javni pri-
spevki za založništvo stalno nižajo, so v za-
drugi Mladika zelo smotrno preučevali, kako
prihraniti pri izbiri in dobavi papirja za me-
sečnik, kakšne naj bodo naklade vsake po-
samezne knjige, da jih ne bi preveč ostajalo
v skladišču, izbirali so tiskarne za vsako po-
samezno publikacijo, da ne bi bila strošek ti-
skanja in cena publikacije previsoka. Seveda
je tudi delež prostovoljnega dela prostovol-
jcev in zanesenjakov pripomogel k temu, da
niso bile izgube previsoke in da so ga za lan-
sko leto krili z rezervami. Nato so predlagali
proračun, ki je podoben lanskemu, sledila je
dolga, umirjena debata o raznih vprašanjih,
ki so v zvezi z založniško dejavnostjo. Na let-
nem občnem zboru je vsekakor prišlo do
izraza, da ima založba Mladika iz Trsta živah-
no in plodno delovanje v korist vsej naši za-
mejski stvarnosti in vsem Slovencem na-
sploh, tako da bodo nadaljevali delo po
začrtanih smernicah.
MAP
R
Po pogrebu sporočamo žalostno vest, 
da nas je nepričakovano zapustil naš dragi
ALEKSANDER DE LUISA
(SANDI)
Iskrena zahvala vsem, ki ste ga počastili 
pri pogrebni maši, nam izrekli sočutno sožalje, 
darovali v dobrodelne namene.
Posebna zahvala g. Milanu in vsem duhovnikom 
somaševalcem, g. nadškofu, pevcem ter s. Gabrijeli 
in ge. Idi za občutene besede ob slovesu.
Vsi njegovi
Občni zbor Zadruge Mladika
Pogled na dobro
opravljeno delo
Večer zvočnega gledališča
Radijski oder je skupina, ki se v našem prostoru
posveča zvočnemu oz. slušnemu gledališču. Ob
letošnjem kulturnem prazniku v februarju je
Radijski oder v spomin na dolgoletno režiserko
Marjano Prepeluh razpisal natečaj za izvirno
radijsko igro o temi odpuščanja. Na natečaj je
prispelo kar 24 izvirnih radijskih iger. Ocenjevalna
komisija, ki so jo tokrat sestavljali Jože Faganel,
Maja Lapornik, Anka Peterlin, Andrej Pisani in
Franko Žerjal, je prispela besedila pregledala in
ocenila, nagrade za najboljše prispele igre pa bodo
podeljene na javni prireditvi v torek, 18. 6. 2019, ob
20.00 na Repentabru. Ob tej priložnosti bodo
udeleženci večera lahko poslušali tudi radijsko igro
ŠOLA SOLOPETJA avtorice Milojke Žižmond Kofol,
ki je bila zmagovalka prejšnjega literarnega
natečaja. Vabljeni vsi, ki verjamejo v umetniško
besedo in njeno sporočilnost. V primeru slabega
vremena bo prireditev v Finžgarjevem domu na
Opčinah.
Aperibanking #3 Mladi ZKB
Pripravlja se nov družabni dogodek za mlade člane
ZKB. Letošnji Aperibanking, že tretji po vrsti, bo
potekal v petek, 14. 6. 2019, od 19. do 23. ure na
kmetiji Zidarich v Praprotu. Na programu je
pokušnja odličnih Zidarichevih vin s prigrizkom,
mladi pa si bodo lahko še vodeno ogledali klet. Za
prijetno glasbeno vzdušje bo poskrbel dj Red Head,
mlad član ZKB Dean Ghira, ki zadnje čase sodeluje
s skupino ZKB mladi pri različnih pobudah.
Letošnja novost je v tem, da lahko vsak član
pripelje s seboj nečlana. Ker pa so mesta omejena,
je prijava obvezna, in sicer na linku, ki ga dobite
na Facebook strani skupine ZKB mladi.
Kratke
Žalujemo za dragim 
SANDIJEM DE LUISO
in sočustvujemo z mamo Stano, ženo Lučko, 
z otroki  Matjažem, Igorjem, Martinom, Marijo, 
sestrama Beti in Margi ter bratom Markom 
z družinami, sestričnami ter bratranci 
in vsemi sorodniki 
g. Milan Nemac, g. Tomaž Kunaver, šolske sestre 
in svetoivanska župnijska skupnost
Naša draga odbornica
VERA PUNTAR BIZJAK
je včeraj slavila okroglo 
obletnico rojstva.
Hvaležni za dolgoletno zavzeto 
sodelovanje, ji čestitamo in
želimo mnogo dobrega 
ter veselo nazdravljamo 
vsi pri Vincencijevi Konferenci
V Barkovljah je v nedeljo, 2. junija, prejelo šest otrok drugi sveti
zakrament. Na prvo sveto obhajilo, ki so ga opravili v domači
cerkvi, jih je pod mentorstvom g. Franca Vončine pripravila Vera
Poljšak, kulturna delavka in prava duša slovenske skupnosti v
Barkovljah. Pri maši, ki jo je vodil gospod msgr. Franc Vončina,
so bili otroci kot po tradiciji oblečeni v narodne noše, za katere
vestno poskrbijo člani SKD Barkovlje in širše cela barkovljanska
skupnost. Letošnja posebnost so bili mladi pevci in pevke osnov-
ne in srednje šole pri Sv. Ivanu, ki so pod vodstvom sestre Kar-
men peli med obredom. Po obrednem delu so se prvoobhajanci
(eden med njimi je imel dvojni praznik, saj je prejel tudi sv. krst),
starši, sorodniki in prijatelji premaknili v prostore kulturnega
društva, kjer je kot po navadi potekalo družabno srečanje.
Aktualno13. junija 201912
TAKI SMO (77)Katja Ferletič
Pokol na Trgu nebeškega miru za Kitajsko še ved-
no le “dan političnih nemirov”
Pred 30 leti, ko je v Evropi padel berlinski zid in
je propadlo več komunističnih režimov, je kitaj-
ska vojska krvavo obračunala z miroljubnimi štu-
dentskimi protestniki na velikem trgu v Pekingu.
14. aprila 1989 se je na Trgu nebeškega miru
začela vrsta demonstracij in protestov študentov,
intelektualcev in delavcev za večjo politično in
družbeno svobodo, za demokracijo in človekove
pravice proti avtoritarnim oblastem in obstoječi
ekonomski politiki, ki jo je izvajala komunistična
partija. Študente, intelektualce, delavce, ki sta jih
skrbeli stalno naraščajoča inflacija in korupcija,
je na ulice pognala nepojasnjena smrt liberalnega
člana kitajske komunistične partije in nekdanjega
generalnega sekretarja Hu Džaobanga, ki ga je
partija dve leti prej odstavila s položaja, potem ko
se je odkrito uprl državnemu vodstvu. Demon-
stracije so se krvavo končale po posredovanju ki-
tajske ljudske armade 4. junija. Pokol se je zgodil
v noči s 3. na 4. junij, ko je kitajska vojska s tanki
in tovornjaki zapeljala v množico - vojaki so strel-
jali nanjo, medtem
ko so se neobo-
roženi protestniki
branili s kamen-
jem. Podatki o
mrtvih in ranjenih
se po tridesetih le-
tih še razlikujejo:
po uradnih virih je
bilo ubitih 319 lju-
di, organizacija
Rdeči križ, druge
mednarodne orga-
nizacije, svetovni
mediji in priče, ki
so bile neposredno
vključene v dogajanje, pa trdijo, da je življenje iz-
gubilo celo 12.000 protestnikov, več kot 120.000
nasprotnikov režima po vsej državi pa so tedaj za-
prli. Tedaj se je režim odzval tudi s krepitvijo nad-
zora in zatiranjem pripadnikov različnih verskih
skupnosti - zaprli, mučili in ubili so na stotine ti-
soč Ujgurov in drugih muslimanov, tibetanskih
budistov, kristjanov, katoličanov in taoistov, ki so
skušali braniti svoje templje pred uničenjem. O
pokolu se je gotovo v kolektivni spomin zarisala
znamenita fotografija fanta, študenta, “neznane-
ga upornika” na Trgu nebeškega miru, ki je neo-
borožen stal pred pred kolono tankov.
Za vladajočo komunistično stranko so protesti še
tabu. Še danes, po tridesetih letih, skuša kitajska
vlada nadzorovati dogajanje na trgu in omejevati
vse manifestacije v spomin na 4. junij 1989, poleg
tega pa opravlja grobo cenzuro nad vsemi infor-
macijami na različnih medijih v zvezi s pokolom.
Kitajske oblasti so tudi pred letošnjo obletnico
manifestacij na Trgu nebeškega miru poostrile
varnost in povečale nadzor nad “uporniki”, “di-
sidenti”, ki živijo v režimu hišnega pripora, poleg
tega so na spletu blokirale vsebine, povezane s
pokolom, še bolj omejen pa je tudi dostop do
Googla. Obletnice pokola nikoli niso javno zaz-
namovali, vsako leto pa potekajo spominske slo-
vesnosti v Hongkongu, Macau in Tajvanu. V Hon-
gkongu, ki se je pod kitajsko oblast vrnil leta 1997,
se je slovesnosti udeležilo več tisoč ljudi, ki so se
na nogometnem igrišču Victoria Park s prižigan-
jem sveč in glasnimi slogani spomnili žrtev ko-
munističnega režima, povsod drugje na Kitajskem
pa so oblasti prepovedale katerokoli navedbo o
pokolu.
V tednih pred za stranko in komunistično pe-
kingško vlado najbolj “občutljivimi” in nevarni-
mi obletnicami, postajata cenzura in represija še
intenzivnejši, prav tako blokade in preverjanja in-
terneta. Med 31. majem in prvim junijem letos je
spletno družbeno omrežje Twitter “pomotoma”
ustavilo račune okoli sto kitajskih političnih ko-
mentatorjev, ki živijo izven države in so javno kri-
tični do kitajske vlade. V izjavi, ki so jo predali
javnosti, so predstavniki omrežja izjavili, da vsak
teden ustavijo na svetovni ravni od 8 do 10 mili-
jonov računov zaradi kršenja pravil, tisti kitajskih
komentatorjev so tokrat “slučajno” bili med temi
– dvom, da pravila avtocenzure Twitterja sovpa-
dajo s tehnikami zatiranja kitajskega režima, pa
se je na spletu vsekakor pojavil. Kitajska vlada vsa-
ko leto dvigne višino denarnih naložb za razvoj
tehnologij kontrole in cenzure na spletu, poleg
tega uporablja najnovejše sisteme, ki avtomatično
prepoznajo vsebine
in članke zoper
režim in jih blokira-
jo. Ti sistemi so npr.
“blacklist” oz. sezna-
mi prepovedanih be-
sed, ki jih hitreje in
natančneje upravlja-
jo umetne inteligen-
ce in programi za sa-
modejno prepozna-
vanje slik in glasov-
nih posnetkov. Ob
ugotovitvi prekrškov
državni organi kaz-
nujejo posamezne
uporabnike, pravno odgovorne pa so tudi spletne
platforme - od novembra lani so uvedli nova pra-
vila, s katerimi kazensko preganjajo vse uporab-
nike spleta, ki po njihovem mnenju “ponarejajo”
zgodovino komunistične partije in objavljajo po-
datke, ki ne sovpadajo z uradnimi. Tudi največji
kitajski spletni iskalnik Baidu sledi navodilom vla-
de, da vedno na prva mesta postavlja novice iz
uradnih vladnih virov, zlasti tiste o voditeljih ko-
munistične partije in njihovih dejavnostih. Druga
velika kitajska spletna podjetja cenzurirajo od 5
do 10 tisoč vsebin vsak dan (približno 5-7 objav
na minuto) - gre tako za pornografski in nasilni
material kot za vsebine, ki obravnavajo zgodovin-
ske in politične dogodke. Med novicami, ki jih
informatski sistemi blokirajo že pred objavo, so
vse tiste, ki obravnavajo dogajanja v Tibetu in Taj-
vanu, kar se tiče dogodkov na Trgu nebeškega mi-
ru, pa vse informacije o dogajanju med dnevi pro-
testov, fotografije in imena udeležencev.
Trideset let kasneje velja eno najbolj krvavih po-
glavij v sodobni kitajski zgodovini še vedno za
najbolj očiten primer kršenja človekovih pravic.
Danes na Trgu nebeškega miru tankov in s ka-
menjem oboroženih manifestanov sicer ni več,
kitajsko gospodarstvo se razvija, dogodki iz leta
1989 pa so še vedno označeni le kot “politični ne-
miri”, ne pa kot pravi boj za demokracijo tistih
ljudi, ki še vedno upajo, da bo mogoče, ob iz-
boljšanju življenjskih razmer in ekonomskem raz-
voju, zagotoviti tudi njihove temeljne svoboščine.
Priimek Čeligo je eden najstarejših sloven-
skih priimkov, saj izhaja iz ene najstarejših
slovenskih besed. Nastanek gre iskati enako
kot pri pogostejšem priimku Čeligoj, saj je
zadnja črka v stoletjih
verjetno odpadla.
Končnica GOJ je staro-
slovenska. Gre za izrazi-
to alpskoslovansko be-
sedo, ki je severno od
Alp ne najdemo. Torej
ostanek praslovenščine.
Beseda je v začetku po-
menila življenje. Kot
končnica pa je bila ver-
jetno v uporabi kot be-
seda živeč ali gojiti. To-
rej pojasnjuje prvo bese-
do. Tako so nastajale besede za poklice oziro-
ma dejavnosti. Žitigoj se je preživljal z žitom
(poljedelec), Borigoj pa z bojem (vojščak).
Če to sklepanje drži, razmišlja jezikoslovec
dr. Marko Kos, bi bil Čeligo (j) lahko čebe-
lar. Slovani so namreč nabirali divji med
in čebele verjetno že zelo zgodaj udo-
mačili. Čebeli so v praslovanščini rekli
Bčela. V hrvaščini je izraz ostal vse do da-
nes podoben: pčela. V slovenščini pa je
težje izgovorljiv prvi B izginil.
S staroslovensko končnico GOJ, ki je po-
stopoma postala brezpomenska pripona,
so tvorili najprej imena, potem pa tudi
priimke. Čeligoj je bilo tako tudi staroslo-
vensko osebno ime. Po letu 1300 pa je na-
stal tudi priimek Čeligoj, ki se je kasneje
spremenil v Čeli-
go. Priimek so
prvi nosilci dobi-
li bodisi zaradi
čebelarstva bodi-
si zaradi
imena
očeta, po katerem so sinovi dobili prii-
mek.
Priimek Čeligo je avtohtoni istrski
priimek, ki je nastal v Šupetru. To je
vas nad Dragonjo, ki se uradno ime-
nuje Sv. Peter. Tja se je priselil in
priženil Andrej Čeligoj. Njegov prii-
mek so župniki najprej pisali kot Čeli-
goj, po poroki pa so ga spremenili v
Čeligo. Priimek Čeligo je tako razme-
roma mlad, saj je nastal okoli leta
1815.
Priimek počasi izginja. Trenutno je v
Sloveniji le še 31 ljudi s tem priim-
kom. Leta 2006 jih je bilo 36. Vse
kaže, da so vsi nosilci tega priimka, tu-
di tistih nekaj, ki jih živi na Goriškem,
v Podravju ali Italiji, iz iste korenine.
Kot zanimivost naj omenimo, da prii-
mek v ženski obliki Čeligova najdemo
tudi na Slovaškem. Ampak v resnici ne gre za
priimek Čeligo,
marveč za priimek
Čeliga.
Rodbine Čeligoj in
Čeligo si po priim-
ku verjetno niso v
sorodu. Še bolj go-
tovo pa si rodbina
Čeligo ni v sorodu
z mariborsko pivo-
varsko rodbino
Čeligi. Zelo pozor-
ni je treba biti tudi
na priimek Čelik,
ki so ga včasih pisali Celig, saj gre za povsem
drugi priimek.
PRIMORSKI PRIIMKI (81) Tino
 M
a
m
ić
ČELIGO
Andrej Čeligoj se je priženil v Šupeter leta 1809. Od kod, se ne ve.
Verjetno iz okolice Postojne ali Ilirske Bistrice. Poročno knjigo hrani
Škofijski arhiv Koper.
Ko se je ovdoveli Andrej ponovno poročil, so mu priimek
zapisali kot Čeligo (1828). Poročna knjiga je iz Škofijskega
arhiva Koper.
Star nagrobnik Ivana Čeliga (1871-1929) na pokopališču v
Šupetru.
Celodnevni obisk ministra Česnika na Tržaškem in Goriškem
Gost iz RS si je ogledal naša
športna središča
  inister Republike Slo-
venije za Slovence v
zamejstvu in po svetu
Peter Jožef Česnik se je v petek,
7. junija 2019, mudil na
Tržaškem in Goriškem. Na ce-
lodnevnem obisku so ga spreje-
la slovenska športna društva, ki
delujejo v Italiji. Obisk se je
začel v Športnem centru Silva-
no Klabjan v Dolini, kjer ga je
poleg predstavnikov AŠD Breg
in AŠD Dolga Krona sprejel tudi
župan dolinske občine Sandy
Klun. Sledil je ogled Stadiona 1.
maja pri Sv. Ivanu, v centru
Trsta. Tu so ga pričakali predsed-
nik ZSŠDI Ivan Peterlin ter pred-
stavniki društev KK Adria, ŠZ
M Bor, AKK Bor, KRUT, OOZUS,SPDT, ŠC M. Klein. PredsednikPeterlin je izrazil dobrodošlico
ministru in mu povedal, da se
nahaja na Stadionu, ki je zibelka
slovenskega športa v Italiji, kjer
je v povojnem obdobju zaživela
slovenska športna dejavnost, in
ne samo ta. V mestu so velike
težave in jezikovni pritisk je naj-
močnejši. Prav tisto jutro je po-
tekala osnovnošolska olimpija-
da, na kateri je tekmovalo 300
otrok, kar dokazuje našo borbe-
nost in našo željo, da obstane-
mo. Minister je povedal, kako
ceni delo, ki ga opravljajo Slo-
venci v mestu in na podeželju,
in kako je pomemben šport, ki
je od nekdaj dejavnik združitve.
Predsednik ZSŠDI je nato mini-
stru orisal tudi načrt nove poli-
valentne stavbe, ki bi postala
nov hram športa. Stala bi ob
šolah pri Sv. Ivanu in bi omo-
gočala študentom, da bi varno
odhajali na športne dejavnosti
takoj po šolskih obveznostih, ne
da bi se vračali domov, kar je za
dijake in straše, ki ne živijo v sre-
dišču mesta, večkrat problema-
tično in mučno. Po kosilu si je
minister ogledal sedež Tržaške-
ga pomorskega kluba Sirena v
Barkovljah (prisotni predstavni-
ki TPK Sirena in JK Čupa), kotal-
kališče na Pikelcu na Opčinah
(prisotni predstavniki AŠD Che-
erdance Millenium, AŠZ Gaja,
SK Brdina, AŠZ Jadran, NK Kras
Repen, AŠD Polet, AŠD Primo-
rec, Sklad Mitja Čuk, AŠZ Sloga,
AŠD Sloga Tabor, AŠD Zarja) in
športni center v Zgoniku (pri-
sotni predstavniki SK Devin, ŠD
Grmada, ŠD Kontovel, AŠK Kras,
AŠD Mladina, AŠD NK F. C. Pri-
morje, AŠD Shinkai klub, AŠD
Sokol, ŠD Vesna, AŠD Sistiana -
Sesljan). Sledil je prihod na Go-
riško, in sicer na nogometno
igrišče v Sovodnjah ob Soči, kjer
so ministra Česnika sprejeli
predstavniki društev DSL Do-
berdob, MTS Doberdob, AŠZ
Mladost, ŠZ Soča, AŠD Sovod-
nje, AKŠD Vipava, AZŠR Vipava.
V samem mestnem središču pa
si je ogledal telovadnico in vad-
bene prostore v Kulturnem do-
mu (prisotni predstavniki AŠZ
Dom, AŠD Juventina, AŠD Ma-
vrica, SPDG, AKD Šilec, AOK
Val) in telovadnico Slovenskega
športnega centra Mirko Špaca-
pan (prisotni predstavniki
ARDSM Čarnik, APŠD Naš Pra-
por, AŠZ Olympia, SKŠRD Tržič,
PDB). Predstavnika Olympie
Andrej Vogrič in Hadrijan Corsi
sta ministru pokazala center in
opisala problematike, s katerimi
se spoprijemajo. Vogrič je pou-
daril, kako Slovenci v Italiji
uspešno delamo na športnem
področju in dosegamo rezulta-
te, saj v nasprotju z italijanskimi
društvi naš glavni cilj ni do-
biček. Finančna plat pa je vse-
kakor pomembna, predvsem za
vzdrževanje prostorov in opre-
me, kar je izpostavil Corsi, ki je
povedal, da niso nujne velike
vsote, ampak vsaj take, ki krijejo
manjše vsakdanje posege.
Ministra so po napornem celod-
nevnem obisku primerno pogo-
stili v Tržiču, kjer je potem v ki-
nodvorani Kinemax prisostvo-
val Zlatemu letu, nagrajevanju
naših najboljših športnikov.
MČ
Foto MČ
Slovenija 13. junija 2019 13
Aktualni politični dogodki na Slovenskem
Evropska zveza zahteva
reforme od Slovenije
  avna občila, naklonjena vladi
in koaliciji, so pri poročanju
vztrajno zatrjevala, da je bila
udeležba izvajalcev slovenske
različice pobude Tri morja, ki
združuje 12 držav med Baltskim,
Jadranskim in Črnim morjem, ki
so jo dva dni uprizarjali v Ljublja-
ni in na drugih prizoriščih, tako
velika, da je pomenila največji
dogodek v vsej zgodovini samo-
stojne slovenske države. Ude-
ležencev, diplomatov in poslov-
nežev, je bilo res veliko število,
domnevno okoli 600, toda ti so
prikazali predvsem svoj blišč in
dokazovali svojo resnično ali
ustvarjeno veličino, saj so se med
seboj bolj pogovarjali, kot pa se
o čemer koli bistvenem dogovo-
rili. Izvajalci slovenske različice
pobude Tri morja, tudi v za-
ključni inačici, niso navedli sko-
raj nič konkretnega, razen oblju-
be, da bo 12 držav med seboj še
J sodelovalo, tudi za ohranjanje“čezatlantskih odnosov”.Zaradi vloge politika in premiera
ter razsežnosti in morebitnih po-
sledic intenzivnega delovanja z
množico nastopov v slovenski in
mednarodni javnosti je bolj kot
katera koli zunanja manifestacija
aktualen Marjan Šarec. On se
zdaj zavzema za povezovanje
svoje Liste Marjana Šarca in sre-
dinskih vladnih strank, kar naj
bi bile Desus, Stranka moderne-
ga centra in še nekoliko obota-
vljiva Stranka Alenke Bratušek.
Tak politični blok pod vodstvom
Marjana Šarca bi na naslednjih
volitvah postal sogovornik Jane-
za Janše oziroma bi bil alternati-
va njegovi stranki, SDS. Voditelji
omenjenih strank so se začeli
povsem prilagajati Marjanu Šar-
cu, tudi v upanju, da bi premier
koga med njimi predlagal za no-
vega evropskega komisarja iz Slo-
venije. Dobrikata ali skoraj udin-
jata se mu zlasti Karl Erjavec,
predsednik Desusa in “večni mi-
nister”, in dr. Miro Cerar, pred-
sednik Stranke modernega cen-
tra, ki je v zadnji fazi razkroja.
Časnikar, urednik in politični
analitik Bojan Požar je prepričan,
da bo Miro Cerar v slovensko
zgodovino prišel kot najslabši
predsednik vlade. Ugledni ocen-
jevalec slovenske politike, kar
Bojan Požar je, je na svoji spletni
strani zapisal, “da ne gre pozabiti
žal nespornega dejstva, da bodo
odslej vsi tuji diplomati in vse tu-
je države dobro vedele, da ima
Slovenija novega zunanjega mi-
nistra, Mira Cerarja, ki nima več
nobene politične teže, nobenega
vpliva in nobene politične
moči”.
V razmerah in vzdušju, ko se po-
litika ukvarja predvsem sama s
sabo, ni pravih odzivov in pripra-
vljenosti za izvajanje reform, ki
jih vztrajno navaja in zahteva
Evropska komisija (vlada). Le-ta
tudi v novih priporočilih za leti
2019 in 2020 opozarja, “da v Slo-
veniji ni ukrepov zlasti za zdrav-
stveno reformo, dolgotrajno
oskrbo ljudi v
težavah in za vzpo-
stavitev stabilnega
pokojninskega siste-
ma. Manjkajo tudi
ukrepi za boljšo
okoljsko usmeritev
Slovenije, pa za pri-
vatizacijo podjetij v
državni lasti. V Bru-
slju nadalje opozarja-
jo na tiste prejemni-
ke pokojnin v Slove-
niji, ki so na pragu
revščine ali pod
njim. Skoraj 70 od-
stotkov samozapo-
slenih ljudi se odloča
za plačevanje naj-
nižjih prispevkov v
pokojninske sklade,
zaradi česar bodo
upravičeni le do najnižje staro-
stne pokojnine.
Časnikarka in urednica Ranka
Ivelja je v časopisu Dnevnik za-
pisala, “da v domovih za starejše
ljudi osnovni standard človeške-
ga dostojanstva postaja luksuz, ki
si ga lahko privoščijo le izbranci.
Vsi drugi oskrbovanci v domo-
vih za upokojence pa bodo mo-
rali biti zadovoljni s prosto po-
steljo, ki jo bodo trikrat na dan
obrisali in razkužili. Elite pa bo-
do seveda poskrbele zase”.
Med velikim številom knjig z ra-
zlično vsebino, ki izhajajo v Slo-
veniji, se v zadnjem času zdi po-
sebej izvirna in aktualna tista z
naslovom Slovenija, vstan'! , ki
jo je napisal Gašper Blažič, dol-
goletni časnikar tednika Demo-
kracija. V svojem novem delu ob-
Z 2. strani
Zasebno šolstvo, ...
  anes je že splošno znano
dejstvo, da je šele po osa-
mosvojitvi (1991) z vso
silo izbruhnila na dan literatura
o zamolčani zgodovinski resnici
o bridki usodi TIGR-a pod komu-
nizmom, kar je bilo v prejšnjem
režimu tabu tema. Npr. knjižno
delo Tatjane Rejec Partija in Ti-
grovci (Slovenska Matica, Lju-
bljana, 2006), ki dokazuje, da je
šlo pri zagonetni smrti treh vo-
dilnih Tigrovcev (Ferda Kravanje,
Maksa Rajca in Antona Majnika)
za zahrbtno likvidacijo s strani
Udbe. Pa da so arhivi Udbe polni
seznamov Tigrovcev, ki so jih še
v povojnem času zasliševali. Iz
knjige izvemo tudi, da so še naj-
bolj mrcvarili njenega soproga
Alberta Rejca, enega od ustano-
viteljev TIGR-a in njegovega po-
litičnega ter organizacijskega
vodjo, ga vlekli po zaporih in mu
do smrti (1976) prepovedovali,
da bi v javnosti ali medijih kar-
koli pisal o TIGR-u. Znana je tudi
izjava dolgoletnega predsednika
koprske borčevske organizacije
Cirila Pelicona, “da so mu po voj-
ni hladno ustrelili brata, in to
zgolj zato, ker je bil Tigrovec”
(Svobodna misel, 14. 9. 2007). Pa
informacija o ugrabitvi in likvi-
daciji Zorka Ščuka, enega vodil-
nih Tigrovcev (Delo, 8. 8. 2015),
kot tudi informacija o bridki uso-
di znanega Tigrovca Vladimirja
Manjkoča (PD, 7. 9. 2009), ki je
D po vojni, v času kominforma, pa-del v mline Udbe in končal naGolem otoku s posledicami, ki so
ga spravile v grob že pri 43. letih.
V diplomskem delu se npr. ne
omenja novejših ugotovitev, da
je bil žrtev zahrbtne likvidacije
tudi sam Janko Premrl Vojko, pa
da je Tigrovce na Mali gori pri
Ribnici leta 1941 izdal komunist
Filip Tekavec, kar se je končalo s
smrtjo vojaškega vodje TIGR-a
Danila Zelena. V njem ne najde-
mo niti besedice o tem, da je na
nekatere zahteve preživelih Ti-
grovcev (po proučitvi zgodovine
TIGR-a, po njegovi rehabilitaciji
in ustanovitvi posebne veteran-
ske organizacije) CK ZKS dne 13.
6. 1958 (Primorski rodoljub, št.
5/2001), to je še poldrugo dese-
tletje po končani vojni, pljunil
po TIGR-u z naslednjimi
uničujočimi ocenami. “TIGR ni
bilo napredno gibanje, čeprav je
bilo usmerjeno proti fašizmu, ker
to ni bila zavestna politična akci-
ja, ampak narodnoosvobodilno
gibanje (Mitja Ribičič). Pa, “da se
za sedanjo akcijo teh ljudi skriva
načrtna, tuja imperialistična ob-
veščevalna akcija” (Boris Krai-
gher), in “da naj vse te nam so-
vražne elemente zasliši notranja
uprava” (Ivan Maček). Da ne
omenjam posebej medvojne in
povojne usode drugih primor-
skih domoljubov, ki so tudi bili
neke vrste Tigrovci. Kot npr.
ugrabitve in likvidacije dr. Andre-
ja Uršiča 14. 9. 1948 (Slovenec,
24. 4. 1995), pa zahrbten umor
književnika in politika dr. Stanka
Vuka, njegove žene Danice To-
mažič (sestre Pinka Tomažiča) ter
njunega znanca dr. Draga Zajca
v Trstu, marca 1944 (gl. knjigo
novinarja Martina Breclja Anato-
mija nekega zločina). Pa npr. tra-
gične usode primorskih padalcev
in čedrmacev, vključno z njiho-
vimi zahrbtnimi poboji, obsod-
bo na smrt in z 82 let skupno pre-
stanimi zapornimi kaznimi in ta-
ko naprej brez konca. Pri tem
sprašujem ministra Pikala, kako
je lahko kot raziskovalec in peda-
gog, zavezan resnici, potrdil di-
plomo študenta, ki je očitno na-
menoma zamolčal vso navedeno
in še drugo literaturo o bridki
usodi TIGR-a pod komunizmom,
ki je izbruhnila na dan šele po
osamosvojitvi, ter zaključil svoje
diplomsko delo z mastno
podčrtano izjavo, da zavrača “te-
zo 'o zamolčanosti TIGR-a v
prejšnjem režimu'”, kar je velika
ogabna manipulacija, ki bi si jo
človek s količkaj osebnega dosto-
janstva ne smel dovoliti. Kajti v
prejšnjem režimu ni bilo napisa-
ne niti ene same vrstice o nasilju
in zločinih partije nad Tigrovci.
Kot bi Pikalo tudi ne smel dovo-
liti izjave, da so bili vodilni Ti-
grovci v času komunizma “do
neke mere marginalizirani”, ko
pa je očitno, da so bili kar “do ve-
like mere likvidirani”. Komu
smo kaj slabega storili, da mora-
mo prenašati to bedo na čelu
države?
Duhovniki, žrtve pedofilov
Duhovniki doživljajo velike pritiske. Zaradi
demografskih sprememb in birokracije so
vse bolj obremenjeni. Večinoma preobre-
menjeni, velikokrat izgoreli. A ostajajo tiho
in delajo naprej.
Tako kot stoletja doslej. Zavezani celibatu,
skromnosti, delavnosti in pobožnosti. Zaradi
vseh teh odrekanj ni nič čudnega, da so prav
duhovniki tisti, ki so narod ohranili in ga
narodno in kulturno ozavestili. Duhovniki
so bili vedno nosilec narodovega razvoja, ta-
ko filozofskega kot gospodarskega. Slovenski
duhovniki so odkrivali nove svetove in po
njih se zato imenujejo mesta in pokrajine.
Slovenski duhovniki so opismenjevali in izo-
braževali ljudi, napisali prve slovenske bese-
de in napisali prvo slovensko knjigo. Sloven-
ski duhovniki so ključno prispevali, da je
Slovenija leta 1918 ustanovila svojo prvo
državo skupaj s Hrvati in Srbi. Slovenski du-
hovniki in slovenski kristjani so bili naj-
močnejša opozicija komunistični diktaturi,
pa tudi glavni nosilec demokratičnih spre-
memb in osamosvojitve.
Duhovniki so tarča
Sam bi med vsemi poklici na svetu ravno du-
hovniškega postavil kot najpomembnejšega.
Mediji, posebej slovenski, pa so ravno do du-
hovnikov neprizanesljivi in velikokrat so-
vražni. Pa tudi ljudje radi na internetu po-
brskamo, kakšna je cena avtomobila, ki si ga
je kupil župnik. Hitro opazimo in to še hitre-
je povemo naprej tudi, ko gre župnik v kako
boljšo restavracijo.
Zato so prav slovenski duhovniki postali
prva asociacija ob besedi pedofilija. O pedo-
filskih škandalih duhovnikov se namreč na
dolgo in široko poroča. Ne pove pa se, da je
zločinov duhovnikov pedofilov bistveno
manj, če jih primerjamo s število zločinov
očimov pedofilov, stricev pedofilov, učiteljev
pedofilov in trenerjev pedofilov.
Dovolj je
Pred dnevi sem govoril s starejšima duhovni-
koma. Govorila sta z bolečino in obsodbo
pedofilije med duhovniki. Pozdravila sta tu-
di civilnodružbeno pobudo Dovolj. je, ki po-
maga Cerkvi pri samoočiščenju. Povedala pa
sta tudi tole misel. Cerkev je začela
obračunavati s pedofilijo v svojih vrstah in
bo, čeprav prepozno, to v nekaj letih uredila.
Država pa tega še ni začela. In ne vemo niti,
kdaj bo začela. Če bo začela.
V Sloveniji statistični podatki kažejo, da je
zlorabljena kar petina vseh otrok. V števil-
kah to pomeni kakih 70.000 otrok. Policija
letno obravnava samo kakih 140 primerov.
Največ pedofilije je znotraj družine, potem
znotraj sorodstva, nato v šolstvu. Pedofilija
znotraj Cerkve je na četrtem mestu. Glede na
poročanje medijev bi sklepali, da je na
prvem mestu.
Slovenski duhovniki, duhovni potomci
čedermacev, so danes v izredno nehva-
ležnem položaju, tarča posmeha in stereotip-
nih obtožb.
Dejansko pa jim največ škode naredi peščica
homoseksualno aktivnih duhovnikov, ki du-
hovniško suknjo zlorablja za dosego svojih
užitkov, časti in bogastva. Glavni vzrok za
pedofilske zločine je ravno v tej združbi. He-
teroseksualne pedofilije je namreč med to-
vrstnimi zločini razmeroma malo, le kaka
petina. Tako pravi statistika. Štiri petine pe-
dofilskih zločinov je homoseksualne narave.
Čeprav je homoseksualcev v populaciji samo
pet odstotkov. Pet odstotkov ljudi je tako kri-
vo za 80 odstotkov zločinov.
Izločitev
Te duhovnike bi bilo treba čim prej izločiti,
so prepričani duhovniki, s katerimi sem se
pogovarjal. Še pomembnejši od kaznovanja
pa so preventivni ukrepi. Gejevski lobi v Cer-
kvi se bo sesul sam vase, ko v Cerkvi ne bo
imel več hrane: časti, oblasti in denarja. Kle-
rikom gejevskega lobija se lahko čez noč
odvzame vso moč, če se jih iz dobro
plačanih služb premesti na slabše plačana
mesta, kjer je veliko dela.
Slovenska Cerkev, tako laiki kot škofje, bi
morali naše duhovnike bolj zaščititi. Predv-
sem tako, da bi brezkompromisno začeli boj
proti homoseksualnemu lobiju.
DALMATINOTino Mamić 23
javlja številne kolumne, ki jih je
napisal med letoma 2012 in
2019. V novi knjigi se ni veliko
ukvarjal s komentiranjem dnev-
nopolitičnih tem, saj je pre-
pričan, da je v slovenski državi
potreben civilnodružbeni pre-
boj, sicer se bomo še naprej vrteli
v prostem teku. Po njegovem “v
Sloveniji nimamo politične levi-
ce in politične desnice, pač pa
imamo mafijo in tiste, ki se bori-
jo proti njej. Vse družbene pod-
sisteme obvladujejo komunisti
in njihovi nasledniki”. Zaradi te-
ga avtor, časnikar Gašper Blažič,
s svojo knjigo ljudi poziva k pre-
bujenju. Odgovora, kako odpra-
viti malodušje in brezbrižnost
državljanov, pa ni ponudil, saj
meni, da morajo državljani Slo-
venije odgovor poiskati skupaj.
Ugotovitvam in ocenam omen-
jenega uglednega časnikarja iz
tednika Demokracija pritrjuje,
seveda s svojih vidikov in glede
na svoje izkušnje, Gianni Rijavec,
glasbenik in ustanovitelj funda-
cije Beli golob. Zatrjuje, “da se v
Sloveniji v resnici nismo pre-
maknili nikamor. Slovenija, ki
verjetno obstaja samo še na pa-
pirju, ni naredila miselnega pre-
skoka iz prejšnje države. Sloveni-
ja se še ni ustalila. Velika škoda
je, da ljudje tega ne zaznajo. V tu-
jini je slovenstvo
še zelo živo v zave-
sti naših rojakov.
Pri nas v domovi-
ni pa izginja duh,
izgubljamo tla
pod nogami, iz
dneva v dan je
manj Slovenije.
Malo poglejte
naokrog, saj tega
ni težko ugotoviti.
Upam, da se bo
pravo spoznanje o
tem zgodilo na
miren način, brez
velike katastrofe”.
Med osrednjimi
dogodki je bila na
prvo junijsko so-
boto spominska
in spravna slove-
snost v Kočevskem rogu. Počasti-
li so spomin na te in druge žrtve
revolucije, pa tudi na tiste, že po-
kojne, ki so pri zločinskih dejan-
jih morali sodelovati. Osrednji
govornik je bil letos zgodovinar
dr. Renato Podbersič, sodelavec
Študijskega centra za narodno
spravo. Bil je prvi Primorec kot
govornik na tej slovesnosti. Zato
je v svojem govoru podrobno
obravnaval tudi revolucijo na
Primorskem in njene žrtve.
Spominske in spravne slovesno-
sti v Kočevskem rogu se je ude-
ležil tudi predsednik Slovenije,
Borut Pahor. Na vprašanje dr. Re-
nata Podbersiča je poudaril, da
podpira obstoj in delovanje Štu-
dijskega centra za narodno spra-
vo, pa tudi TV oddajo Pričevalci.
Marijan DrobežNa literarni matineji v knjigarni Celjske Mohorjeve na Nazorjevi v Ljubljani so bile 3. junija v
gosteh štiri mlade avtorice, ki so predstavile dve novi publikaciji. Jasna Reščič je skupaj z ilustratorko
Valentino Lazar predstavila svoj knjižni prvenec Mrzlica, o izbruhu virusa na Goriškem, ki je izšel
pri Goriški Mohorjevi družbi. Celjska Mohorjeva družba je izdala slikanico izpod peresa Nežke
Klavžar z ilustracijami Evgenije Jarc z naslovom Škrbabober. Knjiga govori o Bobru Petru, ki ga je,
kljub temu da je izgubil zob, čakalo še veliko pustolovskih dogodivščin. Pogovor o živalskih, vi-
linskih in tudi povsem človeških težavah in njihovem reševanju je skupaj z mladimi ustvarjalkami
v sodelovanju obeh sestrskih Mohorjevih družb popestrila prof. Marija Češčut.
Foto Ema Hostnik
Gianni Rijavec (foto dd)
Aktualno13. junija 201914
  Komigo
“Kabaretni” večer z
Borisom Kobalom
KULTURNI DOM GORICA 
  otovo je marsikateri gle-
dalec, ki se udeležuje
predstav trijezičnega fe-
stivala komičnega gledališča Ko-
migo – prirejata ga Kulturni dom
Gorica in kulturna zadruga Maja
Gorica v sodelovanju z drugimi
ustanovami -, z radovednostjo
čakal večer z Borisom Kobalom, v
torek, 28. maja 2019, v goriškem
Kulturnem domu. Napo-
vedana je bila predstava
Pismo rosno, vsega je kriv
poštar! , a Kobal je, glede
na nedavno afero, nasto-
pu dal pomenljiv naslov
Hvala, ker ste z mano!
Očitno ga je povabilo
Igorja Komela, predsedni-
ka Kulturnega doma, spra-
vilo iz zatišja – izjavil je, da
ne bo več nastopal! -, saj
je bil tako na Komigo sed-
mič gost; med prvimi je
tudi prejel priznanje tega
festivala. Že na začetku se
je z ironičnim poudarkom
obregnil ob pozdrav “do-
ber večer”, ki je zagotovo
“plagiat”. Nato je v raz-
poznavno ironičnem, av-
toironičnem, satiričnem,
zbadljivem slogu razpre-
dal kar nekaj tem, od zimzelenih
svetopisemskih, ki se jih po-
služujejo kabaretisti velikokrat, do
čisto vsakdanjih, ko je potožil, da
se stara. Staranje prinaša marsika-
tere nevšečnosti in težave, tudi z
zdravjem, seveda. Bog bi moral v
človeka vgraditi nekaj, kar bi ga
opozarjalo, kje so njegove meje,
tudi pri jedači... Tudi nežnejši spol
se je znašel v njegovi stand up
“vreči”. Pregovorno je ženska mi-
selno hitrejša od moškega in
zmore marsikaj več od njega. Na
svetu bi se verjetno vse drugače
zavrtelo, če bi Bog ob ustvarjenju
dal Evi drugačno zapoved. Bog bi
moral vedeti, da so ženske rado-
vedne in jih miče ravno to, kar je
prepovedano … Ost je med dru-
gim naperil tudi proti kolumni-
stom in njihovim razmišljanjem,
ki se, po njegovem, izkažejo
večkrat kot gola besedičenja.
Mnogo takih cvetk je izšlo iz nje-
G govih ust, da je izvabil odkritsmeh, ob koncu pa burno plo-skanje stoječe publike. Na odru je
bil sproščen kot vedno, nič ni ka-
zalo, da bi vseskozi imel v mislih
svoj plagiat, kakor je izjavil. Pove-
dal je, da je to največja neumnost,
ki jo je naredil v svojem življenju,
globoko se je sramuje. “Za tem je
stala neka cela situacija”, ki ga je
pripeljala do tega, tudi njegovo
psihično stanje, saj je večkrat za-
padel v depresijo. V gledališču ni
delal več, ker so njegovo genera-
cijo nekako črtali iz njega. Za pla-
giat se je zavestno odločil, ko so
mu zavrnili njegovo resnično av-
torsko besedilo, za katerega so mu
marsikateri kolegi zagotovili, da
je dobro (tudi gledališča tega nje-
govega besedila niso sprejela; v
MGL mu je direktorica rekla, da
se “tekst ne prilega njegovi oseb-
nosti”). Zato se mu je zdelo, da
mora nekaj napraviti, razbiti ta
krog, a si ni predstavljal, da s tem
dela samomor. Vedel je namreč,
da ga bodo prej ali slej razkrili. Na
natečaj je poslal svoj tekst in pla-
giat. Le-tega so sprejeli in ga od-
kupili. Bil je razočaran in jezen na
ves svet, vsak dan si je sicer pona-
vljal, da mora povedati, kako je s
tem tekstom. A tega ni storil. “Na-
redil sem veliko bedarijo, a hotel
sem razkrinkati te grozljive pogo-
je, ki vladajo v naših teatrih, stro-
kovno nekompetenco in visoko
nemoralnost teh ljudi”. O plagia-
tu je hotel sam javno povedati, a
pojavil se je “Juda Iškariot, nek-
danji zelo zelo velik prijatelj, ki si
je predstavo ogledal v Celju”, in
namesto da bi ga osebno poklical
in mu rekel, kakšno “štroncado”
je naredil, ga je javno raz-
krinkal. Zaradi tega je
doživel dva tedna grozljive-
ga linča. Vrgli so ga iz
službe, nikjer ne more več
delati. To je povedal, ne za-
to da bi ga pomilovali, am-
pak da bi izvedeli, kje je ni-
vo v gledališču, je pojasnil
Kobal goriškim gledalcem.
Ob koncu je s projekcijo
kratkega, presunljivega do-
kumentarca o mrožih, ki
jim zaradi globalnega se-
grevanja zemlje priman-
jkuje naravni habitat,
usmeril pozornost gledal-
cev v te dramatične pod-
nebne teme, ki nas tako
strašijo in žalostijo.
Naj ob robu na kratko ob-
novimo, da je l. 2017 na
slovenski natečaj za kome-
dijo, ki ga prireja Slovensko ljud-
sko gledališče Celje, Kobal poslal
kot izviren tekst Profesionalci
espe. Ta se je kar nekaj časa ka-
sneje izkazal kot prevod dela Glav-
na vaja (iz l. 1983) znanega itali-
janskega avtorja Alda Nicolaja.
Absurdno ostaja to, da je do “od-
kritja” prišlo, potem ko je celjsko
gledališče premierno že uprizori-
lo sporno komedijo in imelo že
vse polno terminov za uprizoritev
predstave. Ko je privrela resnica
na dan, so komedijo umaknili z
repertoarja in Kobal je moral po
kazenski ovadbi vrniti honorar.
Veliko je bilo pri tem napisanega,
sam Kobal se je takrat oglasil in
povedal, da je to naredil iz neke
globoke depresije, v katero je pa-
del iz različnih razlogov. V Gorici
pa smo slišali malce drugačno
verzijo.
Kje tiči resnica, ve samo on.
Iva Koršič
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 11. junija 2019, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (247)Erika Brajnik
Primer, ko vranica slabo deluje, ko oseba uživa veliko preveč
sladkorjev, takrat je telo prežeto s piruvično kislino.
Na Krasu se po
dolgem času
spet prosto spre-
hajajo osli, kra-
ve, koze in ovce.
Skupina kmetov
in lastnikov turi-
stičnih kmetij se
je namreč
odločila, da na skupnih skoraj tisočih hektarjih
zemlje med Zagrajem, Foljanom, Redipuljo, Ron-
kami, Doberdobom, Devinom in Nabrežino gojijo
živali, ki pridno čistijo kraško gmajno. Nekoč je ve-
liko kmetov v naših krajih redilo drobnico, ne sa-
mo da je bila gmajna čista in urejena, ampak predv-
sem za pridobivanje volne, mleka in mesa. Volna
je bila eden glavnih razlogov za udomačitev ovce,
saj je bila zelo pomembna surovina za zaščito pred
mrazom - ovčja volna spada med najstarejše na-
ravne materiale za izdelovanje oblačil in drugih
uporabnih predmetov. Vse od prazgodovine do da-
nes so se pastirji srečevali s problemom striženja
in predelave volne; ov-
ce je bilo treba ostriči,
ker volna sama zelo
počasi odpada, lahko
celo splesni na živali in
je tudi vir okužb ter pri-
merno okolje za zu-
nanje zajedavce. V pre-
teklosti so ovce strigli
tudi, ker je volna imela
velik gospodarski po-
men tako za rejce kot
za predelovalno in tek-
stilno industrijo, z red-
nim striženjem pa so skrbeli tudi za dobro počutje
živali. Ovce so strigli ob toplem vremenu, saj je ta-
krat striženje potekalo lažje in hitreje, navadno
dvakrat na leto, spomladi, preden so šle na pašo,
da jim ni bilo prevroče, drugič pa spet jeseni. Ko
so ovco z ročnimi škarjami ostrigli, so od razpro-
strtega runa takoj odstranili nečiste dele, volno pa
nato shranjevali v bombažnih ali drugih zračnih
vrečah. Oprano in osušeno surovino so dobro
prečesali s posebnimi krtačami, potem pa so jo pre-
dice na kolovratih spredle v nit. Predenje volne je
bil zelo zahteven postopek, pri katerem je bilo po-
trebno veliko spretnosti v prstih in nogah. Začetki
predenja segajo zelo daleč v zgodovino: ko je bilo
še v začetni fazi, so vlakna vrteli kar med rokami
in tako tvorili predivo, nekoliko kasneje so ročno
tehniko prenesli na vrtenje med palicami, pri nas
pa so pridne ženice za predenje uporabljale presli-
co, vreteno in kolovrat. Predenje je predstavljalo
dogodek, pri katerem so se družile kmečke ženske,
ki so se, zlasti pozimi, ob večerih, zbirale na skoraj
vsaki domačiji, ob pesmih, zgodbah in zabavi pa
so vrteli kolovrati. Na Slovenskem so bili tudi dne-
vi, ko je bilo predenje prepovedano, npr. na dan
nekaterih svetnikov, sv. Boštjana, sv. Neže, sv. Vin-
cencija, in na kvatrne tedne, tedaj predice niso
smele izvajati dela, kajti nevarno je bilo, da bi jih
s svojim obiskom kaznovala pošast “Torka”. Ko so
predice volno spredle, so jo navile v klobčiče, po-
tem pa so zaplesale pletilke: predvsem za svoje do-
mače so pletle tople nogavice, jopice, rokavice, celo
odeje, spretne pa so bile tudi pri oblikovanju okra-
snih izdelkov iz volne.
Ko vzame gospa Fani v roke izdelek iz naravne vol-
ne, ji še danes poskoči srce in na misel ji pridejo
nežni spomini na nono, ki jo je učila presti, in ma-
mo, s katero je pletla. Ovce jo spominjajo na
otroštvo in mladost, saj so jih doma vedno imeli:
videla je, kako so se skotile, kako nežne in mehke
so bile, bele in črne, potem pa jih je peljala na pašo
iz Zalošč “onstran mosta nad Vipavo, kjer je bil ve-
lik travnik”. Tam so se ovce pasle na travi, ustavljale
pa so se rade ob grmovju, najprej so zelene lističe
poskusile, če so jim bili všeč, so z zadovoljstvom
jedle naprej, večkrat pa so vse izpljuvale - neverjet-
no kako so bile izbirčne! Fani je oče povedal, da se
mladiči učijo izbirati hrano od svojih mamic: takoj
izpljunejo kar je strupeno ali bi jim lahko škodo-
valo. Doma je vedno on strigel ovce, mala deklica
pa mu je pomagala, tako da je žival držala za
gobček in jo skušala miriti. Volno je nato oprala z
domačo “žajfo”, jo pustila, da se je zelo dobro po-
sušila, nato jo je skrtačila in spredla na kolovratu.
Rada je pletla in seveda najprej to, kar je bilo za do-
mače najbolj potrebno. Spominja se, kako je pri
dvanajstih letih imela na razpolago črno volno in
kako se je takoj odločila, da bo očetu spletla noga-
vice, ki bi mu pred žulji obvarovale noge v trdih,
grobih čevljih za v njivo. Nekoč so bili kmetje nam-
reč navajeni, da so si, pre-
den so si obuli čevlje, noge
zavili v stare cunje, kose
izrabljenega blaga, katerim
so v Zaloščah rekli “sou-
ce”, v Gabrjah pa “šufjice”.
Da bi svojega očeta čim
prej osrečila z novimi no-
gavicami, jih je pridno
spletla v dveh nočeh, tako
je kmalu dobil par “ko-
modnih kalcet”. Poleg
ovac so doma imeli tudi
bele zajce pasme angora;
tudi te so strigli za pridobivanje volne. Spominja
se, kako je tudi to volno predla na kolovratu, spletla
je mehko čepico kot krstno darilo za svojo novo-
rojeno sestrico Milenko; čepica je bila popolnoma
bela, mama pa jo je s kvačko in rožnato volno
skončala “kot se za deklico spodobi”.
Nekoč je vsaka kmetija imela koze in ovce. Kmetje,
ki niso imeli krav, so doma pridobivali kozje mle-
ko, tudi do 3-4 litrov na dan od vsake živali. To
mleko vsebuje manjši odstotek maščob in je lažje
prebavljivo od kravjega, zato so ga nekoč dajali tudi
novorojenčkom. Ko so otroke matere podile iz hiše,
so jih pošiljale “brat za kozu”; nabirali so sveže ze-
lenje in imeli nalogo, da so pazili, da koza ni poje-
dla maminih rož. Koze in ovce so torej uporabljali
za pridobivanje volne, mleka in mesa, jagnjetino
pa so redkokdaj jedli - raje so žival redili več let, ta-
ko izkoriščali volno in mleko; čeprav je bilo treba
meso stare ovce več časa kuhati, je bilo vseeno do-
bro. Iz mleka so delali sire, maslo in močnik. Če
so bili otroci ubogljivi in redno pisali domače na-
loge, so lahko v močnik dobili tudi malo čokolade,
drugače so jim mame rekle: “Če se ne boš učil, boš
pej šou past ovce”!
MOČNIK
Sestavine:
2,5 dl vode, 2,5 dl mleka, malo soli, 2-3 žlice zdro-
ba, sladkor po okusu.
Priprava:
V kozici zavremo vodo in mleko, dodamo sol in
počasi nasujemo zdrob. Stalno mešamo z leseno
žlico, ker se zelo rado sprime. Kuhamo približno
20 minut, na koncu dodamo sladkor, če je prego-
sto, dodamo še malo mleka. Premešamo in vlijemo
na krožnik. Močnik je bil največkrat zelo prilju-
bljena večerja za starejše in otroke, saj je “poceni
hrana, ki nasiti”.
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (41)
Oči v naturopatiji (2)
Deficit vranice se kaže tudi s sivim madežem okoli roba irisa, t.
i. natrijevim obročem. Ta kaže na šibke, trde in neelastične žile.
Osebo bolijo noge in ji zatekajo, vidne so močne krčne žile.
Po irisu se bodo nabrali madeži rdeče in oranžne barve, kar se
bo videlo tudi na temnem očesu. Enaki živo rdeči madeži se bo-
do začeli nabirati tudi po telesu. Navadno se to zgodi v drugi
polovici življenja, ker je deficit vranice vezan predvsem na ne-
pravilno prehrano. Najbolj tipična bolezen vezana na deficit
vranice je diabetes tipa 2.
Primer očesa, ko ledvice delujejo slabo, takrat je telo pre-
pojeno z uroseino.
Strah ima velike oči. Tako bo oseba, ki ima ledvični deficit,
imela tudi veliko zenico. Kar kaže, da so ledvice izčrpane,
da telo doživlja prvo stopnjo stresa in proizvaja veliko pre-
več adrenalina.
/ dalje
www. saeka. si
Aktualno 13. junija 2019 15
Poletje, čas pohodov, kolesarjenja, odkrivanja naravnih lepot 
Kolesarji iz Slovenije 
na poti treh svetišč (1)
  eprav še vedno čakamo
na pomlad, se je v teh
dneh dejansko že
začelo meteorološko poletje.
Zaradi vremena, ki nas je
pestilo še pred nekaj dnevi, si
je težko predstavljati, da je to
čas pohodov, kopanja,
“vandranja” in kolesarjenja.
Kljub temu sem bila vesela, ko
so se oglasili prijatelji iz
Solkana, ki so tudi zvesti bralci
našega tednika in mojih
zapisov v njem. Naznanili so
mi, da gredo prvega junija s
kolesi po poti treh svetišč. In bi
se seveda, kot je že v navadi,
ustavili pri nas, v Idrski dolini.
Prav, sem vesela in že vem, da
jim bom pripravila pester
program. Za prijatelje je dobro
le najboljše, pravi moj
najljubši slovenski kantavtor
Andrej Šifrer in tega svetega
pravila se vedno držim.
Nekateri, ki me bolje poznajo,
tako na primer soseda, ki
prihaja v našo vas vsako
poletje iz Trevisa, pa vedo, da
se organizaciji izletov in
ogledov za znance in prijatelje
posvečam največ zaradi sebe.
Č Ker mi je všeč. Kerimam pač tolikoenergije, da ne vem
kam z njo, in nisem
človek, ki bi sedel
na kavču in
opravljal ob kavi.
Pa tudi, ker imam
ljudi rada in sem
rada v družbi.
No kakorkoli,
napovedanega
obiska sem vesela,
v organizacijo
potegnem še
prijatelja, soseda, ki
je za take stvari
izredno sposoben,
in lotiva se dela.
Mož seveda nerga,
ker z motorno
kosilnico čistimo
kar dolgo in močno
zaraščeno stezo do
Jazbine, prazgodovinske jame,
ki se nahaja pod Seucem,
vasjo, v kateri živim. Kljub
temu ga s prijateljem ne
poslušava, pomagati mora,
počasi zbiramo podatke o
najzanimivejših točkah ob
poti, ki s Stare Gore pelje proti
Prapotnemu in seveda proti
nižini.
Pot do jame je polna robide.
Pravzaprav sem bila tu le
enkrat. Baje je tedaj, ko sem se
preselila v Seuce, jama že
izgubila svoj čar, kajti lastniki,
menihi s Stare Gore, so dali
zaradi dolgov posekati gozd
okoli nje. Namesto smrek je v
nekaj mesecih okolico jame
zarasla robida in svet je postal
neprijazen in neprehoden.
Nekoč, tako pripovedujejo
sovaščani, so otroci, pa tudi
odrasli radi zahajali k jami,
najmlajši so se tam igrali, saj je
votlina zelo lahko dostopna,
ker gleda proti poldnevu, pa je
večji del dneva tudi osvetljena.
Poleg pripovedi prijateljev, ki
so na Jazbino zelo navezani,
mi o njej večkrat pripoveduje
tudi sošolka Lidija, ki je kot
arheologinja z možem
sodelovala pri izkopih. Jama je
bila do druge polovice
prejšnjega stoletja skrita svetu
in poznana le krajanom.
Arheološko zanimiva je postala
šele leta 1977, ko so jamarji
skupine Bertarelli med
speleološkim raziskovanjem
rovov našli tu ostanke, ki
pričajo o prisotnosti
pračloveka.
Nemudoma so o
tem obvestili
Tržaško univerzo, v
letih 1981 in 1982
pa so tu potekala
izkopavanja. Nanje
nas spominjata dve
vzporedni, še dobro
vidni sondi.
Arheologi so kopali
do dveh metrov
globoko, do četrte
plasti, v kateri ni
bilo več nobenih
sledov človeške ali
naravne dejavnosti.
Tu so se potem
ustavili. Izkop je
nepopoln, saj je
potekal le na dveh
koncih jame. V
dveh letih
izkopavanj so našli
približno 180 primerkov
kamnitega orodja, 2000
fragmentov keramičnih
izdelkov ter premog. Ta sicer
priča o prisotnosti človeka, ker
pa ni urejenih, trajnih ognjišč,
arheologi sklepajo, da se je
pračlovek v jami zadrževal le
občasno. Jazbina je bila sicer
za življenje zelo primerna.
Svetla zaradi vhoda, ki gleda
proti poldnevu, v bližini je bil
studenec pitne vode, ki ni
nikoli presahnil, nedaleč
spodaj pa reka, primerna za
ribolov. No, upajmo le, da
steza, ki pelje do jame, v
davnih časih, ko je sem zahajal
pračlovek, ni bila tako
zaraščena, kot je zdaj. Brez
motornega orodja, ki smo ga
uporabili mi, bi namreč
praljudje težko vzdrževali pot
do svojega bivališča.
Po dolgem, kar napornem delu
je bila pot do jame nared, z
veseljem smo pred vhod
obesili še informativni pano,
ki ga je za priložnost pripravil
prijatelj Rudi. In že je bilo
popoldneva konec. Med
delom smo srečali še živ
dokaz, da krajani niso slučajno
izbrali imena za tukajšnjo
jamo, ki ji Italijani pravijo
Grotta di Monte Brischis, v
slovenskem, beneškem narečju
pa Jazbina. Ko smo se z
motornimi kosilnicami bližali
vhodu, je namreč iz Jazbine
pritekel... jazbec. Najverjetneje
je imel tu svoje gnezdo, kar
dokazuje, da se jazbeci vse do
danes niso izneverili jami pod
vasjo Seuce, kjer naj bi, vsaj
tako nam zagotavljajo
arheologi, prebivali že v
prazgodovini.
/ dalje
Suzi Pertot
Skupno stališče SSO in SKGZ 
Skrb vzbujajoča poseganja v zakonsko
zaščito slovenske manjšine v FJk
  rovni organizaciji SSO in
SKGZ z veliko zaskrbljeno-
stjo spremljata predloge
spreminjaja državne in deželne
zakondaje, ki ščiti slovensko na-
rodno skupnost v Italiji. Zakonski
predlog za spremembo zaščitnega
zakona 38/2001, ki ga je vložil po-
slanec Roberto Novelli in predvi-
deva preštevanje članov slovenske
narodne skupnosti, je jasen poseg
za oškodovanje Slovencev v FJk,
in to v najšibkejšem delu manj ši -
ne: v Benečiji, Nediških in Terskih
dolinah ter Reziji. Prav tako skrb
vzbujajoč je predlog spremembe
deželnega zaščitnega zakona
26/2007, ki ga predlaga deželna
uprava in predvideva uvedbo po-
sebnega registra za društva, ki de-
lujejo za ovrednotenje jezikovnih
različic na Videmskem. Novi regi-
ster bi ustvaril nova trenja na ob-
močju videmske pokrajine, kjer se
izvaja zaščitni zakon 38/2001, kar
bi bilo slovenski narodni skupno-
sti v hudo škodo. Če deželna upra-
va želi pomagati zgoraj omenje-
K nim društvom, lahko to naredi,vendar ne tako, da se sprevračadeželni zaščitni zakon.
Oba predloga vzbujata veliko za-
skrbljenost, ker sta bila pripravlje-
na brez posvetovanja s slovensko
narodno skupnostjo v FJk. Za take
pravne posege je ta korak obve-
zen, če je res, da žvimo v državi,
ki ima dolgo demokratično tradi-
cijo in ima zaščito jezikovnih ter
narodnih manjšin zapisano v re-
publiški ustavi in deželnem statu-
tu. Dodatno vprašanje o upra-
vičenosti teh predlogov se pojavi,
ko upoštevamo dejstvo, da je
zaščitna zakonodaja v marsikate-
rem delu še vedno neizpolnjena
in ostaja zgolj na papirju. Zakaj to-
rej spreminjati zakon 38/2001, ko
po 18 letih še ni videl izvedbe vseh
svojih členov?
V tem smislu SSO in SKGZ priča -
kujeta s strani deželne vlade izpol-
nitev obljub o srečanju z vladnim
podtajnikom pri notranjem mini-
stru Nicolo Moltenijem za pono-
ven sklic vladnega omizja in o
rešitvi vprašanja zastopanosti Slo-
vencev v parlamentu, za kar so bi-
le dane zelo jasne obljube.
SSO in SKGZ sta še posebej za-
skrbljeni, ker gre pri zgoraj omen-
jenih predlogih za uvajanje do-
ločil, ki bi prizadele sedanjo raven
zaščite. Zmanjšanje kakovosti za -
ščite pa je zakonsko prepovedano
tako v samem zaščitnem zakonu
38/2001 kot tudi v mednarodnih
pogodbah, med drugim to jasno
piše v členu 8 Osimskega sporazu-
ma. Take negativne in nesprejem-
ljive posledice bi prav gotovo pri-
zadele dobre sosedske odnose
med Italijo in Slovenijo, ki so še
posebno pomembne za deželo
FJk. V tem smislu obe krovni or-
ganizacij pričakujeta, da bo Repu-
blika Slovenija odločno posegla v
odnosu do italijanskih državnih
in deželnih predstavnikov, zato da
se oba predloga umakneta.
Ksenija Dobrila,
Predsednica SKGZ
Walter Bandelj,
Predsednik SSO
Konec skavtskega leta SZSO – Gorica
Veselo druženje in ob mraku
skupna sv. maša v siju sveč
  soboto, 1. junija, in v
nedeljo, 2. junija, so
člani Slovenske
zamejske skavtske organizacije
na poseben način končali
skavtsko leto.
Vsaka starostna veja je sobotno
popoldne preživela po svoje:
volčiči in volkuljice so se
udeležili Iger brez meja, ki jih
prireja SKD Hrast pri župnišču
v Doberdobu, izvidniki in
vodnice so postavili šotore na
travniku v Brestovici, do koder
so peš prišli tudi člani
noviciata. Najstarejša veja, veja
roverjev in popotnic, pa se je
sprehodila po Brestovici in del
popoldneva preživela pri
cerkvici sv. Anastazije.
Za večerjo so se zbrale vse tri
veje skupaj v Brestovici in tako
začele skupen program ob
koncu skavtskega leta. Po
večerji so se skavti in skavtinje
udeležili sv. maše, ki jo je
daroval g. Karel Bolčina.
Dogodek je bil res poseben, saj
se je maša darovala v mraku ob
tabornem ognju, ki ga je ob
spremljavi Večerne molitve
prižgala bodoča odhodnica.
Poleg tega so volčiči in
volkuljice v ogenj stresli listke,
na katere so pridno pisali svoja
dobra dela, ki so jih opravljali
med skavtskim letom. S tem
plamenom so najmlajši člani
V
prižgali sveče, ki so jih iz
koščkov voska izdelali sami in
jih nato darovali na oltar. Sveti
maši je sledil še običajni
taborni ogenj s pesmimi in
skeči. Nato so se vsi odpravili
spat: volčiči in volkuljice v
staro šolo, vsi ostali pa v
šotore.
Že navsezgodaj zjutraj so
najmlajši člani SZSO iz Gorice
z Akelo na čelu prebudili tiste,
ki so spali v šotorih. Po jutranji
telovadbi so si skavti in
skavtinje privoščili zajtrk, ki
jim je dal moči za zadnji del
skupnega druženja, in sicer za
veliko igro. Voditelji so člane
razdelili v šest skupin, v katerih
so bile zastopane vse veje.
Vsaka skupina se je podala na
pot in iskala ovojnice z
različnimi nalogami, vezanimi
na spretnosti skavtizma in na
SZSO. Na koncu so se skupine
pomerile še v končnem boju s
skalpiranjem, tradicionalno
skavtsko igro. Za konec so
skavti in skavtinje pospravili
svoje stvari in si v zaključnem
zboru s Pesmijo slovesa
obljubili, da se bodo spet
srečali. To se bo zgodilo prav
kmalu, in sicer na poletnih
taborih, ki jih vsi v skavtski
družini nestrpno pričakujejo.
Srečanje ni bilo pomembno le
zato, ker so se vsi člani SZSO iz
Gorice zbrali in se zahvalili za
nepozabne trenutke v
preteklem
skavtskem letu,
temveč tudi zato,
ker sta volčič in
vodnica obljubila
vsak pred člani
svoje veje in ker
je klanovka
prejela odhod ter
se odločila, da bo
nadaljevala svojo
skavtsko pot v
organizaciji.
Radodarna puma
Foto Dušan Bitežnik
Zaskrbljenost SSO
Nedopusten predlog spremembe
deželnega zaščitnega zakona
  vet slovenskih organizacij
je zaskrbljen zaradi predlo-
ga spremembe deželnega
zakona 26/2007, ki je vključen
v osnutek deželnega zakona
omnibus. Najbolj zaskrblja na-
mera o uvedbi novega registra
za društva, ki delujejo za ohran-
janje jezikovnih različič v Reziji,
Kanalski dolini ter v Nediških in
Terskih dolinah.
Razumljiv je namen, da bi lahko
na tak način Dežela FJK namen-
jala sredstva za delovanje nepo-
S sredno društvom in ne več pre-ko javnih ustanov, kot je do zdajurejal člen 22 v deželnem zako-
nu za Slovence 26/2007. Bolj ne-
navaden pa je predlog, da se z
novim členom 22-bis ustanovi
poseben register, saj bi se lahko
to prav tako uredilo, če bi se
omenjena društva vpisala v že
obstoječi register za slovenska
društva. Zgrešeno bi bilo nam-
reč, če bi v sklopu deželnega za-
kona, ki ščiti Slovence v FJk, na-
stal register, ki ima namen
ustvariti posebno skupino dru -
štev, ki se želi distancirati od de-
lovanja v slovenskem jeziku. Še
bolj sporno bi bilo, če bi dru št -
va, vpisana v tak register, dobi-
vala sredstva iz zaščitnega zako-
na 38/2001.
Svet slovenskih organizacij pri -
čakuje, da bo predlog spremem-
be deželnega zakona 26/2007
vključen v dnevni red prihodnje
seje posvetovalne deželne komi-
sije in da bo o tem poglobljena
razprava.
Aktualno13. junija 201916
  Štandrež: tradicionalni junijski koncert cerkvenih pesmi
Nova notna zbirka
darovanjskih pesmi
ZCPZ GORICA 
  ravi užitek za po-
slušalce je bil
koncert cerkve-
nih pesmi, ki ga je v
četrtek, 6. junija, v cer-
kvi sv. Andreja ap. v
Štandrežu organiziralo
Združenje cerkvenih
pevskih zborov iz Go-
rice v sodelovanju z
župnijo in Zvezo slo-
venske katoliške pro-
svete.
Glasbeni večer je s svo-
jim pozdravom uvedla
predsednica združenja
Damijana Čevdek Jug,
ki se je med drugim s
hvaležnostjo spomnila
svoje predhodnice, pokojne
prof. Lojzke Bratuž, “kulturne
osebe, izobraženke, pedagoginje
in glasbenice, ki je bila s srcem
predana naši slovenski stvarno-
sti”. Bila je tudi organistka in
“duša cerkvene glasbe na Go-
riškem”.
Letošnji koncert je bil posvečen
novi notni zbirki darovanjskih
pesmi, ki jo je izdalo ZCPZ. Gre
za skladbe, ki sta jih na besedila
g. Primoža Krečiča uglasbila do-
mača glasbenika in skladatelja,
Silvan Zavadlav in Patrick Quag-
giato. O zbirki je spregovoril
škofov vikar za slovenske verni-
ke v goriški nadškofiji, g. Karel
Bolčina, sicer tudi strokovnjak
za liturgijo in liturgično petje ter
dragocen sodelavec ZCPZ.
Obrazložil je, da so naši predni-
ki tiskali pesmarice za uporabo
pri bogoslužjih zaradi potrebe,
da bi na primeren glasbeno-pev-
ski način sodelovali pri bogo-
služju. Z liturgično reformo sv.
Pija X. so polagoma vstopali v
bogoslužje narodni jeziki, poja-
vila se je potreba po novih cer-
kvenih pesmih in “Slovenci ni-
smo bili izjema”. A zaradi
skromne pozornosti do obreda
darovanja se med bogoslužnimi
teksti niso razvile darovanjske
pesmi. Razvoj teh je po svoje
spodbudila liturgična reforma
Drugega vatikanskega cerkvene-
P
ga zbora s ponovnim obujanjem
starih evharističnih obredov. V
prejšnjem stoletju so v Cerkvi na
Slovenskem pisali take pesmi
pesniki s. Elizabeta Kremžar,
Gregor Mali, Filip Terčelj in dru-
gi ter skladatelji Lojze Mav, Gre-
gor Zafošnik, Franc Kimovec,
Franc Gačnik, Matija Tomc, Jože
Trošt in mnogi drugi, je dejal g.
Bolčina. “Tem se danes pri-
družujejo tudi pesnik Primož
Krečič, doktor teoloških znano-
sti in trenutno župnik koprske-
ga stolnega oltarnega občestva,
ter skladatelja Silvan Zavadlav in
Patrick Quaggiato”. Krečič ni le
avtor teoloških in duhovnih raz-
mišljanj, temveč že nekaj let
izraža svojo vero v obliki verzov.
Združenju cerkvenih pevskih
zborov je posredoval kar nekaj
pesmi z evharistično, meditativ-
no in darovanjsko vsebino. Med
njimi jih je ZCPZ izbralo pet ter
jih zaupalo skladateljema. Pri-
možu gre zahvala za to, je dejal
župnik, da je z objavo tekstov
obogatil duhovno knjižnico
naših polic ter da si je izbral rit-
mično enostavno, verzično v ri-
mi in oblikovno kitično obliko
pesnikovanja poezij. Tako sta
imela skladatelja olajšano delo,
pevci pa jih bodo lažje osvojili.
Skladatelja sta ubrala dve modri
poti, je še dejal g. Karel: prva je
ta, da sta melodije ustvarila tako,
da jih lahko poje vsaka pevska
skupina: solistična, dvoglasna,
moška, ženska in mešana. No-
ben cerkveni zbor se ne bo mo-
gel izgovarjati, češ da je skladba
pretežka. Kar šestim skladbam
sta dala možnost prepevanja a
cappella, kar “daje poetični be-
sedi častno mesto, ki ji pripada”.
G. Bolčina je na koncu ustvar-
jalcem novega bogoslužnega
priročnika izrazil vso pohvalo in
zahvalo ter spodbudo, naj še in
še bogatijo slovensko bogo-
služno glasbo.
Nekaj pesmi iz zbirke, pa tudi
druge, so pod Kraljevimi oboki
zapeli Cerkveni pevski zbor Jaz-
bine-Plešivo (dir. Zdravko
Klanjšček), MePZ Ciril Silič iz
Vrtojbe (dir. Silvan Zavadlav),
MePZ Mirko Špacapan iz Podgo-
re (dir. Peter Pirih), MoPZ Mirko
Filej (dir. Zdravko Klanjšček),
MePZ Lojze Bratuž (dir. David
Bandelj), MePZ Štandrež (dir.
Zulejka Devetak) in MePZ F. B.
Sedej iz Števerjana (dir. Patrick
Quaggiato). Posebna “poslasti-
ca” je bil dodatek števerjanskih
pevcev, Angelček v dirigentovi
priredbi. In poslušalci so lahko
že kmalu razumeli, da se bo
marsikatera pesem kmalu “pri-
jela”; pa tudi to, da imamo v
naši sredi izjemno kakovostne
ustvarjalce. / DD
(več fotografij na www. noviglas. eu)
  Mlada Noa se je odrekla življenju
“Poraz za vse”
S 1. STRANI  
  ledilce na družbenih om-
režjih je prosila, naj je ne
skušajo pregovoriti, saj
“ljubiti pomeni pustiti svobo-
do”... V upanju, da bi prema-
gala travmo in bi krhkim
vrstnikom pomagala se boriti
za življenje, je lani tudi napisa-
la avtobiografijo. V njej je med
drugim potožila, da na Nizo-
zemskem ni specializiranih
struktur, kjer bi najstnikom
pomagali v podobnih prime-
rih.
Noa je prosila za evtanazijo, a
ji je niso podelili. Sicer pa je Ni-
zozemska ena redkih držav na
svetu, ki vse od leta 2001 do-
pušča evtanazijo tudi mlado-
letnim, ki trpijo na duši ali te-
lesu, že po 12. letu starosti, če
zdravnik potrdi, da je pacien-
tovo trpljenje neznosno in bre-
zizhodno. Leta 2017 je evtana-
zijo na Holandskem doseglo
več kot 6.500 oseb, to je nekaj
nad 4 % smrti.
Saj ni važno, ali je šlo za “kla-
sično” evtanazijo ali asistiran
samomor: dejstvo je, da je 17-
S letno dekle hotelo umreti in jeto tudi storilo s pomočjo zdrav-nikov in s privoljenjem staršev.
Gre za žalostno, zelo žalostno
zgodbo, ki nas ne more pustiti
brezbrižnih. Med drugim je živ
dokaz tega, kako zlo ne more
povzročiti drugega kot zlo! Do-
kaz, kako nasilje lahko za ved-
no uniči dušo mlade osebe.
Naša družba je podla: namesto
da bi naredila vse, kar je v njeni
moči, da bi dekletu povrnila
upanje, je ugodila njeni želji,
da bi umrla, češ da res ni druge
rešitve. Je smrt res najboljše
zdravilo proti življenju?
Kot je dejal tudi papež
Frančišek, sta evtanazija in asi-
stiran samomor “poraz za vse”.
Seveda, trpljenje nas lahko stre.
Lahko pa nas tudi utrdi. Odvi-
sno je od tega, s kolikšno
močjo se kdo spopade z njim
oz. ali ima ob sebi koga, ki mu
pomaga živeti, gledati naprej,
najti novo smer, če že ne smi-
sel. “Klicani smo, da nikdar ne
zapustimo tistih, ki trpijo”, je
še dejal papež, “da se ne vda-
mo, temveč da zanje poskrbi-
mo in jih imamo radi, da bi
jim vrnili upanje”.
Noa je ostala brez moči in
upanja. Ni verjela, da bi prej ali
slej lahko le premagala temo v
sebi. To je poraz za vse nas. Kot
je poraz za našo družbo, da je
smrt vedno bolj zasebna izbira,
ki jo lahko naredi tudi mlado-
letna oseba, potem ko jo je
naznanila na Instagramu. Po-
raz je, da ni imela ob sebi ni-
kogar, ki bi jo prepričal, da lju-
biti ni nujno vedno pustiti svo-
bodo; nikogar, ki bi ji onemo-
gočil, da zdrsne v svet, v kate-
rem ni ne upanja ne človeške
solidarnosti. Poraz je, da je ko-
nec koncev sama naredila svo-
jo izbiro in da je ves svet to pa-
sivno zrl. Poraz je tudi to, da
smo zbegani zaradi smrti 17-
letnega dekleta, medtem ko
lažje sprejemamo “sladko
smrt” osebe “s posebnimi po-
trebami” ali starejše osebe v de-
presiji zaradi neozdravljive bo-
lezni. Saj gre vedno za željo po
smrti. Vedno gre za prepričan-
je, da obstajajo življenja, ki ni-
so vredna, da bi jih živeli. To je
danes “poraz za vse”: verjeti,
da obstaja življenje, ki ni vred-
no, da bi ga živeli.
  OŠ Abram: odprtje razstave in predstavitev brošure
“Naše sanje, naše želje 
v sliki in besedi”
PEVMA 
  pravi vaški praznik,
prežet z ustvarjalno
vedrino in optimiz-
mom, je preraslo v nedeljo,
9. junija, na lepo urejenem
dvorišču kulturno-športne-
ga centra v Pevmi odprtje
razstave likovnih del otrok
osnovne šole Josip Abram,
povezano s predstavitvijo
brošure “Naše sanje, naše
želje v sliki in besedi”. Gre
za podvig krajevne šole, ve-
zan na projekt “Zastavimo
skupne moči za skupne cil-
je” v spomin na dr. Mirka
Špacapana, ki ga v sodelo-
vanju z več partnerji koor-
dinira Krožek Anton Gregorčič,
financira pa Dežela FJk na osnovi
zaščitnega zakona 38 iz leta 2001.
Kot je obrazložila Gaia Cibini,
mlada povezovalka nedeljske pri-
reditve, so učenci in učenke v šol-
skem letu 2017/2018 pod men-
torstvom učiteljev zazrli pogled v
prihodnost ter z risbicami in be-
sedili izrazili svoje sanje in želje
o šoli, turizmu, športnih dejav-
nostih, objektih za večnamenske
potrebe, o bližnjem Sabotinu,
Parku miru in reki Soči, turi-
stičnih kmetijah itd. ter konkret-
no predlagali, kako bi oni sami
izboljšali in olepšali bližnjo oko-
lico, kaj manjka naši skupnosti
in ozemlju, na katerem živimo.
Pod vodstvom učiteljice Marte
Ferletič so otroci zapeli več pe-
smic in tudi zaplesali. Pred nav-
dušenim občinstvom so prebrali
svoje domiselne zapise, sanje in
želje, prepojene z igrivo in bujno
domišljijo, pa tudi s tankočutno-
stjo, ki govori o iskreni naveza-
nosti na učitelje, šolo, domači
kraj, skupnost, čudovito naravo,
V
zdravo okolje, tradicije in nava-
de. Lepo je videti, kako so rado-
vedni, vedoželjni, podjetni in
občutljivi tudi za potrebe ostare-
lih vaščanov, pa tudi to, kako
sanjajo svojo prihodnost v prijaz-
nem okolju na domači zemlji.
Krožek Anton Gregorčič je pono-
sen, da lahko pomaga pri takih
pobudah, je v svojem pozdravu
dejal predsednik krožka Bernard
Spazzapan. O svojem bratu Mir-
ku, ki je umrl pred 12 leti in ne-
kaj časa tudi živel v Pevmi, je de-
jal, da si je kot deželni predstav-
nik Slovenske skupnosti veliko
prizadeval tudi za te kraje, za ra-
zlične posege po plazovih in
vaško kulturno središče. “Prire-
ditev njemu v spomin je najlepši
način, kako se mu lahko oddolži
krajevna skupnost”. Gaia Cibini
je o Mirku Špacapanu povedala,
da je bil neutruden vsestranski
kulturni, glasbeni in politični de-
lavec, ki se je v celoti predajal za
dobro skupnosti ter pustil svoj
pečat tudi na območju Pevme,
Štmavra in Oslavja. Predsednik
društva Krajevna skupnost Pev-
ma-Štmaver-Oslavje Lovrenc Per-
soglia se je za do konca izpeljan
projekt zahvalil učencem in
učiteljem, za brošuro krožku Gre-
gorčič, sodelavcema Aleksiju So-
banu in Robertu Cocu in tiskarni
Grafica Goriziana. Ravnateljica
Elisabetta Kovic je pohvalila
učence ter se zahvalila vaški
skupnosti, ki je “zelo pozorna za
vse, kar naša šola potrebuje”.
Izrazila je upanje, da se bo v pri-
hodnje uresničilo vsaj nekaj žel-
ja, ki so jih otroci nakazali. Vdova
Mirka Špacapana dr. Manuela
Quaranta se je zahvalila števil-
nim navzočim, ker se radi spo-
minjajo pokojnega moža. Potem
ko so brošuro izročili gostom in
učencem, se je predstavnica
staršev Katja Volpi srčno zahvali-
la učnemu in neučnemu osebju,
ker spremljajo otroke na poti
znanja in vstopanja v družbo in
svet. Po sklepni pesmi se je praz-
nik v toplem večeru nadaljeval
ob obloženih mizah. / D
(več fotografij na www. noviglas. eu)
Z 10. strani
Kako mediji ...
  ocbeka niso zaprli, ker je
dal izjavo njemu v prid
svetovno znani pisatelj,
Nobelov nagrajenec Heinrich
Böll in so se ustrašili mnenja
tujine. Zato pa so aretirali dva
odlična razumnika, Kocbekova
prijatelja, in sicer novinarja
Viktorja Blažiča in sodnika
Franca Miklavčiča. To so storili
na podlagi osebnega dnevnika,
najdenega med preiskavo na
domu Blažiča in na podlagi
člankov v Zalivu, podpisanih s
psevdonimom. Pahor se je z
vsemi sredstvi, kar jih je imel
na razpolago, zavzemal zanju,
a zaman.
Skratka, predavatelj Omerza je
zelo nazorno z dokumentacijo
dokazal, kako so mediji lahko
učinkoviti v ustvarjanju
javnega mnenja.
Nazornemu predavanju je
sledila bogata debata. Mnogi
poslušalci v Peterlinovi dvorani
so namreč dogodke, omenjene
v predavanju, doživljali v živo;
v času enoumja in preganjanja
drugače mislečih so se
postavili v bran tistih
disidentov, ki so najbolj trpeli
v Sloveniji (ob Kocbekovi 70-
letnici so mu v ul. Donizetti
posvetili praznovanje; v
medijih so se zavzemali za
preganjane; Kocbek je nastopal
v Dragi itd.). V časih partijske
in udbovske kontrole (Omerza
je ponovno omenil, da so se
K pripadniki Udbe v Trstusproščeno počutili “kotdoma”) so prispevali npr. s
podpisom v podporo izdaji
Kocbekovega intervjuja, čeprav
so vedeli, kakšne bodo
posledice. Te posledice so tudi
doživeli, npr. zasliševanje s
strani Udbe ob prehodu meje
ali “medijski uboj” –
diskreditacijo preko tistih
medijev, ki so bili v tesni
povezavi s takratnim režimom.
Na zastavljena vprašanja je gost
odgovoril tudi tako, da je
pojasnil termine, ki jih je
uporabil med predavanjem,
kar je pomembno ne samo s
praktičnega vidika, ampak
zaradi razjasnitev globljih
pomenov, kar nam pomaga pri
razumevanju naše zgodovine.
Prvi termin se nanaša na Udbo:
kot je povedal predavatelj, bi
bil točen termin “tajna
politična policija”. Zanjo je
namreč značilno to, da je v
tesni povezavi in odvisna od
edine vladajoče stranke. Druga
definicija se nanaša na termin
“diktatura”, ki ga nekateri še
vedno nočejo uporabljati v
zvezi z vlado v nekdanji
Jugoslaviji. In vendar so za
diktaturo značilne prav vse v
predavanju navedene lastnosti,
od preganjanja disidentov do
netolerantnosti vsake
najmanjše razlike z uradno
ideologijo, ali ocenjevanje
umetniških del skozi naočnike
edinih dovoljenih idej ali to, da
so mediji v službi vladajočega
enostrankarskega sistema.
Do izraza pa je prišlo tudi
mnenje, da je obhajanje
nekaterih obletnic zelo
pomembno za razčiščevanje
preteklosti. Tako se šele od leta
1990 spominjajo obletnice
pomorjenih padalcev (prvo
proslavo je organizirala stranka
Slovenska skupnost). V drugih
primerih gre pri proslavah za
potvarjanje zgodovine; najbolj
značilen primer je obhajanje
jugoslovanske ustanovitve
teritorialne obrambe kot
začetka osamosvojitve; znano
je namreč, da so prvo
teritorialno obrambo
ustanovili v Jugoslaviji v strahu
pred napadom Sovjetske zveze
in da je bila takrat kaznovana
od oblasti vsaka misel na
samostojno Slovenijo.
Prav tako je bila močno
problematična nedavna
proslava ob 78-letnici prvega
spopada z okupatorjem, ko so
Italijani obkolili tri tigrovce
(Zelena, Kravanjo in Majnika):
nihče od govornikov na
proslavi ni omenil, kar je danes
po mnogih letih molka
dokazano, da je fante prijavil
karabinjerjem predstavnik
komunistične partije, Filip
Tekavec.
Splošno mnenje je skratka bilo,
da so taka in podobna srečanja,
kjer ima javnost možnost, da
razčiščuje teme iz naše bližnje
preteklosti, izredno dobrodošla
in potrebna.
Silvan Zavadlav, dr. Primož Krečič in Patrick Quaggiato (foto dd) foto dd