UPORABNE RASTLINE od Krasa do Kvarnerja Priročnik za prepoznavanje divjih rastlin s poudarkom na njihovi uporabnosti Branko Bakan • Ivana Vitasović Kosić • Gregor Fištravec • Mitja Kaligarič Pregled simbolov in barvnih oznak, uporabljenih v priročniku Delitev rastlin v skupine Delitev rastlin v skupine Oznake rastlin glede na glede na barvo cvetov: glede na simetrijo cvetov: ogroženost: rastline z belimi rastline brez cvetov ali R (redka vrsta) cvetovi z neizrazitimi cvetovi V (ranljiva vrsta) rastline z rumenimi ali oranžnimi cvetovi rastline z zvezdastimi ( radiarnimi) cvetovi Čas nabiranja rastlin: rastline z rožnatimi, rdečimi ali škrlatnimi cvetovi rastline s somernimi 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 rastline z modrimi ali ( zigomorfnimi) cvetovi vijoličastimi cvetovi *obarvana okenca predstavljajo me- rastline z zelenimi ali sece, v katerih nabiramo rastline ali rastline s koškastimi rjavkastimi cvetovi njihove dele, ki so primerni za upo- socvetji (košarnice) rabo Način uporabe rastlin: Deli rastline, ki so ustrezni Opozorila glede nevarnih za uporabo: učinkov rastline: rastlina se uporablja v tradicionalni in/ali za uporabo so primerni Rastlina večinoma nima sodobni medicini cvetovi ali socvetja negativnih učinkov na zdravje. za uporabo so primerni *v redkih primerih se lahko nekateri deli rastline plodovi ali soplodja pojavijo blage motnje v zdravju so užitni in primerni za prehrano za uporabo so primerni Potencialno strupena ali mladi ali sveži listi šibko alergena rastlina! aromatična rastlina, *nekateri deli rastline lahko povzročijo zdravstvene težave primerna za začimbo za uporabo so primerni poganjki ali zelnati deli rastline atraktivna rastlina, primerna za okras ali za uporabo so primerni Zelo strupena ali močno rezano cvetje podzemni deli rastline alergena rastlina! (gomolji, korenine, *pri neustrezni uporabi lahko čebulice) pride do resnih zastrupitev ali rastlina se uporablja za drugih zdravstvenih težav! za uporabo sta primerna različne namene smola ali sok iz rastline sivo obarvani simboli nimajo sivo obarvani simboli nimajo pomena za to rastlino pomena za to rastlino 0 cm 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 UPORABNE RASTLINE od Krasa do Kvarnerja Priročnik za prepoznavanje divjih rastlin s poudarkom na njihovi uporabnosti Branko Bakan • Ivana Vitasović Kosić • Gregor Fištravec • Mitja Kaligarič UPORABNE RASTLINE od Krasa do Kvarnerja Priročnik za prepoznavanje divjih rastlin s poudarkom na njihovi uporabnosti Branko Bakan • Ivana Vitasović Kosić • Gregor Fištravec • Mitja Kaligarič Maribor • 2021 Naslov Uporabne rastline od Krasa do Kvarnerja Title Useful Plants from Karst to Kvarner Podnaslov Priročnik za prepoznavanje divjih rastlin s poudarkom na njihovi uporabnosti Subtitle A Guide to Identifying Wild Plants with Emphasis on their Usefulness Avtorji Branko Bakan Ivana Vitasović Kosić Authors (Zavod Logarica, Brezovica) (Univerza v Zagrebu, Agronomska fakulteta) Gregor Fištravec Mitja Kaligarič (Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje (Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko) in matematiko) Recenzija Andraž Čarni Sonja Škornik Review (Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU) (Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko) Jezikovni pregled Alja Lipavic Oštir Language editing (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta) Tehnična urednika Branko Bakan Jan Perša Technical editors (Zavod Logarica, Brezovica) (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Oblikovanje ovitka Branko Bakan Grafike na ovitku Branko Bakan, Mitja Kaligarič in Cover designer (Zavod Logarica, Brezovica) Cover graphics Ivana Vitasović Kosić Grafične priloge Branko Bakan, Gregor Fištravec, Mitja Kaligarič, Ivana Vitasović Kosić, Igor Paušič in Šemso Šarić Graphic material Založnik Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba Published by Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenia https://press.um.si, zalozba@um.si Izdajatelj Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko Co-published by Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenija https://www.fnm.um.si, dekanat.fnm@um.si Vrsta publikacije E-knjiga Publication type Dostopno na https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/554 Available at Interreg SLO-HR/444 Kaštelir/ Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem in razvoj podeželja - od Krasa (preko Brkinov, Čičarije in Istre) do Kvarnerja. Projekt KAŠTELIR sofinancira ESRR v okviru programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija – Hrvaška Publikacija ne izraža mnenje EU. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Univerzitetni knjižnici Maribor COBISS.SI-ID 56868867 ISBN 978-961-286-445-3 © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba / University of Maribor, University Press Besedilo / Text © avtorji, 2021 To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna. / This work is licensed under the Creative Commons Attribution 4.0 International License. Uporabnikom je dovoljeno tako nekomercialno kot tudi komercialno reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev in predelava avtorskega dela, pod pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela. Vsa gradiva tretjih oseb so objavljena pod licenco Creative Commons, razen če to ni navedeno drugače. Če želite ponovno uporabiti gradivo tretjih oseb, ki ni zajeto v licenci Creative Commons, boste morali pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorskih pravic. https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ ISBN 978-961-286-445-3 (pdf) DOI https://doi.org/10.18690/978-961-286-445-3 978-961-286-446-0 (Trda vezava) Cena Odgovorna oseba prof. dr. Zdravko Kačič, Price Brezplačni izvod založnika rektor Univerze v Mariboru For publisher Citiranje Bakan, B., Vitasović Kosić, I., Fištravec, G., Kaligarič, M. (2021). Uporabne rastline od Krasa do Kvarnerja: Attribution priročnik za prepoznavanje divjih rastlin s poudarkom na njihovi uporabnosti. Maribor: Univerzitetna založba. doi: 10.18690/978-961-286-445-3 Priporočilo Hrvaškega botaničnega društva - Botanična knjižnica Vsebina 1. Kako smo povezali prazgodovino in rastline 1 2. Rastlinstvo med Krasom, Istro in Kvarnerjem 2 2.1. Gozdovi 2 2.2. Travniki in pašniki 3 3. Kodeks nabiranja rastlin 7 4. Kako uporabljamo priročnik? 9 5. Uporabne rastline - pregled vrst 13 Rastline z belimi cvetovi 14 Rastline z rumenimi ali oranžnimi cvetovi 100 Rastline z rožnatimi, rdečimi ali škrlatnimi cvetovi 168 Rastline z modrimi ali vijoličastimi cvetovi 218 Rastline z zelenimi ali rjavimi cvetovi 254 Seznam literature 321 Kazalo vrst 323 O avtorjih 330 Povzetek 331 1 1. Kako smo povezali prazgodovino in rastline Povezava etnobotanike in oddaljene prazgo- orodja in orožja. dovine se zdi na prvi pogled nenavadna, saj so Veliko tega so prekrile kasnejše kulturne pla- prazgodovinski ostanki vendar oprijemljivi arte- sti, ne pa vsega. V ustnem izročilu se je ohranilo fakti ali človeški ostanki, kot so obdelano kame- marsikaj in del tega smo skušali zajeti v projektu nje, lončevina, kovinski izdelki, morda ostanki Kaštelir. človeških in živalskih okostij. Čeprav se je v stoletjih in tisočletjih v nači- V tem pogledu rastlinske ostanke le redko nu življenja ljudi spremenilo skoraj vse, je ena najdemo v arheoloških najdiščih, še posebej komponenta ostala pravzaprav enaka, to je ra-tam, kjer so bila izkopavanja opravljena pred stlinstvo, ki pokriva deželo kaštelirjev. Rastline, več desetletji ali kar pred stoletjem nazaj. Takrat ki so uspevale na opisnem območju pred dva- ali rastlinskim ostankom niso pripisovali nobene tri tisoč leti, so še vedno tu, iste vrste, morda v pozornosti oziroma jih niso niti iskali niti pre- drugačnem številu kot takrat, a vendarle, prav te poznavali. iste rastline, ki jih opazujemo danes, je opazoval Dežela kaštelirjev (opisano območje med in uporabljal nekdanji človek, prebivalec gradišč. Krasom, Istro in delom Kvarnerja) je na gosto Flora (vrstna pestrost rastlin) se do danes ni posejana z ostanki prazgodovinskih gradišč, bistveno spremenila, zato lahko upravičeno skle-danes prepoznavnih po kamnitih zidovih ( zi- pamo, da so v obdobju kaštelirjev zagotovo upo-dinah), ki so največkrat poraščeni z rastlinjem, rabljali tisto, kar je uporabnega med rastlinami včasih komaj prepoznavni, včasih kontinuirano še danes. Predantičnemu (prazgodovinskemu) pozidani in prezidani v antičnem in kasneje v obdobju bi z vidika današnjega obilja morda rek-srednjem veku. O življenju teh ljudi je malo zna- li obdobje pomanjkanja, a so takratni ljudje upo-nega. Zaenkrat še ne vemo natančno, kako so se rabili vse, kar je bilo užitno in gotovo so rastline sporazumevali, kakšne kulte so gojili, v kaj so poznali bolje, kot jih pozna marsikdo dandanes, verovali, slabo poznamo njihov družbeni red, saj jih je k temu gnala potreba po preživetju. zagotovo pa vemo, da so se prehranjevali in od Zato smo želeli v tem priročniku – vodiču – narave jemali vse, kar jim je ta ponujala. predstaviti najbolj značilne uporabne samonikle S prehodom na poljedelstvo in vzrejo udo- rastline (z nekaj izjemami gojenih vrst) na šir-mačenih živali je človek še vseeno bil tudi lovec šem območju med Krasom in Kvarnerjem, kar in nabiralec rastlin, ki so ga spremljale v vsak- pomeni od kraške planote do Istre in Čičarije in danjem življenju. Bolj kot danes so čutili utrip dela kvarnerskih otokov. Priročnik je obogaten s narave, njene ponavljajoče se cikle, vpliv letnih številnimi fotografijami, strnjenim in poljudnim časov, kar se je odražalo predvsem na cvetenju, tekstom, ki je dopolnjen z navedki lokalnih ozelenitvi in plodenju rastlin, od katerih so bili posebnosti in poudarki na različnih uporabah odvisni. rastlin, od kuhinje do gradnje ali krašenja do- Stoletne izkušnje in ustno izročilo sta prinesli mov. spoznanja o uporabnosti divjih rastlin, ki so us- Želja avtorjev je, da bi nabor predstavljenih pevale v ožji in širši okolici gradišč. Z njimi se divjih uporabnih rastlin pomagal k celovitejše-ljudje niso le hranili, ampak so si z njimi izbolj- mu in boljšemu poznavanju rastlinskega sveta, ševali okus hrane, se posladkali, morda iz njih ki nas obdaja. Obenem nas priročnik nagovarja varili alkoholne in zdravilne zvarke (zeliščne na morda pozabljeno uporabno vrednost rastlin čaje), koristili njihove zdravilne in čarobne učin- z namenom, da vsakdanjo prehrano obogatimo ke in jih kot halucinogena sredstva morda celo s pestro paleto divjih rastlin in se na ta način po-uporabljali v obredih in žrtvovanjih. V rastlinske vežemo z našimi predniki, ki so živeli v deželi izdelke so se oblačili, iz njih so gradili bivališča, kaštelirjev. 2 2. Rastlinstvo med Krasom, Istro in Kvarnerjem Za projektno geografsko območje je znači- b) pas pionirskih gozdov črnega gabra len bolj ali manj posreden vpliv sredozemskega ( Ostrya carpinifolia) na južnih pobočjih na podnebja, kar se izraža na rastju in vrstni sesta- apnencu (Kras in Čičarija); vi rastlin tega območja. K temu pripomoreta še c) pas toploljubnih hrastovih gozdov na večinoma apnenčasta struktura tal in gričevnato apnenčastih planotah Krasa in večjem delu fli-ter hribovita geomorfološka oblikovanost pok- šne Istre in apnenčastega dela Istre, v katerih rajine. Zato je rastlinstvo na širšem območju prevladujejo puhasti hrast ( Quercus pubescens) Krasa, Istre in Kvarnerja tako posebno in precej in graden ( Quercus petraea), ter mali jesen drugačno od tistega, ki je pod vplivom konti- ( Fraxinus ornus), črni gaber ( Ostrya carpinifolia) nentalnega podnebja. in maklen ( Acer campestre). Ti gozdovi variirajo V nadaljevanju predstavljamo nekaj najbolj glede na lego in geološko podlago - najpogo-tipičnih oblik in tipov vegetacije, ki se pojavlja stejša je združba Ostryo- Quercetum pubescentis, na obravnavanem območju. tam, kjer so tla zelo zakisana, pa tudi Molinio arundinaceae-Quercetum pubescentis; 2.1 Gozdovi d) pas kraškega gabra ( Carpinus orientalis), Z vidika fitogeografije sta Kras in Istra pre- ki mestoma tvori zadnje listopadne, nizke, toplo-hodni območji med evrosibirsko-severnoame- ljubne kompaktne gozdiče, razvite v fragmentih riško in mediteransko florno regijo. Listopadna na Krasu, sicer pa pogosteje v južni Istri; toploljubna vegetacija še sodi v prvo območje, e) pas mediteranske makije – združba vednozelena sklerofilna vegetacija pa je del me- Fraxino orni- Quercetum ilicis – s prevladujočim diteranske florne regije. Vegetacijski pasovi se črničevjem ( Quercus ilex ), kjer najdemo tudi ze-na tem območju v grobem zvrstijo v sledečih leniko ( Phyllirea media), mirto ( Myrtus commu-pasovih: nis), pistacije ( Pistacia lentiscus, P. terebinthus) a) pas ilirskih bukovih gozdov (zveza Are- ter lovor ( Laurus nobilis). Ta pas je razvit le na monio- Fagion) na apnencu, ki so lahko mezofil- apnencu, predvsem v južnem delu Istre, v obal-nejši na najvišjih legah (Čičarija) ali pa termo- nem pasu in na prisojnih legah. filnejši na sončni legah Čičarije ali nižje ležeči Deforestacija (krčenje gozdov) Istre se je za- na senčnih legah na Krasu ali na flišu (združba čela v rimski dobi in dosegla višek v srednjem Seslerio- Fagetum); veku s transhumantno pašo. Danes se pašniki in Toploljubni hrastovi gozdovi, značilni za kraška in V zimskem času so črnogabrovja po kraških predelih istrska gričevja. in v Čičariji videti močno opustela. 3 travniki ponovno zaraščajo s pionirskimi obli- podlage na apnencu ali flišu), fitogeografsko pa z kami gozda, ki so bolj termofilne narave, kot so visokim deležem submediteransko-ilirskih vrst, bili primarni gozdovi. Pelodne analize kažejo, ki jih primerno imenujemo »kraške« in v glav-da je šlo v zadnjih 3000 letih za ciklične procese nem ne sežejo v Srednjo Evropo oz. v kontinen-degradacije gozda, sekundarne sukcesije – zaraš- talna območja. čanja – ter ponovnega izsekavanja in zaraščanja. Razdelimo jih na submediteransko-ilirske ekstenzivne polsuhe travnike in na submedi- 2.2. Travniki in pašniki teranske ekstenzivne pašnike in suhe kamnite Za pestrost flore (tudi uporabnih rastlin) so travnike. bolj kot gozdovi pomembni travniki in pašniki. Submediteransko-ilirske ekstenzivne polsuhe V južni Istri le-ti pripadajo izrazito mediteran- travnike (zveza Scorzonerion vil osae) označuje-skemu razredu traviščne vegetacije, za katerega jo vrste, kot so pokončna stoklasa ( Bromus erec-so značilne prave mediteranske enoletnice, zim- tus), navadna migalica ( Briza media), navadna ski ali zgodnjespomladanski geofiti ter visoka oklasnica ( Danthonia alpina) in na flišnih tleh vrstna pestrost. Takšna travišča so navadno na tudi zlatolaska ( Chrysopogon gryl us). Najbolj južnih (prisojnih) legah, zanje pa je značilno, da razširjena je združba (makroasociacija) navadne imajo pravi mediteranski ciklus razvoja: pozimi oklasnice in dlakavega gadnjaka ( Danthonio-ozelenijo, zgodaj spomladi zacvetijo, poleti se - Scorzoneretum vil osae). posušijo – to obdobje rastline preživijo v obliki Poleg že omenjenih vrst so še druge značil- semen in podzemnih delov. nice navadni gladež ( Ononis spinosa), širokoli-Na območju Krasa in Istre so pogostejši t.i. stni grahor ( Lathyrus latifolius), srednji trpotec submediteranski travniki, ki jih združujemo v ( Plantago media), dlakavi gadnjak ( Scorzone-skupino submediteransko-ilirska suha in pol- ra villosa), ilirsko grabljišče ( Knautia il yrica), suha travišča. Uvrščamo jih v razred suhih in poljski grintavec ( Scabiosa triandra), velecvetni polsuhih travišč Festuco- Brometea (znotraj reda serap ( Serapias vomeracea), navadni kukovičnik Scorzoneretalia vil osae), ki je opredeljen ekolo- ( Gymnadenia conopsea) ter številne kukavice ško in fitogeografsko – ekološko s temperatur- ( Orchis spp.) in mačja ušesa ( Ophrys spp.). nimi in talnimi razmerami, ki variirajo od zelo Omenjena travišča so suhi in polsuhi travni- suhih, do polsuhih (lahko tudi do rahlo zakisane ki na nekoliko globljih tleh, kjer podlaga ni tako Značilna evmediteranska makija se pojavi na skraj-Prostrani, opuščeni pašniki delujejo dokaj pravljično. nem jugu Istre, vzdolž jadranske obale in na otokih. 4 kamnita in vsebuje nekoliko več humusa. Na fli- Takšni travniki se lahko razvijejo tudi na šu jih najdemo v Istri povsod tam, kjer travniki apnencu, vendar na dekalcificirani podlagi, kjer niso gnojeni (ali pa so gnojeni le minimalno). najdemo nekaj kisloljubnih vrst, kot so gorski Fliš je zelo slabo propusten za vodo, zato kljub šaš ( Carex montana), rdeča bilnica ( Festuca ru-bazični kamnini omogoča rahlo do zmerno za- bra agg.) in mnogocvetna bekica ( Luzula mul-kisanje tal. tiflora). Razširjeni so na posebnih geomorfolo-Na apnencu se travniki te združbe razvijejo ških kraških oblikah, kot so vrtače, doline, polja vselej v ekološko ugodnejših talnih razmerah: in druge udornine, kjer se v ulekninah nabira in vrtačah, ulekninah, poljih, dolinicah - tam, kjer nastaja več prsti, obenem pa poteka spiranje in je prsti in vlage več. To so lahko tudi fosilne dekalcifikacija tal. Tako na matični apnenčasti prsti, ki so zaradi različnih vzrokov nevtralne podlagi nastanejo rahlo zakisana tla. (ne-bazične) ali celo zakisane (roženec, dekal- Kjer imamo na kraški planoti razgaljena ka- cifikacija zaradi izgube stika z matično podlago, mnita tla, so razvite druge oblike vegetacije - spiranja ipd.). pašniki. Predeli v Čičariji, kjer zaradi debelejših Na flišu prevladuje jelenov silj ( Peucedanum nanosov prsti matična kamnina ni razgaljena, cervaria), ki predstavlja pogosto prvo stopnjo pripadajo prav tako tej združbi. Ti predstavljajo zaraščanja teh travnikov. Fliš istrskih teras in vr- optimalne sestoje teh travišč, saj najdemo neka-hov položnih gričev predstavljajo bogata bazič- tere travniške vrste, ki so drugod redke ali jih ni, na, pogosto tudi rahlo do zmerno zakisana tla. npr. raznolistna mačina ( Serratula lycopifoli a), To so površine nekdanjih vinogradov, njiv (tera- panonska mačja meta ( Nepeta pannonica) ter se) in travnikov (večje in bolj sušne površine na španski gadnjak ( Scorzonera hispanica). vrhovih platojev) na globokih tleh, ki zadržujejo Ustrezno gospodarjenje z njimi zahteva tradi- vlago. Ekološke razmere so tako toplo-vlažne. cionalno 1- do 2-krat letno košnjo, za trajnostno Pri teh travnikih (terasah) gre največkrat vzdrževanje pa košnjo vsaj enkrat na nekaj let. zgolj za vmesno fazo med opuščeno kulturo Ker pa se vzdrževanje takih travišč opušča, saj (stabilizirana post-plevelna faza travnika) in za- predeli Visokega krasa niso več gospodarni za raščanjem z vrstami gozdnega roba, kot sta npr. lokalne potrebe, so ti travniki zaradi zaraščanja krvavordeča krvomočnica ( Geranium sanguine- zelo ogroženi, saj zaradi globljih tal in humusa um) in že omenjeni jelenov silj. poteka zaraščanje hitreje kot na kraških gmajnah. Za submediteransko-ilirske travnike je značilna visoka Nekoč prostranih travnikov je na kraško-istrskem ob-vrstna pestrost, predvsem kukavičevk ( Orchidaceae). močju zaradi opuščanja živinoreje čedalje manj. 5 Med submediteransko-ilirskimi travišči ekstenzivna košnja na kamnitih travnikih. Vse so najpogostejša oblika submediteransko-ilir- to že desetletja vodi v razmeroma počasno (v ski pašniki zveze Satureion subspicatae. To so primerjavi s travniki, predvsem tistimi na flišu), suhi negozdni predeli apnenčastega sveta Krasa a množično zaraščanje teh površin. in Istre, ki zavzemajo zdaleč največji delež tra- Ponekod travišča fiziognomsko še daje- viščnih površin na območju sploh. Gre za širše jo videz travišč, floristično pa so to že sestoji območje t.i. “psevdo-stepe”, ki se razprostira od gozdnega roba s kobulnicami in drugimi viso-roba Kraških planot do najvišjih vrhov Čičarije. kimi steblikami. Na vlažnejših mestih se nato Floristična sestava se glede na nadmorsko množično naseli ruj ( Cotinus coggygria), na zelo višino in oddaljenost od morja spreminja, toda suhih pa brinje ( Juniperus spp.). Od tod do stadi-ekološki aspekt ostaja enak. Skromna travna ja pionirskega gozda ni več daleč. Perspektivno ruša, ki jo gradijo nizki šaš ( Carex humilis), po- vseh travišč tega tipa seveda ni moč zadržati v končna stoklasa in brazdnatolistna bilnica ( Fes- želenem stadiju, vsaj za nekatere pa bi bilo pot-tuca rupicula), je po fitomasi skromna, sicer pa rebno vzpostaviti ekstenzivno pašo in košnjo. bogata s pisanim cvetjem, ki se pojavi spomladi, Če pogledamo fitocenološki aspekt teh tra- čez poletno sušo pa se skoraj v celoti posuši. višč, je zdaleč najbolj razširjena združba te zveze Prst teh travišč je praviloma bazična, z zelo združba nizkega šaša in skalnega glavinca ( Ca-malo humusa in nutrientov in predvsem zelo rici- Centaureetum rupestris), ki ima svojo mon-plitva ter kamnita, kar se izrazi v večjem številu tansko (mediteransko-montanska travišča) in sklerofilnih in toploljubnih vrst. Te se pojavljajo nižinsko obliko (travišča kraških planot). tudi zaradi specifične lastnosti apnenca, saj ta Združbi dajeta ime že omenjeni nizki šaš in prepušča padavinsko vodo v podzemlje, sama skalni glavinec ( Centaurea rupestris), poleg teh površina pa tako ostane suha in je zaradi tega so značilne še liburnijska ivanjščica ( Leucanthe-izpostavljena intenzivnejšemu segrevanju, kar mum liburnicum), liburnijski šetraj ( Satureja pride do izraza še posebej v poletnem času. subspicata subsp. liburnica), kraški šetraj ( Satu-Takšna travišča so se vzpostavila s pašo in reja montana subsp. variegata), bodalica ( Stipa se s pomočjo nje tudi vzdržujejo. Toda na šir- eriocaulis), gredljasti trpotec ( Plantago holoste- šem območju Primorskega krasa ekstenzivne um), gorski vrednik ( Teucrium montanum), tr-paše skorajda ni več, prav tako je zelo omejena žaški svišč ( Gentiana tergestina), Tommasinijev Na izpostavljenih, pogosto prepihanih mestih so se V vrtačah se nabira globoka, humozna prst, kar omo- ustvarila stepam podobna travišča. goča rast ekološko drugačnih vrst kot na plitvih tleh. 6 petoprstnik ( Potentil a tommasiniana), gorski lahko prst tudi zakisana. To se odraža v flori-kosmatinec ( Pulsatilla montana), avstrijski ga- stični sestavi, vendar je takšno zakisanje izrazito dnjak ( Scorzonera austriaca), francoska grebe- omejeno in lokalno. Ponekod je pomemben de-nuša ( Polygala nicaeensis), liburnijski trpotec javnik tudi veter burja. ( Plantago argentea subsp. liburnica), mehkod-Takšne površine imajo osiromašeno floristič- lakava jurjevina ( Jurinea mollis), gladki mleček no sestavo v korist zelo odporne trave ozkolistne ( Euphorbia nicaeensis), jagodasta hrušica ( Mu- vilovine ( Sesleria tenuifolia), ki skoraj popolno-scari botryoides), Triumfettijev glavinec ( Centa- ma dominira na takšnih “prepihanih” površinah. rea triumfettii) idr. Odprte negozdne površine so v Čičariji še velike, Za mediteransko-montanska travišča so saj ostrejša klima nekoliko upočasnjuje zaraščaznačilne nekatere vrste, ki jih smatramo za me- nje. Kadar je zaradi erozije prsti malo, matična diteransko-montanske in rastejo le v Čičariji. kamnina pa razgaljena, je zaraščanje izrazito Takšne so Jacquinijev ranjak ( Anthyllis jacqui- upočasnjeno. nii), bratinski košutnik ( Gentiana lute a subsp. Nižinska oblika so travišča kraških planot, ki symphyandra), francoski lan ( Linum narbonen- jih večkrat tudi imenujemo kraške gmajne (nem. se), kranjska lilija ( Lilium carniolicum), divja- gemein = skupno), nekoč ozemlje, na katerem je kovčev grint ( Senecio doronicum), navadni zlati bilo dovoljeno pasti vsem, saj je bilo slabše ka-koren ( Asphodelus albus) idr. kovosti. To so kraške planote, ki segajo od ita- Omenjena travišča predstavljajo degrada- lijanske meje na zahodu Slovenije in se zajedajo cijsko obliko črnogabrovih in bukovih gozdov. globoko v Istro, vse tja do Kvarnerskega zaliva. Specifične so podnebne razmere, saj je zaradi Zanje so značilna plitva, apnenčasta tla, z nadmorske višine (od 700 do 1100 m) klima malo stabilne prsti in bazično reakcijo. Kjer je ostrejša, več je padavin, tudi sneg se obdrži dlje prst rahlo globlja, so razviti drugi vegetacijski časa. Vegetacijska sezona je krajša in se preko tipi, kot npr. gojeni travniki, vinogradi, vrtovi poletja ne prekine popolnoma. Tla so bazična, in njive (predvsem v kraških geo-morfoloških struktura je skalnata, plast prsti je plitka in z strukturah, kot so vrtače, polja in doline). malo humusa. Za kraške planote, kjer je podnebje milejše, Ponekod v kotanjah, ulekninah in področjih, je značilnih nekaj mediteranskih vrst, kot so kjer zastaja voda in se sneg dalj časa obdrži, je ametistasta možina ( Eryngium amethystinum), Redno košeni travniki se zaradi lažje dostopnosti veči-Mozaični preplet gozdičev, mejic, vinogradov, travni- noma ohranjajo le še vzdolž cest in večjih poti. kov in oljčnikov v zaledju Severne Istre. 7 škrlatnordeča perla ( Asperula purpurea), razkre- kaštelirje kot sodobne Kraševce in Istrane. Z iz- čena rutica ( Ruta divaricata), tržaški nageljček ginjanjem vrst in njihovih habitatov ter izgublja- ( Dianthus tergestinus) idr. nem nekdanjih znanj o uporabnosti rastlin tega Za opisana travišča velja, da so vrstno zelo območja se žal izgublja tudi pomemben košček pestra, s posebej visokim deležem aromatičnih identitete prebivalcev tega območja. rastlin, ki so značilen element mediteranskega pridiha, ki je posebej zaznamoval tako nekdanje 3. Kodeks nabiranja rastlin Včasih so se ljudje zavedali, da narave ne rastlin v naravi posluževati etičnega in vzdržne-smejo do konca izkoristiti, saj so spoznali, da če ga odnosa do narave nasploh. Pri tem naj bi bil v bodo nabrali, potrgali ali izkopali preveč, bodo pomoč tudi pričujoč kodeks s pravili oz. napotki čez nekaj let sami ali pa njihovi potomci ostali obnašanja v naravi. brez glavnih resursov. Seveda je vsak človek “pod kožo krvav” in Splošne določbe gleda na izkoriščanje narave velikokrat kratko-Ko smo v naravi, bodimo obzirni in upošte- ročno. Kot samemu sebi v opravičilo je marsikje vajmo sledeča splošna določila obnašanja: obveljal rek » S aj bo že narava poskrbela …, saj ➢ nabirajmo rastline po zakonskih predpisih se bo obraslo in zaraslo, povrnilo nazaj …«. A (držimo se predpisov, ki prepovedujejo nabira-takšna so žal največkrat razmišljanja nespamet- nje zavarovanih vrst rastlin); nih ljudi, podobna tistemu reku, da »se vsaka ➢ v naravi ne puščajmo smeti, ne povzro- voda očisti, ko steče čez sedem kamnov«. čajmo hrupa in ne večajmo možnosti požarne Danes vemo, da je takšno razmišljanje napač- ogroženosti; no, ozko in ni vzdržno do narave. Zato si je druž- ➢ če naletimo na črna odlagališča odpadkov, ba sčasoma izmislila tudi predpise, s katerimi so javimo pristojnim službam; nekaj želeli prepovedati oziroma regulirati. V ➢ škoda, ki jo povzročimo na rastlini, vejah, ta namen so zavarovali nekatere rastline, ker so koreninah, zemlji in rastišču, naj bo minimalna; menili, da jih pretirano trganje v naravi ogroža. ➢ izogibajmo se premikanju in izkopavanju Sprva so zavarovali najlepše cvetice, kasneje tudi kamenja, odpadlega lesa v gozdu in ne rušimo manj opazne in neatraktivne vrste. suhozidov; Minilo je že 120 let, odkar so zakonsko za- ➢ če rastline ne poznamo, je ne nabirajmo “za varovali planiko ( Leontopodium alpinum), ki je vsak slučaj”, saj obstaja možnost, da jo bomo kas-neke vrste simbol alpskega območja, kasneje pa neje zavrgli; še mnoge druge gorske cvetlice, ki so si jih za ➢ vsak travnik, pašnik, gozd ima lastnika, spomin nabirali planinci. Šele v 20. stol. so prišle zato, če je le možno, obvestimo lastnika parcel o tudi regulative na področju nabiranja zdravilnih namenu našega obiska in se z njim dogovorimo; rastlin, vendar le redkih in le deloma. Tako so ➢ po nepokošenih travnikih hodimo pre- zavarovali košutnik ( Gentiana lutea), znan pod vidno in ob robu, da ne poteptamo ruše. Če so imenom “rumeni encijan” in arniko ( Arnica travniki ograjeni ali imajo celo obvestilo lastnika montana). Pri tem pa je bolj ali manj ostalo … o nedovoljenem dostopu nanje, to upoštevamo. Zato se moramo pri nabiranju divjerastočih 8 Nabiranje rastlin za hrano, začimbe in zdra- lahko zdravju škodljive; vila ➢ na rastline ne glejmo kot na potrošniško Pri nabiranju bodimo dosledni in upoštevaj- blago, pač pa upoštevajmo, da je od našega rav-mo sledeča določila: nanja odvisno, ali bodo na mestu, kjer smo jih ➢ zavedajmo se, da so nekatere rastline zelo nabirali, te rasle še naslednja leta; strupene, delno strupene ali neužitne in lahko ➢ rastlin ne nabirajmo ob učnih poteh, kot so povzročijo hude zastrupitve, zato nabirajmo gozdne, šolske ali vodne učne poti; le tiste, ki jih zelo dobro poznamo in jih lahko ➢ rastlin ne nabirajmo neposredno ob cestah, uporabimo; v bližini hiš (pasji iztrebki), industrijskih objek- ➢ ne nabirajmo rastlin, ki jih ne nameravamo tov ali intenzivnih njiv (škropljenje), saj se v njih uporabiti za uživanje, in se izogibajmo nabiranju lahko akumulirajo nevarne snovi. večjih količin, ki jih ne bomo predelali in prip- ravili za uživanje; Na kaj moramo biti najbolj pozorni ➢ spoštujmo in varujmo ostale vrste rastlin, Za uporabnost rastlin je pomemben čas nabi- vključno s strupenimi vrstami, in na njih ne de- ranja: ne smemo nabirati premladih rastlinskih lajmo nepotrebne škode s teptanjem, trganjem, organov, saj ti nimajo izrazitega okusa, arome, puljenjem ...; sladkorjev ali drugih ciljnih snovi (razen če vas ➢ ne nabirajmo premladih primerkov rastlin; priročnik ne usmeri na te dele). Mladih poganj- ➢ ne izbirajmo najbolj vitalnih in največjih kov tako ne nabiramo, ko so še zelo mladi (npr. rastlin ali njihovih skupin, če že, jih ne nabiraj- še v popkih), počakajmo, da bomo imeli več od mo v celoti, ampak jih puščajmo toliko, da se njih, ko nekoliko zrastejo. bodo lahko v naslednji sezoni spet obnovile; Cvetove nabiramo vedno, ko so v polnem ➢ pri izkopavanju podzemnih delov ne izkop- cvetu (pa tudi ne, ko jih je večina že odcvetela), ljimo večjega dela podzemnih delov na rastišču plodove pa takrat, ko so vidno dozoreli, vendar (največje rastline raje pustimo, prav tako ne ne prezreli (kar lahko ugotovimo po obarva-izkopljimo vseh gomoljev ali korenik ene rastli- nosti, sočnosti ...). Čas nabiranja prilagodimo ne); sezoni. ➢ ko obiramo cvetove in plodove, pazimo, Prav tako moramo biti pozorni na transport, da večjega dela le-teh na poberemo, prav tako saj lahko rastline ali njihove dele poškodujemo ne pobirajmo nezrelih delov, ki bi jih pozneje ali celo uničimo med transportom v neprimer-zavrgli; nih vrečkah, z mešanjem rastlin med seboj ipd. ➢ če potrebujemo le določen del rastline, je Najslabše pa je, če rastline zadržujemo na vla-ne utrgamo ali izpulimo v celoti, previdno rav- žnih mestih, saj se takoj navzamejo nezaželenega najmo z drugimi deli rastline, ki jih ne potre- vonja in v kratkem času lahko splesnijo. bujemo in če se le da – zagotovimo, da rastlina Prav tako je pomembna hramba do prede- ostane živa; lave, saj je pomembno, da rastline in njiive dele ➢ če potrebujemo vse dele rastline, vzemimo hranimo tako, da obdržijo željene učinkovi-pri trajnicah le zgornjo tretjino rastline; ne, zato je izjemnega pomena pravilno sušenje ➢ rastline nabirajmo v košare ali platnene (ustrezna razporeditev rastlin, temperatura, vrečke, saj lahko proces gnitja v zaprtih PVC zračnost, svetloba ...). Če rastline uživamo sveže, embalažah poteče zelo hitro; je pomembna hramba na hladnem, seveda pa je ➢ zavedajmo se, da so divje rastline zgolj po- najbolje, da jih zaužijemo čim prej. pestritev jedilnika, dodatek k jedem (začimba), V kolikor se bomo s srcem in odprtimi očmi in da so zdravilne rastline, če jih predoziramo, odpravili na “lov za uporabnimi rastlinami” z 9 nameno popestritve jedilnika ali oskrbe domače ljenju. V tem duhu se bomo morda celo povezali lekarne, potem nam bodo opisana priporočila s starimi kaštelirskimi nabiralci, ki so znali oh-in določila postala sama po sebi umevna in ne raniti naravo za potomce, se pravi za nas same. bodo omejitev, temveč zgolj vodilo v našem živ- 4. Kako uporabljamo priročnik? Priročnik je v namenjen za prepoznavanje kot so npr. čašni in venčni listi. Pri simetričnih izbranih divjerastočih in podivjanih gojenih cvetovih lahko vzdolž sredine cveta navidezno rastlin, ki uspevajo na širšem območju Krasa in potegnemo vsaj eno simetralo, ki razdeli cvet v Istre ter se pojavljajo tudi vzdolž jadranske obale dve, zrcalno podobni polovici, pri nesimetričnih in nekaterih jadranskih otokov (v Kvarnerju ...). cvetovih tega ne moremo. Rastline so razdeljene po skupinah, glede na barvo in obliko cvetov oz. socvetij, znotraj barv- nih skupin so rastline razporejene še po simetriji cvetov in po taksonomski ureditvi. zvezdast cvet someren cvet Barva cvetov Pri zvedastih (radiarnih) cvetovih lahko skozi Rastline so razdeljene v pet osnovnih barvnih sredino cveta potegnemo več kot dve simetra-skupin (kar je nakazano po robnih zavihkih in li, ki razdelijo cvet na več zrcalnih ravnin, pri obstranskih pasicah) po sledeči barvni lestvici: somernih (zigomorfnih) cvetovih pa le eno si- metralo, ki razdeli cvet na dve zrcalni polovici. rastline z belimi cvetovi Delitev rastlin glede na simetrijo in obliko cvetov, ki smo jo uporabili v priročniku: rastline z rumenimi ali oranžnimi cvetovi a) rastlina ne tvori cvetov ali pa so rastline z rožnatimi, rdečimi ali škrlatnimi cvetovi majhni in neizraziti. Tak pri- cvetovi mer je njivska preslica ( Equisetum rastline z modrimi ali vijoličastimi cvetovi arvense); rastline z zelenimi ali rjavkastimi cvetovi b) rastlina ima zvezdaste (radiarne) cvetove. Tak primer sta navadna zvez- dica) ( Stellaria media) in navadni ši- Barva cvetov je delno odvisna od rastišča in pek ( Rosa canina); starosti rastlin, zato je včasih na podlagi te last- nosti rastline zelo težko opredeliti. Poleg tega c) rastlina ima somerne (zigomorfne) imajo nekatere rastline večbarvne cvetove ali cvetove. Tak primer sta travniška ka- cvetove z različnimi barvnimi odtenki, zato bo dulja ( Salvia pratensis) in rožmarin bralec morda našel rastlino v drugi skupini. ( Rosmarinus officinalis); d) cvetovi so zvezdasti in združeni v Simetrija cvetov mnogocvetno socvetje, imenovano Pri cvetovih lahko opazimo določeno sime- košek. Tak primer je navadni regrat trijo glede na razporeditev cvetnih elementov, ( Taraxacum officinale). 10 Osnovna zgradba cvetov Pri obravnavi morfoloških značilnosti rastlin, Cvet je kratek poganjek, v katerem se naha- kot so zgradba vegetativnih delov, zgradba cve-jajo strukture za razmnoževanje, ki so večinoma tov, imenoslovje, razširjenost in rastišča, smo razporejene v vretencih in jih tvorijo preobraže- se naslonili na literaturo, predvsem delo »Mala ni listi. Flora Slovenije« (Martinčič idr., 2007), delno V osnovi cvet sestavljajo cvetišče (del cveta, tudi na delo »La Vegetazione del Carso Triestino iz katerega izraščajo ostali cvetni elementi), cve- e Isontino« (Poldini, 1989) in »Exkursionsflora tno odevalo (največkrat je sestavljeno iz zelenih von Istrien« (Rottensteiner, 2014). Veliko podat- čašnih listov in barvitih venčnih listov), prašniki kov smo pridobili na osnovi lastnih terenskih (moške razmnoževalne strukture, ki so navadno opazovanj na opisnem območju. nitaste) in plodni listi ali pestič (ženska razmno- Glede uporabnosti rastlin smo za sestavlja- ževalna struktura, večinoma stekleničaste ali nje besedil uporabili lastno raziskovalno delo hruškaste oblike). v okviru projekta »Kaštelir« (Vitasović Kosić, Shematski prikaz razporeditve glavnih cve- 2020), poprejšnje izkušnje iz naše botanične pra-tnih elementov (- venčni list, - čašni list, kse, veliko podatkov pa smo črpali tudi iz del, - cvetni pecelj, - pestič, - prašnik, - cve- kot so »Slovenske zdravilne rastline« (Bohinc, tišče): 1991), »Divja Hrana: užitne samonikle rastline, nabiranje in priprava« (Cortese, 2007) ter »Div-   ja hrana 2: zrasle so divje« (Cortese, D., 2008),  »Užitne divje rastline« (Grlić idr., 1980), »Zdra- vilne rastline na Slovenskem« (Galle idr., 2008)   in iz »Leksikon rastlinskih bogastev« (Petauer,  1993). Imena rastlin Prepoznavanje Kot osnovo za slovensko in znanstveno po- V tem delu lahko bralec v strnjeni obliki pri- imenovanje rastlin smo uporabili »Malo floro dobi osnovne informacije o morfoloških značil-Slovenije« (Martinčič idr., 2007). Omenjena li- nostih rastline, to je o zgradbi in strukturi posa-teratura nam je bila osnova tudi za taksonomsko meznih delov rastline. ureditev rastlin po družinah. Poudarek je na opisovanju podzemnih delov Pri vsaki rastlini smo še dodali najbolj splo- (korenin, gomoljev, korenik, pritlik ...), poganj- šna in razširjena lokalna oz. regionalna poime- kov (stebla, pritlik ...), listov (pritličnih listov, novanja, ki se uporabljajo na popisnem območju stebelnih listov in drugih tipov listov), cvetov oz. (Vitasović Kosić, 2019). socvetij in plodov oz. soplodij. Pri opisih smo se skušali držati klasične botanične terminologije, Prepoznavanje in uporaba rastlin obenem pa smo želeli strokovno izrazoslovje po- Vsaka od rastlin je prikazana na glavni strani dati v laiku razumljivem jeziku. z osrednjo fotografijo, ki omogoča hitro prepo- znavanje do vrste. V pomoč so še manjše foto- Rastišča grafije na opisnih straneh, ki pogosto pokažejo Kot rastišče razumemo del okolja, v katerem določene značilnosti rastline, velikokrat pa ka- rastlina uspeva in se pojavlja (tudi razmnožu- žejo raznolikost uporabe opisane rastline. Pod je). Rastišča so vezana na različne tipe habitatov vsako manjšo fotografijo je kratek navedek, ki (življenjskih prostorov), ki so lahko naravnega bralca usmeri na dodatno zanimivost o rastlini. izvora ali pa jih je sooblikoval človek (to so t.i. 11 antropogeni habitati, npr. njive, pašniki, nasadi, zelo malo rastišči). cestna infrastruktura). Nekatere rastline so v naravi sicer redke ali Mnoge pionirske vrste (rastline, ki zelo hitro ogrožene, včasih tudi zakonsko zavarovane. poselijo novo nastale habitate) rade poseljujejo Preden se lotimo nabiranja, se prepričajmo o močno dognojena in z dušikom bogata tla, ki so varstvu in ogroženosti vsake rastline! V pri-pogosto tudi razgaljena in stalno motena (to so ročniku smo v skladu s pravilnikom o uvrstitvi ruderalne površine, kot so izkopi, nasipališča, ogroženih živalskih in rastlinskih vrst v rdeči razne neasfaltne poti, gnojišča ...). seznam (Anonymus, 2002) uporabili sledeče ka- Kultivirane rastline so tiste, ki jih goji človek tegorije ogroženosti rastlin: in se lahko naturalizirajo, če ponekod podivjajo R = rastlina je redka ( rare), in se same širijo. V = rastlina je ranljiva ( vulnerable). Razširjenost Nabiranje Vsaka vrsta ima svoj areal (območje razširje- Ustrezen čas nabiranja posameznih delov nosti), ki je pri nekaterih velik in lahko zavzema rastlin ali celotne rastline je prikazan z obarva-večji del planeta (npr. kozmopolitske vrste), pri nostjo posameznih okenc v časovni preglednici. nekaterih pa je omejen na zelo majhne, pogosto Posamično okence predstavlja en mesec v letu močno izolirane predele. To so endemiti, kot je (meseci so označeni s številkami od 1 do 12). npr. Justinova zvončica ( Campanula justiniana). Primer, ko nabiramo rastlino v času med Pri opisanih vrstah smo se omejili na opisno aprilom (4) in avgustom (8): območje, ki vključuje dele slovenskega Krasa, Istro, Čičarijo ter dele severno-jadranske obale s 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Kvarnerskim otočjem. Kras SLOVENIJA Posebej so navedeni tudi tisti deli rastlin, ki so ustrezni za uporabo (korenine, listi, stebla, Čičarija poganjki, cvetovi, rastlinski sok ...). HRV HR AŠKA V Uporaba rastlin Istra Jedro tega priročnika je prikaz splošne upo- rabnosti nekaterih rastlin, ki so jih uporabljali že v preteklosti in jih uporabljamo za različne Kvarner Velebit namene še dandanes. Za lažjo orientacijo nam pomagajo obarvani simboli ob zunanjem robu, ki opredeljujejo način uporabe rastlin in imajo sledeči pomen: Zemljevid opisnega območja s slovenskim Krasom, Is- a) rastlina ima zdravilne učinke in se tro, Čičarijo, Kvarnerjem in severno Dalmacijo. uporablja v tradicionalni (domači) Razširjenost posamezne vrste smo opredeli- medicini in/ali v sodobni medicini; li s pojmi, kot so splošno razširjena ali pogosta b) rastlina se uporablja za prehrano (vrsta je razširjena v večjem delu območja, po- (bodimo pozorni na opozorila, saj so nekod lahko tudi manjka), pojavlja se raztrese- lahko užitni le posamezni deli rastli- no (rastišča so razpršena in mestoma med seboj ne!); oddaljena), redka (vrsta je v naravi zelo redka, z 12 c) rastlina se uporablja kot začimba Nevarnosti uporabe rastlin oz. kot aromatičen dodatek k različ- Čeravno je večina rastlin v priročniku ne- nim pijačam in jedem; strupenih, ima lahko vsaka rastlina tudi določe- d) rastlina ima okrasno vrednost (ve- ne fizikalne ali kemične lastnosti, ki lahko ško- činoma se goji kot okrasna rastlina, dujejo našemu zdravju. Zato je pomembno, da si primerna je za rezano cvetje); pred nabiranjem in uporabo rastline preberemo opozorila in se tudi v drugih virih prepričamo, e) rastlina se uporablja za različne na- da rastlina res nima škodljivih učinkov na naše mene (predvsem za izdelovanje različ- zdravje. nih orodij, predmetov ali ogrodij). Opozorila glede nevarnih učinkov rastlin na zdravje ponazarjajo sledeči simboli: Sivo obarvani simboli za konkretno rastlino nimajo posebnega pomena. a) rastlina večinoma nima škodljivih (negativnih) učinkov na zdravje, vendar V spodnjem delu zunanjega roba opisa rastli- se lahko v redkih primerih pojavijo tudi ne se prav tako nahajajo različno obarvani sim- blažje motnje pri nekaterih skupinah lju- boli, ki nakazujejo, kateri deli rastline so primer- di; ni za uporabo. Njihov pomen je sledeč: b) rastlina je šibko strupena ali vsebuje a) za uporabo so primerni cvetovi ali cela socvetja; snovi, ki lahko povzročijo alergije! Ne- kateri deli rastline lahko pri neustrezni uporabi povzročijo resne zdravstvene b) za uporabo so primerni plodovi ali cela soplodja; težave; c) rastlina je zelo strupena ali vsebuje c) za uporabo so večinoma primerni snovi, ki lahko povzročijo močne aler- mladi in sveži listi; gije! Uporabljamo jo le v majhnih koli- činah ali pod ustreznim nadzorom, saj d) za uporabo so večinoma primerni lahko pri neustrezni uporabi pride do mladi in sveži olistani poganjki; zelo resnih zdravstvenih zapletov. V polju ob simbolu navajamo še kratek opis e) za uporabo so primerni podzemni ali nekateri nadzemni deli rastline, kot zdravstvenih zapletov, ki lahko nastanejo pri so korenika, gomolji, čebulice ...; uporabi rastline oz. za katero skupino ljudi se uporaba rastline odsvetuje. f) za uporabo sta primerna smola ali rastlinski sok, ki ga iztisnemo iz ra- stline. Sivo obarvani simboli za konkretno rastlino nimajo posebnega pomena. 13 5. Uporabne rastline - pregled vrst Gorski luk ( Al ium senescens L.) Saponaria officinalis L. - navadna milnica - blevica, penarica, peneča trava, slinarica - 15 DRUŽINA: klinčnice ( Caryophyl aceae) Prepoznavanje Do 80 cm visoka trajnica z močno razraslo ko- reniko. Listi so nasprotno razvrščeni, enostavni, celorobi, suličasti, nepecljati, razločno vzporedno žilnati. Cvetovi so dokaj veliki, beli ali belorožna- ti, nameščeni v ovršna in obstranska pakobulasta socvetja. Venčni listi so celi, klinasti in so deljeni v ploščico, ki štrli iz čaše in iz žebice, ki je skrita v čaši. Plod je glavica. Rastišča Pogosto jo najdemo v obcestnih jarkih in ob poteh, uspeva pa tudi na nekoliko bolj dognojenih travni- kih, ob vodah in na ruderalnih površinah. Razširjenost Splošno razširjena vrsta. Poznamo tudi atraktivne kultivarje, ki imajo pomnožene in povečane venčne Nabiranje liste. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo predvsem koreniko in cvetove za deko- racijo, redkeje mlade poganjke. Uporaba in učinkovine Ker rastlina vsebuje zelo veliko saponinov, še pose- bej v koreniki, so jo v preteklosti na veliko uporab- ljali kot sredstvo za penjenje vode (milo). Koreniko posušimo in jo naribamo, nato pa preli- jemo z vročo vodo, da se speni. Kot taka je dober vir naravnega biološkega mila. Rastlino uporabljajo tudi v zdravilstvu, saj njeni izvlečki mehčajo sluz, ugodno delujejo na prebavo in pospešujejo dihanje. Cvetovi imajo močan, sladkoben vonj, pogosto se odprejo zvečer, ko privabljajo nočne opraševalce. Rastlina vsebuje veliko saponinov, ki so v večjih količinah strupeni, zato bodimo pri njeni uporabi previdni! Silene vulgaris (Moench) Garcke - pokalica - navadna lepnica, rokavec, škrbec, škripec, pušina, škripavica, vražemil - 17 DRUŽINA: klinčnice ( Caryophyl aceae) Prepoznavanje 10 do 60 cm visoka trajnica. Listi so nasprotno razvrščeni, enostavni, podolgasto suličasti do lo- patičasti, celorobi, nekoliko sinje zeleni. Cvetovi so združeni v rahlocvetna, pakobulasta, ovršna socvetja. Venčni listi so globoko preklani, mnogo krajši od čaše. Ta je močno trebušasto napihnjena, rdeč- kasto ožiljena. Plod je mnogosemenska glavica. Rastišča Uspeva na travnikih, ob poteh, na ruderalnih povr- šinah, kamnitih mestih in med grmovjem. Razširjenost Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje Cvetovi so v značilnem pakobulastem 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 socvetju, njihovi peclji so pogosto kolenčasto upognjeni navzdol. Nabiramo koreniko, mlade poganjke in mlade liste. Uporaba in učinkovine Rastlina vsebuje saponine, zato rastlino uporabljaj- mo v zmernih količinah. Mlade liste in poganjke lahko dodajamo k solatam ali prikuham. Če koreniko zmečkamo in jo prelijemo z vročo vodo, se zaradi saponinov speni in jo lahko upora- bimo kot naravno milo. Pokalica je lahko tudi zelo dobra kot okrasna rastli- na, saj ne potrebuje pretirane nege. Prav tako je lepa dekoracija kot rezano cvetje. Čašne liste lahko pri vrhu stisnemo in jih počimo, kar je bila nekoč priljubljena igra pri otrocih. Prekomerno uživanje lahko povzroči rahle želodčne težave, saj rastlina vsebuje saponine! Stellaria media (L.) Vil . - navadna zvezdica - kurje črevo, kurja črevca, mišjakinja, crevce, črevce - 19 DRUŽINA: klinčnice ( Caryophyl aceae) Prepoznavanje Od 5 do 40 cm velika, močno razrasla, polegla ali kipeča enoletnica ali dvoletnica. Listi so naspro- tno razvrščeni, jajčasti do jajčasto suličasti, peclja-ti, koničasti, celi, večinoma goli. Steblo je sočno, rjavkasto, štrlečedlakavo v dveh redeh. Cvetovi so 5-števni, venčni listi so globoko preklani. Prašnice so rdeče ali sivo vijoličaste. Plod je glavica. Semena so porasla z bradavičastimi papilami. Rastišča Mlade rastline so zelo priljubljena Poseljuje obdelane površine, vrtove, njive, ruderal- zgodnja solata. na mesta, najdemo jo tudi na vlažnih in senčnih mestih, v gozdovih in ob vodah. Razširjenost Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo liste in mlade poganjke. Uporaba in učinkovine Navadna zvezdica je zelo pogost plevel in kot taka ne potrebuje posebne obdelave in nege. Mladi listi so primerni za solate in prikuhe ali kot dodatek juham, lahko jih uživamo tudi surove, čeprav imajo poseben okus, ki ni za vsakogar. V tradicionalni medicini so jo uporabljali kot Rastlina je dobila ime po značilnih, zvezdasto razprtih cvetovih. obladke pri pljučnih obolenjih in revmatizmu. Ponekod jo sejejo v gredicah, da zapolnijo vrzeli med rastlinami, saj zaradi svoje bogate razrasti zelo dobro ohranja vlažnost tal. Poganjke lahko tudi prekuhamo ali jih Prekomerno uživanje lahko povzroči uporabimo kot dekoracijo k različnim rahle želodčne težave! jedem. Crataegus monogyna Jacq. - enovrati glog - rdeči gloh, divje hruškice, divja hruška, medvedja hruška, brombulje - 21 DRUŽINA: rožnice ( Rosaceae) Prepoznavanje Do 6 m visok, močno razrasel grm (redkeje drevo) s trnatimi poganjki. Listi so pernato krpati do na- rezani, celorobi, le na vrhu krp nazobčani, blešče- či. Cvetovi so beli, združeni v češuljasta socvetja, močno vonjavi. Prašnice so rdeče, pestič ima en vrat (ime!). Plod je bleščeče rdeč, koščičast, mesnat birni orešek, podoben plodu šipka. Rastišča Večinoma uspeva na sončnih in toplih legah, v me- Cvetovi imajo močan, zelo neprijeten jicah, gozdnih obronkih, na zaraščenih traviščih vonj, ki privablja številne opraševalce. ter ruderalnih površinah. Razširjenost Precej pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo zrele plodove, pa tudi mlade poganjke in cvetove. Uporaba in učinkovine Zelo znana zdravilna rastlina, ki so jo uporabljali že v antičnem veku. Za splošno uporabo se največkrat rabijo plodovi, ki vsebujejo zelo veliko C vitamina. Iz njih lahko izdelamo razne sadne ali zeliščne čaje, marmelade, čežane, sirupe in druge pripravke. Mladi listi in cvetovi so primerni kot dodatek k so- lati, lahko jih jemo tudi surove. Iz plodov ponekod izdelujejo džeme in druge sadne namaze, vsebujejo veliko sladkorjev in C vitamina. Les je zelo trd in obstojen, zato ga uporabljajo predvsem za izdelavo različnih lesenih orodij in pripomočkov. Menijo, da so ga v preteklosti upo- rabljali tudi v obredne namene. Podobno kot črni trn tudi enovrati glog bogato zacveti v spomladanskem času. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Fragaria vesca L. - navadni jagodnjak - divja jagoda, gozdna jagoda, fragola, fragoloni, treskavac, jagodice - 23 DRUŽINA: rožnice ( Rosaceae) Prepoznavanje 5 do 20 cm visoka trajnica z dolgimi, stranskimi pritlikami, ki se ukoreninjajo. Listi so dolgopeclja- ti, dlanasto deljeni v tri jajčaste segmente, ki so po robu enkrat nazobčani. Cvetni peclji so na vrhu prileglodlakavi, sicer štrlečedlakavi. Cvetovi so 5-števni, zvezdasti, z zunanjo čašo. Plod je sočen, rdče, mnogosemenski birni orešek. Rastišča Najdemo ga na senčnih mestih, v gozdovih, meji- Rastlina je tudi atraktivna in zato cah, med grmovjem, pa tudi na travnikih, zeleni- primerna za gojenje v vrtovih. cah, ruderalnih površinah in ob poteh. Razširjenost Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo korenine, mlade liste in plodove. Uporaba in učinkovine Zelo znana in priljubljena rastlina, predvsem zara- di sladkih, aromatičnih plodov, ki so okusni surovi, lahko pa jih sušimo za sadne čaje ali jih vkuhamo v marmelade, sokove, čežane in žgane pijače. Mladi listi so primerni kot obogatitev zelenih so- latnih jedi. Iz listov in korenin lahko pripravimo zeliščni čaj, ki pomaga pri sečnih in prebavnih motnjah. Plodovi so aromatični in z značilnim vonjem po jagodah. Jagodnjak je tudi primeren kot okrasna rastlina in se preprogasto razraste po razgaljenih površinah. Iz sočnih in aromatičnih plodov Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. pripravimo okusne sadne namaze in džeme. Malus sylvestris (L.) Mil . - lesnika - lesnauke, divja jabolka, divljaka, divjakinja - 25 DRUŽINA: rožnice ( Rosaceae) Prepoznavanje Od 2 do 10 m visoko drevo. Listi so jajčasti, celi, po robu fino nazobčani, kratko koničasti, večinoma po obeh straneh goli, le v mladosti puhasti. Cvetovi so dokaj veliki, beli ali rožnati, blagodehteči, s številnimi prašniki, ki imajo rumene prašnice. Plod (jabolko) je mesnat, valjast do okroglast. Rastišča Uspeva v listnatih gozdovih, v mejicah, gozdnih obronkih, redko tudi med opuščenimi sadovnjaki. Razširjenost Pojavlja se raztreseno do lokalno pogosto. Njena prisotnost je pogosto vezana na poselitve ljudi. V naravi postaja vse bolj redka, tudi zaradi križanja z drugimi vrstami jablan. Na mnogih vejah lahko opazimo kratke, trnate poganjke. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo zrele plodove. Uporaba in učinkovine Lesniko so širili in uporabljali že v predantičnih časih. Še v srednjem veku je predstavljala pomemben vir hrane v zimskem času, saj so plodove shranili ali jih posušili. Njeni plodovi so kiselkasti in zelo aromatični, na- vadno jih dodajamo k sokovom, čežanam ali sad- nim namazom, saj s tem izboljšamo obstojnost iz- delkov. Krhlje lahko, podobno kot pri jabolku, tudi posušimo. Včasih se je uporabljal tudi njen les, predvsem za kurjavo in različne izdelke, redkeje tudi v stav- barstvu za tramove. Plodovi (jabolka) so precej manjši kot pri domačih sortah jablan in tudi precej kislega in trpkega okusa. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Prunus avium L. - češnja - češna, črešnja, dreža, hrustavka - 27 DRUŽINA: rožnice ( Rosaceae) Prepoznavanje Do 20 m visoko drevo z bogato krošnjo in značilno pečno progastim lubjem. Listi so v obrisu jajčasto suličasti, po robu ostro nazobčani, ob bazi peclja z vsaj dvema rdečima žlezama. Cvetovi so na dolgih pecljih združeni v malocvetne češulje, snežnobeli, skoraj brez vonja. Plod (češnja) je koščičast, sočen, okrogel, živordeč. Rastišča Uspeva v listnatih ali mešanih gozdovih, v mejicah Spomladi zacvetijo češnje v polnem in pogosto tudi kot sajeno drevo v sadovnjakih ali zamahu in imajo visok estetski pomen v bližini hiš. kot krajinski element. Razširjenost Precej pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste, smolo, listne peclje, cvetove in zrele plodove. Uporaba in učinkovine Smola, ki jo postrgamo z debla, vsebuje eterična olja in jo lahko prekuhamo ali žvečimo svežo. Les je zelo cenjen in priljubljen v lesni industriji in tesarstvu. Pogosto jo sadijo kot okrasno drevo. Mlade liste in peclje lahko uporabimo v različnih zdravilnih pripravkih, čajih in tonikih. Plodove češnje so ljudje nabirali že v prazgodovini, kasneje so jo razširili po večjem delu Evrope. Posebej znana pa je češnja po plodovih, ki so slad- ki, sočni in polni vitaminov, flavonoidov in pekti- na. Posušeni plodovi so dodatek k sadnim čajem, kandirani in vloženi v kompotih pa so zelo primer- ni za obogatitev sladic. Sladki plodovi se uporabljajo v različne Semena so strupena zaradi vsebnosti glikozida namene, tudi za kompote, žgane pijače amigdalina, ki se razgradi v cianovodik! in sadne namaze. Prunus spinosa L. - črni trn - črni glog, trnina, trnulja, brnauča, brnjovka, brambora - 29 DRUŽINA: rožnice ( Rosaceae) Prepoznavanje Do 3 m visok, močno razrasel grm s trnatimi poganjki. Listi so enostavni, suličasti do narobe jajčasti, po robu fino nazobčani, dolgopecljati, goli. Cvetovi so številni, razporejeni vzdolž poganjkov, beli, močnega vonja, s številnimi prašniki. Plod je mesnat, koščičast, do 1.5 cm velik, temnomoder s sinjim poprhom. Rastišča Uspeva med grmovjem, v mejicah, gozdnih obron- Snežnobeli cvetovi se razvijejo še pred kih, na ruderalnih in degradiranih površinah, pa olistanjem zelo zgodaj spomladi. tudi opuščenih traviščih. Razširjenost Precej pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo cvetove, mlade liste in zrele plodove. Uporaba in učinkovine Vejice s cvetovi so za kratek čas zelo primerne kot dekoracija, vendar cvetovi hitro odpadejo. Prav tako so pomemben zgodnji vir hrane za čebele. Plodovi črnega trna so že v pradavnini veljali za pomemben vir hrane. Dandanes jih nabiramo predvsem za sadne namaze, žganjekuho in kot do- datek k raznim sadnim čajem. Ker so zelo trpki in kisli, jih nabiramo po prvem jesenskem mrazu, ko Iz trpkih plodov se lahko pripravijo zelo okusni likerji in druge žgane pijače. grenčine večinoma izginejo. Tudi les črnega trna je splošno uporaben za izdela- vo raznega manjšega orodja in pribora. Ker se črni trn v kratkem času zelo hitro razširi, velja ponekod za invazivno vrsto. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Pyrus amygdaliformis Vil . - mandljevolistna hruška - oskorušvič, divja hruška, tarnovača, tarnula, krušvina - 31 DRUŽINA: rožnice ( Rosaceae) Prepoznavanje Od 3 do 10 m visok grm ali drevo z močno trnati- mi poganjki. Listi so ozko podolgovati ali eliptični, vsaj po spodnji strani gosto dlakavi, celorobi, dolgopecljati. Cvetovi so beli, okrog 1.5 cm široki, iz- razitega vonja, s številnimi prašniki. Plod (hruška) je mesnat, oblast, pri vrhu precej sploščen, manj kot 4 cm velik. Rastišča Uspeva na kamnitih in sončnih mestih, ob meji- cah, vinogradih ter oljčnikih, pogosto tudi sajeno v nasadih. Razširjenost V Sloveniji se pojavlja le v nekaterih delih Istre, na Hrvaškem je nekoliko bolj razširjena. V Sloveniji Listi spominjajo na liste velja za redko vrsto (R). mandljevca ( Prunus dulcis). Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo zrele plodove. Uporaba in učinkovine Zreli plodovi so dokaj trpki, vendar primerni kot dodatek k čežanam, sadnim namazom, kompotom in drugim sadnim jedem. V preteklosti so jo na veliko sadili predvsem zaradi lesa, ki so ga uporabljali za različne namene, občas- no pa kot podlago za cepljenje drugih sort sadnega drevja. Primerna je tudi za obnovo degradiranih površin, saj se dokaj hitro razraste in zmanjšuje vetrno ero- zijo tal. Veje so včasih uporabljali kot ogrodje za vinsko trto. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Pyrus pyraster (L.) Borkh - drobnica - hruška drobnica, divja hruška, tepka, trnovača - 33 DRUŽINA: rožnice ( Rosaceae) Prepoznavanje Do 20 m visoko drevo s trnatimi poganjki. Listi so ovalni do jajčasti, koničasti, po robu zelo drobno napiljeni, v mladosti dlakavi, kasneje ogolijo, dol- gopecljati. Cvetovi so snežnobeli, močnega vonja, s številnimi prašniki, ki imajo rdeče prašnice. Plod (hruška) je mesnat, oblast, manj kot 4 cm velik. Rastišča Uspeva v listnatih, senčnih gozdovih, v mejicah in gozdnih obronkih. Razširjenost Pojavlja se raztreseno do lokalno pogosto. V osrednji Istri uspeva na hladnejših, bolj senčnih legah. Beli cvetovi imajo neprijeten, močan Nabiranje vonj, vendar so zelo privlačni za številne 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 opraševalce. Nabiramo mlade liste in zrele plodove. Uporaba in učinkovine Drobnica je zelo verjetno izvorna vrsta za številne sorte hrušk. Njeni plodovi so dokaj trpki in grenki, primerni za uživanje v fazi visokega zorenja, ko ra- hlo fermentirajo. Včasih so plodove uporabljali za žganjekuho in za pitanje domačih živali, predvsem živine in praši- čev. Plodove lahko vkuhamo v razne čežane, pri- merni so za kompote in marmelade. Vrsta je tudi primerna za obnovo degradiranih površin, saj ima zelo globoke korenine in se hitro razraste. V gozdovih velikokrat naletimo na mlade, grmičaste drobnice, ki jih prepoznamo po značilnih listih. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Rubus caesius agg. - sinjezelena robida - njivska robida, kopinšnica, poljski kopinjak, ostruga, ostružnica - 35 DRUŽINA: rožnice ( Rosaceae) Prepoznavanje Do 1 m visok, razrasel grmiček s trnatimi, sinje- zelenimi poganjki. Listi so pernato sestavljeni iz 3-5 jajčastih lističev, ki so po robu ostro nazobčani, temnozeleni. Cvetovi so beli, s številnimi prašni-ki. Plod je mesnat, temnomoder, mnogosemenski birni plod. Rastišča Zelo pogosta vrsta senčnih logov, mejic, grmičevij in ruderaliziranih površin, predvsem na organsko bogatih tleh. Razširjenost Precej pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje Listi so večinoma trojnati, zato jo 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 tudi po tem zlahka ločimo od težje določljivih vrst tega rodu. Nabiramo mlade liste in zrele plodove. Uporaba in učinkovine V domači uporabi je manj priljubljena kot mali- njak in druge robide, saj so plodovi precej kisli in drobni, obenem imajo izrazit okus, ki marsikomu ni všeč. Iz zrelih plodov lahko pripravimo sadne namaze in sokove, lahko pa jih primešamo k drugim plo- dovom robidnic ali iz njih pripravimo razne sadne čajne in zeliščne pripravke. Preden poberemo plodove, se prepričajmo, da na njih niso sedele stenice, ki pustijo zelo neprijeten vonj! Zreli plodovi so temnomodri s sinjim poprhom in imajo manj mesnatih plodičev kot malinjak ali druge robide. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Rubus plicatus Weihe & Nees - nagubana robida - navadna robida, robidnica, črna malenca, kopina, kopinjak - 37 DRUŽINA: rožnice ( Rosaceae) Prepoznavanje Od 1 do 5 m velik, močno razrasel grm z dolgimi, plazečimi ali vzpenjajočimi se trnatimi poganjki. Listi so dlanasto sestavljeni iz petih jajčasto suli- častih lističev, ki so po robu nazobčani. Cvetovi so beli ali rožnati, s številnimi prašniki. Plod je mes- nat, črnomoder, mnogosemenski birni plod. Nagubana robida sodi v skupino 40-50 zelo podob- nih “malih” vrst. Rastišča Cvetovi so večinoma beli, lahko pa so Predvsem med grmovjem, na bolj bogatih tleh, ru- tudi rožnati ali s škrlatnim odtenkom. deralnih površinah, nasipališčih, ob starih stavbah. V Istri je veliko suhozidov in drugih zidov, mejic, in sploh opuščenih površin, kjer se navadna robida razrašča v izobilju. Razširjenost Precej pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste in zrele plodove. Uporaba in učinkovine Plodovi robide so izjemno priljubljeni v proizvo- dnji sadnih namazov, sokov, čajev, bonbonov in drugih zeliščnih pripravkov. Poleg sladkobe jo ce- nimo zaradi rahlo trpkega okusa in arome, vsebuje pa tudi veliko vitamina C. Listi so večinoma deljeni v pet dolgopecljatih, široko jajčastih Mlade liste lahko uporabimo kot dodatek k različ- segmentov. nim čajem in kot prikuhe k jedem ali pomešane v solatah. Znanih je veliko gojenih hibridov in podvrst robid, ki jih gojijo predvsem zaradi bogatih, sočnih soplo- dij in atraktivnih cvetov. Sladki in z vitamini bogati črnomodri Pri nabiranju bodimo previdni, saj je rastlina birni plodovi robid so primerni porasla z močnimi trni! za razne namaze. Rubus idaeus L. - malinjak - malina, malenca, maljoga, muraga - 39 DRUŽINA: rožnice ( Rosaceae) Prepoznavanje Do 2 m visok, pokončen grmiček s trnatimi po- ganjki. Listi so pernato sestavljeni iz 5-7 jajčastih lističev, ki so po spodnji strani belo polsteni, po robu pa so nazobčani. Cvetovi so beli s številnimi prašniki. Plod je mesnat, rdeč, mnogosemenski birni plod. Rastišča Vrsta uspeva v senčnih in nekoliko vlažnejših mes- tih v gozdovih, na gozdnih obronkih, mejicah in Zrela soplodja so zelo prijetnega in med grmičevjem. sladkega okusa, primerna za razne Razširjenost sladice. Precej pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste in zrele plodove. Uporaba in učinkovine Plodovi malinjaka so izjemno priljubljeni pri izde- lavi raznih sadnih namazov, sokov, čajev, bonbo- nov in zeliščnih pripravkov. Mlade liste lahko uporabimo kot dodatek k raz- ličnim zeliščnim čajem ali kot prikuhe k jedem ali pomešane v solatah. Dandanes je znanih veliko gojenih sort in podvrst malinjaka. Ker je vrsta na opisnem območju zasto- Cvetno odevalo je belo in zelo hitro odpade, zato so cvetovi pri tej vrsti pana le v Čičariji, se divjerastoče rastline v splo- robide precej neizraziti. šnem uporabljajo redkeje. Ponekod iz malin pripravljajo okusne likerje. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Sorbus aria (L.) Crantz - navadni mokovec - mokovac, brek, brekovec, brekulja, oskoruš mukinja, miralja, mukovnica, mukinja, bukovnica, marala - 41 DRUŽINA: rožnice ( Rosaceae) Prepoznavanje Od 5 do 10 m visoko drevo. Listi so v obrisu jajčas- ti, po robu ostro dvojno nazobčani, po spodnji strani polsteno belodlakavi, z močno poudarje- nimi stranskimi žilami. Cvetovi so beli, združeni v šopasta do češuljasta socvetja, močnega vonja. Plod je mesnat, okroglast, ob zrelosti rdeč, občasno porasel z dlakami. Rastišča Najdemo ga predvsem na toplih, sončnih mestih, na traviščih, v mejicah, med grmovjem, v listnatih sestojih in tudi ob hišah. Razširjenost Splošno razširjena vrsta, ki pa se na opisanem ob- močju pojavlja le na višjih nadmorskih višinah, Cvetovi mokovca imajo močan, precej npr. v Čičariji. neprijeten vonj, ki je značilen za mnoge predstavnike rodu Sorbus. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo zrele plodove. Uporaba in učinkovine Plodovi so moknati in dokaj neizrazitega okusa, zato jih uporabljamo predvsem kot dodatek k dru- gim jedem. Včasih so suhe plodove zmleli v moko (od tod ime!), dandanes ga večinoma uporabljamo za mar- melade, pri žganjekuhi in pri izdelavi kisa. Tudi les mokovca je uporaben, saj je precej trd in tog. Večinoma ga sadijo kot okrasno parkovno dre- vo, iz njega so izšli tudi številni križanci. Za mokovec je značilna belo polstena dlakavost na spodnji strani listov. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Sorbus aucuparia L. - navadna jerebika - jerebičje, rebika, smrdlika - 43 DRUŽINA: rožnice ( Rosaceae) Prepoznavanje Do 15 m visoko drevo, redkeje grm. Listi so li- hopernato sestavljeni iz eliptičnih do jajčastih segmentov, ki so po robu drobno nazobčani (na- zobčanost sega skoraj do dna listne ploskve). Cve- tovi so beli, združeni v gostocvetna, navidezno ko- bulasta socvetja in so močno vonjavi. Prašniki so številni, štrlijo iz cvetov. Plod je okroglast, mesnat, oranžen do ognjenordeč, koščičast. Rastišča Bogata socvetja jerebike imajo močan, Uspeva v gozdovih, po travnatih pobočjih, med neprijeten vonj. skalovjem, pogosto jo sadijo kot okrasno drevo. Razširjenost Pojavlja se raztreseno do redko, ponekod lahko celo manjka - večinoma sajena kot okrasno dre- vo. Na opisnem območju jo v naravi srečamo le na osojnih legah na Slavniku, Planiku in pogorju Učke. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo zrele plodove, ki jih uporabimo presne ali posušene. Uporaba in učinkovine Plodovi vsebujejo sorbitol, zelo veliko kislin in vitamina C, kar lahko povzroči prebavne motnje, zato jih presne uživajmo le v majhnih količinah. Gojene sorte jerebik imajo večje in slajše plodove, ki jih lahko uživamo tudi Iz zrelih plodov lahko izdelamo razne sokove, če- surove. žane in sadne namaze, lahko jih uporabimo tudi za čajne pripravke, žgane pijače in vina. Ker bujno cveti in plodi, je priljubljena tudi kot okrasno drevo po parkih in nasadih. Les je precej trd, primeren v stavbarstvu in za izdelke suhe robe. Iz drobnih plodov večinoma Uživanje surovih plodov lahko povzroči prebavne pripravljamo razne sadne namaze. motnje občutljivejšim ljudem! Sorbus domestica L. - skorš - brekanica, oskurš, škorš, skurša - 45 DRUŽINA: rožnice ( Rosaceae) Prepoznavanje Do 20 m visoko drevo z mogočno krošnjo. Listi so lihopernato sestavljeni iz eliptičnih do jajčastih segmentov, ki so po robu nazobčani (nazobčanost ne sega do dna listne ploskve). Cvetovi so beli, zdru- ženi v gostocvetna, navidezno kobulasta socvetja, močno vonjavi. Plod je hruškaste oblike, mesnat, sprva je rumenkasto rdeč, ob zrelosti porjavi. Rastišča Najdemo ga predvsem v starih, visokodebelnih sa- Skorš cveti zelo bogato in privablja dovnjakih, ob domačijah, v svetlih listnatih gozdo- številne opraševalce, vendar imajo vih in na kamnitih mestih. cvetovi za človeka rahlo neprijeten vonj. Razširjenost Vrsta se pojavlja raztreseno do redko, ponekod lahko v večjem številu, sicer pa posamično. Pone- kod izrazito nazaduje, kot sadno drevo večinoma izginja. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo napol zrele ali zrele, rahlo fermentirane plodove. Uporaba in učinkovine Skorš velja za starodavno sadno drevo, verjetno so ga gojili že v stari Perziji in Egiptu. Pri nas se ohranja kot element tradicionalnega kmetovanja. Plodovi vsebujejo veliko čreslovin, zato so v zgo- Čeprav so plodovi podobni majhnim hruškam, skorš ni v tesnem sorodstvu s dnji zrelosti zelo trpkega okusa. Ob fermentaciji hruškami. čreslovine izginejo, zato plodovi postanejo sladki, z močno aromo in s priokusom žganja. Plodove uporabljamo kot dodatek k jabolkovemu ali hruškovemu moštu, marmeladam, čežanam in sadnim kompotom, posušene tudi za sadne čaje. Zreli, rahlo fermentirani plodovi so zelo sladki in ne tako trpkega okusa Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Myrtus communis L. - navadna mirta - mirta, murta, marta, martina, marča, mrča - 47 DRUŽINA: mirtovke ( Myrtaceae) Prepoznavanje Do 5 m visok, razrasel grm. Listi so suličasti, na- sprotno razvrščeni, kratkopecljati, nedeljeni, celo- robi, prezimni, dokaj trdi, če jih zmečkamo, imajo močan, prijeten vonj. Cvetovi so nameščeni po pa- rih v zalistjih, dolgopecljati, beli, s številnimi pra- šniki, dehteči. Plod je jagodast, črnomoder. Rastišča Ljubi sončna in topla, predvsem kamnita mesta, med grmovjem in v makiji, velikokrat jo tudi gojijo kot okrasno rastlino. Razširjenost V Sloveniji je v naravi izjemno redka, na Hrvaškem je dokaj pogosta, predvsem ob obali. V Sloveniji je vrsta opredeljena kot ranljiva (V). Mirtini listi imajo svež, aromatičen vonj, ki učinkuje zelo blagodejno na dihalne Nabiranje poti. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste, ne preveč dozorele cvetove in plodove. Uporaba in učinkovine Zmečkani listi imajo blagodejen vonj, saj vsebuje- jo veliko eteričnih olj. Liste in plodove lahko upo- rabimo kot začimbo k jedem na žaru in za razne prikuhe. Ponekod v sredozemskih predelih jo uporabljajo tudi za zeliščne likerje in razne namaze. Liste lahko uporabimo tudi za zeliščni čaj, ki po- maga pri dihalnih težavah, obolenjih dlesni in dru- gih težavah. Zmečkani listi prav tako pomagajo pri kožnih vnetjih ter aknah in herpesu. Mirta je starodaven simbol ljubezni in ima tudi vi- soko okrasno vrednost, zato jo pogosto sadijo po Mirta je pogosto glavni element parkih in vrtovih. evmediteranske makije. Plodov ne jejmo presnih, ker vsebujejo veliko eteričnih olj in lahko povzročijo resne prebavne težave! Capparis orientalis Veil . - kaprovec - kapra, kapar - 49 DRUŽINA: kaprovčevke ( Capparaceae) Prepoznavanje Do 2 m razrasel grm, ki se pogosto razrašča po stenah kot plezalka. Listi so enostavni, jajčasti do lopatičasti, celorobi, dolgopecljati, sinjezeleni. Ima priliste, ki so preobraženi v trne. Cvetovi so precej veliki, beli ali rožnato nadahnjeni, s številnimi vijoličastimi prašniki. Plod je mesnat, podolgast, mnogosemenski. Rastišča Uspeva predvsem po sončnem skalovju, starem ob- Rastlina ima tudi okrasno vrednost, zato zidju, marsikje se je ohranil kot ostanek nekdanje so jo predvsem v srednjem veku sadili kultivacije. po zidovih in ob stavbah. Razširjenost V Sloveniji so znane lokacije iz Pirana in okolice Strunjana, na Hrvaškem je pogostejši ob obali. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo skorjo korenin, cvetne popke in mlade plodove. Uporaba in učinkovine Kapra je znana začimbna rastlina že iz antičnih ča- sov. V kisu, olju ali slanici vloženi cvetni popki ( kapre) in mladi plodovi so zelo priljubljeni. Plodovi imajo močnejši okus kot cvetni popki. Skorja korenin naj bi imela določene zdravilne učinkovine. Ponekod nabirajo, vlagajo in sušijo Začimba kapra so dejansko še neodprti popki kaprovca. tudi liste, ki nimajo tako aromatičnega vonja kot plodovi in cvetni popki in so primerni za solate ali kot dodatek k ribjim jedem. Kapre se večinoma shranjujejo v slanici Surovi cvetni popki in listi imajo zelo močan in in so zaradi rahlo pekočega okusa rahlo neprijeten okus! priljubljene v bolj začinjenih jedeh. Armoracia rusticana P. Gaert., B. Mey. & Sch. - navadni hren - gren, hrin, kren - 51 DRUŽINA: križnice ( Brassicaceae) Prepoznavanje Od 60 cm do več kot 1 m visoka trajnica z močnim korenom. Pritlični listi zelo veliki, izraščajo šopas-to, v obrisu so podolgovato jajčasti, dolgopecljati, izrazito ožiljeni, pogosto objedeni. Stebelni listi so suličasti, rahlo nazobčani, enostavni. Cvetovi so drobni, beli, združeni v obstranska, pokončna, grozdasta socvetja. Plod je okroglasta, dvolopu- tasta glavica (lušček). Rastišča V preteklosti so bile hrenove njive V naravi uspeva predvsem v obcestnih jarkih in na mnogo bolj pogoste kot dandanes. ruderalnih površinah, sicer pa gojeno po njivah. Razširjenost Vrsta se je v 12. stol. razširila iz JV Evrope in Z Azije kot gojena rastlina, pojavlja se raztreseno. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo v glavnem koreniko in mlade liste. Uporaba in učinkovine Hren je tradicionalna rastlina, ki so jo v preteklo- sti uporabljali za medicinske namene, dandanes v glavnem kot začimbo. Koreniko navadno posušimo in naribamo kot do- datek mesnim jedem. Vsebuje veliko vitamina C in močna eterična olja, ki imajo vezano žveplo (gor- čični glikozidi). Hren je tradicionalna priloga k velikonočnim jedem, ustzrezen za rabo skozi vso leto. K solatam lahko dodamo tudi mlade, sveže liste, ki imajo prav tako oster, aromatičen okus. Hren delu- je kot naravni antibiotik, čisti nos in sinuse ter naj bi deloval tudi proti črevesnim glistam. V redkih primerih lahko pri nabiranju povzroči Koren hrena vsebuje zelo veliko alergične reakcije na koži! različnih spojin, ki mu dajejo oster, aromatičen okus. Odsvetovana je uporaba v času nosečnosti! Capsel a bursa-pastoris (L.) Medik. - navadni plešec - plešac, plešec, bobulca, kokošica, kosomača - 53 DRUŽINA: križnice ( Brassicaceae) Prepoznavanje Do 70 cm visoka enoletnica ali dvoletnica s pritlič- no listno rozeto. Pritlični listi so večinoma globo- ko izjedeni ali pernato deljeni, redkeje celi, skoraj lopatičasti, pecljati, redko štrleče dlakavi. Stebelni listi so enostavni, suličasti, pri dnu puščičasti, ko-ničasti, sedeči. Cvetovi so zelo drobni, združeni v podaljšana, grozdasta socvetja. Čašni listi so drob- ni, večinoma zeleni in krajši od venčnih listov. Plod je srčasta, dvoloputasta glavica (lušček). Plešec se pogosto razrašča po ruderalnih Rastišča mestih, nasipih in ob poteh. Uspeva na različnih motenih rastiščih, ob poteh, na obdelanih površinah in travnikih. Razširjenost Zelo pogosta in splošno razširjena pionirska vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste. Uporaba in učinkovine Velja za tradicionalno zdravilno rastlino, pri kateri uporabimo liste. Pomaga ustaviti krvavenje, uravnaval naj bi tudi krvni pritisk. Mladi listi so okusni v spomladanskih solatah, lahko jih tudi zmečkamo in dodamo k različnim zeliščnim namazom (skutnim ali drugače priprav- ljenim). Plodovi, ki so grenkega okusa, so primerni Značilni srčasto oblikovani plodovi (luščki) spominjajo na pastirsko torbico za solatne dekoracije. (od tod znanstveno ime). Pritlični listi izraščajo v rozetah in so primerni za solate in prikuhe, imajo pa Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. tudi zdravilne učinke. Nasturtium officinale R. Br. - navadna vodna kreša - bobovec, kresica, kreš, kreša - 55 DRUŽINA: križnice ( Brassicaceae) Prepoznavanje Do 80 cm velika trajnica s plazečim, razraslim steblom, ki se mestoma ukoreninja. Listi so perna- to sestavljeni iz jajčastih do ozko suličastih lističev (končni listič je večji od ostalih), ki so rahlo nazob- čani ali celorobi. Cvetovi so drobni, beli, zgoščeni v grozdasta socvetja. Plod je podolgovata, dvoloputasta glavica (lusk). Rastišča Uspeva predvsem v svežih in bistrih potokih ter vodnih jarkih (občutljiva na onesnaženje). Razširjenost Pojavlja se raztreseno do redko, v naravi je postala potencialno ogrožena zaradi onesnaževanja in iz- suševanja habitatov. Cvetovi vodne kreše so zelo atraktivni, zato je rastlina primerna za okrasne Nabiranje vodne vrtove. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo predvsem mlade liste in poganjke. Uporaba in učinkovine Mladi listi so ostrega in pekočega okusa, primerni za zelene solate ali jih zmlete dodamo k različnim zeliščnim namazom (skutnim ali drugače priprav- ljenim). Listi vsebujejo razne grenčine, alkaloide, tanine, vitamine in eterična olja. Ima tudi zdravilne učin- ke, saj spodbuja delovanje ledvic, jeter in žolčnika. Izboljšuje prebavo, pomaga pa tudi pri revmatizmu in protinu. Rastlinski sok iz kreše lahko uporabimo za kozme- tične namene, saj učinkovito čisti kožo. Na opi- snem območju vrsta ni pogosta, zato njena upora- ba med prebivalci ni poznana. Mlade liste in poganjke nabiramo sproti, vendar jih moramo zelo dobro sprati, da odstranimo potencialne parazite! Zaradi ostrega in pekočega okusa morda ne bo primerna za vsakogar. V prevelikih količinah lahko povzroči nepravilno delovanje ledvic! Arbutus unedo L. - navadna jagodičnica - planika, magunja - 57 DRUŽINA: vresovke ( Ericaceae) Prepoznavanje Do 10 m razrasel grm ali nizko drevo. Listi so eno- stavni, suličasti, nekoliko usnjati, vednozeleni, ce- lorobi ali fino nazobčani. Cvetovi so beli ali rahlo rožnati, zvonasti, združeni v rahla grozdasta ali latasto razrasla socvetja. Plod je jagodast, mesnat, okrogel, bradavičast, sprva rumen, nato oranžen in ob zrelosti temno rdeč. Rastišča Večinoma na sončnih in kamnitih priobalnih mes- Zreli plodovi so podobni majhnim tih, pogosto jo sadijo kot okrasno vrsto. žogicam in so zelo sladki. Razširjenost V Sloveniji je v naravi zelo redka (Strunjan in oko- lica), na Hrvaškem je ob obali pogostejša. V Slove- niji je opredeljena kot ranljiva vrsta (V). Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo zrele plodove in liste. Uporaba in učinkovine V preteklosti je bila jagodičnica mnogo bolj prilju- bljena kot sadno drevo, dandanes ima bolj okrasno vrednost. Zreli plodovi so sladki, vendar nimajo posebne arome, so pa bogati z vitamini in ogljikovimi hi- drati. Nezreli plodovi so moknati, kisli. Jagodičnica je v bližnjem sorodstvu z borovnicami, brusnicami in reso. Plodove lahko jemo presne, navadno jih dodajamo k raznim sokovom, marmeladam in čežanam. Po- nekod iz njih kuhajo tudi žganje in likerje (včasih na območju Pašmana, Hrvaška). Les se občasno uporablja v strugarstvu in tesarstvu. Uporabljajo se tudi listi, kot nadomestek za liste lovorja ( Laurus nobilis). Kot grmovnica lahko lepo zapolni vrzeli Prekomerno uživanje plodov lahko vodi do ob hišah in jih v zimskem času okrasi z prebavnih motenj! rdečimi jagodastimi plodovi. Carum carvi L. - navadna kumina - kimel, kumin, čumna, kimlin, komin, kimin - 59 DRUŽINA: kobulnice ( Apiaceae) Prepoznavanje 30 do 80 cm visoka dvoletnica. Steblo izbrazdano, cik-cak razraslo. Listi so pernato sestavljeni iz ozkih, skoraj lasastih rogljev, pri dnu pecljev široko krilati in z aromatičnim vonjem. Cvetovi so beli ali rdečkasto nadahnjeni, drobni, združeni v ovršna, kobulasta socvetja. Plodiča sta po dva, gola, izbraz- dana, močno aromatična. Rastišča Uspeva predvsem na travnikih in pašnikih, občas- Cvetovi kumine so drobni, združeni v no tudi sajeno po vrtovih. dežnikasta oz. kobulasta socvetja. Razširjenost Pojavlja se redko do lokalno, ponekod manjka. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste, koren in zrele plodove. Uporaba in učinkovine Zreli plodovi kumine so že iz antičnih časov znana začimba z značilnim, rahlo ostrim okusom. Uporabljamo jih pri raznih jedeh, tako pečenih in kuhanih (mesne jedi, kislo zelje ...) kot presnih (solate, namazi) in v sladicah (potice, kolači, keksi). Iz semen se stiska tudi eterično kuminovo olje, kar pa je zelo drag postopek, saj so plodovi zelo majhni. Kot dodatek k jedem lahko uporabimo Listi so sestavljeni iz ozkih, črtalastih rogljev, ki se na soncu bleščijo. sveže nariban, posušen ali prekuhan koren. V Istri jo uporabljajo priseljenci, ki jo tudi sejejo, med domačini je manj poznana. Semena (plodiči) kumine se dodajajo k Pri uživanju velikih količin eteričnega olja se nekaterim jedem, da obogatijo okus. pojavijo resne želodčne in črevesne težave! Crithmum maritimum L. - navadni morski koprc - motar, matar, ščulec, petrovo zelje - 61 DRUŽINA: kobulnice ( Apiaceae) Prepoznavanje Do 50 cm velika, razrasla, nekoliko sočnata traj- nica. Listi so do 2-krat pernato sestavljeni v ozke, podolgaste, sinjezelene roglje, goli. Listni peclji so krilato razširjeni, obdajajo steblo. Cvetovi so drobni, bledorumeni ali belkasti, združeni v ovršna, ko- bulasta socvetja, ki jih obdaja venec kratkih, ovr- šnih listov (ogrinjalo). Rastišča V glavnem uspeva ob obali na stenah, stavbah in Rastlina se pogosto bogato razrašča iz pristaniških pomolih, občasno tudi v solinah in špranj v pristaniških pomolih in zidovju. lagunah. Razširjenost Dokaj redka do lokalno pogosta vrsta v priobal- nem območju. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade in sveže liste. Uporaba in učinkovine Kot začimba se uporabljajo zelo aromatični listi, ki jih lahko uporabimo sveže ali rahlo posušene in zmlete, lahko pa jih tudi vložimo v kis za zimsko solato. Liste lahko dodajamo k presnim jedem ali priku- ham, k ribjim jedem in jedem na žaru, lahko pa jih uporabimo pri konzerviranju zelenjave. Celotna rastlina je nekoliko mesnata (sočna) in je prilagojena na življenje v bolj slanih okoljih. Posušeni ali konzervirani listi ohranijo Pri nabiranju v sončnem vremenu lahko značilno aromo in so primerni kot povzroči alergične reakcije na koži! dodatek k mesnim jedem. Daucus carota L. - navadno korenje - rumeni korenček, divji merlin, mrkelj, mrkev, mrkvica - 63 DRUŽINA: kobulnice ( Apiaceae) Prepoznavanje Do 1 m visoka dvoletnica ali trajnica z močnim korenom. Listi so 3- do 4-krat pernato sestavljeni v drobne, suličaste roglje, dlakavi, dolgopecljati, z aromatičnim vonjem. Cvetovi so beli, le sredinski je vijoličast in sterilen, združeni v ovršna, kobu- lasta socvetja, ki jih podpirajo deljeni ovršni listi (ogrinjalo). Plodiči so porasli s kljukastimi kaveljč- ki. Rastišča V času zorenja se peclji plodov zasukajo Uspeva predvsem na travnikih, obdelanih tleh in navznoter, kar je del strategije obcestnih jarkih, večinoma tudi sajen (korenje). razširjanja rastline. Razširjenost Precej pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo koren in mlade liste, včasih tudi plodo- ve. Uporaba in učinkovine Divje korenje je zelo znana in priljubljena zelenjav- nica. Divje rastoči primerki imajo belkasto obar- van koren, gojene sorte bolj ali manj oranžnega in vsebuje veliko vitaminov, karotenoidov in drugih zdravilnih snovi. Zmleti zreli plodiči so primerni za začinjene peče- ne jedi ali kot dodatek k juham in prikuham. Bogato razrasla socvetja s svojim sladkim vonjem privabijo številne opraševalce. Danes se divje korenje praktično ne uporablja več, bilo pa je pomembno v časih pomanjkanja. Korenje je vsestransko uporabna Rastlina lahko povzroči srbenje in rdenje kože, zelenjava, primerna predvsem za juhe če jo nabiramo v sončnem vremenu! in druge kuhane jedi. Sambucus nigra L. - črni bezeg - bazg, bazak, bezek, bzg, bzgovina - 65 DRUŽINA: bezgovke ( Sambucaceae) Prepoznavanje Do 7 m visok grm, redkeje drevo z značilno brada- vičastim, sivorjavim lubjem. Listi so enkrat perna- to sestavljeni, listni segmenti so suličasti, po robu ostro nazobčani, zmečkani imajo neprijeten vonj. Cvetovi so drobni, beli, dehteči, združeni v kobu- lasto razrasla socvetja. Plod je jagodast, koščičast, ob zrelosti črnomoder, bleščeč. Rastišča Uspeva na nekoliko bolj bogatih, humoznih tleh v Drobni plodovi so v jesenskem in gozdovih, med grmovjem, na pašnikih, ob vodah zimskem času pomemben vir hrane za in tudi ob hišah. mnoge ptice in majhne sesalce. Razširjenost Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo socvetja in soplodja. Uporaba in učinkovine Mladi cvetovi se uporabljajo za izdelavo sokov in sirupov in so pomemben vir nektarja za mnoge opraševalce. Iz posušenih socvetij in plodov pripravimo zeli- ščne ali sadne čaje, ki pomagajo zoper potenje pri visokih vročinah, blažijo kašelj in pomagajo pri prehladih in gripah. Bogata socvetja imajo mamljiv in specifičen vonj, ki privablja mnoge Iz plodov, ki so sicer trpkega in nekoliko kislega opraševalce. okusa, izdelujemo sadne namaze, džeme ter čeža- ne ali jih vkuhamo v sadne sirupe, sokove in tudi žgane pijače. Zmečkani listi naj bi zaradi izrazitega, neprijetnega vonja odganjali nadležen mrčes. Bezgov sirup iz cvetov je zelo osvežilna Sveži plodovi lahko povzročijo rahle želodčne pijača z bogato aromo. težave ali celo rahle zastrupitve! Fraxinus ornus L. - mali jesen - črni jesen, jesen, jasen, jesenica - 67 DRUŽINA: oljkovke ( Oleaceae) Prepoznavanje Od 5 do 15 m visoko drevo z gladkim, sivkas- tim lubjem. Listi so pernato sestavljeni iz 2 do 3 parov podolgastih ali suličastih lističev, ki so po robu enkrat nazobčani. Cvetovi imajo belo cvetno odevalo, zgoščeni so v mnogocvetna, šopasto do latasto razrasla, previsna socvetja, vonjavi. Plod je krilati orešek. Rastišča Uspeva na toplih in sončnih mestih, pobočja, med Bogato cvetoča socvetja malega jesna grmovjem, suha travišča, mejice, svetli gozdovi. imajo zelo močan, sladkoben vonj in Razširjenost privlačijo številne opraševalce. Precej pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mano, cvetove in les. Uporaba in učinkovine Mali jesen je značilnica toploljubnih gozdnih ses- tojev in je prepoznaven predvsem v času cvetenja, ko dehteča socvetja privabijo tudi številne opraše- valce. Les je vsestransko uporaben, predvsem za izdelavo lesenih ogrodij ali ročajev. Sok, ki se izceja iz poškodovanih poganjkov in lu- bja, ima lastnosti mane in se na zraku strdi. Je rahlo Plodiči so krilati in ob zrelosti jih veter raznaša na podoben način kot se vrtijo sladkega okusa in se uporablja za slajenje jedi, ima propelerji pri helikopterju. pa tudi zdravilne učinkovine zoper kašljanje in bla- ži opekline. Na opisanem območju se ne uporablja. Mladi jesenovi listi so sveže zeleni in se Pelod lahko povzroči blage alergijske reakcije! od velikega jesena ( Fraxinus excelsior) ločijo po manjšem številu lističev. Olea europaea L. - oljka - oliva, maslina, ulika - 69 DRUŽINA: oljkovke ( Oleaceae) Prepoznavanje Do 15 m visoko drevo z bogato, nizko krošnjo. Predvsem spodnje veje so porasle s trni. Listi so podolgasti, eliptični ali jajčasti, pri dnu pogosto sr- časti, okrog 4 cm dolgi, po spodnji strani prileglo srebrno- do belodlakavi, usnjati, prezimni. Cvetovi so drobni, belkasti, 4-števni. Plod je mesnat, košči- čast, ovalen ali okroglast, ob zrelosti črnomoder. Rastišča V naravi uspeva med grmičevjem, na sončnih in Oljčne vejice imajo tudi globok verski kamnitih mestih v priobalnih območjih, večinoma pomen, saj so simbol miru in sprave. pa gojeno. Razširjenost V Sloveniji se pojavlja samo v nasadih, na Hrva- škem je ponekod podivjana. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo plodove, liste in cvetoče vejice, upora- ben je tudi les. Uporaba in učinkovine V Istri je več avtohtonih sort, kot npr. istrska belica, buga, oblica, črnica ter štorta. Plodovi so priljubljen dodatek k hrani že iz predantičnih časov. Iz njih se stiska olje, ki vsebuje veliko vitaminov, zdravih ma- ščob in drugih snovi. Oljčno olje je nepogrešljiv del mediteranske kuhi- Oljčno olje je od vseh stiskanih nje in ima številne zdravilne učinke (deluje proti rastlinskih olj najbolj zdravilno in se uprablja v prehrani in kozmetiki. ušesnim vnetjem, za nego kože). V Istri iz posuše- nih listov izdelujejo zeliščni čaj, ki učinkuje na zni- žanje vrednosti holesterola v krvi, proti povišanem krvnem tlaku in za čiščenje krvi. Včasih se je les uporabljal za izdelavo orodij in v stavbarstvu. Ponekod oljko sadijo tudi kot okrasno parkovno drevo. Z oljčnimi vejicami, ki so obstojna dekoracija, so povezani mnogi krščanski prazniki (npr. Cvetna nedelja). Na širšem območju Istre, obale in otokov je znanih veliko različnih sort Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. oljk. Datura stramonium L. - navadni kristavec - datura, bodeče jabolko, bulnjak, hrustec, kužnjak - 71 DRUŽINA: razhudnikovke ( Solanaceae) Prepoznavanje 30 do 120 cm visoka, razrasla enoletnica. Listi so enostavni, grobo nazobčani do plitvo krpati, pecljati, premenjalno razvrščeni. Cvetovi so zvo- nasti, beli, venčni listi so med seboj zrasli. Čaša je cevasta, skoraj pol tako dolga kot venčna cev. Plod je bodičasta, večsemenska glavica. Rastišča Razširil se je kot okrasna rastlina iz Srednje in Juž- ne Amerike, danes ga najdemo po njivah, na rude- ralnih površinah in po vrtovih. Razširjenost Splošno razširjena vrsta, ki se pojavlja prehodno. Nabiranje Plodovi so značilno bodičasti in se ob 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 zrelosti razpočijo po šivih, da se lahko iz njih usujejo številna semena. Nabiramo mlade liste in semena. Uporaba in učinkovine Vsi deli rastline vsebujejo močne strupe alkaloide (atropin, hiosciamni in skopolamin). Semena imajo močan halucinogen učinek in so jih včasih uporabljali kot čarobno sredstvo. Ker pa je lahko zastrupitev z njimi tudi smrtna, svetujemo previdno in razumno uporabo! Liste v nekaterih primerih posušijo in uporabijo kot nadomestek za tobak. Najpogosteje kristavec gojijo kot okrasno rastlino, ki ima tudi številne kultivarje z močno dehtečimi in velikimi cvetovi. V priobalnih in toplejših predelih v notranjosti je kot okrasna vrsta pogostejši velecvetni kristavec ( Datura innoxia). Izjemno strupena rastlina, zato bodimo pri njeni uporabi skrajno previdni! Allium ursinum L. - čemaž - čremož, gozdni česen, kačji lek, srijemuš, medvedka, medvedji luk - 73 DRUŽINA: lukovke ( Al iaceae) Prepoznavanje Do 50 cm visoka, šopasto razrasla trajnica z nav- pično, podolgasto čebulico. Lista sta navadno po dva, pritlična, dolgopecljata, suličasta, z močnim vonjem po čebuli ali česnu. Cvetovi so beli, zvez- dasti, združeni v ovršno, glavičasto do kobulasto socvetje, ki je posamično. Venec je 6-števen. Plod je tripredalasta glavica. Rastišča Uspeva v nekoliko bolj vlažnih in senčnih logih, Liste čemaža lahko zamenjamo za liste velikokrat tudi sajen ob hišah. zelo strupene šmarnice ( Convallaria Razširjenost majalis). Na opisnem območju je dokaj redka vrsta, ki se po- javlja v Čičariji in hladnejših predelih Istre ter Kra-sa, sicer je pogostejša v kontinentalnih predelih. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo čebulice in mlade liste in socvetja. Uporaba in učinkovine Čemaž je vsestransko uporabna rastlina z značil- nim okusom po lukih. Iz listov lahko pripravimo sveže solate, razne namaze, jih dodamo k juham ali jih posušene dodajamo kot začimbo. Na enak način lahko pripravimo čebulice, ki so pri- mernejše kot nadomestek za česen ali čebulo. Iz čemaževih listov se največkrat pripravijo razni zeliščni namazi. POZOR: pri nabiranju bodimo posebej pozorni na vonj listov, saj jih lahko hitro zamenjamo z zelo strupenimi rastlinami, kot so jesenski podelsek ( Colchicum autumnale), pegasti kačnik ( Arum maculatum) in šmarnica ( Convallaria majalis)! Čemaž je tudi zelo atraktivna rastlina, Rastlina vsebuje aliin, ki lahko povzroča težave primerna za senčne lege. ljudem z občutljivejšo prebavo! Smilax aspera L. - hrapavi oponec - bodeči bršljan, tetivica - 75 DRUŽINA: opončevke ( Smilacaceae) Prepoznavanje Do 4 m velika trnata vzpenjavka ali ovijalka. Listi so v obrisu trikotno srčasti, pecljati, po robu ne- enakomerno trnati, zelo togi, usnjati, z lokastimi glavnimi žilami. Listni peclji so pri dnu z vitico. Cvetovi so drobni, belkasti, združeni v zalistna ko- bulasta ali grozdasta socvetja. Plod je sočen, jago- dast, sprva bleščeče rdeč, nato potemni. Rastišča Uspeva med grmovjem, živimi mejami, po zidovju Listi oponca so trikotni, kopjasti ali predvsem v obmorskem pasu, redkeje v notranjo- puščičasti, močno trnati. sti. Je sestavni del evmediteranske makije, a se po- javlja tudi bolj severno, na flišni obali Istre. Razširjenost Pojavlja se raztreseno do lokalno pogosto. Rastlina je v Sloveniji opredeljena kot ranljiva (V). Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade vršičke in mlade korenine. Uporaba in učinkovine Vršičke in mlade poganjke prekuhamo in jih do- dajamo kot prilogo k raznim jedem podobno kot šparglje. Imajo podoben, dokaj grenak okus. Na podoben način pripravimo mlade korenine. Poganjki so močni, trnati, iz njih lahko spletemo naravne bodičaste ograje. Oponec je dokaj agresiv- Čeprav so plodovi videti okusni in so privlačni za oko, njihovo uživanje na vzpenjavka, primerna kot okras v grmovnatih odsvetujemo. sestojih ali za obnovo poškodovanih rastišč, a se nenadzorovano dokaj hitro razraste. Oponec ali tetivica se pogosto razrašča Rastlina je močno trnata! po starem zidovju in skalovju. Plodovi niso primerni za uživanje! Robinia pseudoacacia L. - navadna robinija - akacia, akacija, gac, trn - 77 DRUŽINA: metuljnice ( Fabaceae) Prepoznavanje Od 10 do 25 m visoko drevo s trnatimi poganjki. Listi so lihopernato sestavjeni iz eliptičnih, celorobih lističev, sivozeleni. Cvetovi so metuljasti, beli, močno dehteči, združeni v viseča, grozdasta socvetja. Plod je do 10 cm dolg, sploščen strok. Rastišča Uspeva v listnatih gozdovih, na opuščenih tra- viščih, ruderalnih površinah, kamnitih mestih, v mejicah, ob vodah in pogosto tudi sajeno. Iz cvetov ponekod delajo okusna, Razširjenost kolačkom podobna crvrtja. Precej pogosta in splošno razširjena vrsta. Njena domovina je Severna Amerika, v Evropi se je hitro razširila po 17. stol., kjer je postala invazivna vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlada socvetja. Uporaba in učinkovine Ker je rastlina zelo strupena, se v prehrani upora- bljajo le cvetovi. Lahko jih popečemo, popražimo ali dodamo kot dekoracijo. Cvetovi so pomemben vir nektarja za čebele, » aka- cijev« med je marsikje zelo cenjen in priljubljen. Les robinije se še vedno uporablja za različne na- mene, predvsem za podpornike, kole in drugo Plodovi so stroki, značilni za metuljnice. Vsebujejo zelo strupena semena, katerih ogrodje, v Istri jo uporabljajo predvsem v vinogra- zaužitje lahko povzroči smrt. dih. Velikokrat jo na degradiranih območjih sadijo kot pionirsko vrsto, v parkih in nasadih pa kot okrasno drevo. Ker je invazivna vrsta, je namerno sajenje sporno in na Hrvaškem celo prepovedano! Cvetovi so edini del rastline primeren za Vsi deli rastline, razen cvetovi, so zelo strupeni! uživanje, navadno jih cvremo na olju ali Vrsta je invazivna, zato je ne sadimo! dodamo k masi za palačinke. Lycopus europaeus L. - navadni regelj - volčja noga - 79 DRUŽINA: ustnatice ( Lamiaceae) Prepoznavanje Od 20 do 80 cm visoka trajnica s plazečo koreniko in številnimi pritlikami. Steblo je štirirobo, golo ali dlakavo po robovih. Listi so suličasti, skoraj sede- či, nasprotno razvrščeni, enostavni, po robu gro- bo nacepljeni ali deljeni (predvsem spodnji listi), goli ali po spodnji strani močno dlakavi. Cvetovi so drobni, beli z rdečimi pikami, ustnati, združeni v navidezna vretenčasta socvetja. Plod razpade na štiri plodiče. Rastišča Uspeva na bolj vlažnih mestih, ob vodah, v senčnih gozdovih, obcestnih jarkih in ruderalnih mestih. Razširjenost Dokaj pogosta in splošno razširjena vrsta, ki pone- Rastline z dlakavim steblom in listi po kod manjka. spodnji strani sodijo v podvrsto mollis. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo sveže, mlade liste in koreniko. Uporaba in učinkovine Velja za tradicionalno zdravilno rastlino, ki jo ob- časno uporabljajo tudi v sodobni farmaciji. Nekoč so ga uporabljali za zdravljenje ščitnice, pa tudi v kozmetične namene. Nekateri so si z njim mazali kožo, spet drugi so ga uporabljali za milo ali dišavnico. Posušeni listi, kot tudi korenika, so primerni za zeliščne čaje in jih lahko dodamo tudi v mešane zeliščne pripravke. Znanstveno ime Lycopus pomeni “volčja noga” kar je tudi hrvaški izraz za to rastlino. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Satureja montana L. - kraški šetraj - žepek, mačja meta, vrisak, mačešina - 81 DRUŽINA: ustnatice ( Lamiaceae) Prepoznavanje Gosto razrasel, močno aromatičen polgrmiček, ki zraste do 60 cm v višino. Listi so enstavni, togi, skoraj sedeči, ozko črtalasti do suličasti, Cvetovi so ustnato somerni, beli ali rožnati, pogosto z rdečimi pikami ob vhodu v cvet in s trikrpo spodnjo ustno. Čašni listi so majhni, do 5 mm veliki in neizrazito dvoustnati. Plod je droben, razpade na štiri plodi- če. Rastišča Rastline z belimi cvetovi spadajo v Uspeva na kraških traviščih, gmajnah, med skalov- podvrsto montana, tiste z rožnatimi pa v jem, med svetlim grmovjem in tudi sajeno. podvrsto variegata. Razširjenost Splošno razširjena vrsta, ponekod manjka. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo olistane poganjke. Uporaba in učinkovine Listi imajo močan, značilno aromatičen vonj po origanu ali rožmarinu. Primerni so kot dodatek k različnim mesnim jedem in bolj začinjenim eno- lončnicam, mineštram in juham. V preteklosti so ga uporabljali v večji meri, danda- nes ga je večinoma nadomestil vrtni šetraj ( Sature-ja hortensis), ki je enoletnica. Kraški šetraj je polgrmiček, ki je primeren za gojenje tudi kot okrasna Ima tudi zdravilne učinke. Liste lahko posušimo in rastlina. jih uporabimo pri zeliščnih čajih, ki naj bi delova- li zoper napihnjenosti in diarejo, proti črevesnim glistam ter učinkovali pri obolenjih jeter in žolča. Šetraj je tudi zdravilna rastlina, Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. primerna za zeliščne čaje. Teucrium montanum L. - gorski vrednik - trava iva, gorska urhovka - 83 DRUŽINA: ustnatice ( Lamiaceae) Prepoznavanje Močno razrasla, polgrmičasta, pritlična trajnica z olesenelimi stebli. Listi so enostavni, ozkočrtalasti, po zgornji strani temnozeleni, po spodnji belo pol-stenodlakavi, z nekoliko uvihanim, celim robom. Cvetovi belkasti do bledorumeni, somerni, združe- ni v ovršna, navidezno glavičasta socvetja, dobro razvita je le spodnja ustna, ki ima veliko osrednjo krpo in majhni stranski krpi. Rastišča V Istri uspeva tudi gostodlakava, gorske- Pogost na suhih travišč, med skalovjem, na grušč- mu vredniku podobna vrsta, to je Istrski nih tleh in na flišu. vrednik ( Teucrium capitatum). Razširjenost Splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo sveže liste in mlade poganjke. Uporaba in učinkovine Rastlina je blago do srednje aromatična, z vonjem po origanu. Pogosto se uporablja tudi v tradicio- nalni medicini. Mlade liste posušimo in jih lahko dodajamo kot začimbo mesnim in ribjim jedem, prikuham in enolončnicam. Iz listov lahko pripravimo tudi mešane zeliščne čaj- Listi nekoliko spominjajo na liste rožmarina ( Rosmarinus officinalis), ne pripravke, ki pomagajo pri želodčnih in čreve- vendar nimajo tako izrazitega vonja. snih krčih, slabosti in blaženju bolečin. Na Hrvaškem je zelo cenjena zdravilna rastlina, poznana kot “trava iva”. Znan je rek: “Trava iva - od mrtva (čovjeka) pravi živa”. Iz posušenih listov in mladih poganjkov se pripravljajo zdravilni zeliščni čaji. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Euphrasia rostkoviana Hayne - navadna smetlika - vidac, očanica - 85 DRUŽINA: črnobinovke ( Scrophulariaceae) Prepoznavanje Do 45 cm visoka enoletnica. Listi so jajčasti, se- deči, nasprotno razvrščeni, po robu nazobčani ali plitvo krpati, kratkodlakavi ali goli, izrazito žilnati. Cvetovi so beli, do 1 cm veliki, ustnati, razporejeni vzdolž stebla v zalistjih, z večjo, trikrpo ustno, ki je v goltu rumena in ima temne žile. Plod je podol-gasta glavica. Rastišča Uspeva na suhih do rahlo vlažnih travnikih in paš- Navadna smetlika je polzajedalka, nikih, na razgaljenih površinah, ob gozdnih robo- ki zajeda večinoma različne trave vih in med svetlim grmovjem. ( Poaceae). Razširjenost Na območju Istre in Čičarije je dokaj redka, pogo- stejša od nje je ilirska smetlika ( Euphrasia il yrica), ki se pojavlja predvsem na suhih traviščih. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo cvetoče rastline. Uporaba in učinkovine Velja za staro zdravilno rastlino. Rastlino posuši- mo in jo dodamo k zeliščnim čajnim pripravkom v majhnih količinah. Uporabljala se je za zdravljenje mnogih očesnih obolenj (očesni konjuktivitis, ječmenec, vnetje), kot pripravek za izpiranje ali v obliki obkladkov. Cvetovi so zelo atraktivni in na hitro spominjajo na cvetove kukavičevk ( Orchidaceae), s katerimi ni v sorodu. Pomaga tudi pri neješčnosti, prebavnih motnjah, kot sredstvo za vzpodbujanje krčev in pri boleznih dihal (gripa, prehlad, nahod). Ilirska smetlika ( Euphrasia il yrica) Rastlina je šibko strupena, je na opisnem območju mnogo bolj zato bodimo pri njeni uporabi zmerni! razširjena vrsta. Gratiola officinalis L. - navadna božja milost - gren, grencole, grenkula - 87 DRUŽINA: črnobinovke ( Scrophulariaceae) Prepoznavanje Do 40 cm visoka trajnica z dolgo, plazečo koreniko in številnimi pritlikami. Listi so enostavni, sedeči, nasprotno razvrščeni, po robu nazobčani, ozko suličasti, pri dnu nekoliko srčasti. Cvetovi so po- samični v zalistjih, dolgopecljati, cevasto somerni, beli, po zunanji strani rdečkasti. Plod je glavica. Rastišča Uspeva na bolj vlažnih do mokrotnih travnikih in močvirnih predelih, ob kaleh. Razširjenost Splošno razširjena vrsta, ki pa na suhih območjih manjka. V Sloveniji je opredeljena kot ranljiva (V) vrsta. Božja milost je značilnica zamočvirjenih Nabiranje in vlažnih travnikov, zato je na opisnem 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 območju precej redka. Nabiramo zel in olistane poganjke. Uporaba in učinkovine V preteklosti je veljala za zdravilno in čarobno ra- stlino, njena splošna uporabnost je dandanes moč- no omejena ali opuščena, saj vsebuje veliko stru- penih snovi, kot so graciogenin, razni glukozidi in graciozidi. V glavnem se je uporabljala za zdravljenje pretira- nega izločanja sluzi, zastajanja vode v tkivih (pro- tina), malarije, črevesnih glist, očesnih obolenj in mnogih drugih bolezni. Ime “božja milost” se morda nanaša na to, da je bila verjetnost uspešnosti zdravljenja zaradi strupenih učinkov rastline odvisna tudi od »božje naklonje- nosti«. Velikokrat na enem steblu istočasno cveti le po en cvet. Cvetovi so lahko tudi šibko vijoličasti. Vsa rastlina je zelo strupena, zato bodimo pri njeni uporabi skrajno previdni! Bel is perennis L. - navadna marjetica - marjetka, mičkice, margaretica - 89 DRUŽINA: nebinovke ( Asteraceae) Prepoznavanje Do 15 cm visoka trajnica. Listi so v obrisu lopati- časti, celorobi ali grobo nazobčani, goli ali dlaka- vi, vsi združeni v pritlično rozeto. Socvetja so ko- škasta, posamična na steblu. Cvetovi so dveh vrst, zunanji jezičasti so beli, notranji cevasti so rumeni, občasno so lahko jezičasti cvetovi vsaj po zunanji strani škrlatnordeči. Košek obdajajo enoredno na- meščeni ovojkovi listi. Plod je rožka (ahena). Rastišča Vrsta je atraktivna in nezahtevna, Uspeva na travnikih, na zelenicah, ob poteh, na po- zato jo pogosto sadijo tudi v gredicah, hojenih mestih. zelenicah in po grobovih. Razširjenost Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste in koške. Uporaba in učinkovine Mlade liste, ki imajo okus po orehih, lahko upora- bimo za različne zelenjavne jedi, predvsem za sola- te. Iz njih lahko iztisnemo tudi sočen in zdravilen sok, ki vsebuje veliko vitaminov. Iz posušenih koškov in listov lahko pripravimo zeliščno čajno mešanico. Pomagala naj bi pri je- trnih obolenjih, iz nje pa izdelujejo tudi kreme za zdravljenje kožnih bolezni. Cvetovi so pri marjetici v resnici sestavljeno socvetje, ki ga imenujemo košek. Obstaja tudi veliko število kultiviranih sort s pom- noženimi in različno obarvanimi cvetovi. Cvetni popki se lahko shranijo v kisu ali slanici, podobno kot pri kaprovcu Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. ( Capparis spinosa). Matricaria chamomil a L. - prava kamilica - kamomila, kamamila, kamomile, kamilca - 91 DRUŽINA: nebinovke ( Asteraceae) Prepoznavanje Do 40 cm visoka, razrasla, aromatična enoletni- ca ali dvoletnica. Listi so pernato deljeni v ozke, črtalaste do lasaste roglje, dlakavi ali goli, sedeči. Cvetovi so združeni v ovršne koške. Jezičasti (ob- robni) cvetovi so beli, pogosto navzdol uvihani, cevasti (notranji) cvetovi so rumeni, nameščeni na poloblo izbočenem, votlem socvetišču. Plod je rožka (ahena). Rastišča V naravi jo pogosto najdemo na močno Na vrtovih uspeva kot gojena rastlina, podivjano motenih površinah, kot so njive, pripotja po ruderalnih mestih, ob poteh, na kamnitih mes- in groblje. tih in njivske površine. Razširjenost Splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo socvetja (koške). Uporaba in učinkovine Zelo znana in stara zdravilna rastlina, ki so jo naj- pogosteje sadili ob samostanih, od koder se je ver- jetno razširila po Evropi. Kamilične cvetove posušimo in jih uporabimo kot samostojen zeliščni čajni pripravek ali kot meša- nico različnih zelišč. Sušimo jih v senci in v enem sloju. Ker se kamilica bogato razraste, je primerna tudi za okrasne vrtove. Pomaga pri napenjanju, krepi želodec, omejuje ra- zna vnetja in preprečuje alergije. Iz nje izdelujejo tudi kozmetične kreme za zaščito kože. Vsebuje veliko eteričnih olj, ki se obarvajo modro. Kamilica se največkrat uporablja v Vsebuje veliko eteričnih in drugih olj, različnih zdravilnih zeliščnih čajih. zato ni primerna za občutljivejše ljudi! Tanacetum parthenium (L.) Schultz Bip. - beli vratič - maderjana, madrjolca, mandrijanca - 93 DRUŽINA: nebinovke ( Asteraceae) Prepoznavanje Do 60 cm visoka, bogato razrasla, zelo aromatična trajnica. Listi so pernato sestavljeni, dokaj mehki, večinoma dlakavi, aromatični, listni segmenti so jajčasti, nacepljeni ali krpati. Cvetovi so združeni v koške, ki jih sestavljajo precej skrajšani zunanji jezičasti cvetovi in večinoma pomnoženi, rumeni notranji cevasti cvetovi. Plod je rožka (ahena). Rastišča V glavnem uspeva kot gojena okrasna rastlina ali v zeliščnih vrtovih, občasno tudi podivja. Razširjenost Splošno razširjena okrasna vrsta. Njen izvor je ver- jetno območje Balkana, Kavkaza in Male Azije. Beli vratič je bila značilna okrasna Nabiranje rastlina tradicionalnih vrtov. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste in koške. Uporaba in učinkovine Listi so močno aromatični, predvsem posušeni so primerni za različne čajne mešanice. Koške naberemo in jih posušimo v polsenci. Iz njih lahko pripravimo samostojne ali mešane zeliščne čajne pripravke. Pripravljamo ga na podoben način kot kamilice. Pravijo mu tudi materine drobtinice, ker so ga ne-koč uporabljali za blaženje močnih porodnih krčev. V občini Komen na Krasu ga uporabljajo za pripra- vo tradicionalne zgodnje spomladanske ( prvomaj- ske) fritaje iz umešanih jajc in najpogosteje z doda-no meliso ( Melissa officinalis). Listi so mlahavi, aromatični in deljeni v nacepljene roglje. Vsebuje veliko eteričnih in drugih olj, zato ni primerna za občutljivejše ljudi! Achillea millefolium agg. - navadni rman - armanj, oškerc, skoreca, milefiori, stolistnik - 95 DRUŽINA: nebinovke ( Asteraceae) Prepoznavanje Do 70 cm visoka dlakava trajnica s podzemnimi pritlikami. Listi so podolgasti, pernato deljeni v ozke, nacepljene roglje, goli ali dlakavi. Cvetovi so v majhnih koških, ki so na vrhu stebla strnjeni v kobulasto ali dežnikasto razraslo socvetje in so beli ali rožnati. Plod je rožka (ahena). V tej skupini je veliko med seboj podobnih t.i. “malih vrst”. Rastišča Uspeva po travnikih, ob poteh, gozdnih obronkih, Rman prepoznamo po značilnih na motenih površinah in obdelovalnih mestih. “dežnikastih” socvetjih in značilnem, Razširjenost aromatičnem vonju. Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo celo rastlino, koške in mlade liste. Uporaba in učinkovine Sušimo celotno rastlino ali njene posamezne dele. Rman je zelo stara in znana zdravilna rastlina, ki naj bi jo uporabljal grški junak Ahil za celjenje ran (od tod znanstveno ime). Zeliščni čaj iz rmana pomaga ustaviti krvavenje in pomaga pri menstrualnih težavah, blaži pa tudi želodčne, žolčne in črevesne težave ter pomaga pri neješčnosti. Pernato sestavljeni listi so primerni za sušenje in tudi kot dodatek k mešanim Rman vsebuje razne grenčine, eterična olja in ta- solatam. nine, zato so ga včasih uporabljali kot grenčino pri varjenju piva. V občini Komen tradicionalno izdelujejo V redkih primerih lahko pri nabiranju povzroči cvetlične aranžmaje za vrata iz različnih alergične reakcije na koži! cvetlic, med drugim tudi iz rmana. Odsvetujejo uporabo v časo nosečnosti! Artemisia absinthium L. - pravi pelin - pelin, pelen, gorčika - 97 DRUŽINA: nebinovke ( Asteraceae) Prepoznavanje 60-150 cm visoka, polgrmičasta, srebrnobelo dla- kava, dokaj razrasla trajnica s pokončnim steblom, ki je pri dnu olesenelo. Listi so premenjalno raz- vrščeni, 2- do 3-krat pernato deljeni v ozke roglje, prileglo srebrnobelo dlakavi, 5-10 cm dolgi. Cveto- vi so združeni v rumenkaste koške, ki so 3-5 mm široki, združeni v latasto razrasla socvetja. Plod je rožka (ahena). Rastišča Listi pravega pelina imajo značilno Uspeva na polvlažnih in suhih travnikih ter ka- trpko aromo in vonj. mnitih pašnikih, po neobdealnih njivskih površi- nah, vinogradih, ob poteh ter v bližini hiš, pogosto gojen tudi po vrtovih. Razširjenost Pojavlja se raztreseno do lokalno pogosto. Vrsta je naturalizirana. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo sveže liste in mlade poganjke. Uporaba in učinkovine Pelin se v medicini uporablja že več kot 3500 let kot sredstvo za pospeševanje apetita in prebave, pomaga zdraviti prebavne motnje, deluje na izločanje žolča ter zatiranje notranjih parazitov. Kot glavni dodatek k alkoholni pijači absintu so ga Doma izdelan pelinkovec je marsikje še vedno dokaj priljubljena žgana pijača. začeli dodajati v 18. stol. in je sprva veljal za zdravilni tonik proti dizenteriji in malariji. Šele v 19. stol. je postal popularen, halucinogen napoj med evropskimi umetniki. Zaradi številnih škodljivih učinkov na zdravje je bil absint prepovedan več kot 100 let, a je spet legaliziran. Iz posušenih listov se na opisnem območju izdeluje zeliščni čaj proti prebavnim motnjam, sveži listi pa se dodajajo v žganje ( pelinkovec). Sadijo ga tudi na robovih njiv, saj s svojim vonjem odganja rastlinske škodljivce. Rastlina ni primerna za kompostiranje! Iz pelinovih listov lahko pripravimo Pri doziranju bodimo zelo previdni, saj lahko pri tudi zdravilne tinkture za lajšanje lažjih preveliki in večkratni uporabi škodi zdravju! bolečin. Carlina acaulis L. - brezstebelna kompava - bodeča neža, kampaneža, kampava - 99 DRUŽINA: nebinovke ( Asteraceae) Prepoznavanje Nizka, rozetasto razrasla, močno bodeča trajnica z zelo kratkim steblom ali brez njega. Listi so pernato deljeni v trnate, precej toge, nacepljene segmente. Cvetovi so združeni v zelo velike, nad 3 cm velike koške, ki jih obdajajo veliki, bleščeče srebrnkasti, suhi ovojkovi listi pod katerimi so manjši, trnati ovojkovi listi. Cvetovi so rumenkasti do sivkasti, večinoma prevladujejo cevasti cvetovi. Plod je rož- ka (Ahena) Za splošno uporabo so primerni Rastišča predvsem mladi listi in mladi koški. Uspeva na suhih traviščih, pašnikih, na kamnitih mestih, ob gozdnih robovih in svetli gozdovi. Razširjenost Pojavlja se raztreseno do lokalno pogosto. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste in mlade, še neodprte koške in korenino. Uporaba in učinkovine Bodeča neža velja za staro zdravilno in čarobno ra- stlino, ki je poznana že iz antičnih časov. Velja tudi za znanilko dežja, saj se takrat koški zaprejo. Latinsko ime Carlina je povezano s Karlom Velikim (742-814), ki je rastlino uporabljal za zdravlje- nje svoje vojske proti kugi. V naravi bodečo nežo najbolj opazimo na pašnikih, saj se je živina zaradi bodečih listov izogiba. Iz mladih listov in koškov lahko pripravimo oku- sno spomladansko solato. Posušene koške dodamo k različnim zeliščnim čajnim mešanicam, ki poma- gajo pri različnih boleznih, prav tako so primerna dekoracija za cvetlične aranžmaje ali suhocvetne šopke. Korenina vsebuje 22% inulina in razna eterična olja, njen ekstrakt se je uporabljal za spodbujanje potenja, kot diuretik in za izpiranje ran. Posušeni, nerazpadli koški so primerna Pri nabiranju bodimo previdni, saj je rastlina dekoracija cvetličnih aranžmajev. zelo bodeča in trnata! Laurus nobilis L. - navadni lovor - lorber, lavrika, lovor, župon, javor, javorika - 101 DRUŽINA: lovorovke ( Lauraceae) Prepoznavanje Okrog 3 do 10 m visok grm ali nizko drevo. Listi so po obliki suličasti, celi, usnjati, prezimni, po robu rahlo valoviti ali neenakomerno grobo napiljeni, močno aromatični. Cvetovi so enospolni, rumen- kasti ali belkasti, v šopastih, zalistnih socvetjih, močno dehteči. Plod je okrogla, temnomodra ja- goda. Rastišča Velikokrat kot gojena ali okrasna rastlina predvsem Lovor je dvodomen grm z enospolnimi v parkih, vrtovih ali nasadih, sicer pa uspeva med cvetovi (na sliki so moški cvetovi). grmičevjem, na skalovju in toplih, sončnih mestih. Razširjenost Pojavlja se raztreseno do redko v priobalnih delih, pogostejši na hrvaškem delu Istre in otokih. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo sveže liste, ki jih nato posušimo, redkeje nabiramo tudi plodove. Uporaba in učinkovine Lovorovi listi so priljubljena začimba k raznim pri- kuham, predvsem k mediteranskim jedem ali div- jačini, primerni so pa tudi za golaže, kislo zelje ipd. V Istri dodajajo liste k suhim figam, ki jih nanizajo na vrvico, prav tako jih dodajajo v figovo marme-lado. Ker imajo zelo močan, aromatičen vonj, jih Plodovi so temnomodre jagode in se večinoma ne uporabljajo, saj vsebujejo uporabljajmo v zmernih količinah. težko prebavljive snovi. V antičnem času so si predvsem rimski cesarji, voj- skovodje in športni prvaki krasili glave z lovorimi venci kot znamenje zmagoslavja in velike časti (od tod tudi izraz “lavreat”). Občasno se uporablja tudi les, ki je primeren za manjšo leseno posodje in pribor. V toplejših pre- delih se lovor pogosto sadi kot okrasen grm ali nizko drevo. Aromatični lovorovi listi so primerna Zaužitje surovih listov ali plodov lahko povzroči začimba tudi za izdelavo kolačkov in prebavne motnje! Lovor je tudi šibko alergen! podobnih jedi. Chelidonium majus L. - krvavi mlečnik - ceduljka, cimbola - 103 DRUŽINA: makovke ( Papaveraceae) Prepoznavanje Do 70 cm visoka trajnica z močno korenino. Steblo je lomljivo, dlakavo, z rumenim sokom, ki na zraku postane oranžen. Listi so pernato deljeni v jajčaste, topo nazobčane segmente, precej mlahavi, dlakavi. Cvetovi so v rahlih pakobulih, 4-števni, čašni listi kmalu odpadejo. Zrel plod je ozko podolgovata, loputasta glavica. Rastišča Uspeva na močno bogatih tleh v gozdovih, ob hi- Po cvetovih in plodovih spominja krvavi šah, med grmovjem in na ruderalnih površinah. mlečnik na križnice ( Brassicaceae), s Razširjenost katerimi ni v bližnjem sorodstvu. Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo korenino, poganjke in sok. Uporaba in učinkovine Rastlinski sok (mleček) krvavega mlečnika se upo- rablja predvsem za zdravljenje bradavičastih ko- žnih tvorb, v preteklosti pa za zdravljenje luskavice. Pri homeopatskem zdravljenju naj bi pomagal pri jetrnih obolenjih in zlatenici, tudi pri žolčnih te- žavah. Mleček vsebuje zelo veliko strupenih alkaloidov, ki so prisotni pri mnogih makovkah, zato lahko nje- Krvavi mlečnik ljubi močno pognojena tla, zato ga velikokrat najdemo v bližini govo zaužitje povzroči resne zastrupitve. gnojišč. Oranžnorumeni mleček se največkrat Mleček je zelo strupen, zato bodimo pri njegovi uporablja za zdravljenje bradavic. uporabi zelo previdni! Portulaca oleracea L. - navadni tolščak, portulak - pleviu, potolak, portulaka, tiščak, vodeničnik, plezavec, slezen - 105 DRUŽINA: tolščakovke ( Portulacaceae) Prepoznavanje Močno razrasla, plazeča, sočna enoletnica. Steblo je krhko, rdečkasto. Listi so enostavni, eliptični do narobejajčasti, mesnati, bleščeči, celorobi. Cvetovi so nameščeni na vrhu poganjkov, sedeči, venčni listi so plitvo izrobljeni. Plod je monogosemenska glavica, ki se odpira po prečnem šivu. Rastišča Najdemo ga predvsem na obdelanih tleh (vrtovi, gredice, cvetlična korita, njive), ob poteh in na ru- Tolščak najdemo med tlakovci, ob deralnih površinah. pločniku in po vrtovih kot plevel. Razširjenost Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste, poganjke, semena in celo rastlino. Uporaba in učinkovine Tolščak je tradicionalna, vsestransko uporabna rastlina že iz predantičnih časov. Ima tudi nekatere zdravilne učinke, saj naj bi nižal visok krvni tlak. Ker vsebuje veliko vode, je primeren za osvežilne solate in zelenjavne presne jedi, lahko ga uživamo surovega ali prekuhanega ali kot začimbo. Ponekod njegova semena dodajajo v potice in kekse. Cvetovi se odprejo v sončnem, toplem vremenu, zato je rastlina primerna za Ker se na gosto razraste po tleh, je tudi primeren za odprta, osvetljena mesta. vzdrževanje vlažnosti tal. Prekuhani listi so okusna popestritev k Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. različnim jedem. Agrimonia eupatoria L. - navadni repik - mala torica, menik, repiček, turika - 107 DRUŽINA: rožnice ( Rosaceae) Prepoznavanje Do 80 cm visoka, aromatična trajnica s pritlič- no listno rozeto in posameznim steblom. Listi so pernato sestavljeni iz jajčastih, po robu nazobča- nih lističev, dlakavi. Cvetovi so zvezdasti, klasasto razvrščeni vzdolž stebla. Plodič je obdan z vencem kavljastih priveskov. Rastišča Uspeva v glavnem po travnikih, na pripotjih, ob- časno na ruderalnih mestih, ob njivah in gozdnih Listi repika imajo značilen, močan poteh. aromatičen vonj po terpentinu. Razširjenost Precej pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste, redkeje tudi cvetove oz. so- cvetja. Uporaba in učinkovine Mlade liste posušimo ali jih uporabimo v majhnih količinah tudi sveže kot dodatek k solatam. Rastli- na vsebuje razne grenčine in eterična olja. Uporablja se pri boleznih ledvic, jeter in žolča ter pri ranah, ki se slabo celijo. V preteklosti se je uporabljal tudi kot barvilo za usnje. Ponekod jo imajo za čarobno rastlino. Če rastlino Repik je starodavna zdravilna rastlina, ki je ime dobila po starogrškem zdravniku položimo pod vzglavnik speče osebe, se ta ne bo Eupatoru (2. - 1. st. pr. Kr.). prebudila, vse dokler rastline ne odstranimo. Plodiči so obdani s kavljastimi izrastki, Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. da se oprimejo živalske dlake ali perja z namenom razširjanja. Ruta graveolens L. - vinska rutica - ruda, rudo, rutvica, rutvača - 109 DRUŽINA: rutičevke ( Rutaceae) Prepoznavanje Do 80 cm visoka, polgrmičasto razrasla, močno aromatična trajnica. Listi so do 3-krat pernato sestavljeni iz ozkih segmentov, modrikasto zeleni, precej togi, pecljati, goli. Cvetovi so 4- do 5-števni, zvezdasti, združeni v latasto razrasla socvetja. Plod je glavica. Rastišča Nekdaj gojena rastlina se je razširila v naravi in uspeva predvsem po kraških traviščih, na kamnitih mestih in med grmovjem. Razširjenost Vrsta se pojavlja lokalno do raztreseno, mnogokrat podivja. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 V enem socvetju bomo našli tako 4-števne kot tudi 5-števne cvetove. Nabiramo mlade liste, poganjke in semena. Uporaba in učinkovine Vinska rutica je znana aromatična rastlina že iz an- tičnih časov. Vsebuje zelo veliko grenčin, zato lah- ko pri prevelikem zaužitju povzroči resne želodčne motnje. Navadno jo dodajamo k domačim zeliščnim žga- nim pijačam. V Istri jo namakajo v tropinovec (žganje), ki nato dobi zeleno barvo in je v vsej Istri najpogostejša vrsta žganja. Primerna je tudi kot začimba k mnogim mesnim in ribjim jedem, enolončnicam in solatam. Posušene liste lahko vključimo k različnim zelišč- nim čajnim mešanicam, predvsem takim z močno aromo. Vinsko rutico pogosto sadijo kot okrasno rastlino v vrtovih in okrasnih nasadih. Pri nabiranju v sončnem vremenu lahko rastlina povzroči kožne mehurje in izpuščaje! Viscum album L. - bela omela - bela amela, bela imela - 111 DRUŽINA: omelovke ( Viscaceae) Prepoznavanje Grmičasto razrasla drevesna polparazitska rastlina. Listi so nasprotno razvrščeni, enostavni, eliptični, podaljšani v pecelj, rumenozeleni. Cvetovi so eno- spolni, zelo drobni, rumenkasti, po 3 do 5 združeni v sedečem pakobulu. Plod je sočen, bel, jagodast. Rastišča Vrsta zajeda večinoma listavce, med temi velikok- rat razno sadno drevje (predvsem jablane in hru- ške). Cvetovi bele omele so drobni in Razširjenost neopazni. Precej pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade poganjke in liste, ki jih sušimo. Uporaba in učinkovine Bela omela je zelo znana tradicionalna zdravilna in čarobna rastlina z raznoliko uporabnostjo. Listi in mladi poganjki se uporabljajo v domači medicini kot stimulans pri težavah krvnega obtoka in pri dihalnih težavah. V Istri jo dodajajo k likerjem in žganjem ( biska). Zaradi lepljivega ovoja okrog semena so jo včasih uporabljali kot past pri lovu na ptice (limanice). Grmički bele omele v zimskem času spominjajo na ogromna gnezda ptic. Če sta se pod omelo v času božičnih praznikov srečala moški in ženska in sta se poljubila, je to po starem verovanju pomenilo srečno in dolgo ljubezen, kar je marsikje po svetu priljubljen običaj še dandanes. “Biska”, tradicionalno istrsko žganje, Rastlina je zelo strupena, ob neustrezni uporabi ki mu dodajo omeline poganjke. lahko povzroči resna obolenja in celo smrt! Loranthus europaeus Jacq. - navadno ohmelje - lim, omelje, imela - 113 DRUŽINA: ohmeljevke ( Loranthaceae) Prepoznavanje Grmičasto razrasla drevesna polparazitska rastlina. Listi so nasprotno razvrščeni, enostavni, eliptični, podaljšani v pecelj, celorobi. Cvetovi so eno- ali dvospolni, zelo drobni, zelenkasti, združeni v groz- dasta socvetja. Plod je sočen, rumen, jagodast. Rastišča Vrsta zajeda predvsem različne hraste ( Quercus) in pravi kostanj ( Castanea sativa), redko tudi druge listavce. V času olistanja dreves ohmelje zelo Razširjenost težko opazimo. Spominja na veliko Splošno razširjena vrsta, ponekod v celoti manjka. gnezdo. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo zrele plodove. Uporaba in učinkovine V nekaterih delih sveta velja ohmelje za po- membno zdravilno rastlino. Posušeni, prežvečeni plodovi naj bi s polaganjem na bule in gnojne rane le-te pozdravili. Plodovi vsebujejo zelo veliko različnih bioaktivnih snovi, kot so razni alkaloidi, kinoni, terpeni, sapo- nini in flavonoidi. V preteklosti so lepljive plodove verjetno uporab- ljali tudi kot past za ptiče (limanice). V nekaterih delih sveta (npr. v Iraku) so plodovi že stoletja del tradicionalne medicine. Plodov ne uživajmo surovih, ker so šibko stru- peni! Cvetovi so zelo drobni in zelenkasti, Poganjki, plodovi in listi so šibko strupeni! združeni v kratka grozdasta socvetja. Foeniculum vulgare Mil . - koromač, navadni komarček - divji komarček, kromač - 115 DRUŽINA: kobulnice ( Apiaceae) Prepoznavanje Do skoraj 2 m visoka, močno aromatična dvoletni- ca ali trajnica. Listi so 3- do 4-krat pernato delje- ni v lasaste, mehke roglje, pecljati, pri dnu krilato razširjeni in obdajajo steblo. Cvetovi so drobni, združeni v kobulasto socvetje, ki je brez podpornih listov (ogrinjala). Plodiča sta gladka, izbrazdana. Rastišča V naravi uspeva po kraških traviščih in kamnitih mestih, v glavnem pa ga gojijo po vrtovih in njivah. Koromač je močno aromatična rastlina, Razširjenost znana že iz antičnih časov. Splošno do redko razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo korenino, mlade liste in plodove. Uporaba in učinkovine Listi so močno aromatični, uporabljamo jih kot začimbo v različnih prikuhah, ribjih jedeh in v so- latah. Liste lahko vložimo tudi v žgane pijače ali iz njih pripravimo poparek za suho kožo. V Istri se mladi listi uporabljajo za jajčne jedi, mi-neštre in jedi s fižolom. Iz semen lahko pripravimo zeliščne mešanice ali samostojne zeliščne čaje, ki pomagajo pri želodč- nih in črevesnih težavah, lahko pa iz njih iztisnemo Zaradi posebne arome ga dodajajo tudi k žganim pijačam, še posebej k raznim tudi eterična olja. travaricam. Če nabiramo rastlino v vročem in sončnem Koromač lahko dodamo tudi k fritaji ali vremenu, lahko v stiku s kožo povzroči alergijske hladnim prigrizkom. reakcije (fitofotodermatitis)! Pastinaca sativa L. - navadni rebrinec, pastinak - pastinaka, mrkevca, pastrnjak - 117 DRUŽINA: kobulnice ( Apiaceae) Prepoznavanje Do 1.5 m visoka, aromatična dvoletnica z odebe- ljeno korenino. Steblo je votlo, rebrasto, gladko in golo. Listi so pernato sestavljeni iz trikotnih ali jajčastih segmentov, ki so krpati ali enostavni, po robu nazobčani. Cvetovi so drobni, združeni v ko- bulasta socvetja, rahlo dehteči. Socvetje brez pod- pornih listov (ogrinjala). Plod je sestavljen iz dveh rebrastih, krilatih plodičev. Rastišča Plodiči rebrinca so ploski in ob robovih V glavnem uspeva na bogatih, ruderaliziranih tleh, krilati. intenzivnih travnikih in ob njivah. Razširjenost Pogosta do splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste in koren. Uporaba in učinkovine Pastinak je znana začimbna rastlina že iz antičnih časov, ko so ga uporabljali tudi kot sladilo. Lahko ga uporabljamo surovega, ga prekuhamo ali posu- šimo. Vsebuje veliko vitaminov in mineralov, npr. kalija. Koren uporabljamo kot začimbo na podoben na- čin kot korenje ali peteršilj in ima značilno, močno aromo po zeleni ( Apium graveolens). Nekoč so ga Pastinak so po Evropi verjetno širili že Rimljani in Grki v antičnem času. uporabljali tudi pri vrenju piva in vina. Pastinak ima veliko zdravilnih učinkov. Poma- ga pri srčnih nepravilnostih, uravnava krvni tlak, ureja prebavo in umirja želodčne ter črevesne krče, pozitivno deluje tudi na ledvice, saj spodbuja izlo- čanje urina, uravnava pa tudi znojenje. Če nabiramo rastlino v vročem in sončnem Z rastlino se hranijo tudi številne vremenu, lahko v stiku s kožo povzroči opekline žuželke, predvsem stenice in hrošči. in mehurje (fitofotodermatitis)! Hypericum perforatum L. - šentjanževka - šentjanžeuka, kantarion, krv sv. Janeza, sv. Ivan - 119 DRUŽINA: krčničevke ( Hypericaceae) Prepoznavanje Do 80 cm visoka, pokončna, gola trajnica. Listi so podolgasto jajčasti, sedeči, večinoma nasprotno razvrščeni, prosojno pikčasti. Cvetov je veliko, združeni so v ovršna, nekajcvetna pakobulasta so- cvetja, 5-števni, s številnimi prašniki. Čašni listi so celorobi, po robu posejani s črnimi, pikastimi žlezami. Plod je jajčasta glavica. Rastišča Uspeva po travnikih, na ruderalnih, razgaljenih površinah, ob gozdnih robovih, predvsem na to- plih, sončnih mestih. Razširjenost Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. Cvetovi vsebujejo veliko eteričnih olj, Nabiranje kar vidimo po vijoličasti obarvanosti, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 če jih zmečkamo. Nabiramo mlade liste in cvetoče vršičke. Uporaba in učinkovine Šentjanževka sodi v eno najbolj uporabnih tradici- onalnih zdravilnih rastlin, vendar ima tudi stran- ske učinke. Zeliščni čaj iz posušenih cvetov in listov pomaga zoper nevroze in depresije, spodbuja tudi prebavo in pretok krvi. Oljni ekstrakti iz šentjanževke se uporabljajo za različne namene, največkrat kot macerat za maza- nje kože zoper raznim kožnim boleznim in psori- jazam. Cvetove lahko vključimo tudi v naravna mila ali iz njih in semen pripravimo eterična olja, ki se upo- rabijo kot dodatek k toplim kopelim. Oljni ekstrakti iz cvetov šentjanževke pomagajo pri različnih kožnih težavah. Rastlina lahko povzroči nekatere alergijske reakcije! Prav tako je ne smemo uživati skupaj z zdravili! Barbarea vulgaris L. - navadna barbica - rože sv. Barbare - 121 DRUŽINA: križnice ( Brassicaceae) Prepoznavanje Do 90 cm visoka, gola dvoletnica. Spodnji listi so dolgopecljati, pernato deljeni v jajčaste segmente (končni segment je mnogo večji od ostalih), ki so po robu grobo nazobčani, stebelni listi so sedeči, pri dnu kopjasti, deljeni v črtalaste roglje in z ve- čjim končnim segmentom. Cvetovi so zgoščeni v bogata, grozdasta socvetja, dehteči. Plod je podol- gasta glavica (lusk), ki štrli vstran od stebla. Rastišča Uspeva ob vodah, na vlažnih travnikih, bolj vlažni gozdovi, močvirna mesta in ruderalne površine. Razširjenost Dokaj redka vrsta na območju Istre, sicer pogosta do lokalno pogosta. Cvetovi barbice imajo močan, sladkoben vonj, zato privlačijo številne opraševalce, Nabiranje primerni so tudi za rezano cvetje. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste in cvetove. Uporaba in učinkovine Mladi listi imajo rahlo oster okus in so primerni za sveže solate ali jih prekuhamo in dodamo k raznim omakam in obaram. Cvetovi so zelo atraktivni, močno dehteči in jih lahko naberemo kot okrasno rezano cvetje. Rastli- no lahko posadimo na vrtu na nekoliko vlažnejših mestih, za gojenje ni zahtevna. Barbica je po verovanju povezana s sv. Barbaro (od tod ime!), zavetnico rudarjev in topničarjev, ki so z rastlinskimi ekstrakti iz rastline zdravili rane, povzročene pri miniranju in izkopavanju. Listi barbice so značilno pernato deljeni v ozke roglje. Rastlina lahko povzroči blage alergijske reakcije občutlivejšim ljudem! Diplotaxis tenuifolia (L.) DC. - tankolistni dvoredec - riga, divja rukola, ruklja, rikola, rohuljica, rokola - 123 DRUŽINA: križnice ( Brassicaceae) Prepoznavanje Do 80 cm visoka trajnica s pritlično listno rozeto. Pritlični listi so pecljati, bleščeči, pernato deljeni v ozke roglje, ki so celorobi ali grobo neenakomerno nazobčani, stebelni listi so sedeči, pernato deljeni v ozke roglje. Cvetovi so združeni v podaljšana, rahla grozdasta socvetja, večinoma cvetijo le vrhnji. Plod je podolgovata glavica (lusk). Rastišča Uspeva predvsem v špranjah ob poteh, po zidovju, Cvetovi so značilni za družino, s štirimi na ruderalnih mestih, nasipališča in vrtovih. venčnimi listi, ki so križno razvrščeni. Razširjenost Dokaj pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste in plodove s semeni. Uporaba in učinkovine Mladi in sveži listi imajo močan vonj po ruklji ( Eruca vesicaria), zato so primerni kot dodatek k mešanim solatam, dodatek k picam, pečenim in kuhanim jedem. Listi vsebujejo askorbinsko kislino in glukozino- late, ki dajo značilen, oster okus. Semena lahko uporabimo kot gorčični namaz ali jih dodamo kot začimbo k pečenim mesnim jedem. Dvoredec se lahko bogato razraste in je zelo nezahteven za gojenje. Dvoredec je zelo nezahtevna rastlina, zato jo na vrtu lahko gojimo brez težav, čeprav kot divjeras- toča rastlina sploh ni redek. Liste dvoredca lahko uporabimo v solati, Listi imajo zelo izrazit vonj po ruklji, ki ga primerni pa so tudi za različne ocvrte nekateri ne tolerirajo. jedi, kot je fritaja. Sisymbrium officinale (L.) Scop. - navadni dihnik - rukla, rukulja - 125 DRUŽINA: križnice ( Brassicaceae) Prepoznavanje Do 60 cm visoka enoletnica ali dvoletnica, s ši- bastimi stranskimi poganjki. Spodnji listi so glo- boko pernato deljeni, pecljati, segmenti so široki, po robu nazobčani, zgornji stebelni listi so sedeči, pernato deljeni v enega ali dva para segmentov. Cvetovi so zelo drobni, v podaljšanih, grozdastih socvetjih, navadno cvetijo le vrhnji. Plod je podol- gasta, k steblu prilegla glavica (lusk). Rastišča Uspeva na obdelanih in ruderalnih mestih, ob po- teh in na pustih mestih. Razširjenost Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. Navadni dihnik je za gojitev zelo Nabiranje nezahtevna rastlina, najdemo ga 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 predvsem na motenih površinah. Nabiramo mlade liste in plodove s semeni. Uporaba in učinkovine Ponekod v Evropi vrsto gojijo kot pomembno ze- lenjavnico. Mlade in sveže liste lahko uporabimo v solatah ali jih prekuhamo (okus imajo po zelju) in jih dodamo k raznim omakam in drugim jedem. Iz semen izdelujejo gorčične namaze, saj imajo os- ter, pekoč okus. Prav tako so dober dodatek k peče- nim mesnim jedem. V antičnih časih je veljal za zdravilno rastlino, ki deluje kot protistrup za vse strupe. Iztisnjen dihni- kov sok so uporabljali tudi za zdravljenje vnetega grla. Na opisnem območju je slabo poznana rastlina, čeprav je precej pogost. Listi nekoliko spominjajo na repične liste in imajo srednje močan, pekoč okus. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Tilia platyphyllos Scop. - navadna lipa - lipa, poletna lipa, lipovina - 127 DRUŽINA: lipovke ( Tiliaceae) Prepoznavanje Do 30 m visoko drevo z bogato krošnjo. Listi so srčasti, dolgopecljati, po robu fino nazobčani, po obeh straneh zeleni, z belkastimi dlačicami v žilnih kotih. Cvetovi so združeni v rahla socvetja, rumen- kasti, vonjavi, vsako socvetje s podpornim listom. Plod je orešek. Rastišča Uspeva v svetlih listnatih sestojih, velikokrat jo sadijo kot okrasno drevo. Od podobnega lipovca ( Tilia cordata) se Razširjenost dobro loči po belkastih šopih dlačic na Pojavlja se raztreseno do lokalno pogosto. V Čiča- žilnih kotih spodnje strani listov. riji najdemo manjše sestoje vzdolž kraškega roba. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste, lubje in cvetove. Uporaba in učinkovine V tradicionalni medicini se uporablja že iz antičnih časov. Iz posušenih cvetov lahko pripravimo raz- lične zeliščne čaje in pripravke, ki pomagajo blažiti obolenja dihalnih poti. Les lipe je vsestransko uporaben, ker je precej me- hak, je priljubljen v tesarstvu za izdelavo dekorativnih lesnih elementov. Lipov med je zelo priljubljen, z bogatim okusom in Močno dehteči cvetovi so prava paša za ima visoko zdravilno vrednost. mnoge opraševalce. Dolgotrajna in prekomerna uporaba ni Posušeni cvetovi lipe se največkrat priporočljiva, ker lahko dolgoročno neugodno uporabljajo za zeliščne čaje. vpliva na delovanje srca! Primula veris L. subsp. columnae (Ten.) Hegi - belodlakavi jeglič - pomladanski jeglič, jeglič, trobentica, trubentica - 129 DRUŽINA: jegličevke ( Primulaceae) Prepoznavanje Do 30 cm visoka trajnica s šopasto razraslo pritlič- no listno rozeto. Listi so podolgasto jajčasti, zoženi v pecelj, nagubani, po robu grobo, plitvo nazob- čani, vidno žilnati, po spodnji strani belopolsteno dlakavi. Cvetovi so zvonasti, kimasti, združeni v ovršno, kobulasto socvetje, na zelo doglem peclju. Venčni listi so cevasto zrasli med seboj, venč- ne krpe so majhne, le malo večje od čaše. Plod je okrogla glavica. Cvetovi so najpogosteje intenzivno Rastišča rumeni z oranžnimi pikami v goltu. Uspeva na suhih traviščih, med skalami, velikokrat tudi kot okrasna vrsta sajen po vrtovih. Razširjenost Dokaj redka do lokalno pogosta vrsta. V Istri je po- gostejši v višjih legah (Čičarija) in senčnih predelih osrednje Istre. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo korenino, mlade liste in cvetove. Uporaba in učinkovine Zelo atraktivna jegličevka, ki jo v različnih varietetah gojimo kot okrasno rastlino. Mladi in sveži listi so primerni za solate, lahko jih tudi skuhamo. Prav tako lahko cvetove dodamo kot dekoracijo k jedem ali jih primešamo k solatam. Vrsta je ponekod priljubljena tudi kot Ponekod jih dodajajo k vinu in žganim pijačam. okrasna rastlina. V tradicionalni medicini že od antičnih časov velja za zdravilno in čarobno rastlino, predvsem v kelt- sko-druidski folklori. Ker je rastlina v Sloveniji precej redka, raje nabirajmo dele rastline iz vzgojenih primerkov! Mladi listi so podobni listom trobentice Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. ( Primula vulgaris), ki so prav tako kot njeni cvetovi primerni za solate. Primula vulgaris Huds. - trobentica, navadni jeglič - brkončica, truba, jaglac - 131 DRUŽINA: jegličevke ( Primulaceae) Prepoznavanje Do 15 cm visoka, šopasto razrasla trajnica. Listi so pritlični, podolgasto jajčasti, kratko podaljšani v pecelj, nagubani, dlakavi, po robu grobo nazob- čani. Cvetovi so dolgopecljati, v šopih, trobentasti, bledorumeni, v sredini z oranžnimi lisami. Venčni listi so med seboj zrasli, venčne krpe velike, plitvo izrobljene. Plod je glavica. Rastišča Uspeva na travnikih, v gozdovih, med grmovjem, Cvetovi so trobentasti in če skoznje pogosto pa tudi kot gojena okrasna rastlina. zapihamo, proizvedejo piskajoč zvok. Razširjenost Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo korenino, mlade liste in cvetove. Uporaba in učinkovine Trobentica je zelo znana vsestransko uporabna rastlina. Mlade in sveže liste lahko uporabimo za različne solate, kot zelenjavni okras ali jih vkuha- mo v omake, enolončnice in juhe. Tudi cvetovi so užitni in vsestransko uporabni. V 19. in začetku 20. stol. so se množično razširile po okrasnih vrtovih v Evropi in nastali so številni, raz-nobarni kultivarji. Trobentica je prepoznavna znanilka pomladi, kar nakazuje tudi njeno ime Velja tudi za zdravilno rastlino z diuretičnimi, primula - med prvimi. analgetičnimi in protikrčnimi učinki. Prav tako pomaga pri izkašljevanju (ekspektorant). Mladi li- sti so bogati z vitaminom C, zato so jih uporabljali za zdravljenje skorbuta. Mladi listi in cvetovi so primerni za solate in za dekoracijo jedi. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Cornus mas L. - rumeni dren - dren, drenjak, drenjula, drnul, drnjola - 133 DRUŽINA: drenovke ( Cornaceae) Prepoznavanje Od 3 do 7 m visok grm ali drevo s preetžno zeleni- mi poganjki. Listi so enostavni, jajčasti do suličasti, celorobi, nasprotno razvrščeni, z izbočenimi žilami, ki se lokasto ukrivijo proti konici lista, razvije-jo se šele po cvetenju. Cvetovi so drobni, rumeni, združeni v klobčasta socvetja, neprijetnega vonja. Plod je mesnat, rdeč, koščičast (drnulja). Rastišča Uspeva v mejicah, gozdnih obronkih, med grmov- Plodovi (drnulje) dozorijo šele pozno v jem, na sončnih legah in ob hišah (sajen). jeseni in so sladkega, a trpkega okusa. Razširjenost Precej pogosta in splošno razširjena vrsta. V Čiča- riji je precej pogost tudi zaradi zaraščanja krajine. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo zrele plodove in cvetove. Uporaba in učinkovine Plodovi so znani že iz predantičnih časov, vsebuje- jo ogromno C vitamina in drugih zdravilnih snovi. Uporabljamo jih v različne namene, iz njih lahko pripravimo razne sadne namaze, sokove, žganja in likerje, okusni pa so tudi presni (trpkost navadno izgubijo po prvem mrazu). Drenov les je zelo trd in odporen na bolezni (od tod izraz zdrav kot dren), uporabljali so ga pred-Rumeni dren zacveti že februarja ali celo januarja, ime je dobil po rumenih vsem v kolarstvu in za izdelavo lesenih ogrodij. cvetovih ter po rumenem lesu. Zmlete in pražene drenove koščiče so primerne kot kavni nadomestek. Iz drnulj se navadno pripravljajo razne Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. marmelade in džemi ter žgane pijače in sadni sokovi. Gentiana lutea L. ssp. symphyandra Murb. - bratinski svišč - rumeni svišč, košutnik, encijan, lincura, čemerika, šulijan - 135 DRUŽINA: sviščevke ( Gentianaceae) Prepoznavanje Do 1,5 m visoka trajnica z močno koreniko. Steblo je golo, olistano do vrha, enostavno. Listi so sedeči, jajčasti ali suličasti, vzporedno žilnati, nasprotno razvrščeni. Cvetovi so sedeči, zgoščeni v vreten- časta socvetja, ki so razvrščena vzdolž vrha stebla. Venčni listi so prosti, zvezdasto razprti. Rastišča Uspeva na pustih travnikih, pašnikih, med skalov- jem in po meliščih. Po kraških travnikih uspeva podvrsta Razširjenost symphyandra, ki ima med seboj zrasle V Čičariji še dokaj pogosta, sicer precej redka vrsta, prašnike in pikaste cvetove. ki jo pogosto izruvajo ne le obiskovalci, ampak tudi divji prašiči. Ker je v naravi močno ogrožen zaradi tradicio- nalnega nabiranja in je v Sloveniji zavarovan ter opredeljen kot ranljiva (V) vrsta, ga v naravi raje ne nabirajmo. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo koreniko in koreninske dele ter liste. Uporaba in učinkovine Rumeni svišč je zelo stara in znana zdravilna rastli- na. Vsebuje zelo veliko grenčin, zato so jo včasih uporabljali kot dodatek k pivu, večinoma pa kot dodatek k žganim pijačam (npr. amaro), med kate-Modrikasti listi nekoliko spominjajo rimi je znan kot “encijan”. na liste zelo strupene bele čmerike ( Veratrum album)! Iz posušenih listov in korenin lahko pripravimo zeliščne čaje, hladne izvlečke in tinkture. Sviščeve grenčine namreč spodbujajo izločanje želodčnih kislin, delovale naj bi tudi zoper črevesne gliste. V vrtovih je dekoracija predvsem v skalnjakih, saj zraste v višino in razvije bogato listno rozeto. Zaradi visoke vsebnosti grenčin in alkaloidov Košutnik že od daleč prepoznamo lahko povzroči resne zaplete nosečnicam in po visokih, med seboj nekoliko razmaknjenih vretenčastih socvetjih. ljudem z želodčnimi in črevesnimi težavami! Galium verum L. - prava lakota - dremota, dremovka, slipavka, Ivanjski cvet, gospina stelja - 137 DRUŽINA: broščevke ( Rubiaceae) Prepoznavanje Do 70 cm visoka, razvejana trajnica. Listi so ozko- črtalasti, vretenčasto razvrščeni, sedeči, temnoze- leni, z eno vidno žilo, ostnato koničasti. Cvetovi so drobni, zgoščeni v mnogocvetna, stranska, latasto razrasla socvetja, vonjavi. Plod je sestavljen iz dveh plodičev, gol ali bradavičast. Rastišča Uspeva po suhih traviščih, ob gozdnih robovih, med grmovjem in ob poteh. Razširjenost Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta, nekoliko pogostejša v notranjosti. Nabiranje Cvetovi so intenzivnega, sladkega vonja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 in zelo privlačni za mnoge opraševalce. Nabiramo cvetoče dele in korenino. Uporaba in učinkovine Velja za staro zdravilno rastlino, s katero so odp- ravljali težave z uriniranjem in kožna vnetja. Iz po- sušenih delov rastlin pripravimo različne zeliščne čajne mešanice. Posušene rastline so v srednjem veku uporablja- li kot polnilo za blazine, večinoma pa za sirjenje mleka, od tod znanstveno ime za rod (gr. gala = mleko). Korenine se še dandanes uporabljajo za ekstrakcijo rdečega barvila. Rastlina je tudi zelo medonosna, zato ji ponekod pravijo “medenka”. Plodovi so pri tipski podvrsti navadno gladki, pri podvrsti wirtgenii pa so bradavičasti. Pelod lahko povzroči blage alergijske reakcije! Rubia peregrina L. - divji brošč - bročika - 139 DRUŽINA: broščevke ( Rubiaceae) Prepoznavanje Do več kot 2 m velika plezalka s pritlikami. Steb- lo je ostro 4-robo, poraslo z ostrimi zobci. Listi so narobe jajčasti, sedeči, togi, prezimni, združeni v vretenca, po robu ostro nazobčani, ostnato podalj- šani, z eno vidno žilo. Cvetovi so drobni, združeni v gosta, latasto razrasla, zalistna socvetja, intenziv-no sladkega vonja. Venčni listi so lasasto priostreni. Plod je črnomoder, jagodast. Rastišča Uspeva med grmovjem, v mejicah, po ruderalnih in kamnitih mestih. Razširjenost Dokaj pogosta vrsta predvsem v priobalnih prede- lih. Zreli plodovi so črnikasti, sočni. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo korenine in stebla, včasih tudi plodove. Uporaba in učinkovine V preteklosti so korenine različnih vrst, predvsem pravega oz. barvilnega brošča ( Rubia tinctorum), uporabljali za izdelavo rdeče barve, kar je dandanes večinoma pozabljena obrt. Posušene plodove so v preteklosti uporabljali kot afrodiziak in diuretik. Listi so precej ostri, z njimi lahko režemo celo papir. Brošč je plezalka, ki se hitro razraste, zato je pri- meren za naravne zaščitne ograde in žive meje, ki zavarujejo vrtove, njive in vinograde pred divjimi živalmi. Brošč je lahko tudi nadležen plevel med grmičevjem. Pri nabiranju rastline bodimo zelo previdni, da se ne porežemo! Verbascum thapsus L. - drobnocvetni lučnik - lučnik, svečnik, škofova kapa, divizma, lepuh - 141 DRUŽINA: črnobinovke ( Scrophulariaceae) Prepoznavanje Do 150 cm visoka, pokončna dvoletnica. Steblo gosto olistano do vrha s pritlično listno rozeto. Listi so enostavni, suličasti, gosto mehkodlakavi, spodnji listi pecljati, stebelni listi sedeči, krilato se spuščajo po steblu. Cvetovi zvezdasto razprostrti, venčni listi med seboj zrasli. Prašniki s tremi be- lodlakavimi prašničnimi nitmi, te so mnogo daljše od oranžnih prašnic. Rastišča Uspeva ob poteh, na kamnitih mestih, ruderalnih površinah, svetlih gozdovih in posekah. Razširjenost Pojavlja se raztreseno do redko. Pri mnogih lučnikih so prašniki različno Nabiranje dlakavi, kar je pomemben določevalni 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 znak. Nabiramo mlade liste in cvetove. Uporaba in učinkovine Nekoč je veljal za pomembno zdravilno rastlino, dandanes njegova splošna raba upada. Cvetove posušimo in jih dodamo k različnim zeli- ščnim čajnim mešanicam, ki pomagajo proti kašlju in sluzi. Iz cvetov pridelujejo tudi zdravilna in ete-rična olja, včasih so iz njih izdelovali tudi rumena in zelena barvila, ki so jih uporabljali za barvanje las. Posušena socvetja, namočena v vosek, so v prete- klosti rabili kot bakle, suho listje pa za netivo. Lučnik je primeren tudi kot okrasna rastlina, pred- vsem v skalnjakih. Liste, ki so gosto mehkodlakavi, si lahko natlačimov obuvala za mehko hojo ali da preprečimo ozebline. Posušeni deli rastline lahko povzročijo blage alergijske reakcije ljudem z dihalnimi težavami! Asparagus acutifolius L. - ostrolistni beluš - šparglja, šparga, divja šparga, šparinga, šparhlja, sparoga - 143 DRUŽINA: beluševke ( Asparagaceae) Prepoznavanje Do 100 cm visoka, močno razrasla, bodeča trajni- ca. Stranske veje so gosto porasle z bodečimi, ig- ličastimi, listom podobnimi stranskimi poganjki (t. i. filokladiji). Listi so zelo drobni, luskasti, hitro odpadejo. Cvetovi se razvijejo na filokladijih, so zvezdasti, rumenkasti ali zelenkasti. Plod je jago- dast, ob zrelosti črn. Rastišča Uspeva med grmovjem, po opuščenih kraških tra- Za uporabo so primerni mladi poganjki, viščih, ob starih hišah in gozdnih robovih. ki so mnogo tanjši od navadnega beluša Razširjenost ( Asparagus officinalis). Pogosta do splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade poganjke (šparglje). Uporaba in učinkovine V domači uporabi je od ostrolistnega beluša bolj znan navadni beluš ( Asparagus officinalis), ki ima poleg kulinarične vrednosti še okrasno. Nabiramo mlade poganjke, ki so mnogo tanjši in daljši od gojenih špargljev, imajo pa tudi itenziv- nejši okus. Iz njih lahko pripravimo različne kuha- ne jedi, kot so juhe, obare, enoločnice in podobno, ali jih ocvremo na olju. Predvsem so znani z ume- šanimi jajci, kot je “fritaja” oziorma “frtalja”. Ostrolistni beluš je zelo bodeča trajnica, zato bodimo pri nabiranju mladih poganjkov previdni. Posušeni in zmleti plodovi se lahko uporabijo kot kavni nadomestek. Mladi poganjki so specialiteta in se Surovi plodovi so šibko strupeni! pogosto znajdejo v cvrtih jedeh, kot so razne “fritaje”. Anthyllis vulneraria agg. - pravi ranjak - zajčja detelja, krčnica, ranica - 145 DRUŽINA: metuljnice ( Fabaceae) Prepoznavanje Do 70 cm visoka, rozetasto razrasla trajnica. Listi so pernato sestavljeni iz jajčastih ali suličastih segmentov (pogosto je vrhnji segment močno večji od ostalih), večinoma dlakavi. Cvetovi so metulja- sti, združeni v glavičasta, ovršna socvetja, ki jih podpirajo nacepljeni podporni listi. Čašni listi so zrasli v napihnjeno, belkasto ali rdečkasto čašno cev, večinoma gosto dlakavi. Plod je enosemenska, rjavkasta glavica (strok). Iz posušenih socvetij se pripravljajo Obstajajo tudi rdeče cvetoče podvrste, kot je npr. zdravilni zeliščni čaji. ilirski ranjak ( Anthyllis vulneraria subsp. praepropera), ki je dokaj pogost na obalnih delih Istre in na Kvarnerskih otokih, v Čičariji pa je pogost Jacquinijev ranjak ( Anthyllis jacquinii). Rastišča Uspeva na suhih traviščih, med grmovjem in v sve- tlih gozdovih. Razširjenost Pojavlja se raztreseno do lokalno pogosto. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo cela socvetja, ki jih posušimo. Uporaba in učinkovine Zelo znana in stara, tradicionalna zdravilna in ma- gična rastlina še iz antičnih časov. Posušene cveto- Listi so pernato sestavljeni iz sedečih segmentov, ki so pogosto različno veliki. ve so uporabljali za zdravljenje ran (od tod ime) in vnetij ter za izkašljevanje. Ranjak dodajamo k raznim zeliščnim mešanicam in ga uporabljamo kot zeliščni čaj, za izpiranje ali mazanje ran. Cvetovi vsebujejo saponine in čreslovine. Ker so zelo atraktivni tudi v posušeni fazi, je ranjak zelo primeren za krašenje skalnjakov in gredic. Na opisnem območju je pogostejši Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. rdečecvetni ilirski ranjak ( Anthyl is vulneraria subsp. praepropera). Viola arvensis Murray - njivska vijolica - viola, violica, mačeha - 147 DRUŽINA: vijoličevke ( Violaceae) Prepoznavanje Do 20 cm visoka, razrasla enoletnica ali dvoletni- ca, redkeje trajnica. Listi so enostavni, nasprotno razvrščeni, dolgopecljati, suličasti ali lopatičasti, po robu plitvo topo nazobčani. Ob listih so pari pernato deljenih prilistov, ki imajo velik končni segment in ozke stranske roglje. Cvetovi so somer- ni, bledo do intenzivno rumeni, še posebej v goltu, občasno tudi vijoličasto nadahnjeni. Plod je mno- gosemenska glavica. Rastišča Uspeva po njivah, vrtovih in ruderalnih površinah. Razširjenost Precej pogosta in splošno razširjena vrsta. Zelo podobna je divji vijolici ( Viola Nabiranje tricolor), še posebej primerki z 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 vijoličasto nadahnjenimi cvetovi. Nabiramo cvetoče rastline. Uporaba in učinkovine Rastlina vsebuje salicilno kislino, zato so jo nekoč uporabljali proti glavobolom. Vsebuje tudi saponi- ne in razne sluzi, ki pomagajo pri kožnih obolenjih. V tradicionalni medicini so iz nje pridobivali tudi ekstrakt za izkašljevanje in blaženje vnetega grla. Sveži cvetovi se lahko uporabijo kot dekoracija pri jedeh. Večinoma se pojavlja kot plevelna rastlina na ob- delanih tleh. Iz sorodne vrste divje vijolice ( Viola tricolor) so izšle številne okrasne sorte mačeh, na katere včasih spominja tudi njivska vijolica. Njivska vijolica ima tipičen izgled “mačehe”. Zaradi salicilne kisline lahko povzroči blage želodčne motnje! Ajuga chamaepitys (L.) Schreb. - rumeni skrečnik - rumeni vimčič, trava iva - 149 DRUŽINA: ustnatice ( Lamiaceae) Prepoznavanje Do 15 cm visoka, gosto dlakava enoletnica ali dvo- letnica. Listi so navadno deljeni v tri ozke roglje ali krpe, temnozeleni, dlakavi, enaki so tudi podporni listi ob cvetovih. Cvetovi so večinoma posamični v navideznih zalistnih vretencih. Zgornja ustna v vencu ni razvita. Čašni listi zrasli v čašno cev, gostodlakavi. Plod razpade na štiri plodiče Rastišča Uspeva na suhih, pustih mestih, redko tudi na ob- Za rumeni skrečnik so značilni rumeni delanih površinah. somerni cvetovi, pri katerih je zgornja Razširjenost ustna močno reducirana. Dokaj redka do lokalno razširjena vrsta. V nekate- rih predelih je močno nazadoval. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo olistane dele rastline. Uporaba in učinkovine V tradicionalni medicini se uporablja kot stimu- lant, diuretik in pri menstrualnih težavah, pomagal naj bi tudi pri protinu in revmatizmu. Uporabljajo se posušeni listi ali posušeni deli rastli-ne, ki se zmeljejo v prah ali se uporabijo za zeliščne čaje in razne ekstrakte. Listi imajo okus po terpentinu in destiliranem al- Rumeni skrečnik uspeva na zelo pustih, negnojenih tleh, pogosto v manjših koholu. skupinicah. Na območju Istre in Dalmacije ga imenujejo “tra- va iva“ saj domnevajo, da ima podobne lastnosti kot »prava« trava iva - gorski vrednik ( Teucrium montanum). Občasno ga prodajajo na lokalnih Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. tržnicah kot zdravilno rastlino. Calendula officinalis L. - vrtni ognjič - ognjič, kalendula, neven - 151 DRUŽINA: nebinovke ( Asteraceae) Prepoznavanje Do 50 cm visoka enoletnica. Listi so enostavni, po- dolgasto suličasti do lopatičasti, zoženi v pecelj, po robu neenakomerno topo nazobčani ali celorobi, kratkodlakavi. Cvetovi so zgoščeni v velike koške, ki so navadno posamični, oranžni ali rumeni, sestavljeni iz večjih jezičastih in manjših cevastih cvetov. Zunanji plodovi (rožke) se ob zrelosti moč- no ukrivijo in so resasto bradavičasti. Rastišča Ob zrelosti se zunanji plodovi in Večinoma je sajena kot okrasna rastlina po vrtovih, ovojkovi listi kavljasto ukrivijo. redko tudi podivja po pustih in ruderalnih mestih. Razširjenost Pojavlja se lokalno do raztreseno, večinoma pre- hodno. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste in koške (socvetja). Uporaba in učinkovine Cvetovi se uporabljajo za dekoracijo raznih solat in kot dodatek k žafranovi omaki, včasih so jih upo- rabljali kot barvilo za tkanine. K raznim solatam lahko dodajamo tudi mlade, sveže liste, ki imajo nekoliko trpek okus. Ognjič je zelo stara zdravilna rastlina, ki so jo uporabljali že v antičnih časih za kozmetične namene, Ognjič se pogosto uporablja v kozmetiki v različnih kremah, šamponih in kot mazilo za celjenje ran, obkladke za lajšanje tinkturah. bolečin pri zvinih in nalomih ter kot zeliščni čaj pri žolčnih težavah. Danes se najbolj uporablja za kozmetične namene, npr. v kremah za nego kože in proti kožnim obolenjem. V permakulturi ga pogosto sadijo z drugimi kultu- rami, saj preprečuje razvoj nematod v tleh in deluje kot ekološka zaščita med drugimi povrtninami. Sejemo ga nekje od aprila do junija in ni zahteven za vzgojo. Posušeni zunanji koškovi cvetovi so primerni za okras na jedeh ali Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. za zeliščne čaje. Helianthus tuberosus L. - laška repa, topinambur - paparanbus, Jeruzalemska artičoka, čičoka, divji krompir, gomoljasta sončnica, papica - 153 DRUŽINA: nebinovke ( Asteraceae) Prepoznavanje Od 1 do 2,5 m visoka trajnica z gomoljasto ode- beljenimi korenikami. Listi so enostavni, pecljati, v obrisu jajčastosrčasti do suličasti, srhkodlakavi, po robu fino nazobčani. Koški so precej veliki, navadno jih je po več v razvejanem ovršnem delu stebla. Zunanji (jezičasti) cvetovi precej veliki, notranji (cevasti) cvetovi manjši, pogosto črnikasti. Plod je rožka (orešek - ahena). Rastišča Gomolji vsebujejo inulin, ki deluje V glavnem kot gojena rastlina, ki občasno podivja ugodno za sladkorne bolnike. in se razraste ob njivah in ruderalnih mestih. Razširjenost Domovina je osrednja Severna Amerika, pojavlja se raztresen, prehodno. V Istri je večkrat podivjan v naravi, vendar ga ljudje le malo nabirajo. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo gomolje. Uporaba in učinkovine Rastlina se je v Evropi v splošni uporabi uveljavila šele v 19. stol. Gomolji vsebujejo zelo malo škroba in nobenih olj ter veliko vode in fruktoze (oz. inu- lina), ki jim daje sladkoben okus. Gomolje lahko pripravimo surove ali jih prekuha- mo, dodamo jih lahko k solatam, juham in oma- Zaradi atraktivnih cvetov in visoke odpornosti se je topinambur razširil tudi kam ali jih zmečkamo v pire in iz njih pripravimo kot okrasna rastlina s številnimi sortami. sokove, razne namaze in slaščice. Topinambur ima visoko zdravilno vrednost, pred- vsem kot prehrambeni nadomestek škroba pri sladkorni bolezni, uravnava pa tudi kislost v telesu. Ponekod je lahko invazivna vrsta, ki Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. tvori goste, strnjene sestoje. Helichrysum italicum (Roth) Loudon - laški smilj - božja strešica, madronščica, smilje, magriž, malagriž - 155 DRUŽINA: nebinovke ( Asteraceae) Prepoznavanje Do 60 cm visoka, močno razrasla, polgrmičasta trajnica z močnim, aromatičnim vonjem. Listi so enostavni, ozkočrtalasti, gosto porasli z dlakami, zato sivkasto beli ali pa so goli, sedeči. Cvetovi so združeni v drobna koškasta socvetja, ki so zdru- žena v ovršni kobul. Razviti so le notranji, cevasti cvetovi, ki so intenzivno rumeni. Plod je drobna rožka. Rastišča Laški smilj je že dolgo znana in Uspeva po suhih kraških travnikih, med skalov- priljubljena aromatična rastlina v jem, ob obali, pogosto tudi sajen. mediteranskih predelih. Razširjenost V Istri in na širšem območju se pojavlja lokalno do redko, pogostejši je na Hrvaškem. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade poganjke in cvetne vršičke. Uporaba in učinkovine Zelo znana zdravilna in začimbna rastlina, ki ji ponekod zaradi značilnega vonja pravijo tudi “cur- ryjeva” rastlina. Posušene ali sveže liste lahko uporabimo kot za- čimbo pri pečenih mesnih in ribjih jedeh ali ze- lenjavnih enolončnicah, riževih jedeh in v raznih omakah. Prostrani nasadi laškega smilja na otoku Krku. Iz posušenih cvetnih vršičkov lahko pripravimo zeliščno čajno mešanico, rastlina pa je vsekakor primerna tudi kot okras v skalnjakih. Danes je pre- cej gojena rastlina zaradi obilice eteričnih olj, na veliko ga uporabljajo v kozmetiki in parfurmeriji. Rastlina je zelo medonosna, z zelo kakovostnim in zdravilnim medom. Včasih so na območju Istre in Kvarnerja posušene rastline uporabljali kot netivo ter za odstranjevanje svinjskih ščetin v času kolin. Iz laškega smilja lahko pripravimo tudi Za občutljivejše ljudi je rastlina morda preveč različne tinkture in macerate. aromatična! Tussilago farfara L. - navadni lapuh - lapuh, podbjel, lepuh - 157 DRUŽINA: nebinovke ( Asteraceae) Prepoznavanje Do 30 cm visoka trajnica s podzemnimi pritlikami. Listi so v obrisu srčasto jajčasti, po robu valovito ostro nazobčani, dolgopecljati, po spodnji strani belodlakavi. Cvetoča stebla porasla le z luskastimi listi in posamičnimi koški, ki so sestavljeni iz zunanjih (jezičastih) cvetov in notranjih (cevastih) cve- tov, vonjavi, po odcvetu se ukrivijo. Plod (rožka) s snežno belo, puhasto kodeljico. Rastišča Koški so veliki, atraktivni in bogati z Uspeva na prodnatih in ruderalnih mestih, ob po- nektarjem. teh, na obdelanih tleh in nasipališčih. Razširjenost Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste in koške (socvetja). Uporaba in učinkovine Lapuh je tradicionalna zdravilna rastlina, ki poma- ga predvsem pri kašlju (lat. tussis = kašelj). Mladi listi se lahko uporabijo v manjših količi- nah kot zeliščni sirup ali čaj pri dihalnih težavah, prehladih in gripah ali kot mazilo pri kožnih obo- lenjih, protinu in revmi. Na podoben način kot liste lahko uporabimo posu- Lapuh sodi med ene najbolj zgodnje šene cvetove in jih dodamo v zeliščne čajne meša- cvetočih znanilk pomladi pri nas, ki ga najdemo večinoma ob poteh in cestah. nice, ki blažijo dihalne poti. Stisnjen sok iz lapuha lahko karameliziramo v bonbone. Liste lahko zamenjamo z listi podobnih, levo Listi se razvijejo po cvetenju in so navedenih vrst, ki imajo lahko negativne učinke precej veliki, spominjajo na liste lepena ( Adenostyles) in repuha ( Petasites). na jetra! Chondril a juncea L. - šibasta hrustavka - mala žutenica - 159 DRUŽINA: radičevke ( Cichoriaceae) Prepoznavanje Do 1 m visoka, izrazito šibasto razrasla enoletnica ali dvoletnica z belim mlečkom in nad 2 m dolgo korenino. Listi so pernato izjedeni s trikotnimi, nazobčanimi roglji, pecljati, pritlični so največji, stebelni so zelo majhni. Koški so podolgasti do va- ljasti, navadno posamični ali 2-3 na poganjek, tudi v zalistjih, samo z jezičastimi cvetovi. Plod je rožka, ki ima na vrhu šop belih laskov. Rastišča Cvetovi so med seboj močno Uspeva na ruderalnih površinah, prodiščih, robo- odmaknjeni in cvetijo posamično, imajo vih solin, ob poteh in drugih pustih krajih. pa značilno strukturo radičevk. Razširjenost Splošno razširjena vrsta v Istri, nekoliko pogostejša v priobalnih regijah. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste, poganjke in korenino. Uporaba in učinkovine Mlade liste in poganjke lahko prekuhamo ali jih uporabimo surove v raznih solatah in presnih ze- lenjavnih jedeh. Rastlina vsebuje bel, nestrupen mleček, zato je rahlo grenkega okusa. Ker je dokaj nezahtevna za vzgajanje, je lahko dober nadomestek za zelene so- late, kot so endivija, radič ali hrustavka. Stebelni listi so ozkočrtalasti, dokaj drobni,primerni tudi za solate. Rastlina ima potencialne učinkovine, ki delujejo kot antioksidanti, zato je zelo primerna za urejeno in dietno prehrano. Poganjki pri hrustavki so zelo dolgi, šibasti in bogati z grenkim, belim Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. mlečkom. Scolymus hispanicus L. - španski žulj - sikalina, rumeni badelj, bermeč, brmbeč - 161 DRUŽINA: radičevke ( Cichoriaceae) Prepoznavanje Do 80 cm visoka, močno bodeča trajnica ali dvole- tnica z belim, grenkim mlečkom. Listi so pernato deljeni v trnate roglje, dlakavi, sedeči, nekoliko se iztezajo po steblu. Cvetovi so v 3 cm velikih koških, ki jih obdajajo trnati ovršni listi, rumeni ali oran- žni, sestavljeni le iz jezičastih cvetov. Plod je rožka, brez kodeljice (papus). Rastišča Uspeva v glavnem na pustih in motenih mestih, ob poteh, na pašnikih, nasipališčih in na grobljah. Razširjenost Pojavlja se raztreseno do lokalno. Nabiranje Žulj uspeva na pustih tleh in pašnikih, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 saj se ga živina zaradi trnatih poganjkov izogiba. Nabiramo mlade liste in mlade poganjke. Uporaba in učinkovine Rastlina je zelo znana v tradicionalni medicini že iz antičnih časov. Rastlina se v glavnem uporablja v prehrani, redkeje za okras (cvetovi). Poganjke in mlade liste navadno prekuhamo, lah- ko pa jih postrežemo tudi surove, vendar predhod- no odstranimo trnate dele. Dodamo jo k raznim prikuham in omakam, solatam, jajčnim jedem in mesnim enolončnicam. Koren lahko kuhamo ali pražimo in ga uporablja- mo kot kavni nadomestek. Iz posušenih listov lahko pripravimo zeliščne čaje, ki imajo diuretični učinek, pomagajo pri prebavnih motnjah in uravnavajo snovi v telesu. Koški se razcvetijo predvsem v dopoldanskem času. Ker je rastlina precej bodeča, bodimo pri nabiranju previdni! Scorzonera hispanica L. - španski gadnjak - črni koren, španski koren, zmijak - 163 DRUŽINA: radičevke ( Cichoriaceae) Prepoznavanje Od 60 do 100 cm visoka trajnica z močno koreni- no in belim, nestrupenim mlečkom. Spodnji listi so dolgopecljati, zgornji sedeči, v obrisu široko su- ličasti, podaljšani v konico, z razločnimi, vzpore- dnimi žilami, temnozeleni (nekoliko spominjajo na liste košutnika). Koški (socvetja) so večinoma posamični, z močno podaljšanim socvetiščem. Ovojkovi listi (podporni listi koškov) so v dveh re- deh, zunanji so široko trikotni, mnogo krajši od su- ličastih notranjih. Plod je rožka s kodeljico na vrhu. Rastišča Suha travišča, opuščeni suhi pašniki, med svetlim grmovjem, gozdni robovi in prisojna pobočja. Razširjenost Socvetja (koške) obdajajo podolgasto Raztreseno do lokalno pogosto. V naravi se je ver- suličasti podporni (ovojkovi) listi, ki so jetno ohranil kot “relikt” nekdanjega gojenja. pogosto kosmičasti. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo koren in mlade, sveže liste. Uporaba in učinkovine Rastlina je mnogo bolj znana kot “črni” ali “španski” koren. V preteklosti so ga gojili za hrano, preden ga je izrinil krompir, dandanes ga le ponekod po Evropi (J Španija) gojijo še v večjih nasadih. Koren ima zelo trdo zunanjo lupino, ki jo lahko od- stranimo pred ali po kuhanju. V kolikor jo odstra- nimo pred kuhanjem, koren za nekaj časa namoči- mo v vodo, ki smo ji dodali kis ali limonin sok, da preprečimo počrnitev. Koren se pogosto dodaja k drugi zelenjavi, lahko ga pripravimo na podoben način kot šparglje, pri- meren pa je tudi za izdelavo raznih omak. Mlade Listi so veliki, proti vrhu široko jajčasti liste lahko pripravimo kot solato ali kot dodatek k in vsebujejo bel mleček raznim prikuham. Rastlina vsebuje veliko mlečka, ki je lepljiv, vendar popolnoma nestrupen. Sonchus oleraceus L. - navadna škrbinka - grendačo, grendeču, grandič, grendačel, grentč, mleček, kostrič, kostriš - 165 DRUŽINA: radičevke ( Cichoriaceae) Prepoznavanje Od 30 do 100 cm visoka enoletnica ali dvoletnica z belim mlečkom. Steblo je gladko, golo, votlo. Listi so podolgasto suličasti, pernato škrbinasto nazob- čani do trnati, goli, s puščičastim dnom, z ravnimi ušesci. Koški so podolgasti, pri dnu rahlo odebelje- ni, dolgopecljati, samo z jezičastimi cvetovi. Plodo- vi (rožke) s snežnobelimi ščetinami (kodeljica) in prečnimi gubami. Rastišča Rastlina je skrajno nezahtevna, zato Uspeva na obdelanih tleh, po nasipališčih, ob stav- lahko uspeva že med špranjami v bah, vrtovih, razgaljenih površinah in grobljah. pločniku ali zidovih. Razširjenost Precej pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste in poganjke. Uporaba in učinkovine Mlade liste in poganjke lahko prekuhamo ali jih uporabimo surove v raznih solatah in presnih ze- lenjavnih jedeh. Rastlina vsebuje bel, nestrupen mleček, zato je ra- hlo grenkega okusa (od tod lokalno ime “grenda- čo”). Pri nas velja za njivski plevel, vendar jo ljudje vedno bolj nabirajo, najdemo jo celo naprodaj na nekaterih tržnicah. Zelo podobna vrsta je hrapava škrbinka ( Sonchus asper), ki jo uporabljamo na podoben način kot navadno škrbinko. Rastlino so uporabljala predvsem neevropska ljudstva za različne namene, tudi kot abortiv, za- viralec diareje, pomirjevalo za dojenčke, ki so jim začeli rasti zobje, za zdravljenje ran in mehurjev, mleček naj bi zdravil celo nekatere bradavice. Upo- rabljali so jo tudi kot krmo za prašiče. Mladi in sveži listi škrbinke so primerni Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. za kuhane jedi (“divje zelje”). Taraxacum officinale agg. - navadni regrat - radička, smolička, regrad, pazdonkolo, pizdonkola, pzdunkola, divji radič, konjski radič, pahlenica, zajka, želtenica, žutenica - 167 DRUŽINA: radičevke ( Cichoriaceae) Prepoznavanje Do 40 cm visoka trajnica s pritlično listno rozeto in belim mlečkom. Listi so značilno pernato izro- bljeni v trikotne segmente, pogosto porasli z belimi dlakami. Steblo je votlo, mesnato, belodlakavo, s posamičnim koškom na vrhu. Cvetovi so vsi je- zičasti, številni, na zunanji strani velikokrat rdeč- kasti. Plod (rožka) je kljunasto podaljšan, na vrhu s ščetinami (kodeljica). Rastišča Značilne “puhaste” glavice regrata Uspeva na travnikih, ob poteh, v cestnih jarkih, ze- (lučke) krasijo številne travnike. lenicah, gozdnih poteh in ruderalnih mestih. Razširjenost Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo korenino, sveže liste in koške (socvetja). Uporaba in učinkovine Regrat je zelo znana, vsesplošno uporabna rastli- na že iz predantičnih časov. Liste dodajamo k so- latam in zelenjavnim jedem ali jih uporabimo kot samostojno solatno jed. Lahko jih tudi prekuhamo, zmečkane dodamo k raznim namazom ali jih kon- zerviramo. Iz koškov lahko pridelamo vino ali jih namočimo v sladkorno mešanico z limono, da dobimo medici Manj znano je, da iz regratovih cvetov podoben sirup. Cvetne popke (nerazcvetene koške) lahko pripravimo tudi okusne džeme in sadne namaze. lahko uporabljamo podobno kot kapre v kisu. Korenino lahko uporabimo kot samostojno jed ali kot dodatek k omakam in juham. Mladi regratovi listi so velikokrat del Pelod in semena lahko povzročijo pomladanskega solatnega krožnika. blage alergijske reakcije! Atriplex prostrata DC. - kopjelistna loboda - loboda - 169 DRUŽINA: metlikovke ( Chenopodiaceae) Prepoznavanje Od 10 do 80 cm visoka, razrasla enoletnica. Steb- lo, listi in cvetovi so pogosto rdečkasti. Listi so v obrisu kopjasti ali trikotno podaljšani, dolgopecljati, plitvo nazobčani ali celorobi, nekoliko mesnati. Cvetovi so drobni, združeni v podaljšana obstran- ska socvetja. Podporna lista (predlista) v cvetovih sta trikotna, celoroba ali z nekaj zobci. Plod je ore- šek. Rastišča Cvetove skoraj v celoti zakrivata dva Uspeva na slanih tleh ob morski obali, soline in pli- velika, trikotna predlista. tve morske lagune. Razširjenost Sorazmerno redka v obalnih delih Istre, nekoliko pogostejša na širšem območju Kvarnerja. Rastlina je v Sloveniji opredeljena kot ranljiva (V), zato jo nabirajmo le v manjših količinah in na dostopnih mestih, da ne poškodujemo njenih rastišč! Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste, poganjke in semena. Uporaba in učinkovine Listi, ki vsebujejo veliko vode in soli, se lahko uporabijo surovi ali jih prekuhamo. Sveže liste večkrat speremo, da jih razsolimo in jih dodamo k raznim solatam. Večinoma se gosto razrašča po Prekuhane liste lahko pasiramo ali jih dodamo k slanih tleh, vendar jo najdemo tudi v kontinentalnih predelih. omakam, juham in kot prilogo k raznim jedem. Posušena semena (oreške) lahko zmeljemo v moko ali jih uporabimo kot kašno mešanico. Iz lobodovih listov lahko pripravimo V prevelikih odmerkih lahko povzroči rahle okusne juhe, enolončnice in omake. prebavne motnje! Rumex acetosel a agg. - mala kislica 171 DRUŽINA: dresnovke ( Polygonaceae) Prepoznavanje Do 30 cm visoka trajnica. Spodnji listi so dol- gopecljati, v obrisu kopjasti, pri dnu z dvema ali štirimi stranskimi krpami, celorobi, stebelni listi so suličasti, enostavni, kratkopecljati ali sedeči. Cvetovi so združeni v podaljšana, latasto razras- la socvetja, večinoma enospolni. Cvetno odevalo rdečkasto ali zelenkasto, prašniki rumeni. Plod je orešek. Rastišča Uspeva na zakisanih tleh, travnikih, ruderalnih po- vršinah, njivah in vinogradih. Razširjenost Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. Malo kislico prepoznamo po značilnih Nabiranje kopjastih listih, ki so kiselkastega okusa. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo sveže liste in mlade poganjke. Uporaba in učinkovine Mladi listi in poganjki so kiselkastega okusa, pri- merni za sveže solate. Lahko jih tudi kuhamo in pasiramo kot špinačo. Ponekod jo uporabljajo kot dodatek pri sirjenju mleka. Rastlino so zelo verjetno uporabljali že v prazgo- dovini, saj so njena semena pogosto našli v bliži- ni ognjišč in naselbin, kjer se je spontano zasejala kar sama. Verjetno so uživali tudi v moko zmlete oreške ali jih pripravili kot kašo. Mala kislica se lahko v kratkem času močno razras- te na degradiranih kislih tleh, zato je primerna za obnovo takih površin. Mala kislica je dvodomna rastlina, kar pomeni, da so moški in ženski cvetovi na ločenih rastlinah. Vsebuje oksalno kislino, ki lahko pri prevelikih količinah povzroči resne zdravstvene težave! Rumex acetosa L. - navadna kislica - kiselica, kislica, gladovnik, kiselka, ščuav - 173 DRUŽINA: dresnovke ( Polygonaceae) Prepoznavanje Do 80 cm visoka trajnica. Spodnji listi so dol- gopecljati, v obrisu puščičasti, podolgasti, celorobi, stebelni listi so sedeči, puščičasti ali srčasti. Cvetovi so združeni v podaljšana, latasto razrasla socvetja. Cvetno odevalo rdečkasto ali zelenkasto, zakrito z jajčastimi zunanjimi listi perigona (valve). Plod je orešek. Rastišča Uspeva na zakisanih tleh, gojenih travnikih, rude- ralnih površinah, njivah in vinogradih. Razširjenost Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje Zunanji perigonovi listi, imenovani 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 valve, so značilni prepoznavni znak kislic. Nabiramo koreniko, mlade poganjke in liste. Uporaba in učinkovine Zelo znana rastlina, ki so jo uporabljali že v antič- nem času. Korenika, listi in poganjki so primerni za sveže solate ali jih prekuhamo oz. pasiramo v zeliščne omake in juhe. Z iztisnjenim sokom iz listov kislice lahko odstra- nimo manjše madeže olja, plesni in celo rje. Poleg oksalne kisline vsebuje rastlina tudi veliko vitami- na C. Kislico lahko gojimo tudi v vrtu, s stalnim obrezo- vanjem glavnega poganjka lahko ustvarimo bogato pritlično razrast. Listi so podolgasto suličasti, pogosto rdečkasti in poprhnjeni z drobnimi papilami. Vsebuje oksalno kislino, ki lahko pri prevelikih količinah povzroči resne zdravstvene težave! Polygonum bistorta L. - kačja dresen - drnoselj, kačja trava, kačnik, srčenak, srčeno zelje - 175 DRUŽINA: dresnovke ( Polygonaceae) Prepoznavanje Do 1 m visoka, gola trajnica z močno koreniko. Listi so enostavni, celorobi, podolgasto suličasti, pri dnu zaokroženi ali s srčastim dnom, pritlični listi so dolgopecljati, stebelni listi so sedeči. Cvetovi so drobni, rožnati, zgoščeni v klasasto, ovršno socvetje. Prašniki večinoma štrlijo iz cvetov. Plod je trirobi orešek. Rastišča Uspeva v glavnem na vlažnejših, nekoliko globljih tleh, na dnu vrtač in na vlažnih travnikih. Razširjenost Pojavlja se lokalno do zelo redko. Znani so sestoji kačje dresni v vrtačah Čičarije, saj se tam dlje časa obdržita sneg in vlaga. Vrsta se lahko v naravi pojavlja v gostih, homogenih sestojih, še posebej Nabiranje v vrtačah. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo koreniko, mlade liste in poganjke. Uporaba in učinkovine Korenika vsebuje veliko čreslovin, zato se je upo- rabljala v tradicionalni medicini kot sredstvo proti diareji in griži. Lahko jo posušimo in zmeljemo v prah ali uporabimo za zeliščne čaje in kot raztopi- no za obkladke pri vnetjih. Sveži mladi listi in poganjki so primerni za solate ali jih pripravimo kot kuhane jedi, v juhah in oma- kah. Rastlina ima tudi okrasno vrednost, sadimo jo na bolj senčnih in vlažnih mestih v vrtovih. Cvetovi so drobni in blago dehteči, celotno socvetje pa je precej zgoščeno in podaljšano. Vsebuje oksalno kislino in čreslovine, ki lahko pri občutljivejših ljudeh povzročijo resnejše prebavne motnje! Sempervivum tectorum L. - navadni netresk - natresek, natresk, ušesnik, ušnik, ušnjak, všesnik, zaušnik, žednik - 177 DRUŽINA: tolstičevke ( Crassulaceae) Prepoznavanje Do 50 cm visoka trajnica z rozetasto razvrščeni- mi, mesnatimi listi, ki nekoliko spominjajo na liste kaktej ( Cactaceae). Listi so enostavni, jajčasti ali kratko lopatičasti, sedeči, celorobi, po robu resasto dlakavi, na vrhu podaljšani v ostnato konico. Cvetoča stebla so gosto olistana, na vrhu latasto raz- vejana, s številnimi rožnatordečeimi cvetovi (lahko tudi po 100 cvetov), ki imajo številne prašnike in pestiče. Zrel plod je mešiček. Cvetovi netreska so zvezdasti, rdečkasti, Rastišča gosto dlakavi po zunanji strani. Uspeva predvsem med skalovjem, večinoma pa kot gojena okrasna rastlina. Razširjenost Zelo redka vrsta z lokalno razširjenostjo, pogostej- ša v goratih območjih. Rastlina je v Sloveniji zava- rovana, zato je v naravi ne nabirajmo. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste. Uporaba in učinkovine Netresk je tradicionalna zdravilna in čudodelna rastlina. Najbolj znan je za zdravljenje vnetij ušesa. Zoper bolečine v ušesih nakapljamo eno kapljico čistega rastlinskega soka, ki ga lahko pomešamo tudi z olivnim oljem. Netresk je zelo pogosta okrasna rastlina Iz mladih listov lahko iztisnemo osvežilen sok, ki v gredicah, skalnjakih ali kot lončnica. ga dodamo raznim zeliščnim in sadnim sokovom. Učinkoval naj bi pri nekaterih očesnih, kožnih ter živčnih boleznih. V preteklosti so ga sadili po strehah in na oknih, saj naj bi odvračal strele. Rimljani so ga uporabljali kot ljubezenski napoj, varoval naj bi celo pred ča-rovništvom. Podvrsta schotti ima navadno rdečkasto Prevelike količine zaužitega soka obarvane vrhove listov, ki se končajo z lahko izzovejo bljuvanje! V uho dodajamo le po 1 rdečo, ostnato konico. kapljico, sicer lahko pride do vnetja bobniča! Rosa canina L. - navadni šipek - pičikul, šipak, pičkul, srbeuka, srbevka, divja roža, pasja roža, rožarič - 179 DRUŽINA: rožnice ( Rosaceae) Prepoznavanje Do 3 m razrasel grm s trnatimi poganjki. Listi so pernato sestavljeni iz 5-7 jajčastih lističev, ki so po robu ostro nazobčani. Cvetovi so precej veliki, rožnati ali beli, blagodehteči, s številnimi prašniki. Zrel plod je sočen, rdeč birni orešek, znotraj kate- rega so številni dlakavi oreški. Rastišča Vrsta uspeva predvsem na toplih, sončnih mestih, med grmičevjem, na puščenih traviščih, v mejicah Šipkovi plodovi so bogat vir C vitamina, in po skalovju. flavonoidov in drugih zdravilnih snovi. Razširjenost Precej pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo cvetove in zrele plodove. Uporaba in učinkovine Šipek je zelo stara in znana zdravilna rastlina. Mes- nati del plodu se uporablja za izdelavo marmelad, zeliščnih in sadnih čajev, sokov in drugih priprav- kov. Vrsta je zelo priljubljena tudi kot okrasna rastlina, z bogatimi, prijetno dehtečimi cvetovi. Ponekod v Čičariji najdemo primerke z zelo temnimi cvetovi in sinjezelenimi listi. Šipkovi cvetovi spominjajo na majhne Cvetovi so primerni tudi za izdelavo blagodehtečih vrtnice, saj so z njimi v zelo tesnem sorodstvu. naravnih mil in parfumov, pri čemer potrebujemo večjo količino cvetov. Iz plodov se pripravljajo različni džemi, Pri nabiranju bodimo previdni, marmelade in sadni namazi, primerni pa saj je rastlina porasla s trni! so tudi za zeliščne čaje. Sanguisorba officinalis L. - zdravilna strašnica - kampanela, kampanelca - 181 DRUŽINA: rožnice ( Rosaceae) Prepoznavanje Do 150 cm visoka trajnica, ki se na vrhu pogosto šibasto razraste. Listi so lihopernato sestavljeni iz jajčastih, pecljatih, po robu ostro nazobčanih segmentov, temnozeleni. Cvetovi so drobni, črnor- deči, združeni v ovršna, klasasta socvetja, cvetno odevalo tvorijo 4 čašni listi. Prašniki so 4. Plod je orešek. Rastišča Uspeva na bolj vlažnih travnikih, zamočvirjenih predelih in na vlažnih mestih v gozdovih. Razširjenost Splošno razširjena vrsta, ki se v Istri v večjih sestojih pojavlja le v notranjosti in na vlažnih tleh. Zdravilno strašnico prepoznamo po Nabiranje šibastih steblih, na vrhu katerih so 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 črnordeča valjasta socvetja. Nabiramo koreniko in zelnate dele. Uporaba in učinkovine Vrsta se že stoletja uporablja v tradicionalni medi- cini kot zdravilna rastlina. Uporablja se v glavnem korenika, ki vsebuje veliko čreslovin, vitamina C, flavone in saponine. Uporabljali so jo za ustavljanje krvavenja pri moč- nem odvajanju blata, krvavitvah iz nosa, blažila naj bi tudi opekline in pike žuželk ter celo upočasnila proces izpadanja las. Velikokrat jo sadijo na močno degradiranih povr- šinah, saj z razvejanim koreninskim sistemom bla- ži učinke erozije. Zdravilna strašnica je pomembna hranilna rastli- na pri razvoju nekaterih gosenic dnevnih metuljev iz rodu mravljiščar ( Phengaris spp.), ki so močno Čeprav se na prvi pogled ne opazi, je ogroženi. strašnica v sorodstvu s šipki, jagodnjaki in robidami. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Punica granatum L. - granatno jabolko - nar, šipak, mogranj, mogran, pomagrane - 183 DRUŽINA: granatovke ( Punicaceae) Prepoznavanje 2 do 7 m visoko drevo s trnatimi poganjki. Listi so enostavni, suličasti, celorobi, bleščeči, nekoliko usnjati, nasprotno razvrščeni. Cvetovi so precej veliki, živo oranžnordeči, zvonasti. Plod, ki spominja na jabolko, vsebuje številne rdeče plodiče, ki so ob- dani s sočnim, zelo okusnim ovojem. Rastišča Večinoma jo gojijo kot sadno drevo, v naravi jo naj- demo predvsem na suhih in grmovnatih mestih, Čašni listi so prav tako barviti kot ter na kamnitih in skalnatih pobočjih. venčni listi in ostanejo na plodu kot Razširjenost “mušica”. V naravi je dokaj redka, sicer pa je pogostejša na Hrvaškem, še posebej ob obali. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Najbolj uporabni so zreli plodovi, nabiramo pa tudi cvetove, drevesno skorjo in mlade liste. Uporaba in učinkovine Granatno jabolko je simbol plodnosti in ponovne- ga rojevanja. Sočna semena lahko uživamo presna ali iz njih iztisnemo sok in so bogat vir vitaminov in ogljikovih hidratov. Divje rastoči granatovci v Istri imajo majhne plo- dove, ki ob zrelosti le redko pordečijo do konca. Granatno jabolko lahko uporabimo v Skorjo so včasih uporabljali za strojenje usnja, njen različnih sadnih kombinacijah. les se uporablja predvsem v sredozemskih državah. Cvetovi so atraktivni tudi po tem, ko venčni listi odpadejo, zato je primerna tudi kot okrasno dre- vo. Mlade liste lahko uporabimo kot dekoracijo pri solatah. Veliki plodovi so polni plodičev, ki so obdani s sladkim, sočnim ovojem. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Althaea officinalis L. - navadni slez - slez, beli popel, slizka, kapitvanijca, siriči - 185 DRUŽINA: slezenovke ( Malvaceae) Prepoznavanje Od 60 do 120 cm visoka, gosto dlakava trajnica. Li- sti so dlanasto krpati, po robu nazobčani, žametno dlakavi, pecljati, premenjalno razvrščeni. Cvetovi so beli, belorožnati ali rožnati, s številnimi, škrlatnimi ali vijoličastimi prašniki in zunanjo čašo. Plo- diči so razvrščeni v krogu, nekoliko dlakavi. Rastišča Ohranil se je kot kultivirana rastlina, ki je podivja-la. Uspeva na ruderalnih mestih, starih vrtovih, po vlažnih travnikih in robovih mejic. Razširjenost Lokalno pogosta do redka vrsta z raztreseno raz- širjenostjo. Cvetovi so dekorativni in v njih takoj Nabiranje prepoznamo sorodnika hibiskusa, osleza 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 in rožlina. Nabiramo korenine, cvetove in mlade liste. Uporaba in učinkovine Slez je zelo stara zdravilna rastlina, ki se uporablja v glavnem kot sredstvo za izkašljevanje in blaženje vnetega grla (korenina namreč vsebuje veliko slu- zi). Korenino posušimo in jo zmeljemo za zeliščne čaje in druge zeliščne pripravke. Mlade cvetove lahko uporabimo kot dekoracijo pri solatah ali drugih jedeh ali jih naberemo kot reza- no okrasno cvetje. Mladi vršički so prav tako pri- merni za solate ali kot dodatek k juham in obaram. Ponekod jedo tudi semena, ki jih zmleta dodajo k moki oz. k poticam. Zeliščarji imajo v svojem vrtu skoraj vedno vsaj en grmiček sleza, ki privablja tudi številne opraševalce. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Malva neglecta Wallr. - navadni slezenovec - papel, sklez, slezena - 187 DRUŽINA: slezenovke ( Malvaceae) Prepoznavanje Od 15 do 50 cm visoka, večinoma polegla do kipe- ča enoletnica ali dvoletnica. Listi so dolgopecljati, plitvo dlanasto krpati, po robu nazobčani. Cvetovi so do 2 cm veliki, bledo rožnati ali beli, venčni li- sti so na vrhu plitvo izrobljeni, z izrazitimi žilami. Prašniki so številni, združeni v čopasto prašnično cev. Plodiči so polkrožni, razporejeni v krogu. Rastišča Uspeva na pustih, ruderaliziranih mestih, ob poteh in nasipališčih. Razširjenost Splošno razširjena vrsta, pogosto se pojavlja pre- hodno. Listi nekoliko spominjajo na liste od Nabiranje pelargonij, s katerimi pa ni v bližnjem 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 sorodstvu. Nabiramo korenino, liste, cvetove in plodove. Uporaba in učinkovine Listi so bogati z vitaminom C, cvetovi pa s tanini, vsebuje tudi saponine in antioksidante, v korenini je shranjeno veliko škroba. Mladi listi se uporabljajo za solate, prekuhani pa v raznih juhah in omakah. Plodiči, ki imajo ra- hel okus po siru, so primerni za uživanje surovi, popraženi, prekuhani ali zmleti v moko. Iz cvetov, plodičev in listov lahko pripravimo ze- liščno čajno mešanico, ki blaži kašelj in prehladna obolenja. Večinoma se neopazno razrašča po ruderalnih površinah, na kar nakazuje tudi znanstveno ime neglecta = prezrt. Rastlina lahko shrani velike količine dušika, zato jo uživajmo v ustreznih količinah! Malva sylvestris L. - gozdni slezenovec - korenika, slezenovec, nalva, slezanj, sliz, sljez - 189 DRUŽINA: slezenovke ( Malvaceae) Prepoznavanje Od 30 do 100 cm visoka pokončna ali kipeča traj- nica, redkeje dvoletnica. Listi so dolgopecljati, dlanasto krpati, po robu nazobčani. Cvetovi so do 3 cm veliki, rožnati ali škrlatnordeči, venčni listi so na vrhu plitvo izrobljeni, z izrazitimi žilami. Pra- šniki so številni, združeni v čopasto prašnično cev. Plodiči so polkrožni, razporejeni v krogu. Rastišča Uspeva na pustih, ruderaliziranih mestih, ob po- teh, robovih njiv in mejic. Razširjenost Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje Čeprav slezenovčevi listi na prvi pogled 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 spominjajo na liste javorjev ( Acer spp.), je v bližnjem sorodu z lipami ( Tilia spp.). Nabiramo korenino, liste, cvetove in plodove. Uporaba in učinkovine Zelo znana, tradicionalna zdravilna rastlina, ki se uporablja tudi v kulinariki in floristiki. Mlade kuhane ali presne liste lahko uporabimo v različnih solatah, ali jih dodamo k juham in oma- kam. Iz posušenih cvetov, korenine in predvsem plodov pripravimo razne zeliščne čajne mešanice, ki po- magajo pri izkašljevanju, hripavosti, vnetju dihal, želodca in črevesja. Včasih so jo uporabljali za izdelavo rumenega bar- vila, ponekod slezenovec sadijo tudi kot okrasno rastlino. Dokaj veliki, atraktivni cvetovi so razlog, da v naših vrtovih obstaja veliko različnih kultivarjev in sort. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Centaurium erythraea Rafn - navadna tavžentroža - milefiori, taužentrož, taužentroža, kičica - 191 DRUŽINA: sviščevke ( Gentianaceae) Prepoznavanje Od 10 do 50 cm visoka enoletnica s pritlično listno rozeto in štirirobim steblom. Listi so nasprotno razvrščeni, suličasto jajčasti, sedeči, celorobi. Cvetovi so rožnati do rožnatordeči, združeni v razrasla kobulasta, ovršna socvetja, zvezdasti, venčni listi so med seboj zrasli. Prašnice so rumene, štrlijo iz cvetov. Plod je glavica. Rastišča Uspeva na pustih mestih, ruderalnih površinah, suhih travnikih in robovih obdelovalnih površin. Razširjenost Precej pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje Cvetovi so majhni, vendar atraktivni, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 privabljajo tudi mnoge opraševalce. Nabiramo cvetoče poganjke. Uporaba in učinkovine Precej znana tradicionalna zdravilna rastlina že iz antičnih časov, ki vsebuje veliko grenčin. V glav- nem se uporablja kot sestavina zeliščnih čajev, zeli- ščnih likerjev in žganih pijač, kot dodatek pa tudi v zeliščnih bombonih in sirupih. Pomaga pri želodčnih, žolčnih in prebavnih teža- vah ter neješčnosti, prečisti pa tudi dihalne poti. Rastlino namakamo v hladni vodi, uživali naj bi jo pred jedjo in ne po njej. Prav tako ni priporočljivo sladkanje s sladkorjem, temveč z medom. Ime je tavžentroža dobila po napačnem prevodu znanstvenega imena “centum aurei” - sto guldnov. Zaradi grenčin, ki jih vsebuje, lahko rastlina v prevelikih količinah povzroči zdravstvene težave! Allium ampeloprasum L. - poletni luk - divja čebula, divji luk, purič, lučac, porjak - 193 DRUŽINA: lukovke ( Al iaceae) Prepoznavanje Do 180 cm visoka trajnica z valjasto eno- do dvo- delno čebulico. Steblo je olistano tudi v zgornjem delu, listi so podolgasti, ploski, plitvo žlebasti, do 50 cm dolgi. Cvetovi so dolgopecljati, škrlatnorde- či ali bledo rožnati, zgoščeni v ovršno, kobulasto socvetje, ki ga podpira širok, kožnat, kljunasto po- daljšan list. Plod je tripredalasta glavica. Rastišča Uspeva predvsem na suhih, sončnih mestih, suhih Zaradi atraktivnih cvetov, ki privabljajo traviščih, ob robovih njiv in vinogradov. številne opraševalce, je primeren tudi za Razširjenost okrasne vrtove. Lokalno pogosta vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo čebulico in mlade liste, tudi socvetja. Uporaba in učinkovine Kultivirana oblika je dobro znan por ( Allium por- rum). Kot večina lukov ( Allium spp.) se tudi poletni luk uporablja v kulinariki in medicini. Čebulica je nekoliko milejšega okusa kot pri česnu ali čebuli. V gospodinjstvu se lahko uporablja tudi kot dezinfekcijsko sredstvo, pomaga pa pri uravna- vanju prebavnih motenj. Čebulico lahko uporabimo kot začimbo, mlade Kultivirana različica je por ( Allium liste in cvetove pa dodamo k različnim solatam ali porrum), ki je bolj znan od divje rastočih rastlin. prikuham, primeren je tudi za zimske mineštre. Zaradi bogate šopaste razrasti cvetov je priljubljen tudi kot okrasna rastlina. Mladi listi so zelo primeren dodatek k Ker vsebuje aliin, lahko povzroči blage prebavne različnim jedem, še posebej “fritajam”. motnje občutljivejšim ljudem! Allium vineale L. - vinograjski luk - divja čebula, vinogradski luk, divji luk - 195 DRUŽINA: lukovke ( Al iaceae) Prepoznavanje Do 1 m visoka trajnica s čebulico. Steblo je olistano čez polovico, listi so ozko črtalasti, ploski, do 4 mm široki, pogosto se proti konici posušijo. Cvetovi so dolgopecljati, rožnatordeči ali bledo rožnati, zgoš- čeni v ovršno, kobulasto socvetje, v katerem so šte- vilni zarodni brstiči in ki ga podpira en sam, suh, odpadljiv list. Plod je tripredalasta glavica. Rastišča Uspeva predvsem na suhih, sončnih mestih, na su- hih traviščih, ob njivah in vinogradih. Razširjenost Pojavlja se raztreseno do lokalno pogosto. Nabiranje Zarodni brstiči (drobnim čebulicam 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 podobne rastne tvorbe v socvetju) služijo za vegetativno širjenje vrste. Nabiramo čebulico in brstiče oz. socvetja. Uporaba in učinkovine Čebulica in brstiči imajo podoben oster okus kot česen, celo rahlo močnejšega, zato so primerni za nekoliko bolj začinjene mesne in ribje jedi. Če ga jedo pašne živali, tudi njihovo mleko prev- zame vonj po luku! Vrsta se lahko zelo hitro razširi predvsem s pomočjo zarodnih brstičev. Čeprav je vinograjski luk znan verjetno že iz antič- nih časov, se je le malokje uveljavil kot začimbna ali zdravilna rastlina. Iz zarodnih brstičev lahko že v socvetju poženejo mlade rastlinice, po čemer vinograjski luk tudi prepoznamo. Ker vsebuje aliin, lahko povzroči blage prebavne motnje občutljivejšim ljudem! Fumaria officinalis L. - navadna rosnica - mehka resica, rosilka, ključ sv. Petra, dimnjevica - 197 DRUŽINA: rosničevke ( Fumariaceae) Prepoznavanje Od 15 do 30 cm visoka, močno razrasla enoletnica, redkeje dvoletnica. Listi so pernato sestavljeni (ra- hlo spominjajo na liste peteršilja), goli, sinjezeleni. Cvetovi so bledorožnati z rdečim ustjem, združeni v gostocvetno, grozdasto socvetje, s kratko, zaokro- ženo ostrogo. Plod je okrogla, na vrhu prisekana glavica. Rastišča Najdemo jo predvsem na ruderalnih mestih, ob hi- šah, na obdelanih in pustih tleh. Razširjenost Pojavlja se lokalno pogosto, sicer raztreseno. Nabiranje Znanstveno ime ( fumus = dim) izhaja iz 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 blede obarvanosti cvetov, ki delujejo, kot če bi dim izhajal iz tal. Nabiramo celotno rastlino. Uporaba in učinkovine Rosnica je znana že iz antičnih časov, vendar se je za zdravilne namene uveljavila šele nekje po 13. stol. Vsebuje različne grenčine in alkaloide (fuma- rin, protopin in alokriptopin). Uporabljali so jo v glavnem kot zdravilo za oči (ra- stlinski sok), pri prebavnih motnjah in kot diure- tik, pa tudi pri artritisu in revmi, čiščenju krvi in pri raznih vnetjih. Pomagala naj bi tudi pri akutnih vnetjih žolčevoda. Posušene rastline lahko uporabimo kot zeliščne čajne mešanice, iz svežih poganjkov pa iztisnemo sok. Plodovi so drobne, okroglaste glavice s številnimi semeni. Rastlina je lahko šibko strupena, zato bodimo previdni pri ustreznem jemanju predpisane količine odmerkov! Ononis spinosa L. - navadni gladež - gladiš, budiš, gladeš, bodež, glušč, reboš - 199 DRUŽINA: metuljnice ( Fabaceae) Prepoznavanje Do 60 cm visoka, grmičasto razrasla, močno žle- zava, večinoma dlakava trajnica s trni. Listi so tri- delni, deljeni v eliptične lističe, ki so po robu na- zobčani, goli ali dlakavi. Cvetovi so precej veliki, rožnati ali rožnatordeči, navadno po dva skupaj v zalistjih. Plod je skoraj okrogel strok, ki je pri vrhu podaljšan v kljunec. Rastišča Uspeva na pustih mestih, razgaljenih površinah, suhih travnikih, ob grmovju in pašnikih. Razširjenost Splošno do pogosto razširjena vrsta. Nabiranje Prilisti so preobraženi v ostre trne, zato 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 bodimo pri nabiranju previdni! Nabiramo korenine in mlade poganjke, redkeje tudi cvetove in liste. Uporaba in učinkovine Gladež vsebuje veliko eteričnih olj, flavonoidov in triterpenov. V tradicionalni medicini se uporablja predvsem korenina, ki deluje kot diuretik, koagu- lant, blaži razna vnetja in pomaga zoper revmatska obolenja. Iz zmlete korenine lahko pripravimo obliže, ki se uporabljajo pri zdravljenju kožnih ekcemov in dru- gih kožnih obolenj. Iz posušene korenine in mladih poganjkov lahko pripravimo tudi različne zeliščne čajne mešanice. Surovi ali kuhani mladi, netrnati poganjki so pri- merni kot dodatek k mnogim jedem. Gladež je na gosto porasel s pecljatimi žlezami, ki izločajo lepljiv in rahlo neprijeten izloček. Pri povečani uporabi lahko zdravilni učinki oslabijo. Dictamnus albus L. - navadni jesenček - jasenjak, beli jasen, diptam, jesenek, jesenov koren - 201 DRUŽINA: rutičevke ( Rutaceae) Prepoznavanje Do 60 cm visoka, močno žlezastodlakava rastlina. Listi so enkrat pernato sestavljeni iz jajčastih do suličastih, drobno nazobčanih segmentov. Cveto- vi so precej veliki, grozdasto razvrščeni po steblu, rožnati z izrazitimi žilami ter vonjem po limonah. Prašniki na dolgih prašničnih nitih štrlijo daleč naprej iz cvetov, gosto žlezasti. Plod je žlezasta, 5-delna glavica. Rastišča Cvetovi so veliki, dišijo po limonah Uspeva na suhih traviščih, ob mejicah, med gr- in so zelo atraktivni. movjem, ob gozdnih obronkih na apnencu in na kamnitih pobočjih z apnencem. Na flišu večinoma manjka. Razširjenost Pojavlja se lokalno do raztreseno. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo korenino in socvetja. Uporaba in učinkovine Rastlina vsebuje zelo veliko eteričnih in drugih olj, ki se lahko ob visoki vročini celo vnamejo, zato ji ponekod pravijo tudi “ognjeni grm”. Korenina se uporablja kot aromatičen dodatek pri raznih alkoholnih pijačah, predvsem pri vermutih. Listi močno spominjajo na liste malega Zaradi velikih cvetov, ki imajo vonj po limoni, je jesena ( Fraxinus ornus), po čemer je dobila slovensko ime jesenček. rastlina precej atraktivna za gojenje v vrtovih, zna- nih je več kultivarjev. Mnogi deli rastline lahko ob zaužitju povzročijo resne prebavne težave. Pri nabiranju uporabljaj- mo rokavice in dolge rokave, saj je rastlina moč- no alergena! Plodovi so gosto žlezave petdelne Rastlina lahko ob stiku s kožo povzroči močna glavice, ki nekoliko spominjajo na kožna vnetja in mehurje (fitofotodermatitis)! makove glavice. Betonica officinalis L. - navadni čistec - betonka, gušar, petonka, bitunica, petonika, rani list, ranjak - 203 DRUŽINA: ustnatice ( Lamiaceae) Prepoznavanje Do 70 cm visoka trajnica. Pritlični listi so dol- gopecljati, v obrisu jajčasti ali eliptični, s srčastim ali ravnim dnom, po robu plitvo topo nazobčani. Stebelni listi so kratkopecljati ali sedeči, podolgasti ali suličasti. Cvetovi so dvoustnati, zgoščeni v kom-paktno, ovršno socvetje. Čašni listi zrasli v čašno cev, pogosto rdečkasto nadahnjeni. Plod razpade na štiri plodiče. Rastišča Uspeva na suhih in vlažnih travnikih, v vrtačah, v gozdovih in med grmovjem. Razširjenost Splošno do lokalno razširjena vrsta. Čeprav na videz spominja na kukavičev- Nabiranje ke ( Orchidaceae), je v bližnjem sorodu 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 z meto ( Mentha spp.), origanom ( Ori- ganum vulgare) in timijanom ( Thymus Nabiramo korenino, mlade liste in poganjke. vulgaris). Uporaba in učinkovine Zdravilni učinki rastline so znani že iz antičnih ča- sov in pogosto so jo sadili v zeliščnih vrtovih ob samostanih. V tradicionalni medicini se uporablja ekstrakt iz korenine in zeli predvsem za zdravljenje artritisa in putike, za urejanje prebavnih motenj, a tudi pri dihalnih obolenjih in celo proti pijanosti. Iz posušenih delov pripravimo zeliščni čaj ali obli- že, ki pomagajo pri kožnih, ginekoloških in živčnih težavah. Mladi listi so primerni za razne solate, iz njih lahko pripravimo tudi zeliščna piva. Le v redkih primerih se čistec gosto razraste in tvori strnjene sestoje, ki so pravi pašniki za različne žuželke. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Clinopodium vulgare L. - navadna mačja zel - čepič, čepac - 205 DRUŽINA: ustnatice ( Lamiaceae) Prepoznavanje Do 60 cm visoka trajnica s plazečo, močno razraslo podzemno koreniko. Steblo je štirirobo, gostodla- kavo. Listi so nasprotno razvrščeni, jajčasto suli- časti, pecljati, dlakavi, enostavni, celorobi. Cvetovi so združeni v navidezna vreenčasta, med seboj raz-maknjena socvetja. Čašni listi so zrasli v gostod- lakavo čašno cev. Plod je droben, razpade na štiri plodiče. Rastišča Ustnati cvetovi so razporejeni v Uspeva na različnih tipih travišč, v gozdovih, med navideznih vretencih. grmovjem in na ruderalnih površinah. Razširjenost Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo celotno rastlino in jo sušimo. Uporaba in učinkovine Rastlina ima srednje močan aromatičen vonj, ki spominja na origano ( Origanum vulgare) ali timijan ( Thymus vulgaris), zato je primerna kot začim-ba za različne jedi, predvsem mesne in ribje ter za razne prikuhe. Liste lahko dodamo tudi raznim solatam ali zeliščnim namazom. Zeliščni čaj iz listov in socvetij naj bi pomagal pri srčnih težavah, čiščenju sluzi v dihalnih poteh, pri Iz mačje mete največkrat pripravljamo napenjanju in drugih prebavnih motnjah. Ponekod zeliščne čaje. iz rastline pridobivajo mazilo za zdravljenje ran. Mladi poganjki vsebujejo betulin, ki ima zelo raz- lične zdravilne učinke. Socvetja so včasih gosto dlakava, Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. kot pri nekoliko redkejši podvrsti orientale. Origanum vulgare L. - navadna dobra misel, origano - majeron, oregano, mravinac, mažuran - 207 DRUŽINA: ustnatice ( Lamiaceae) Prepoznavanje Do 70 cm visoka, močno aromatična trajnica s plazečo, podzemno koreniko. Listi so pecljati, v obrisu jajčasti, pri dnu zaokroženi ali rahlo srčasti, dlakavi, celorobi, enostavni, nasprotno razvrščeni. Ustnati cvetovi so združeni v ovršna, navidezno kaobulasta socvetja. Čašni listi so zrasli v rdečkasto čašno cev. Plod razpade na štiri plodiče. Rastišča Uspeva na sončnih, toplih mestih, ob gozdnih ro- Dvoustnati rožnati so precej drobni, zato bovih, na suhih traviščih in razgaljenih tleh. pri privabljanju opraševalcev sodelujejo Razširjenost tudi rdečkasti čašni listi. Splošno razširjena vrsta, pogosto tudi kultivirana v vrtovih. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo sveže liste in cvetoče poganjke. Uporaba in učinkovine Origano in majaron ( Origanum majorana), ki ga gojimo, sta zelo znani in vsesplošno uporabni za- čimbnici z značilno “mediteransko” aromo. Posušeni listi se uporabljajo kot začimba k mno- gim mesnim in ribjim jedem, prikuham, enolonč- nicam, pizzam idr. Okus origana je precej skladen s paradižnikom. Majaron ( Origanum majorana) je zelo Eterično olje iz listov (timol) je ponekod priljublje-podoben origanu in se uporablja na podoben način. no tradicionalno zdravilo, ki deluje protibakterij- sko in protistresno. Zeliščni čaj iz posušenih cvetov in listov pomaga pri prehladu, želodčnih krčih, na-pihovanju, blaži kašelj in lajša revmatizem. Zmečkani listi delno delujejo tudi kot repelent zo- per nadležen mrčes. Kot začimba se origano uporablja pri Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. različnih jedeh (pizze itd.). Thymus longicaulis C. Presl - dolgostebelna materina dušica - materina dušica, majčešina, timijan - 209 DRUŽINA: ustnatice ( Lamiaceae) Prepoznavanje Do 10 cm visoka, močno razrasla, plazeča, močno aromatična grmičasta trajnica z dolgimi pritlikami. Listi so drobni, narobe ozko suličasti, sedeči, celo- robi, nasprotno razvrščeni. Drobni, ustnati cvetovi so zgoščeni v ovršnih, klobčastih socvetjih, rožnati s pikami v ustju. Čašni listi so med seboj zrasli v drobno čašno cev, dlakavi. Plod je droben, razpade na štiri plodiče. Rastišča Listi materine dušice se navadno Najdemo jo predvsem na suhih ali polsuhih tra- dodajajo k mesnim jedem. viščih, svetlih gozdičkih, v mejicah ali na razgalje- nih tleh. Razširjenost Splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste in cvetoče poganjke. Uporaba in učinkovine Materine dušice so zelo stara začimbna in zdravil- na skupina rastlin, od katerih se je v vrtovih veči- noma uveljavil le pravi timijan ( Thymus vulgaris). Sveže ali posušene liste uporabimo kot začimbo za mesne in ribje jedi, prikuhe, enolončnice ali kot dodatek k pečenim jedem, kot so npr. pizze. Posušeni listi in poganjki so primerni za različne Vonj zmečkanih listov in cvetov je zeliščne čaje. podoben vonju limon ali origana. Eterična olja, pridobljena iz listov, vsebujejo timol, ki ima protiseptične lastnosti in ga najdemo v zob-nih pastah in ustnih vodicah. Rastlina je primerna tudi za okrasne vrtove, pred- vsem skalnjake. Posušena stebla s cvetovi se največkrat uporabljajo za zeliščne čaje. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Arctium lappa L. - navadni repinec - klošč, repinec, repje, čičak, repušina, repuh - 211 DRUŽINA: nebinovke ( Asteraceae) Prepoznavanje Do 2 m visoka trajnica z izredno velikimi, naguba- nimi, v obrisu trikotno srčastimi listi, ki so po robu neenakomerno grobo nazobčani. Cvetovi so škrlatnordeči, cevasti, združeni v klobčasta ali okro- gla socvetja, ki so češuljasto razporejena po steblu. Socvetja obdajajo zelo ozki podporni listi, ki so pri vrhu kavljasto ukrivljeni. Rastišča Uspeva na nekoliko bolj bogatih tleh, ob gozdnih Repinec prepoznamo tudi po orjaških poteh, na motenih mestih, ob vodah, na pašnikih. listih, ki jih za silo lahko uporabimo kot Razširjenost dežnik ali kot senčnik. Splošno razširjena vrsta, ki ponekod manjka. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo koren, mlade liste in mlade poganjke. Uporaba in učinkovine V preteklosti je bila rastlina mnogo bolj cenjena in v rabi. Danes ga v glavnem uporabljamo v zeliščnih čajnih in drugih pripravkih za čiščenje kože, proti prhljaju in odpadanju las, za izboljšano izločanje vode in čiščenje krvi ter celo pri zdravljenju neka- terih oblik raka. Način širjenja zrelih koškov s pomočjo oprijema- nja na koži in perju pri živalih je bil glaven povod za razvoj “ježkaste” zaponke pri športnih in drugih Repinec se včasih uporablja tudi v oblačilih. kozmetiki, v raznih kremah, šamponih in milih. V azijski kuhinji je zelo cenjena korenika, ki ima sladek okus in je zelo okusna, če je skuhana ali po- sušena. Repinec je dober pokazatelj visoke koncentracije dušika v tleh. Koški so obdani z ozkimi, na vrhu kavljasto ukrivljenimi podpornimi listi, Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. ki omogočajo širjenje plodov. Cirsium vulgare (Savi) Tenore - navadni osat - srpan, škrbinka, osljebad, ostak, ošljak, badilj - 213 DRUŽINA: nebinovke ( Asteraceae) Prepoznavanje Do 150 cm visoka, močno bodeča dvoletnica, red- keje trajnica. Listi so pernato nacepljeni, dlakavi, deljeni v trikotne do suličaste segmente, ki so po- daljšani v trne. Koški so pri dnu oblasto razširjeni, v sredini nekoliko zoženi, ovojkovi listi so številni, ozkočrtalasti, bodeči, puhastodlakavi, na vrhu ukrivljeni. Plodove (rožke) obdaja gostodlakava kodeljica. Rastišča Na kraških gmajnah je panonski osat Uspeva predvsem na pustih, ruderalnih mestih, na ( Cirsium pannonicum) pogostejši od obdelanih tleh, pašnikih in opuščenih traviščih. navadnega osata. Razširjenost Splošno razširjena vrsta. V Istri je veliko podob- nih vrst, ki so pogostejše, kot npr. panonski osat ( Cirsum pannonicum). Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo, korenino steblo in mlade liste. Uporaba in učinkovine Oguljeno steblo lahko prekuhamo ali popražimo ter ga uporabimo kot prilogo k drugim jedem ali kot samostojno jed. Mlade liste, ki še niso tako trnati, očistimo in jih uporabimo za solate ali jih narežemo za zeliščne namaze ipd. Tudi korenina mladih rastlin je užitna, Cvetovi so zelo bogati z nektarjem, zato so pomemben vir hrane za številne primerna je surova ali skuhana. opraševalce tudi daleč v jesen. Navadni osat je nacionalni simbol Škotske. V kme- tijstvu velja za dokaj nadležen plevel, ki se hitro razraste in se ga je težko znebiti zaradi lomljive, regenerativne korenike. Dehteči cvetovi so bogati z nektarjem in predvsem v pozni sezoni pomemben vir hrane za opraševal- ce. Pritlični listi so gosto dlakavi in izraščajo Pri nabiranju bodimo previdni, saj je rastlina v gosti rozeti. porasla z močnimi, bodečimi trni! Petasites hybridus (L.) Gaert. - navadni repuh - klobčič, lapuh, lapuž, repuh, lopuh, lepušina - 215 DRUŽINA: nebinovke ( Asteraceae) Prepoznavanje Do 80 cm visoka trajnica s plazečo, podzemno koreniko. Listi, ki se razvijejo po cvetenju, so dol- gopecljati, v obrisu pahljačasti, po robu fino na- zobčani, nedeljeni, pri dnu srčasti, tudi čez 1 m veliki. Cvetovi so združeni v majhne koške, ki so klasasto razvrščeni na vrhu stebla. Cvetoče steblo ima le rdečkaste, luskaste liste. Plod je rožka z belo, lasasto kodeljico. Rastišča Večinoma ga najdemo na prodnatih in kamnitih mestih ob vodotokih ter v gozdovih. Razširjenost Pojavlja se raztreseno do redko. Kot zgodnje cvetoča rastlina je primerna Nabiranje za spomladanske, senčne gredice. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo koreniko in mlade liste. Uporaba in učinkovine Mladi listi so pogojno užitni in jih uporabljamo v majhnih količinah kot dodatek k solatam. Iz sežga- nih listnih pecljev so včasih pridobivali nadome- stek za sol. Ponekod velja repuh za tradicionalno zdravilno ra- stlino, iz katere so pridobivali ekstrakte in zeliščne čaje ter obliže. Pomagal naj bi pri migreni, astmi in gripi, deloval kot diuretik in zbijal vročino. Iz velikih listov lahko izdelamo začasno pokrivalo. V redkih primerih ga gojijo kot okrasno rastlino. Metličasta, odcvetela socvetja imajo številna semena s šopi dlak, ki jih raznašajo živali in veter. Rastlina vsebuje veliko alkaloidov, zato je njeno uživanje v velikih količinah lahko nevarno! Silybum marianum (L.) Gaertn. - pegasti badelj - bodeča neža, bodika, pegasti bodelj, sikavica, osljebad - 217 DRUŽINA: nebinovke ( Asteraceae) Prepoznavanje Do 2 m visoka, izrazito bodeča enoletnica ali dvo- letnica. Listi so podolgasto suličasti do jajčasti, izrazito belo lisasti, pernato krpati ali nacepljeni, po robu trnati, pri dnu srčasti ali podaljšani v pecelj. Škrlatni cvetovi so v koških, ki so precej veliki, podpirajo jih močno trnati ovojkovi listi. Plod je rožka s kodeljico. Rastišča Večinoma gojena rastlina, ki občasno podivja in jo Badelj dobro prepoznamo po belo najdemo na ruderalnih površinah in ob cestah. lisastih, trnatih listih. Razširjenost Splošno razširjena gojena vrsta, na Krasu nekoliko redkejša. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo korenino in mlade poganjke. Uporaba in učinkovine Badelj je zelo znana zdravilna rastlina, ki jo lahko uporabimo tudi v kuhinji in kot okrasno rastlino. Korenino lahko jemo surovo ali jo prekuhamo oz. prepražimo in jo dodamo k različnim jedem. Na enak način lahko uporabimo mlade poganjke in koške, ki jih lahko tudi vložimo v kis ali jih pasi- ramo. Socvetja na videz spominjajo na artičoko Kot zdravilna rastlina ima mnogo učinkovin, ki ( Cynara scolymus), s katero je tudi v sorodu. pomagajo pri obolenjih jeter, zdravljenju različnih oblik raka in kot del sestavine protistrupa pri za- strupitvah z zeleno mušnico ( Amanita phal oides). Zadnje čase je ponekod badelj popularen pri raz- strupljanju telesa. Pegasti badelj se največkrat uporablja v Zaradi visoke vsebnosti kalijevega nitrata je kozmetiki in farmaciji. rastlina zelo strupena za živino in drobnico! Hepatica nobilis Mil . - navadni jetrnik - jetrenka, mačkina očesa, trokrp, plava sasa - 219 DRUŽINA: zlatičevke ( Ranunculaceae) Prepoznavanje Od 5 do 15 cm visoka, šopasto razrasla trajnica. Listi, ki se razvijejo v času cvetenja ali po njem, so dolgopecljati, v obrisu trokrpi, po spodnji strani rdečkastovijoličasti, dlakavi vsaj po pecljih. Cveto- vi so posamični, na dolgih, dlakavih pecljih, sprva kimasti, kasneje navzgor štrleči, zvezdasti, 5-10 števni. Prašniki so številni, z belimi prašnicami. Plod je dlakav orešek. Rastišča Zaradi privlačnih, modrih cvetov, je Uspeva v senčnih gozdovih, v glavnem na apnen- primeren za senčne okrasne gredice. častih tleh. Razširjenost Pojavlja se raztreseno do lokalno v Čičariji in senč- nih legah v notranjosti Istre. V nekaterih evropskih državah je vrsta zavarovana, kjer je s pretiranim nabiranjem močno nazadovala. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade poganjke, mlade liste in cvetove. Uporaba in učinkovine Jetrnik je znan že iz 15. stol. kot okrasna in zdravil-na rastlina. Gojili so ga predvsem ob samostanih in po grajskih vrtovih. Dandanes poznamo veliko različnih okrasnih ob- lik jetrnika z raznobarvnimi cvetovi, pomnoženi- Jetrnik cveti zelo zgodaj spomladi, mi venčnimi listi in lisastimi listi. včasih cvetovi pokukajo na plano še v snegu. Rastlina je v svežem stanju šibko strupena (vsebuje protoanemonin), če jo posušimo, strupene snovi razpadejo. V tradicionalni medicini so uporabljali posušene liste in cvetove za zdravljenje bronhitisa in težav z jetri (od tod ime!). Listi, ki so usnjati in prezimni, so Rastlina je šibko strupena! značilno trojnati. Pulmonaria officinalis L. - navadni pljučnik - cmulež, pikec, ptičje seme, pljučenica - 221 DRUŽINA: srhkolistovke ( Boraginaceae) Prepoznavanje Do 30 cm visoka trajnica z močno koreniko in pri- tlično listno rozeto. Pritlični listi so široko jajčasti do srčasti, koničasti, celorobi, srhkodlakavi, posejani z belimi pikami, dolgopecljati, stebelni listi so sedeči, suličasti, zeleni. Cvetovi so združeni v ovr- šna, vijačkasta socvetja, sprva škrlatnordeči, kasne- je modri. Venčni in čašni listi so med seboj zrasli. Rastišča Najdemo ga predvsem v gozdovih, na travnikih, Cvetovi so dvobarvni zaradi sprememb, med grmovjem in ob hišah. ki potečejo v njih po oprašitvi. Modri Razširjenost cvetovi so starejši in oprašeni. Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade pritlične liste in cvetove. Uporaba in učinkovine Pljučnik je stara zdravilna rastlina, ki so jo uporabljali predvsem za zdravljenje pljučnih bolezni in dihalnih poti, predvsem zoper kašlju. Posušene cvetove in liste lahko uporabimo kot sa- mostojen zeliščni čaj ali jih dodamo v zeliščno me- šanico. Cvetovi vsebujejo barvila iz skupine anto- cianov, rastlina sama pa vsebuje še razne saponine, tanine in silicijevo kislino. Pritlični listi so značilno belo pikasti, kar Pljučnik je s svojo šopasto razrastjo in dekorativni- je zelo dober prepoznavni znak. mi listi primeren tudi za senčne gredice. Pljučnik se največkrat uporablja za zdravljenje dihalnih obolenj. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Symphytum officinale L. - navadni gabez - gabez, gavez, plušč, svaljnik - 223 DRUŽINA: srhkolistovke ( Boraginaceae) Prepoznavanje Do 1 m visoka, gosto srhkodlakava trajnica z moč- no koreniko. Pritlični listi so dolgopecljati, jajčasto suličasti, stebelni listi so suličasti, sedeči, z listno ploskvijo se iztezajo po robatem steblu. Cvetovi so zvonasti, kimasti, sprva škrlatnordeči, nato modro- vijoliči ali beli, združeni v vijačkasta socvetja, hitro odpadejo. Venčni listi so med seboj zrasli, v notranjosti z goltnimi luskami. Rastišča Podobna vrsta je čebulasti gabez Uspeva na nekoliko bolj bogatih travnikih, njivah, ( Symphytum bulbosum), ki se pojavlja v ruderalnih površinah, v jarkih in gozdnih robovih. Istri, a je mnogo redkejši. Razširjenost Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta v konti- nentalnih in submediteranskih predelih. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo koreniko, mlade liste in mlade poganjke. Uporaba in učinkovine Gabez velja za staro zdravilno rastlino. Uporablja se v obliki zeliščnih čajev, ekstraktov, tinktur in obkladkov za zdravljenje različnih obolenj (kot je npr. osteoartritis) in raznih poškodb (kot so npr. odprte, tudi zagnojene rane). Sodobne raziskave so pokazale, da vsebuje piroli- zidne alkaloide, ki v velikih količinah povzročijo Cevastozvonaste cvetove lahko resne zastrupitve jeter in da je lahko kancerogen. oprašujejo le žuželke z dolgimi sesali, kot so čmrlji in metulji. Koreniko in mlade liste lahko v manjših količinah prekuhamo in jih uporabimo za solate ali kot do- datek k različnim jedem, primerni so tudi za jedi, kot je npr. sarma. Gabezova mast pomaga pri celjenju ran, Pri konzumiranju bodimo previdni, saj lahko žuljev in nalomov kosti. rastlina pri velikih odmerkih povzroči okvaro jeter in celo raka! Solanum dulcamara L. - grenkoslad - divji krompir, nemuščak, razhudnik, gorkoslad, paskvica - 225 DRUŽINA: razhudnikovke ( Solanaceae) Prepoznavanje Do 2 m dolga trajnica, ki se velikokrat razrašča kot plezalka ali ovijalka. Listi so pecljati, v obrisu jajčastosuličasti, enostavni ali trokrpi, celorobi. Cvetovi so združeni v obstranska, latasto do groz- dasto razrasla socvetja, vijoličasti, venčni listi ve- činoma štrlijo nazaj. Plod je sočna, rdeča jagoda. Rastišča Najdemo ga med grmovjem, na visokih steblikah ob potokih in jarkih, med trstičjem in ruderalnih površinah. Razširjenost Splošno razširjena vrsta. Nabiranje Vijoličasti cvetovi spominjajo na 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 paradižnikove ( Solanum lycopersicum), s katerim je v bližnjem sorodstvu. Nabiramo mlada stebla. Uporaba in učinkovine Grenkoslad je znana zdravilna in “čarobna” rastlina že iz antičnih časov. Ime je dobil po grenko-slad- kem okusu, ki se pojavi med žvečenjem korenin in stebel. Uporabljali so ga pri blaženju revmatičnih obolenj, proti vročini, pri raznih vnetjih in kožnih poškod- bah. Dandanes se v uradni medicini in homeopatiji uporablja le v majhnih odmerkih, saj vsebuje moč- ne alkaloide, kot sta solanin in dulkamarin. Grenkoslad je dober pokazatelj dušika v tleh in srednje vlažnosti tal. Le občasno ga sadijo tudi v parkih kot okrasno rastlino. Čeprav so plodovi grenkoslada videti sočni in okusni, jih ne uživajmo, saj so strupeni! Grenkoslad je srednje strupena rastlina, ki vsebuje veliko alkaloidov! Rastlina je smrtno strupena za pašne živali! Vitex agnus-castus L. - navadna konopljika - divji poper, biber - 227 DRUŽINA: sporiševke ( Verbanaceae) Prepoznavanje Do 6 m velik grm z nasprotno razvrščenimi listi. Listi so dolgopecljati, dlanasto razdeljeni v več ozkosuličastih, celorobih lističev, ki so po spo- dnji strani prileglodlakavi. Cvetovi so vijoličasti, somerni, združeni v podaljšana, grozdasta ovršna socvetja, blago dehteči. Plod je koščičast, podoben orešku. Rastišča Največkrat uspeva v priobalnih, sončnih mestih, Listi konopljike so podobni konopljinim tudi na ruderalnih površinah, med grmovjem in ( Cannabis sp.), od tod njeno slovensko pogosto kot okrasna ali podivjana rastlina. ime. Razširjenost V Sloveniji je v naravi zelo redka, v hrvaškem pri- morju je pogostejša. V Sloveniji velja za redko (R) rastlino. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo plodove ali vršičke s plodovi. Uporaba in učinkovine Konopljika je bila že v antičnih časih povezana s plodnostjo. Menihi so v srednjem veku njena zmle- ta semena dodajali k jedem, da bi zmanjšali spolno slo. Semena imajo poprast, oster okus, če jih posušimo in zmeljemo, so primerna začimba za mesne jedi V mediteranskih območjih jo na žaru. uporabljajo že iz antičnih časov. Zmečkani listi imajo aromatičen vonj in jih lahko uporabimo pri aromaterapijah ali z njimi osvežimo prostore. Konopljiko pogosto sadijo kot okrasno Rastlina je lahko potencialno alergena za rastlino, bogata socvetja privabijo tudi občutljivejše ljudi! številne opraševalce. Campanula rapunculus L. - repuščeva zvončica - repušac, repušica, ležnjačič, zajka - 229 DRUŽINA: zvončičevke ( Campanulaceae) Prepoznavanje Do 80 cm visoka trajnica z odebeljeno, mesnato glavno korenino. Steblo in listi so štrleče srhkod- lakavi, vsebujejo bel mleček. Listi so enostavni, v obrisu podolgasto suličasti, po robu grobo plitvo nazobčani ali celorobi, sedeči ali podaljšani v ši- rok pecelj. Cvetovi so zvonasti, svetlovijoličasti ali svetlomodri, razprti, razporejeni vzdolž stebla, dolgopecljati. Plod je glavica. Rastišča V glavnem uspeva na suhih traviščih, po gmajnah, občasno tudi po njivah, med vinogradi in med gr- movjem. Razširjenost Lokalno pogosto, sicer raztreseno. Veliki in atraktivni zvonasti cvetovi so lep okras v vrtovih. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo korenino in mlade liste, socvetja so pri- merna za dekoracijo. Uporaba in učinkovine V preteklosti so repuščevo zvončico gojili po vsej Europi, predvsem listi so se uporabljali podobno kot špinača, korenina, ki je podobna peteršiljevi, se je uporabljala podobno kot redkev ali kot koren- ček. Korenina je mesnata in se uporablja kot začimba ali kot dodatek k raznim jedem, kot so obare in mesne enolončnice. Mladi listi in mladi poganjki so primerni za zelene solate. Ker ima velike, atraktivne cvetove, je pri- merna tudi kot okrasna rastlina. V ta namen so jo marsikje gojili že v srednjem veku (na opisnem območju se v ta namen ne uporablja). Listi in steblo so srhkodlakavi in vsebujejo nestrupen, bel mleček. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Ajuga reptans L. - plazeči skrečnik - maselnik, vimčič, ivica - 231 DRUŽINA: ustnatice ( Lamiaceae) Prepoznavanje Do 30 cm visoka trajnica z dolgimi, nadzemnimi pritlikami in pritlično listno rozeto. Listi so na- sprotno razvršeni, v obrisu podolgasto jajčasti ali lopatičasti, nedeljeni, večinoma goli. Cvetovi so sinje do temno modri, zgoščeni v grozdasto socve- tje, podprti s celimi, jajčastimi listi, ki so večji od cvetov. Pri cvetovih je zgornja venčna ustna močno reducirana. Plod razpade na štiri plodiče. Rastišča Ime je vrsta dobila po dolgih nadzemnih Najdemo ga v gozdovih, na travnikih, po zelenicah, pritlikah s katerimi se razrašča po tleh. na motenih površinah in ob poteh. Razširjenost Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo cvetočo rastlino ali mlade liste. Uporaba in učinkovine Vrsta je dobro znana zdravilna rastlina že iz pre- teklosti, uporablja se za različne namene: kot pri- pravek zoper angino, kašelj, pljučne bolezni, obo- lenje ust, blaži revmatizem in celi rane, ki se slabo zdravijo. Iz posušenih socvetij pripravimo zeliščno čajno mešanico ali ekstrakt, ki pomaga pri izločanju bla- ta. Plazečemu skrečniku je podoben dlakavi skrečnik ( Ajuga genevensis), ki se loči po nacepljenih podpornih listih. Ker se lahko v kratkem času s pomočjo pritlik hitro razraste, je primeren tudi za okrasne vrtove in ze- lenice. Pogosto ga obiskujejo čebele, čmrlji in drugi opraševalci. Pritlični listi rastejo v rozeti in so Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. pogosto rdečkasto nadahnjeni. Calamintha menthifolia Host - navadni čober - kalamin, pasja meta, divji origano - 233 DRUŽINA: ustnatice ( Lamiaceae) Prepoznavanje Do 80 cm visoka, močno aromatična trajnica s pla- zečo koreniko in podzeminimi pritlikami. Steblo je štirirobo, dlakavo. Listi so jajčasti, pecljati, plitvo topo nazobčani, nasprotno razvrščeni. Cvetovi so združeni v navidezna zalistna vretenca, peclja- ti, ustnati, vijoličasti do bledoškrlatni, s pikami v ustju. Plod razpade na štiri plodiče. Rastišča V glavnem uspeva na suhih, kamnitih mestih, v V navideznih cvetnih vretencih navadno gozdovih in gozdnih robovih, mejicah ter suhih hkrati cvetita le do dva cvetova. traviščih. Razširjenost Pojavlja se lokalno do raztreseno, ponekod lahko tudi manjka. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo sveže in mlade liste. Uporaba in učinkovine Iz posušenih listov, ki so zelo aromatični, lahko pripravimo zeliščne čajne mešanice ali jih uporabi- mo kot začimbo za razne jedi, predvsem nekoliko bolj začinjene. V preteklosti je veljal za zdravilno rastlino, dan- danes njegova uporaba nazaduje. Deloval naj bi blažilno na prebavne motnje, zbijal vročino, bla- Navadnemu čobru je zelo podoben žil menstrualne krče, učinkovit naj bi bil tudi pri velecvetni čober ( C. grandiflora), ki ima mnogo večje cvetove. nespečnosti in depresivnosti. Velikokrat ga dodajajo v razne zeliščne mešanice, ki bogatijo okus v zeliščnih bonbonih, čajih, liker- jih in kremah. Celotna rastlina, še posebej pa listi, Nosečnicam odsvetujejo uporabo, saj lahko je močno aromatična, primerna za čezmerno uživanje vodi k spontani splavitvi! začimbe. Glechoma hederacea L. - bršljanasta grenkuljica - kanderman, popenec, stračič, dobričica, povijač - 235 DRUŽINA: ustnatice ( Lamiaceae) Prepoznavanje Do 40 cm visoka, močno aromatična trajnica, ki se s pritlikami lahko na gosto razraste po tleh. Listi so v obrisu ledvičasti do okroglasti, po robu topo nazobčani, pri dnu srčasti, dolgopecljati, nasprotno razvrščeni. Cvetovi so svetlo vijoličasti, ustnati, na-meščeni v navidezna vretenčasta socvetja. Venčni listi so med seboj zrasli v dolgo venčno cev, na ustju pikasti in lisasti. Plod razpade na štiri plodiče. Rastišča Grenkuljica se lahko zelo gosto razraste Uspeva na zelenicah, travnikih, obdelanih tleh, ru- po tleh, zato jo v nekaterih deželah celo deralnih površinah in gozdovih. obravnavajo kot agresivno invazivko. Razširjenost Precej pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade poganjke in mlade liste. Uporaba in učinkovine Zaradi svojega značilnega, krepkega vonja, je pri- ljubljena zdravilna rastlina že iz antičnih časov. Pred uporabo hmelja so jo uporabljali kot grenčino pri varjenju piva, ponekod celo za sirjenje sira. Zeliščne čaje in tinkture iz grenkuljice so v domači medicini včasih uporabljali za zdravljenje očesnih vnetij, odvajanje vode, blaženje pljučnih obolenj, bolezni črevesja in žolčnika itd. Cvetovi nekoliko spominjajo na cvetove kukavičevk ( Orchidaceae) s katerimi pa Mladi listi in poganjki so v majhnih količinah pri- niso v sorodu. merni kot aromatičen dodatek k solatam ali priku- ham, lahko jih tudi posušimo. V redkih primerih jo gojijo tudi kot okrasno rastli- no. Aromatični listi lahko v majhnih Sveža rastlina je strupena za živino in konje! količinah popestrijo mnoge jedi. Nosečnicam se uporaba odsvetuje! Hyssopus officinalis L. - ožepek, izop - hizop, žepek, žpk, crkvinjak - 237 DRUŽINA: ustnatice ( Lamiaceae) Prepoznavanje Do 50 cm visok, razrasel, močno aromatičen pol- grmiček. Listi so ozkočrtalasti do ozkosuličasti, skoraj sedeči, nasprotno razvrščeni, celorobi, eno- stavni. V zalistjih velikih listov se pogosto razvijejo manjši listi. Cvetovi so modri, ustnati, razvrščeni v podaljšano, navidez klasasto socvetje. Venčni listi so med seboj zrasli v dolgo cev. Plod razpade na štiri plodiče. Rastišča Najdemo ga predvsem na suhih, sončnih in kamni- tih mestih, ob robovih travnikov in med grmov- jem, velikokrat tudi gojen. Razširjenost Povsod zelo redek, večinoma ga gojijo v vrtovih kot Ožepek je pogosta aromatična trajnica začimbno in okrasno rastlino. V Sloveniji velja vr- zeliščnih vrtov. sta za redko (R). Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade cvetoče vršičke in liste. Uporaba in učinkovine Ožepek je zelo znana začimbna in zdravilna rastli- na predvsem v sredozemskih predelih, kjer ga upo- rabljajo že od antičnih časov. Cvetoče vršičke posušimo in jih shranimo na pladnjih ali kot viseče šopke. Uporabljamo ga kot začimbo pri nekoliko krepkejših jedeh. Liste in po- ganjke lahko vložimo v žgane pijače za aromo. Ožepek je zelo priljubljen tudi pri čebelarjih, saj proizvede zelo veliko nektarja. Uporablja se tudi v medicini, saj ima blažilen učinek na kašelj in vneto grlo, učinkuje pa tudi na izboljšano prebavo in iz- ločanje vode. Modri cvetovi so široko razprti in združeni v navidezno grozdasto socvetje. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Mentha arvensis L. - njivska meta - poljska meta, metvica, menta - 239 DRUŽINA: ustnatice ( Lamiaceae) Prepoznavanje Do 80 cm visoka aromatična trajnica s številnimi, plazečimi pritlikami. Listi so v obrisu jajčasto suli- časti, po robu plitvo nazobčani, dlakavi, nasprotno razvrščeni. Cvetovi so dokaj drobni, bledo vijoli- časti, vretenčasto razvrščeni v gostih socvetjih, skoraj zvezdasti. Venčni listi so zrasli v venčno cev, tudi čašni listi so med seboj zrasli. Plod razpade na štiri plodiče. Rastišča Cvetovi so drobni, združeni v gosta, Uspeva na nekoliko vlažnejših delih njiv, travnikov navidezno vretenčasta socvetja. in ruderalnih površin, tudi ob gozdnih poteh. Razširjenost Splošno razširjena vrsta, ponekod manjka. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade poganjke in sveže liste. Uporaba in učinkovine Vrsta vsebuje veliko različnih spojin in eterničnih olj, kot so mentol, menton, limonen, metil acetat, piperiton, razni tanini in flavonoidi. Iz svežih listov in poganjkov lahko pripravimo osvežilne sokove, iz posušenih pa zeliščne čajne mešanice in sirupe. Če jih zmeljemo v prah, jih lahko uporabimo kot začimbo pri raznih mesnih jedeh in enolončnicah. Listi imajo značilno osvežilno aromatičen vonj, vendar mnogo manj kot pri poprovi meti ( M. x piperita). Njivska meta se lahko razraste po degradiranih po- vršinah, zato je primerna tudi za obnovo poškodo- vanega zemljišča. Čajni pripravki iz metinih listov Pri prevelikih odmerkih lahko povzroči blage imajo zdravilne učinke predvsem pri prebavne motnje! prebavnih motnjah. Mentha longifolia (L.) Hudson - dolgolistna meta - divji mačkovec, kobilja meta, mačja meta - 241 DRUŽINA: ustnatice ( Lamiaceae) Prepoznavanje Od 50 do 150 cm visoka, močno aromatična traj- nica s pritlikami. Listi so suličasti, večinoma sedeči ali s kratkim pecljem, po robu nazobčani, po spodnji strani gosto belo- do sivodlakavi. Cvetovi so drobni, svetlovijoličasti, združeni v gostocvetna, strnjena, močno podaljšana socvetja, ki so včasih v spodnjem delu prekinjena. Plod razpade na štiri plodiče. Rastišča Uspeva na vlažnih mestih, v jarkih, med visokim steblikovjem, na ruderalnih mestih in njivah. Razširjenost Dokaj pogosta in splošno razširjena vrsta. Številni drobni cvetovi so zelo privlačni Nabiranje za mnoge opraševalce, med katerimi so 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 čebele na prvem mestu. Nabiramo mlade poganjke in sveže liste. Uporaba in učinkovine Kot večina met, tudi ta vrsta vsebuje veliko različ- nih spojin in eterničnih olj, kot so mentol, men- ton, limonen, metil acetat, piperiton, razni tanini in flavonoidi. Listi in poganjki so sicer užitni, zaradi močnega okusa, ki je drugačen kot pri poprovi meti ( Mentha x piperita), pa je mnogo manj cenjena. Iz posušenih listov lahko pripravimo zeliščno čaj- no mešanico ali osvežilne sokove. Sveže nabrani poganjki naj bi odganjali nadležen mrčes, kot so muhe in komarji. Steblo in listi so značilno belo polsteno dlakavi. Pri prevelikih odmerkih lahko povzroči blage prebavne motnje! Mentha x piperita L. - poprova meta - črna meta, metica, prava meta, menta, metva - 243 DRUŽINA: ustnatice ( Lamiaceae) Prepoznavanje Do 90 cm visoka, močno aromatična trajnica s pri- tlikami. Listi so kratkopecljati ali sedeči, jajčastosuličasti, po robu nazobčani, pogosto rdečkasto na- dahnjeni, nasprotno razvrščeni. Cvetovi so drobni, svetlovijoličasti, združeni v gostocvetna, strnjena, močno podaljšana socvetja, ki so pogosto prekinje- na. Plod razpade na štiri plodiče. Rastišča Večinoma gojena vrsta, ki občasno podivja in se Poprova meta je križanec med vodno razraste po ruderalnih mestih, obcestnih jarkih in meto ( M. aquatica) - levo in klasasto nabrežinah. meto ( M. spicata) - desno. Razširjenost Lokalno pogosta gojena vrsta, ki prehodno podiv- ja. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade poganjke in sveže liste. Uporaba in učinkovine Poprova meta sodi med bolj znane in splošno upo- rabne zdravilne in začimbne rastline. Vsebuje ve- liko eteričnih olj in drugih substanc, od katerih so najbolj znani mentol, menton in metil acetat. Kot zdravilna rastlina se uporablja v številnih ze- liščnih čajih, bombonih, pastah in pripravkih za blaženje vnetega grla, želodčnih in črevesnih težav. Metin sirup deluje blagodejno in osvežilno tudi v vročih poletnih dneh. Sveže liste lahko uporabimo za hladne ali tople osvežilne napitke, jih dodamo k solatam in pri- kuham ali pa jih posušimo in zmeljemo v prah za začimbo. Zeliščni čaji z meto niso primerni za trajno upo- rabo! Listi so močno aromatični in delujejo Pri prevelikih odmerkih lahko povzroči blage ali blagodejno na dihalne poti. srednje močne prebavne težave! Salvia officinalis L. - žajbelj - salvaj, savje, žajbel, žalfija, savia, kuš, kadulja - 245 DRUŽINA: ustnatice ( Lamiaceae) Prepoznavanje Do 60 cm visok, močno aromatičen in razrasel polgrmiček. Listi so dolgopecljati, podolgasto su- ličasti, enostavni, sivodlakavi, po robu fino drobno nazobčani, nekoliko mesnati, trdi. Cvetovi so bledo do temnovijoličasti, izrazito dvoustnati, zgoščeni v podaljšana ovršna ali obstranska socvetja. Plod razpade na štiri plodiče. Rastišča Uspeva na suhih, toplih mestih, med grmovjem, na Naravna rastišča žajblja so v Sloveniji suhih travnikih, vendar pogosteje kot gojena okra- zelo redka, na Hrvaškem je žajbelj sna ali začimbna rastlina, ki občasno podivja. mnogo pogostejši. Razširjenost Na Krasu in v Slovenski Istri se pojavlja raztrese- no do redko, na Hrvaškem je pogost, še posebej na jugu Istre, ob vzhodni obali in na Kvarnerju. V Slo- veniji velja za redko vrsto (R). Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade cvetoče vršičke in liste. Uporaba in učinkovine Žajbelj je starodavna zdravilna in začimbna rastli- na, ki so jo po Evropi v antičnih časih verjetno raz- širili Grki in Rimljani. Listi vsebujejo veliko eteričnih olj in raznih kislin. Primerni so kot začimba k raznim mesnim in rib- Žajbelj s svojimi velikimi cvetovi jim jedem, prikuham, omakam in enolončnicam. privablja številne opraševalce. Prav tako se lahko namakajo v sladkanem žganju. V medicini se žajbelj v glavnem uporablja pri bla- ženju vnetih dihalnih poti, močnem kašlju, naho- du in pri pretiranem potenju (čaj). Dobra zeliščna čajna kombinacija je s kamiličnimi cvetovi. Žajbelj pogosto sadijo kot okrasno rastlino po vr- tovih. Posušeni žajbljevi listi se skupaj z Preveliki odmerki in prepogosta uporaba nista drugimi zelišči uporabljajo za zdravilne priporočljiva! in osvežilne čaje. Salvia pratensis L. - travniška kadulja - babjek, divji čistec, starec, kuš, divja žalfija - 247 DRUŽINA: ustnatice ( Lamiaceae) Prepoznavanje Do 60 cm visoka, žlezasta trajnica s pritlično li- stno rozeto. Spodnji listi so dolgopecljati, v obrisu trikotno jajčasti, kopjasti ali suličasto podolgasti, enostavni ali krpati, po robu grobo, neenakomerno topo nazobčani. Cvetovi veliki, temno modrovijo- ličasti, rdečevijoličasti ali belkasti, razvrščeni v navideznih vretenčastih, močno podaljšanih socve- tjih. Plod razpade na štiri plodiče. Rastišča V glavnem uspeva na različnih traviščih, med gr- movjem, v svetlih gozdovih in na obdelanih tleh. Razširjenost Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje Cvetovi nekaterih podvrst in sort so atraktivni, veliki tudi nad 3 cm, zato je 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 priljubljena okrasna rastlina. Nabiramo sveže in mlade liste. Uporaba in učinkovine V preteklosti je bila pogosta zdravilna rastlina v kontinentalnih predelih Evrope, kjer žajbelj ( Salvia officinalis) ni mogel uspevati. Podobno kot pri žajblju se tudi pri travniški kadulji lahko listi uporabijo kot začimba ali za zeliščni čaj. Liste posušimo in jih shranimo na suhem, dodaja- mo jih predvsem k pečenim ali kuhanim mesnim in ribjim jedem. Včasih so iz semen izdelovali posebno kremo, s po- močjo katere so odstranjevali tujke iz oči ter obe- nem blažili vnetje oči. Listi travniške kadulje so mnogo večji od žajbljevih ( S. officinalis), a so mnogo manj aromatični. Preveliki odmerki in prepogosta uporaba nista priporočljiva! Rosmarinus officinalis L. - navadni rožmarin - ružmarin, lucmarin - 249 DRUŽINA: ustnatice ( Lamiaceae) Prepoznavanje Od 50 do 150 cm visok zimzelen, bogato razrasel grm. Listi so enostavni, ozkočrtalasti, sedeči, z uvihanim robom, po spodnji strani belodlakavi, usnjati in aromatični. Cvetovi so dvoustnati, svet- lo- do modrovijoličasti (tudi beli), široko razprti, spodnja ustna ima zelo široko, zaokroženo osre- dnjo krpo in ozka stranska roglja. Plod razpade na štiri jajčaste plodiče. Rastišča Ime rosmarinus pomeni dobesedno V naravi uspeva v obmorskih grmiščih, makiji ter “morska rosa”, ker se ob zori na cvetovih na kamnitih in sončnih mestih, sicer gojen v vr- nabirajo rosne kaplje. tovih. Razširjenost Na Hrvaškem je dokaj pogost in splošno razširjen, v Sloveniji zgolj lokalno podivjano in gojeno. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo sveže in mlade liste. Uporaba in učinkovine Rožmarin je zelo znana in priljubljena začimbna rastlina. Listi imajo močan, aromatičen vonj in vse- bujejo veliko eteričnih olj. Kot začimba se dodajajo k različnim mesnim in ribjim jedem (marinade), omakam, obaram in enolončnicam. Včasih so ga dodajali tudi v parfume in vodice po Listi imajo značilen vonj in močan okus, britju, pri verskih obredih so ga uporabljali kot ka- ki je značilen za mnoge mediteranske dilo. Mnogi ga še dandanes uporabljajo kot zdra- jedi. vilno rastlino in iz sušenih listov in cvetov pripravljajo zeliščne čaje. Pomagal naj bi pri uravnavanju krvnega obtoka ter umirjal prebavne motnje. Na območjih, kjer uspeva v večjih sestojih in v nasadih, pridobivajo tudi med. Sadijo ga tudi kot okrasni grm, ki se dokaj hitro razširi s potaknjenci. Z destilacijo listov in poganjkov Preveliki in prepogosti odmerki lahko povzročijo pridobimo eterično olje, ki se uporablja krče in druge zdravstvene težave! v medicini in kozmetiki. Cynara scolymus L. - artičoka - artičok, velika artičoka, artčok, ratičok - 251 DRUŽINA: nebinovke ( Asteraceae) Prepoznavanje Do 1.5 m visoka trajnica z bogato razraslo pritlično listno rozeto in krepkim steblom. Listi so globoko pernato deljeni do nacepljeni, sivkastodlakavi, zelo veliki, proti vrhu stebla se manjšajo. Cvetovi so združeni v velike koške, ki jih obdajajo zelo veliki, šilasti do jajčastošilasti, podporni (ovojkovi) listi, ki so pogosto rdečkasto obarvani. Plod je progast orešek (rožka). Rastišča Pri artičoki se v glavnem uporabljajo Večinoma gojena po vrtovih predvsem v toplejših veliki, mesnati ovojkovi listi in mlada območjih, zelo redko prehodno podivja na mote- socvetja. nih rastiščih, ob cestah in njivah. Razširjenost Lokalno pogosto do redko. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo cvetne popke, stebla in mlade liste. Uporaba in učinkovine Artičoka je znana uporabna rastlina že iz antičnih časov, posebej se je razširila v srednjem veku in začetku 20. stol. Najbolj so v uporabi mladi cvetni popki z velikimi ovojkovimi listi. Učinkuje na bolj- še delovanje jeter, pretok žolča pri slabi prebavi in niža raven holesterola. Pri artičoki še posebej izstopajo veliki, Cvetne popke artičoke lahko uporabimo v solatah luskasti in mesnati ovojkovi listi, ki jih ali jih prekuhamo in dodamo k raznim enolončni- uporabljamo v kuhinji. cam, mesnim obaram in prikuham, lahko jih tudi vložimo v kis. Ponekod jih celo uporabljajo pri iz- delavi sirov zaradi visoke vsebnosti encimov. Tudi prekuhano stebelno sredico lahko dodamo k različnim jedem. Artičoko ponekod dodajajo k li- kerjem, kot je npr. amaro. Zaradi svoje bujne rasti je primerna tudi kot okrasna rastlina, ponekod jo gojijo kot rastlino za biodizelsko gorivo. Veliki koški so lepi tudi za okras kot namizno cvetje. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Cichorium intybus L. - navadni potrošnik - cikorija, čikorija, divji radič, konjski radič, vodopija, žutenica, žutinica - 253 DRUŽINA: radičevke ( Cichoriaceae) Prepoznavanje Do 150 cm visoka, srhkodlakava, šibasto razrasla trajnica, ki vsebuje bel, nestrupen mleček. Listi so pernato narezani ali celi, po robu nazobčani, sede- či, srhkodlakavi. Cvetovi so združeni v zelo velike, sinjemodre koške, razviti so le jezičasti cvetovi. Plod je rožka brez razvite kodeljice. Rastišča V glavnem uspeva na tleh, ki so bogata z dušikom, na pašnikih in opustelih travnikih, njivah in obce- Koški so zelo veliki, odprti le v stnih jarkih. dopoldanskem času in navadno Razširjenost odcvetijo že po enem dnevu. Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo koreniko in mlade liste. Uporaba in učinkovine V preteklosti je bil v vsesplošni uporabi, še posebej v času velikih vojn v 20. stol., znan kot cikorija. Kot gojeno obliko poznamo različne sorte radiča. Iz posušene, popražene in zmlete korenike lahko pripravimo kavni nadomestek. Korenika vsebuje veliko inulina in je primerna tudi za živinsko krmo. Uporablja se tudi za zeliščne čaje, ki pomagajo pri jetrnih in žolčnih težavah, neješčnosti, napenjanju in bolečinah v trebuhu. Po rasti spominja na solato endivijo ( C. endivia) s katero je v bližnjem sorodstvu. Mladi listi so primerni za solate (kot radič), lahko jih tudi prekuhamo in zmečkamo v špinači podob- ne prikuhe. Posušena in zmleta korenika ( cikorija) je še dandanes priljubljen kavni Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. nadomestek. Equisetum arvense L. - njivska preslica - preslico, hvošč, pašec, vošč, konjski rep, kositrena trava - 255 DRUŽINA: presličevke ( Equisetaceae) Prepoznavanje Rastlina razvije zelene jalove poganjke in rjava, trosonosna stebla. Jalovi poganjki so “smrekasto” razrasli, steblo je izbrazdano, členasto, stranske vejice so 4-robe, prav tako členaste. Listi so šilasti s črnimi konicami, med seboj zrasli, neopazni. Trosonosna stebla so enostavna, rjavkasta, z velikimi listnimi nožnicami, na vrhu s klasastim, koničas- tim trosnim klaskom. Rastišča Zgodaj spomladi se razvijejo rjava stebla, Uspeva na vlažnih mestih, v jarkih, po njivah, trav- ki na vrhu nosijo cvetovom podobne nikih in na ruderalnih površinah. trosne klaske. Razširjenost Precej pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade zelene - jalove poganjke. Uporaba in učinkovine Njivska preslica je zelo stara zdravilna in splošno uporabna rastlina. Steblo vsebuje veliko silicija, natrija, kalcija in mangana ter drugih snovi. V medicini se uporablja predvsem v obliki čajev ali kot kopel za zdravljenje kožnih obolenj, ledvičnih in sečnih težav ter revmatizma in putike. Dokaza- no pomaga pri tuberkolozi, saj kremenčeva kislina, ki jo vsebuje, pospešuje tvorbo levkocitov. Trda stebla so perice včasih uporabljale pri pranju perila. Perice so preslico v preteklosti uporabljale za pra- nje perila, obrtniki pa za poliranje jekla in lesa, uporabljali so jo celo za poliranje nohtov. Listi so pri preslicah močno reducirani, Rastlina je za živino (predvsem konje) strupena! med seboj zrasli v nožničasto strukturo. V času zorenja trosov lahko povzroči močne alergijske reakcije! Pinus nigra Arnold - črni bor - bor, borčič - 257 DRUŽINA: borovke ( Pinaceae) Prepoznavanje Do 25 m visoko drevo z bogato krošnjo, ki sega skoraj do tal. Lubje je temno sivkasto. Po dve iglici rasteta skupaj na kratkem poganjku, dolge so nad 10 cm, toge, bodeče, pogosto ukrivljene. Storži so sprva zeleni, mesnati, nato olesenijo, 3-8 cm veliki, jajčasti ali sodčasti. Rastišča V Sloveniji uspeva v naravnih sestojih le v goratih predelih (Karavanke, Zasavje), na Krasu in Istri so Storži črnega bora se navadno razprejo ga zasadili v 18. in 19. stol., kjer se je močno razširil ob toplih, sončnih dneh in iz njih se in ponekod izpodrinil avtohtone vrste iglavcev. usujejo številna krilata semena. Razširjenost Dokaj pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade iglice in vršičke, tudi smolo. Uporaba in učinkovine Predvsem v preteklosti so les uporabljali v stav- barstvu in obnovi streh. Iz mladih poganjkov in iglic lahko pripravimo ze- liščni čaj, vendar bodimo pri tem zmerni, saj vse- bujejo iglice različne smole, ki lahko ob prevelikem zauživanju povzročijo prebavne motnje. Posušeno drevesno smolo lahko uporabimo v raz- Moška socvetja (mačice) so pri črnem lične namene, npr. kot tesnilo, dišavno kadilo pri boru zgoščena v pokončne šope na vrhu poganjkov. aromaterapijah ali kot netivo. Zelo znan in zdravilen je tudi Pelod lahko povzroči alergijske reakcije ljudem, “borov med”. ki imajo dihalne težave! Juniperus communis L. - navadni brin - brinj, brinove jagode, čepin, čopin, smrčika, brinjkola, kleka, smrikva, smrekva, smrička, cupin - 259 DRUŽINA: cipresovke ( Cupressaceae) Prepoznavanje Od 2 do 6 m visok, razrasel, močno bodeč grm, redkeje drevo. Iglice so po 3 skupaj, po spodnji strani belo progaste, toge, zelo bodeče. Moška so- cvetja so valjaste mačice. Zreli storžki so velikosti graha, mesnati, temnomodri, poprhnjeni ( brinove jagode). Rastišča Večinoma ga najdemo na pašnikih, na opuščenih traviščih, med grmičevjem in gozdnimi robovi. Zrele storžke brina zmotno imenujemo Pašna živina se ga izogiba. plodovi oz. brinove jagode, ampak to Razširjenost dejansko niso. Precej pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo zrele storžke in mlade vršičke z mladimi iglicami. Uporaba in učinkovine Večinoma nabiramo brinove jagode (omesenele storžke), ki so posušene zelo aromatična začimba in okusen dodatek predvsem mediteranskim je- dem, pa tudi divjačini in rdečem mesu nasploh. Storžki se uporabljajo tudi pri žganjekuhi. Zelo znan in cenjen na Krasu in v Istri je brinjevec. Ne smemo ga zamenjati z ginom, ki je žitni destilat in se brinovi storžki ter iglice pri destilaciji le dodajo. Brinove jagode (omeseneli storžki) se dodajajo k mnogim mesnim jedem. Stranski proizvod destilacije je brinovo olje, ki je aromatično in zdravilno eterično olje. Tudi iglice mladih poganjkov so zelo aromatične, primerne za aromaterapijo s kadili. Iglice so navadno po tri skupaj in so Zaradi velike vsebnosti eteričnih olj in smol lahko močno bodeče, po spodnji strani belo prekomerno uživanje “brinovih jagod” povzroči progaste. draženje ledvic in želodca! Juniperus oxycedrus L. - rdečeplodni brin - rjava brinkola, črni brinj - 261 DRUŽINA: cipresovke ( Cupressaceae) Prepoznavanje Od 2 do 15 m visok, neenakomerno razrasel, moč- no bodeč grm ali drevo. Iglice so navadno po 3 skupaj, po spodnji strani z dvema belima progama, toge, bodeče. Moška socvetja so valjaste mačice. Zreli storžki so velikosti graha, mesnati ( brinove jagode), rdečerjavi, večinoma brez poprha. Rastišča Uspeva predvsem na toplih, suhih in delno kamni- tih mestih, med grmičevjem ter na opuščenih tra- Za razliko od navadnega brina pri tej viščih. vrsti postanejo storžki ob zrelosti lisičje Razširjenost rjavi. V Sloveniji je dokaj redka vrsta, pogostejši je na hrvaškem delu Istre, vzdolž obale in v Kvarnerju. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade storžke ter vršičke z mladimi ig- licami. Uporaba in učinkovine Uporaba je manj znana kot pri navadnem brinu ( Juniperus communis), čeprav so mladi storžki pri tej vrsti prav tako zelo aromatični. Posušene storžke v manjših količinah uporabimo kot začimbo k raznim mesnim jedem, predvsem k divjačini. Storžki se uporabljajo tudi v žganjekuhi, čeprav veljajo za manj kvalitetne kot pri navadnem Brin se največkrat uporablja za brinu. pripravljanje različnih žganih pijač - brinjevcev. Brinov les se je uporabljal za izdelavo podpornih količkov v vrtovih in za izdelavo manjših lesenih orodij in ročajev za orodja. Če vejice zakurimo, imajo značilen, rahlo terapevtski in aromatičen vonj. Zaradi velike vsebnosti eteričnih olj in smol lahko Iglice imajo po spodnji strani dve beli prekomerno uživanje “brinovih jagod” povzroči progi in ne le eno, kot pri navadnem brinu. draženje ledvic in želodca! Rumex crispus L. - kodrastolistna kislica - kodrasta kislica, štavljak, konjski štavelj - 263 DRUŽINA: dresnovke ( Polygonaceae) Prepoznavanje Do 150 cm visoka trajnica z močno koreniko. Steblo je gladko, krepko, golo, pogosto rdečkasto. Listi so dolgopecljati, podolgasto suličasti, valovi- to nagubani (kodrasti), celorobi ali grobo plitvo nazobčani. Cvetovi so drobni, zelenkasti, zgoščeni v podaljšana obstranska, ovršna socvetja. Perigon (cvetni listi) je ob zrelosti zelenkast, široko krilat, z izrazitim, belkastim, odebeljenim žuljem. Plod je orešek. Listi so pri tej vrsti značilno “kodrasto” Rastišča nagubani. Najdemo jo v obcestnih jarkih, na ruderalnih mes- tih, ob njivah, potokih in gojenih travnikih. Razširjenost Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste in oreške. Uporaba in učinkovine Liste moramo večkrat prekuhati, da odstranimo čim več oksalne kisline, ki je pri tej rastlini v zelo visokih koncentracijah. Prekuhane liste lahko dodamo k raznim juham, omakam ali jih spasiramo. Sveže liste lahko doda- mo v majhnih količinah tudi k solatam. Zunanji perigonovi listi (valve) so Posušene oreške lahko zmeljemo v moko, ki ima srčasti, z močno odebeljeno osrednjo žilo (žulj). podoben okus kot ajdova moka, a je nekoliko gren- kejša. V nekaterih primerih posušeno koreniko upora- bljajo kot blago odvajalno sredstvo. Pri tej vrsti so uporabni tudi posušeni Ker vsebuje oksalno kislino, lahko pri velikih plodovi - oreški, ki jih zmlete lahko količinah povzroči resne zdravstvene težave! uporabimo kot moko. Ne uporabljajte v času nosečnosti ali dojenja! Beta vulgaris L. ssp. maritima (L.) Arc. - primorska pesa - bledež, bledeš, bleda, divja blitva, morska blitva - 265 DRUŽINA: metlikovke ( Chenopodiaceae) Prepoznavanje Od 0.5 do 1.5 m visoka trajnica z močno, vendar neodebeljeno glavno korenino. Listi so doglo- pecljati, v obrisu puščičasti do trikotni, z valovitim in nagubanim robom, proti vrhu koničasti, temnozeleni s svetlejšimi žilami. Cvetovi so drobni, zdru- ženi v podaljšana, klasasta socvetja, ob dozoreva- nju se uvihajo in otrdijo, oprašuje jih veter. Plodovi so drobni oreški. Rastišča Pesine liste lahko tudi ocvremo v Prehodno se pojavlja na ruderalnih, motenih ras- različnih “fritajah”. tiščih v priobalnem pasu, redkeje v notranjosti, ve- činoma je gojena. Razširjenost V Sloveniji lokalno do redko, na Hrvaškem je po- gostejša vzdolž obale. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade in sveže liste ter koren. Uporaba in učinkovine Pesa je znana že iz obdobja neolitika. Gojena pod- vrsta, kamor sodijo tudi blitva, sladkorna, rdeča in krmna pesa, je še danes v splošni uporabi. Za sveže solate so primerni mladi listi, saj postane- jo starejši listi grenki, zato jih moramo prekuhati. Listi pri divji podvrsti imajo značilen okus zaradi Divje rastoča podvrsta pese je mnogo večje vsebnosti taninov in železa. bolj razrasla od gojene podvrste. Ker divje rastoča podvrsta pese uspeva tudi na sla- nih tleh, je v listih in korenu velikokrat zaznati viš- jo koncentracijo soli. Kuhani pesini listi so dobra priloga raznim jedem, saj so bogati z vitamini. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Chenopodium album agg. - bela metlika - loboda, lobodika, bela metla, kozji rep - 267 DRUŽINA: metlikovke ( Chenopodiaceae) Prepoznavanje Do 150 cm visoka razrasla enoletnica z belkastim poprhom. Listi so zelo raznoliki, v obrisu so lahko podolgasti, jajčasti, rombasti ali trikotni, z neena- komerno nazobčanim robom. Cvetovi so drobni, zeleni, klobčasti, združeni v podaljšana obstranska ali ovršna socvetja, pogosto poprhnjeni. Plod je droben orešek. Rastišča Zelo pogosta na obdelanih mestih, kot so njive, Belkast poprh na rastlini nastane zaradi vrtovi in robovi vinogradov, kjer je pogost plevel, mehurjastih žleznih dlak, ki izločajo pojavlja pa se tudi na ruderalnih površinah. različne voske in oljne kapljice. Razširjenost Zelo pogosta vrsta in splošno razširjena. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade poganjke in mlade liste, ob zrelo- sti tudi plodove s semeni. Uporaba in učinkovine Že v antičnih časih so plodove s semeni nabirali za moko in kašo. Vsebujejo veliko vitamina A, kalcija, fosforja in natrija. Mladi listi in cvetni vršički so primerni za sveže solate in razne zelenjavne prikuhe, lahko jih tudi pasiramo ali uporabimo kot zeliščno dekoracijo. Poprhnjeni klobčasti cvetovi so Vrsta je poznana kot “plevel” na njivah in se lahko primerni kot dodatek k solatam. zelo hitro razraste. Zlahka jo lahko zatiramo s pu- ljenjem, vendar preden dozorijo semena. Rastlina je v majhnih količinah primerna kot krma za pe- rutnino. Mlada socvetja in listi so bogati z V prevelikih količinah lahko povzroči resne vitamini in minerali, ustrezni predvsem prebavne motnje! Pelod lahko povzroči blage za kuhane jedi. alergične reakcije! Atriplex hortensis L. - vrtna loboda - loboda - 269 DRUŽINA: metlikovke ( Chenopodiaceae) Prepoznavanje Do 150 cm visoka, rahlo poprhnjena enoletnica. Listi so dolgopecljati, v obrisu trikotno jajčasti, kopjasti ali podolgasti, celorobi ali plitvo nazob- čani, goli, včasih rdečkasto nadahnjeni. Cvetovi so drobni, združeni v podaljšana, rahlocvetna, obstranska socvetja, štrleči. Podporna lista (predli- sta) cvetov sta zelo velika, skoraj okrogla, celoroba, mrežasto žilnata in v celoti zakrivata cvet. Plod je orešek. Najbolj prepoznavni pri tej vrsti so Rastišča okroglasti in zelo veliki podporni listi Večinoma se pojavlja kot gojena rastlina v vrtovih, cvetov. ki včasih podivja in se prehodno razraste na rude- ralnih mestih. Razširjenost Dokaj redko, pogostejša je v priobalnih regijah. Po- nekod se ohranja kot »relikt« nekdanjega gojenja. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade poganjke, liste in oreške. Uporaba in učinkovine Vrsta se v mediteranski kuhinji sicer uporablja kot tradicionalno zelišče, a jo je večinoma izpodrinila bolj razširjena špinača ( Spinacia oleracea). Mladi listi, ki imajo slan okus po špinači, se upo- rabljajo surovi ali kuhani. Dodamo jih lahko k Vrtno lobodo so v preteklosti pogosto raznim solatam ali omakam. Včasih so semena in gojili, danes pa je zelo redka povrtnina. liste uporabljali kot barvilo, npr. testenin. Oreške lahko posušimo in jih zmeljemo v moko ali jih dodamo k raznim kašam. V preteklosti so jo uporabljali kot zdravilno rastli- no za izločanje urina, spodbujanje bluvanja in či- ščenja, občasno tudi pri pljučnih obolenjih. Oreški so drobni, črni in bleščeči, V prevelikih količinah lahko povzroči rahle primerni kot dodatek k različnim jedem. prebavne motnje! Atriplex portulacoides L. - tolščakasta loboda - navadni lobodovec, morska loboda, omahlina - 271 DRUŽINA: metlikovke ( Chenopodiaceae) Prepoznavanje Do 60 cm visok, močno razrasel, pogosto plazeč polgrmiček, ki v spodnjem delu pogosto oleseni. Steblo in listi so srebrnkasto sivo bleščeči. Listi so v obrisu suličasti ali podolgasti, dolgopecljati, enostavni, celorobi, nasprotno razvrščeni, nekoliko mesnati. Cvetovi so drobni, združeni v podaljšana in razvejana ovršna socvetja. Podporna lista (pred- lista) v cvetovih sta med seboj skoraj v celoti zrasla, na vrhu s tremi zobci. Plod je droben orešek. Rastišča Uspeva na muljastih slanih tleh ob morju, solinah in morskih lagunah. Razširjenost Lokalno pogosta le v obmorskih delih Istre in Rastlina ima visoko toleranco za slanost, Kvarnerja. Rastlina je v Sloveniji opredeljena kot zato se pogosto bogato razrašča na ranljiva (V), zato jo nabirajmo le v manjših koli-morskih lagunah in v solinah. činah in na dostopnih mestih, da ne poškodujemo njenih rastišč! Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste in poganjke. Uporaba in učinkovine Mladi listi so sukulentni (mesnati), vsebujejo veli- ko vode in so slanega okusa. Primerni so za sveže solate, vendar jih moramo večkrat sprati. Sveže liste lahko tudi kuhamo in jih postrežemo kot špinačo, jih dodamo k juham ali mesnim je- dem. Listi se zaradi poprha in izločene soli na soncu srebrnkasto lesketajo. V prevelikih odmerkih lahko povzroči rahle prebavne motnje! Salicornia europaea agg. - navadni osočnik - salikornija, omaga, omakalj - 273 DRUŽINA: metlikovke ( Chenopodiaceae) Prepoznavanje Do 30 cm visoka, rahlo grmičasto razrasla, sočnata enoletnica. Steblo je zelenkasto ali rdečkasto, izra- zito členasto, golo, mesnato, pogosto z rdečkastimi končnimi segmenti. Listi so zelo drobni, luskasti, prilegli ob steblo. Cvetovi so močno reducirani, ugreznjeni v jamice, nasprotno nameščeni in po trije skupaj, zgoščeni v vrhnjih klaskih. Plod je droben orešek. Rastišča Cvetovi so zelo drobni, ugreznjeni, Uspeva na močno slanih, vlažnih obmorskih plitvi- po trije skupaj na kratkih, pogosto nah, lagunah in solinarskih bazenih. rdečkastih poganjkih. Razširjenost Pojavlja se raztreseno do lokalno v glavnem ob obali v lagunah, solinah in na vlažnih tleh. Osočnik uspeva v ogroženih in občutljivih habita- tih, zato bodimo pri nabiranju zelo previdni, da ne poškodujemo rastišč! V Sloveniji velja osočnik za ranljivo (V) rastlino. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo sočne poganjke. Uporaba in učinkovine Že v preteklosti so stebla osočnika uporabljali v kulinariki in za pripravo sode. Poganjki so bogati z vodo, vsebujejo tudi veliko soli. Lahko jih uživamo Osočnik se je uspešno prilagodil na surove ali jih prekuhamo, oz. jih konzerviramo v visoko slanost in občasno poplavljenost tal. kisu. Iz osočnikovega pepela so včasih izdelovali mila, dodajali so ga tudi h kristalizaciji stekla v procesu taljenja stekla. Sočna in odebeljena stebelca so bogata s soljo, primerna kot dodatek k različnim Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. solatam. Suaeda maritima (L.) Dum. - primorski slanorad, navadna obrežna lobodika 275 DRUŽINA: metlikovke ( Chenopodiaceae) Prepoznavanje Do 35 cm visoka, razrasla, sočnata enoletnica z rdečkastim ali zelenim, nekoliko robatim steblom. Listi so mesnati (sočni), enostavni, črtalasti, v pre-rezu skoraj okrogli, nebodeči. Cvetovi so drobni, po 3-5 skupaj v zalistjih, zelenkasti ali rdečkasti. Plod je orešek. Rastišča Uspeva na slanih in vlažnih, občasno poplavljenih tleh ob morski obali. Ker rastlina uspeva na ogro- ženih in občutljivih habitatih, bodimo pri nabira- nju zelo previdni, da ne poškodujemo rastišč! Razširjenost Pojavlja se raztreseno do redko ob obali. Rastlina je v naravi ogrožena, tako v Sloveniji kot tudi na Cvetovi so drobni, zeleni ali rdečkasti, Hrvaškem velja za ranljivo vrsto (V). dobro skriti med mesnatimi listi. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade poganjke in semena. Uporaba in učinkovine V preteklosti so jo uporabljali za izdelavo sode, ki so jo uporabili za milo ali pri kristalizaciji stekla v procesu taljenja in oblikovanja. Mladi, sveži poganjki so sočni, vendar vsebujejo veliko soli. Primerni so za solate ali za kuhanje, lahko jih tudi konzerviramo v kisu. Tudi semena (oreški) so primerna za prehrano. Slanorad je dobil ime po tipu habitata, ki ga poseljuje, je namreč rastlina, ki je zelo tolerantna na slana tla. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Castanea sativa Mil . - evropski pravi kostanj - kostanj, kostanja, marun - 277 DRUŽINA: bukovke ( Fagaceae) Prepoznavanje Do 25 m visoko drevo z gladkim, sivkastim lubjem. Listi so celi, podolgasto suličasti, po robu izrazito bodičasto nazobčani, precej usnjati, bleščeči, po spodnji strani z izrazitimi, vzporednimi žilami. Moški cvetovi so združeni v pokončna socvetja (mačice), ženski cvetovi so navadno združeni po 2-3 skupaj, zeleni, brez razvitega cvetnega odevala. Plod je rjav orešek (kostanj), ki ga obdaja bodičast ovoj. Moški cvetovi so zelo drobni, združeni Rastišča v zelo dolga socvetja (mačice) in imajo Uspeva predvsem v svetlih in toplih gozdovih ter močan, neprijeten vonj. na gozdnih obronkih, predvsem na flišu (Istra), redkeje na apnencu. Razširjenost Lokalno pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Poleg plodov je za uporabo primeren tudi kosta- njev les. Uporaba in učinkovine Zelo priljubljeni so zreli kostanji, ki vsebujejo veli-ko škroba in nekaj maščob. Posebej znani in prilju- bljeni so maroni, npr. lovranski. Kot glavni vir prehrane v evropskem prostoru je bil pomemben že v antičnem času, saj so ga širili in Ženski cvetovi so precej neopazni in zasajevali že Rimljani, zato menimo, da je v naših so obdani s skledičastim ovojem, ki ob zrelosti postane značilno bodičast. gozdovih razširjen sekundarno. V srednjem veku so kostanje zakopali v pesek in jih uživali skozi zimo kot pomemben vir škroba. Zelo znan in priljubljen je tudi kostanjev med. Pravi kostanj ima več naravnih “zajedalcev”, med katerimi se v naravnih sestojih pojavlja kostanjeva šiškarica ( Dryocosmus kuriphilus). Največ škode na kostanju pa povzroča gliva Cryphonectria parasiti-ca (rak kostanjeve skorje). Iz kuhanih kostanjev lahko pripravimo Pelod lahko povzroči alergijske reakcije ljudem, tudi okusne jedi, kot so juhe, omake in ki imajo dihalne težave! slaščice. Quercus ilex L. - črničevje - črnika, turski hrast - 279 DRUŽINA: bukovke ( Fagaceae) Prepoznavanje Do 20 m visoko drevo, redkeje grm z izbrazdanim lubjem. Listi so usnjati, prezimni, enostavni, v obri-su ozko suličasti, celorobi ali ostnato nazobčani, po spodnji strani gosto belo poprhnjneni. Moški cvetovi so združeni v zelene, viseče mačice, ženski cve- tovi so posamični ali po 2-3 skupaj. Plod je orešek (želod), ki ga obdaja hrapav, skledičast ovoj. Rastišča Topla, sončna mesta, predvsem med skalovjem, toploljubni grmičasti sestoji, gozdni obronki, veli- kokrat ga sadijo kot okrasno parkovno drevo. Razširjenost V Sloveniji je v naravi precej redek in velja za redko (R) vrsto, na Hrvaškem je pogost predvsem v Dal- Črničevje ima za razliko od mnogih maciji in na otokih. drugih hrastov enostavne, cele liste, ven- dar zelo prepoznaven plod - “želod”. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo želode, lubje in mlade liste. Uporaba in učinkovine Praženi želodi imajo prijeten okus, lahko jih upo- rabimo tudi kot kavni nadomestek. Obstaja tudi posebna, ponekod gojena oblika (Španija, S Afri- ka), ki ima še posebej okusne in rahlo sladke želo- de, ki jih lahko jemo kot lešnike. Lubje vsebuje veliko taninov, zato so ga v preteklo- sti uporabljali za strojenje kož. Les se uporablja v stavbarstvu in kolarstvu, pa tudi za izdelavo oglja. Listi včasih spominjajo na liste lovorja ( Laurus nobilis), vendar nimajo značil- nega, aromatičnega vonja. Listi in plodovi vsebujejo veliko čreslovin, zato lahko povzročijo prebavne motnje pri zaužitju večjih količin! Quercus pubescens Willd. - puhasti hrast - dub - 281 DRUŽINA: bukovke ( Fagaceae) Prepoznavanje Od 5 do 10 m visoko drevo, redkeje grm. Deblo je pogosto razraslo in ukrivljeno, izbrazdano. Listi so plitvo pernato krpati, pecljati, puhasto dlakavi (zlasti po spodnji strani). Moški cvetovi so združe- ni v viseče mačice, ženski cvetovi so posamični ali po 2-3 skupaj. Plodovi (želodi) so kratkopecljati ali sedeči, obdaja jih skledičast, hrapav ovoj. Rastišča Uspeva na toplih in sončnih mestih, med grmi- čevjem, obronki gozdov, po skalovju in opuščenih traviščih. Značilnica toploljubnih gozdnih sestojev. Razširjenost Precej pogosta in splošno razširjena vrsta. Mladi listi so na gosto pokriti s Nabiranje puhastimi dlakami, ki ostanejo 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 tudi pri starejših listih. Nabiramo želode, lubje in mlade liste. Uporaba in učinkovine Praženi želodi imajo prijeten okus, zmlete lahko uporabimo tudi kot kavni nadomestek. Včasih so z njimi krmili prašiče. Lubje vsebuje veliko taninov, zato so ga uporabljali za strojenje kož. Les se navadno uporablja za izdelavo orodja, lese- nih opornikov in stebrov, redkeje v stavbarstvu, saj je pogosto ukrivljen in ima veliko rogovil. V prete- klosti so les uporabljali kot pomembno kurivo. V mediteranskih predelih sodi puhasti hrast med tista drevesa, ki pogosto tvorijo sožitje (mikorizo) z zelo priljubljenimi gomoljikami oz. tartufi ( Tuber spp.). Puhasti hrast se na skupnih rastiščih pogosto križa z drugimi vrstami hrastov, kot sta cer ( Quercus cerris) in graden ( Q. petraea). Listi in plodovi vsebujejo veliko čreslovin, zato lahko povzročijo prebavne motnje pri zaužitju večjih količin! Corylus avellana L. - navadna leska - leska, lešnjik, divji lešnjak, lešnik, liškan - 283 DRUŽINA: leskovke ( Corylaceae) Prepoznavanje Od 2 do 5 m visok, precej razrasel grm, pogosto z ravnimi, šibastimi poganjki. Listi so v obrisu široko jajčasti, s srčastim dnom in koničastim vrhom, po robu ostro nazobčani, mehkodlakavi. Moška so- cvetja so viseče, do 15 cm dolge, rumene mačice, bogate s pelodom (razširja ga veter). Ženski cvetovi so posamični, tvorijo jih luskasti lističi, iz katerih štrli rdeča, preklana brazda. Plod je oreh (“lešnik”), ki ga obdajajo v skledičast ovoj združeni, na vrhu nacepljeni krovni listi, ki spominjajo na čelado (gr. Lešniki so zelo priljubljeni kot dodatek korys). k mnogim sladicam, vsebujejo pa tudi veliko rastlinskih olj. Rastišča Leska uspeva na rahlo vlažnih, prepustnih mestih, med grmovjem, v mejicah, svetlih gozdovih in v parkih, pogosto jo sadijo v nasadih in ob hišah. Razširjenost Precej pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo lubje, mlade liste, mačice in plodove. Uporaba in učinkovine Mačice lahko posušimo ali jih uporabimo sveže kot dekoracijo v vazi. Med pomembne sorte, ki so od- porne na mraz, sodita istrska in rimska sorta leske. Plodove največkrat posušimo ter popražimo in jih Moška socvetja (mačice) zacvetijo uporabimo kot dodatek k različnim sladicam in že zgodaj spomladi in proizvedejo ogromno peloda. drugim jedem. S hladnim stiskanjem lešnikov pri- dobivajo rastlinsko olje, ki se uporablja v kozmeti- ki, predvsem za mastno kožo. Občasno se uporabljata tudi lubje in les za izdelavo raznih izdelkov t.i. “suhe robe”. Lubje vsebuje čreslovine. Posušeni listi se uporabljajo v nekaterih zeliščnih čajnih mešanicah. Lešniki so lahko dobro dopolnilo k Pelod lahko povzroči alergijske reakcije ljudem, mnogim jedem, predvsem k različnim ki imajo dihalne težave! sladicam. Celtis australis L. - navadni koprivovec - koprivovec, koprivca, ladonja, koprivič, kostela, koščela, fanfarika - 285 DRUŽINA: brestovke ( Ulmaceae) Prepoznavanje Od 10 do 20 m visoko drevo. Listi so v obrisu ozko suličasti do jajčasti, dolgopecljati, po robu ostro nazobčani, podaljšani v dolgo konico, po spodnji strani sivozeleni, puhasti. Cvetovi so neopazni, ze- lenkasti do rdečkasti, večinoma posamični, peclja- ti. Plod je jagodast, koščičast, ob zrelosti vijoličas-torjav. Rastišča Najdemo ga na strmih skalnatih pečinah, ob bre- govih rek in potokov, ob gozdnih obronkih, pa tudi sajeno v parkih in nasadih. Razširjenost V Sloveniji je zelo redka vrsta (R), na Hrvaškem je nekoliko pogostejši, predvsem ob obali. Ime je vrs dobila po značilnih listih, ki spominjajo na liste koprive. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo zrele plodove. Uporaba in učinkovine Zreli plodovi se ponekod uporabljajo kot dodatek k sladkim jedem in sladicam, lahko jih uživamo tudi surove. Les so v preteklosti uporabljali v različne namene, predvsem v stavbarstvu in za izdelavo priročnega orodja, celo bičev (gr. keltis = tisti, ki priganja), ponekod mu celo pravijo “tržaški les”. Ponekod v Istri in Kvarneru ga sadijo v središču vasi, podobno kot lipo, saj daje izrazito senco v po- letnih mesecih. V parkih sadijo tujerodno, zelo podobno vrsto, ameriški koprivovec ( Celtis occidentalis), ki se od navadnega koprivovca loči predvsem po lisičjerja-Zreli plodovi so rjavi, imajo moknato vih plodovih in širših, golih listih. meso in so sladkega okusa. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Humulus lupulus L. - navadni hmelj - divji hmelj, hjmelj, hmej, hmilj, hmëlj, kmiej, bruškandol - 287 DRUŽINA: konopljevke ( Cannabaceae) Prepoznavanje Več metrov dolga, dvodomna zelnata vzpenjal- ka z raskavim steblom. Listi so dlanasto deljeni v jajčaste po robu nazobčane krpe, srhkodlakavi, dolgopecljati, pri dnu srčasti. Moški cvetovi so drobni, zelenorumeni, združeni v latasto razrasla socvetja. Ženski cvetovi so drobni, obdani z veli- kim ovršnim listom, združeni v klasasto, storžu podobno socvetje. Plod je droben orešek. Rastišča Že po listih je razvidno, Kot vzpenjalka uspeva med grmovjem, v mejicah, da je hmelj v bližnjem sorodstvu s na vlažnih gozdnih obronkih, ob vodah in z duši- konopljo ( Cannabis sp.). kom bogatih tleh. Razširjenost Pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo zrela ženska socvetja in mlade stebelne vršičke. Uporaba in učinkovine Hmelj se je kot uporabna rastlina razširil šele v srednjem veku. Dandanes je glavna osnova gren- čin pri varjenju piva. Iz ženskih storžkov izdelujejo tudi substance, ki jih dodajajo k deodorantom. Zmečkana ženska socvetja imajo vonj po česnu (okus, ki ga dajo tudi pivu), primerna so tudi za Moška socvetja za razliko od ženskih dekoracijo solatnih krožnikov. cvetov privabljajo številne opraševalce. Za različne solate so primerni tudi mladi stebelni vršički, ki imajo kiselkast okus, lahko pa jih pripravimo podobno kot mlade šparglje, ocvrte z jajcem. Hmelj se lahko v kratkem času močno razraste po grmovju, drevju ali drugih rastlinah (ime lupulus, majhen volk, nakazuje njegovo “agresivno” strate-gijo razraščanja). Mlade poganjke hmelja lahko uporabimo na podoben način kot Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. šparglje. Parietaria officinalis L. - navadna krišina - cerkvina, ščirica, ščirika, ščilica, krišina, ščinjerica, kršina - 289 DRUŽINA: koprivovke ( Urticaceae) Prepoznavanje Od 30 do 100 cm visoka rastlina. Steblo je veči- noma enostavno ali le malo razraslo, poraslo z raskavimi, nežgočimi laski. Listi so dolgopecljati, v obrisu podolgasto- do jajčastosuličasti, dolgo pri- ostreni, tudi nad 10 cm dolgi, celorobi, enostavni. Cvetovi so enospolni, drobni, zelenkasti, zgoščeni v sedeča, navidez vretenčasta do klobčasta zalistna socvetja. Plod je črnorjav orešek. Rastišča Navadni krišini je zelo podobna razrasla Uspeva na zidovih starih stavb, ob hišah, senčnih krišina ( P. judaica), ki je bolj razrasla in gozdnih robovih, med skalovjem in pustih mestih. je manjša. Razširjenost Splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste, socvetja in mlade poganjke. Uporaba in učinkovine Včasih se je uporabljala kot zdravilna rastlina, a je njena splošna uporaba močno nazadovala. Iz listov in cvetov lahko pripravimo zeliščne čajne mešani- ce, ki delujejo kot diuretik in učinkujejo na ledvič- ne kamne. Iz mladih listov lahko pripravimo sveže solate, ven- dar jih prej sperimo, da odstranimo dlake. Lahko jih tudi prekuhamo ali iz njih pripravimo špinačne Čeprav je rastlina v bližnjem sorodstvu omake. s koprivami ( Urtica sp.), nima žgalnih laskov. Mladi in sveži listi so nekoliko dlakavi, zato jih moramo pred uporabo sprati, da Pelod lahko povzroči blage alergijske reakcije! odstranimo dlake. Urtica dioica L. - velika kopriva - koprva, kupriva, pokriva, ožigavica - 291 DRUŽINA: koprivovke ( Urticaceae) Prepoznavanje Od 30 do 150 cm visoka dvodomna trajnica s pri- tlikami. Steblo in listi so prekriti z žgalnimi laski. Listi so nasprotno razvrščeni, dolgopecljati, srčasto suličasti, po robu ostro nazobčani, koničasti. Cvetovi so enospolni, drobni, združeni v gostocvetne, vretenčasto razvrščene “mačice”. Plodovi so drob- ni, številni, oreškasti. Rastišča Uspeva predvsem na močno dognojenih mestih, Ženska socvetja so zgoščena v v gozdovih, ob hišah, ob vodah in na ruderalnih podaljšana, mačicam podobna socvetja. površinah. Razširjenost Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste, socvetja in mlade poganjke. Uporaba in učinkovine Kopriva je zelo znana in vsesplošno uporabna rastlina že iz predantičnih časov. Verjetno se je ši- rila s človekom, ko je ta poseljeval nova območja. Mladi listi in poganjki vsebujejo veliko železa, na- trija, mangana, kalcija in vitamine C in A. Iz njih lahko pripravimo razne juhe, solate ali jih zmečka- mo kot prikuhe, podobno špinačinim. Žgalni laski, ki so porasli po vsej rastlini, Listi se pogosto uporabljajo kot dodatek v kozme- povzročijo neprijeten, pekoč občutek na tičnih pripomočkih, še posebej v šamponih za lase. koži in naj bi zdravili revmatizem. Posušeni listi in socvetja so primerni za zdravilne in osvežilne čaje. Iz celotne zeli lahko pripravimo tudi sokove in sirupe. Ker je steblo bogato z vlakni, je primerno za izdelavo tkanin na podoben način kot pri konoplji in lanu. Iz koprive se izdelujejo tudi različni V prevelikih odmerkih lahko povzroči rahle kozmetični izdelki. prebavne motnje! Sanguisorba minor Scop. - mala strašnica - božja brada, zameželj, krvara, dinjica - 293 DRUŽINA: rožnice ( Rosaceae) Prepoznavanje Od 15 do 60 cm visoka trajnica s pritlično listno rozeto. Steblo je vsaj v spodnjem delu štrlečedla- kavo. Listi so dolgopecljati, pernato sestavljeni iz jajčastih do eliptičnih segmentov, ki so sedeči ali kratkopecljati, po robu ostro nazobčani. Cvetovi so združeni v gostocvetna, jajčasta ali ovalna ovršna socvetja, zelenkasti, štirištevni, enospolni ali dvo- spolni. Številni prašniki štrlijo daleč iz razprostrtih cvetov, prav tako rdeče, čopičasto razrasle brazde. Plod je orešek. Rastišča Uspeva na kamnitih mestih, suhih traviščih, ob nji- vah, poteh, hišah in ruderalnih površinah. Razširjenost Listi so primerni za razne solate in imajo Precej pogosta in splošno razširjena vrsta. rahel okus po kumarah. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade, sveže liste in socvetja. Uporaba in učinkovine Listi so primerni za sveže solate, lahko pa jih tudi prekuhamo in jih dodamo k juham, enolončnicam ali k omakam. Zelo dobro se kombinira z metinimi listi. Včasih so jo v zdravilstvu uporabljali na podoben način kot sorodno zdravilno strašnico ( S. officinalis) za ustavljanje krvavenj. Iz posušenih listov in socvetij lahko pripravimo zeliščne čaje, ki naj bi pomagali zoper diarejo. Pri- ljubljena je tudi kot okrasna rastlina, gojena pred- vsem v skalnjakih. Ženski cvetovi imajo čopičasto razrasle brazde na vrhu pestiča za bolj uspešno oprašitev. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Pistacia lentiscus L. - mastika, sodopernata rujevina - lentišk, lentiska, mrča, tršlja - 295 DRUŽINA: rujevke ( Anacardiaceae) Prepoznavanje Od 1 do 3 m velik grm, redkeje nizko drevo. Listi so parnopernato deljeni v ozke, suličaste lističe, ki so sinjezeleni, nekoliko mesnati, celorobi. Cvetovi so drobni, brez odevala, moški cvetovi izstopajo z rdečimi prašnicami, ženski cvetovi imajo 3-delno, rožnato brazdo. Plodovi so jagodasti, sprva rdeči, kasneje črnomodri, koščičasti. Rastišča Uspeva v grmovnatih sestojih, na suhih, kamnitih predelih, na opuščenih traviščih in v makiji. Razširjenost V Sloveniji je zelo redka, na Hrvaškem je pogostej- ša, predvsem na kraškem in priobalnem pasu. Plodovi so privlačnega videza, iz njih so Nabiranje stiskali olje, jih pražili in kuhali. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 V glavnem zbiramo drevesni sok in plodove. Uporaba in učinkovine Mastika je zelo uporabna rastlina v sredozemskih državah, kjer iz drevesnega soka pridobivajo po- sebno smolnato snov, imenovano “mastiks“. Smola se pridobiva z vrezovanjem zarez v lubje in zbiranjem soka v posebne posode. Suši se v senč- nih mestih, sicer se ponovno utekočini. Mastiks je žvečljiva, aromatična snov, ki se uporab- lja že od antičnih časov, a se na opisnem območju ne uporablja. Dodaja se žganim pijačam, pecivu, žvečilkam, uporablja pa se tudi za medicinske na- mene. “Mastika“ je tradicionalno severnomakedonsko žganje že več kot 300 let, ki se mu doda smola ma- stike, sam okus pa mu daje janež in njegova, v se- menih shranjena eterična olja. Mastika je ponekod pogost element Na popisnem območju se iz mastike pridobiva tudi sredozemske makije. eterično olje zoper razširjene vene in hemeroide, olje iz plodov pa so nekoč uporabili tudi za cvrtje. Rastlina je rahlo strupena in ima potencialno alergene učinke! Vitis vinifera L. - vinska trta - terano, loza, trta - 297 DRUŽINA: vinikovke ( Vitaceae) Prepoznavanje Večinoma do 3 m (lahko tudi čez 20 m) velika ovi- jalka z viticami. Listi so dlanasto deljeni v 3 do 5 krp, s srčastim dnom, po robu neenakomerni ostro nazobčani, dolgopecljati. Cvetovi so zelenkasti, zelo drobni, združeni v grozdasta socvetja. Plodovi so sočne jagode, zeleni, rumeni, temnomodri ali rdeči, koščičasti (znanih je več kot 5.000 sort). Rastišča V glavnem uspeva kot gojena rastlina, ki zelo redko Cvetovi so zelo drobni, zgoščeni v tudi podivja. grozdasta socvetja in so prav tako Razširjenost primerni za uživanje. Precej pogosta in splošno razširjena gojena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade liste, socvetja, vitice in plodove. Uporaba in učinkovine Vinska trta sodi med 10 najbolj razširjenih in naj- starejših kulturnih rastlin. Grozdne jagode sodijo med najbolj znano in vse- stransko uporabno sadje. Iz njih že od predantič- nih časov pridelujejo mošt, vino, kis, sadne sokove, namaze ali jih sušijo v rozine. Listi so primerni za kuhanje in izdelavo različnih jedi (npr. sarme ter dolme), imajo rahlo kiselkast Različne sorte belih in rdečih vin okus. Včasih so jih uporabljali tudi kot obliže pri zaznamujejo kraško-obalno regijo. celjenju ran, za lajšanje bolečin in ustavljanje rahlejših krvavenj (npr. hemorodialnih). Sveže vitice vsebujejo veliko kislin in vitaminov in jih lahko v manjših količinah uživamo surove ali kot dodatek k solatam. Vinska trta sodi med ene najstarejših gojenih rastlin. Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. Hedera helix L. - navadni bršljan - bljušt, bršlen, bršlin, brstljan, bršjan, brstan - 299 DRUŽINA: bršljanovke ( Araliaceae) Prepoznavanje Do 20 m visoka olesenela vzpenjalka (lijana) ali pa se plazeče razrašča po tleh. Steblo se pritrja na oporo z adventivnimi, oprijemalnimi koreninami, pri mladih rastlinah je poraslo z gostimi dlakami, ki pri starejših olesenijo. Listi so usnjati, vedno- zeleni, dolgopecljati, celorobi, dveh tipov: zgornji (sončni) so večinoma enostavni, v obrisu romba- sti ali suličasti, spodni (senčni) pa so 3- do 5-krpi (heterofilija). Cvetovi so drobni, rumenkastozeleni, zgoščeni v obla, kobulasta socvetja. Plod je sočna, Rumenkastozeleni cvetovi zacvetijo zelo črnomodra jagoda. pozno in so pomemben pozno sezonski vir hrane za opraševalce. Rastišča Večinoma se pojavlja v gozdovih, med grmovjem, v mejicah ali po skalovju in stavbah, velikokrat tudi gojeno. Razširjenost Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo liste, plodove in smolo. Uporaba in učinkovine Listi se uporabljajo kot zdravilo za izkašljevanje ter blaženja kroničnih vnetij sapnic. Iz njega so pride-lovali pripravke proti ušem in garjam, v sodobni farmaciji in kozmetiki ga v glavnem uporabljajo kot mazilo ali losion pri utrjanju kože. Plodovi dozorijo pozno jeseni in so dobrodošla zimska hrana malim sesalcem in pticam. Je priljubljena okrasna rastlina v parkih, po hišah ali na pokopališčih, obstaja tudi veliko sort z lisastimi listi. Bršljanov les se je nekoč uporabljal za le-sena ogrodja in lesene pripomočke. Bršljan velja za rastlino veseljaških antičnih bogov, kot je npr. Bakhus (Dioniz), v krščanstvu ima pomen nesmrtnosti. Spodnji, senčni listi so dlanasto Rastlina je strupena in alergena, zato bodimo pri krpati, zgornji listi so rombasti in bolj njeni uporabi precej previdni! izpostavljeni soncu (heterofilija). Plantago lanceolata L. - ozkolistni trpotec - trpotec, tropotec, trputec, žilica - 301 DRUŽINA: trpotčevke ( Plantaginaceae) Prepoznavanje Do 50 cm visoka trajnica s pritlično listno rozeto. Listi so črtalasti ali podolgasto suličasti, ozki, izrazito vzporedno žilnati (žile rebrasto izstopajo), ce- lorobi ali neenakomerno fino nazobčani, koničasti, večinoma pokončno štrleči. Cvetovi so zelo drobni, zgoščeni v ovršno klasasto socvetje, rjavkasti. Pra- šniki štrlijo daleč iz cvetov, prašnice so snežnobele. Plod je orešek. Rastišča Cvetno odevalo je neizrazito, zato Uspeva na traviščih, obdelanih tleh, pripotjih, zele- prašniki opravljajo nadomestno funkcijo nicah in ruderalnih površinah. privabljanja opraševalcev. Razširjenost Zelo pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo sveže, mlade liste. Uporaba in učinkovine Ozkolistni trpotec se uporablja v tradicionalni me- dicini za različne namene. Posušene liste večinoma dodajamo raznim zeliščnim čajem, iz svežih listov in stebla lahko iztisnemo sok ali pripravimo sirup za izkašljevanje. V stekleničko izmenično polagamo v sloje stisnje- ne liste in sladkor vse do vrha stekleničke, ki jo na koncu zatesnimo in jo spravimo v temen prostor Ozkolistni trpotec glede rastišč ni ali zakopljemo v zemljo (“šoto terra“) za dobre 3 zahteven, velikokrat uspeva na močno dognojenih tleh. mesece. Zeliščni čaj pomaga pri težavah dihal, kot je npr. bronhitis, in za umirjanje kašlja. Prav tako se upo- rablja za zdravljenje astme, hemoroidov, raznih ko- žnih poškodb in za celjenje ran. Mlade, sveže liste lahko uporabimo tudi kot doda- tek k raznim zelenim solatam in drugim jedem. Listi trpotca se uporabljajo predvsem za Ni znano, da bi rastlina imela negativne učinke. izdelavo sirupa za izkašljevanje. Plantago major L. - veliki (širokolistni) trpotec - trpotec, pripotnik, škrepotec, bokvica, bakvica - 303 DRUŽINA: trpotčevke ( Plantaginaceae) Prepoznavanje Trajnica, visoka do 50 cm s pritlično listno roze- to. Listi so široko jajčasti do suličasti, vzporedno žilnati z izstopajočimi žilami, celorobi ali neenako- merno plitvo nazobčani, prilegli k tlom ali navzgor štrleči, dolgopecljati. Cvetovi so drobni, rjavkasti, zgoščeni v gosta, klasasta socvetja na vrhu neolista-nega sebla. Prašniki štrlijo iz cvetov, njihove pra- šnice so vijoličaste. Plod je droben orešek. Rastišča Pojavlja se na ruderalnih površinah, na poteh, zele- nicah, travnikih in obdelovanih površinah. Razširjenost Zelo pogosta in razširjena vrsta. Veliki trpotec je zelo pogosta rastlina Nabiranje ruderalnih in pustih rastišč. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo sveže, mlade liste. Uporaba in učinkovine Veliki trpotec se največkrat uporablja pri zdra- vljenju krvavečih in zagnojenih ran (sveži, delno zmečkani listi). Uporablja se tudi kot sirup za izkašljevanje po sle- dečem “domačem” receptu: zmečkamo surove liste ter popražimo sladkor in med. Nato 2 dcl vode vlijemo na pest listov in mešamo, da se ne prismodi. Sveži, mladi listi so primerni za različne zelene so- late. Cvetoče rastline imajo tudi okrasno vrednost in se lahko zasejejo na zelenicah, skalnjakih in med tlakovci. Cvetovi privlačijo mnoge opraševalce, še posebej čebele, zato je priljubljen pri čebelarjih. Ponekod se otroci včasih igrajo s peclji listov in jih trgajo, pri Socvetja so klasasta, podaljšana in z čemer ostanejo dolge, vlaknate žile - zmagovalec je drobnimi in neopaznimi cvetovi. tisti, ki mu na peclju ostane več (daljših) žil. Pri nabiranju bodimo previdni, saj lahko shrani velike količine težkih kovin, kot so kadmij, baker, železo, svinec in cink! Salix purpurea L. - rdeča vrba - purpurna vrba, rakita, žukva, beka, venjka - 305 DRUŽINA: vrbovke ( Salicaceae) Prepoznavanje Do 5 m visok, močno razrasel, dvodomen (moški in ženski cvetovi so na ločenih rastlinah) grm. Listi so podolgasto črtalasti, v spodnji polovici celorobi, proti vrhu plitvo nazobčani, sinjezeleni, pri dnu z majhnima prilistoma. Moška socvetja so gosto- cvetne mačice, ki jih tvorijo pari med seboj zraslih prašnikov z rdečimi prašnicami. Ženska socvetja so pokončne mačice, ki jih tvorijo posamični, hru- škasti pestiči, ki jih obdaja jajčast krovni list. Plod je zelo droben, na vrhu s šopom belih dlak. Pletenje košar in drugih izdelkov iz vrbovih vej je marsikje pozabljena Rastišča veščina. Pionirska vrsta, ki se pojavlja predvsem na prodna- tih mestih ob vodah, kot so kanali, potoki in kali. Razširjenost Splošno razširjena vrsta, v suhih predelih manjka. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo lubje in cvetoče veje. Uporaba in učinkovine Kot pri večini drugih vrbah je tudi pri tej vrsti skorja zdravilna, saj vsebuje salicilne kisline in tanine. Iz nje lahko pripravimo krepilne zeliščne čaje in druge zdravilne pripravke. Vrbov les je vsestransko uporaben za izdelavo ra- znih orodij in lesenih gospodinjskih pripomočkov, Ime je dobila po rdeče obarvanih tudi raznih igral in glasbil (piščali). Prožne veje se prašnikih in rdečkastem lubju uporabljajo predvsem za pletenje raznih izdelkov in za izgradnjo šibastih struktur (ograje ipd.). Še dandanes jih ponekod uporabljajo pri vezanju trt. Ker cveti že zelo zgodaj spomladi, je pomemben vir prve hrane za mnoge opraševalce, predvsem za čebele. Listi rdeče vrbe so skoraj celorobi, le na V času cvetenja in plodenja lahko povzroči vrhu nazobčani in sinjezeleni. alergijske reakcije ljudem z dihalnimi težavami! Ruscus aculeatus L. - bodeča lobodika - roškola, roškolo, loboda, veprina, vaprin, lemprin, lemprenj - 307 DRUŽINA: beluševke ( Asparagaceae) Prepoznavanje Do 80 cm visoka, grmičasto razrasla in izrazito bodeča, vednozelena trajnica. Listi so zelo drobni, luskasti in neopazni. Dobro razviti so listom po- dobni stranski poganjki (filokladiji), ki so jajčasti, ploski, bodeče priostreni, bleščeči. Na njih se razvijejo drobni cvetovi, ki so posamični ali v parih, zvezdasti, zelenkastoškrlatni. Plod je rdeča jagoda. Rastišča Uspeva med grmovjem, v mejicah, svetlih gozdič- Čeprav so jagode sočne in videti slastne, kih in med skalovjem. so zaradi obilice saponinov v surovem Razširjenost stanju zelo strupene. Splošno razširjena v Istri in na Kvarnerju, na Krasu nekoliko redkejša. V Sloveniji je vrsta zavarovana! Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade poganjke, korenino in suhe ra- stline. Uporaba in učinkovine Lobodika je znana uporabna rastlina že iz antičnih časov. Mladi poganjki se uporabljajo na podoben način kot šparglji. Lahko jih prekuhamo, popeče- mo, jemo z jajci ali jih konzerviramo v kisu. Ker plodovi dozorijo v pozni jeseni, je priljubljena v predbožičnih dekorativnih elementih, podobno kot bodika ( Ilex aquifolium). Posušena stebla so Za lobodiko so značilni bodeči, včasih uporabljali za pometanje. togi, listom podobni ploski poganjki (filokladiji), na katerih rasejo cvetovi. V Istri so nekoč vejice lobodike zataknili za brente (posode z vodo), ki so jih osli nosili na hrbtih, z namenom, da se voda ne bi pljuskala iz posod. Iz korenine, ki vsebuje razne saponine (ruskoge- nin, ruscin, ruskozid), se v medicini pripravljajo razni ekstrakti za lajšanje bolečin pri zateklih no- gah. Lobodika se uporablja tudi za pripravo Plodovi so strupeni! Pri nabiranju bodimo žganih pijač. previdni, saj je rastlina zelo bodeča! Tamus communis L. - navadni bljušč - blušt, bruslič, bluč, bljuštec, kuka - 309 DRUŽINA: bljuščevke ( Dioscoreaceae) Prepoznavanje Do 3 m velika zelnata, dvodomna vzpenjalka z velikim in močnim gomoljem. Listi so srčasti, dol- gopecljati, priostreni, z lokastimi, mrežasto pove- zanimi žilami. Cvetovi so enospolni, združeni v za- listna, grozdasta socvetja, 3-števni. Moški cvetovi so zvonasti, listi venca so med seboj zrasli, ženski cvetovi so zvezdasto razprostrti, listi venca so pros-ti. Plod je sočna, rdeča jagoda. Rastišča Bljušč prepoznamo po značilnih srčastih Uspeva v senčnih gozdovih, med grmovjem in ob listih in lokastimi žilami. gozdnih robovih. Razširjenost Splošno do lokalno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo gomolj, mlade poganjke in zrele plodo- ve. Uporaba in učinkovine Pri uporabimo bodimo zelo previdni, saj je rastlina zaradi obilice saponinov zelo strupena! Iz jagod so včasih pripravljali rdeče barvilo. Mlade poganjke lahko prekuhamo (vsaj dvakrat) in jih dodamo k raznim jedem, večinoma k sola- tam ali jih dodamo k trdo kuhanim jajcem. Lahko jih dodamo tudi k omleti, podobno kot šparglje ali Plodovi so sočne jagode, ki pa so zelo lobodiko. strupene! Mladi poganjki imajo blag diuretičen učinek. Go- molj bljušča se v farmaciji uporablja za zdravljenje revme, lahko pa ob dotiku s kožo povzroči resna vnetja in celo mehurje. Včasih se razraste ob ogradah in Celotna rastlina je zelo strupena, mejicah, zato je primeren tudi kot zato je ne uživajmo v surovem stanju! okrasje v živih mejah. Arundo donax L. - navadna kanela - trstika, kana, trska, trst, rozga - 311 DRUŽINA: trave ( Poaceae) Prepoznavanje Do 4 m visoka zelnata trajnica s trstikasto obliko razrasti in plazečimi, podzemnimi pritlikami. Listi so zelo veliki, krepki, togi, premenjalno razvršče- ni, sivkastozeleni, skoraj vodoravno štrleči, pri dnu podaljšani v nožnico in z ušesci. Socvetja so klasasto šopasta, ovršna, na dolgih, neolistanih pecljih. Plod je golec. Rastišča Najdemo jo na ruderalnih površinah, vzdolž mej- Socvetja so velika, gostocvetna in nih pasov med njivami, v jarkih, ob hišah in celo primerna izdelavo metel. ob morski obali. Razširjenost Vrsta zelo verjetno izvira iz Azije, čeprav je zelo razširjena v mediteranskih državah, v celinske dele pa se ne širi, zato na večjem delu Krasa manjka. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade pritlike, stebla, liste in socvetja. Uporaba in učinkovine Kanela ima zelo raznoliko splošno uporabo. Stebla se večinoma uporabljajo za oporo rastlin v vrtovih in vinogradih ali kot gradbeni element, listi pa se uporabljajo za ovijanje ali tesnenje razpok. V antiki so iz stebel izdelovali razna glasbila, predvsem piščali, in še dandanes je osnova za izdelavo Po nameščenosti listov je kanela zelo klasičnih pihal. Iz stebel izdelujejo tudi ribiške in podobna koruzi in bambusu, s katerima sprehajalne palice. je tudi v sorodu. Rastlina ima visok bioenergetski potencial, vendar lahko zaradi hitre razrasti uide nadzoru in posta- ne invazivna vrsta v prostoru. Pogosto jo sadijo v degradiranih okoljih ter v bioloških čistilnih siste- mih kot rastlinski element čiščenja vode. V nekaterih delih Istre (npr. v Kortah) so mlade poganjke v preteklosti uporabljali kot sladilo. Stebla kanele so zelo trpežna in močna, Bodimo previdni pri uporabi, primerna za različne ograje in opore. saj je rastlina rahlo strupena! Elytrigia repens (L.) Nevski - plazeča pirnica - pernica, glistnek, perika, pirjovec, škrada - 313 DRUŽINA: trave ( Poaceae) Prepoznavanje Do 150 cm visoka, pokončna zelnata trajnica s plazečimi, podzemnimi pritlikami. Listi so po- dolgasto črtalasti, sivozeleni, nekoliko raskavi, goli ali dlakavi, pri dnu rahlo razširjeni v ušesca, z zelo majhno kožico (ligula) in podaljšani v listno nožnico. Cvetovi so razvrščeni v sedeče, sivozelene klaske, ki so klasasto (bočno zasukani) nameščeni vzdolž stebla. Cvetove obdajajo različne oblike plev (krovni listi), ki so resasto podaljšane ali pa so brez res. Plod je golec (zrno). Rastišča Uspeva na pustih tleh, žitnih njivah, na ruderalnih površinah, ob cestah in jarkih. Razširjenost Pritlike so dolge in dokaj trde, včasih Dokaj pogosta in splošno razširjena vrsta. so jih uporabljali za izdelavo krtač za pranje. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade pritlike. Uporaba in učinkovine Posušene pritlike so v srednjem veku ponekod uporabljali kot dišeče palčke. Iz njih so pripravljali tudi razne zeliščne čaje, sirupe in hladne pripravke, ki naj bi pomagali zbijati vročino, blažiti revmo in putiko. Pritlike vsebujejo veliko sladil in imajo prijeten vonj, zato so pražene primerne za kavni nadome- stek ali jih zmeljemo v moko. Ker se rastlina vegetativno zelo hitro razraste - pritlike so lahko dolge tudi več 10 m, so lomljive in regenerativne, jo je zelo težko odstraniti in zato marsikje velja za nadležen plevel. Klaski so pogosto rdečkasti ali sivkastozeleni, njihove pleve so resasto podaljšane. Pelod lahko povzroči blage alergijske reakcije! Phragmites australis Steud. - navadni trst - bičje, mečiček, ščevar, ševar, vodna trska, treska, trstika, rogoz - 315 DRUŽINA: trave ( Poaceae) Prepoznavanje Do 4 m visoka zelnata trajnica s trstikasto obliko razrasti in plazečimi, podzemnimi pritlikami. Listi so ozki, dolgi, premenjalno razvrščeni, sivkastoze- leni, mlahavi, po površini raskavi in ostri. Socvetja so latasto razrasla, ovršna, na dolgih, neolistanih steblih, v mladosti enostranska in mlahava, kasneje šopasto razrasla. Klaski imajo ostnato priostrene pleve, v mladosti so vijoličasto nadahnjeni, blešče- či. Plod je golec (zrno). Trst ima tudi izrazito “čistilno” moč, Rastišča zato ga uporabljajo v bioloških čistilnih Uspeva na vlažnih tleh, močvirja, obrežja, morske sistemih. lagune, robovi njiv, kanali in vlažni travniki. Razširjenost Precej pogosta in splošno razširjena vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlada stebla, vršičke in pritlike ter ce- lotno rastlino. Uporaba in učinkovine Trst je znana, splošno uporabna rastlina že iz pre- dantičnih časov. Z njim so gradili in prekrivali pre- prosta bivališča, sadili so ga za izsuševanje močvirij in kot naravno ogrado. Iz njegovih stebel se izdelujejo razna orodja, ko- šare, papir, ogrodja, glasbila in drugi pripomočki, Mlada socvetja se v soncu bleščijo z prav tako uporabni so listi in posušeno socvetje. bakrenim odtenkom in so primerna tudi kot okrasno rezano cvetje. Mlada stebla, pritlike in vršičke lahko posušimo in zmeljemo v moko. V tradicionalni kitajski medi- cini uporabljajo pritlike in koreniko za zdravljenje dihalnih obolenj. Na območjih z burjo je trstičevje učinkovita naravna protivetrna zaščita. Pelod lahko povzroči blage alergijske reakcije! Arum italicum Mil . - laški kačnik - štrkat, talijanski kozlac, zmijinac, zminac - 317 DRUŽINA: kačnikovke ( Araceae) Prepoznavanje Do 60 cm visoka trajnica z gomoljasto koreniko. Listi so pritlični, dolgopecljati, kopjasti, izrazito mrežasto žilnati, s svetlo obrobljenimi žilami, ble- ščeči, prezimni. Cvetovi so enospolni, nameščeni v krogih na spodnjem delu betičasto podaljšane, pecljate osi socvetja, ki jo obdaja velik, rumen- kastozelen ovršni list (spata). Plod je živordeča, bleščeča jagoda. Rastišča Uspeva med grmovjem, svetlih gozdičih in goz- dnih obronkih na toplih mestih. Razširjenost Splošno razširjena vrsta v Istri in na območju Kvar- nerja, na Krasu večinoma manjka. Značilni “puščičasti” listi so svetlo lisasti in atraktivni, zato je vrsta primerna za Nabiranje gojenje na senčnih mestih. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo mlade rastline in koreniko. Uporaba in učinkovine Celotna rastlina - še posebej plodovi - je zelo strupena, saj vsebuje veliko kristalčkov kalcije- vega oksalata! Korenika vsebuje veliko škroba, zato so jo ljudje na opisnem območju v težkih časih (med vojno ali v času lakote) kuhali za lastno hrano ter za domače živali. Prašičem so dajali predvsem kuhane liste. Rastlina je v glavnem primerna za razne pripravke, kot so biološka škropiva za zatiranje plevela, kore- niko pa včasih v koščkih dodajajo k močnim liker- jem in zeliščnim žganim pijačam. Laški kačnik se goji tudi okrasna rastlina z različ- nimi varietetami, ki imajo različno obarvane listi. Socvetje je skrito v spodnjem delu ovršnega lista, iz katerega štrli le sterilen, betičast del, ki privablja opraševalce. Celotna rastlina je zelo strupena, zato je ne uživajmo v surovem stanju! Arum maculatum L. - pegasti kačnik - kačjak, kačje zelje, kačnik, kozlac - 319 DRUŽINA: kačnikovke ( Araceae) Prepoznavanje Do 50 cm visoka trajnica z gomoljasto koreniko. Listi so pritlični, dolgopecljati, kopjasti, izrazito mrežasto žilnati, bleščeči, pogosto s temnimi lisami. Cvetovi so enospolni, nameščeni v krogih na spodnjem delu betičasto podaljšanega, pecljate- ga socvetja, ki ga obdaja velik, rumenkastozelen ovršni list (spatha). Plod je živooranžna, bleščeča jagoda. Rastišča Cvetovi so skriti v odebeljenem delu Uspeva med grmovjem, senčnih gozdičih, ob vo- ovršnega lista, pri dnu so ženski cvetovi, dah in gozdnih obronkih na vlažnih mestih. nad njimi so moški in sterilni cvetovi. Razširjenost Na Krasu in Istri je dokaj redka vrsta. Nabiranje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Nabiramo koreniko. Uporaba in učinkovine Celotna rastlina - še posebej plodovi - je zelo strupena, saj vsebuje veliko saponinov in oksa- latov! Koreniko lahko jemo le, če smo jo predhodno ne- koliko popekli. Lahko jo zmeljemo v prah, iz ka- terega so včasih pripravljali osvežilni napitek, po- doben kavnemu, vendar moramo pri tem biti zelo previdni, kar se tiče količine! Živo oranžne jagode so zelo strupene, za majhne otroke celo smrtno nevarne! V 15. stol. so v nekaterih samostanih koreniko uporabljali za škrobljenje duhovniških oblek. Dandanes je priljubljen predvsem kot okrasna rastlina, primeren za senčna, nekoliko vlažnejša mesta. POZOR: strupene mlade liste kačnika lahko zamenjamo za užitne liste čemaža ( Allium ursinum)! Ime je dobil po značilno lisastih listih in Celotna rastlina je zelo strupena, lisastem ovršnem listu. zato je ne uživajmo v surovem stanju! 320 321 Seznam literature Anonymus (2002). Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam - rdeči seznam praprotnic in semenk (Pteridophyta & Spermatophyta). Uradni list RS, št. 57/93, 61/93 – popr. in 69/00. Bohinc, P. (1991). Slovenske zdravilne rastline. Mladinska knjiga, Ljubljana. Bohinc, P., Svolinsky, K., Hísek, K., Testen, J., Pintar, L., Petkovšek, V., Wraber, T., Skoberne, P, Aljančič, M., Geister, I. (1991). Slovenske zdravilne rastline: vodnik za nabiranje in pripravo zdravilnih zelišč. Mladinska knjiga, Ljubljana. Chevallier, A. (1998). Enciklopedija zdravilnih rastlin. Državna založba Slovenije, Ljubljana. Cortese, D. (2000). Sadje-moč naravne hrane: prehranske in zdravilne lastnosti, shranjevanje in priprava. Kmečki glas, Ljubljana. Cortese, D. (2002). Zelenjava-druga moč naravne hrane. Kmečki glas, Ljubljana. Cortese, D. (2007). Divja hrana: užitne samonikle rastline, nabiranje in priprava. Kmečki glas, Ljubljana. Cortese, D. (2008). Divja hrana: zrasle so divje. Kmečki glas, Ljubljana. Curtis, S., Thomas, P., Vilinac, D. (2013). Healing Foods. Dorling Kindersley publ. Dolina, K., Jug-Dujaković, M., Łuczaj, Ł., Vitasović-Kosić, I. (2016). A century of changes in wild food plant use in coastal Croatia: the example of Krk and Poljica. Acta Societatis Botanicorum Poloniae, 85 (3); pp. 3508-3529. Forenbacher, S. (1998). Otrovne biljke i biljna otrovanja životinja. Školska knjiga, Zagreb. Forenbacher, S. (2001). Velebit i njegov biljni svijet. Školska knjiga, Zagreb. Galle, K. T., Sedmak, A., Pintar, L., Galle, P., Skoberne, P., Wraber, T., Mlinar, C., Gerdina, T., Lovka (2017). Zdravilne rastline na Slovenskem. 2., razširjena izd., 1. ponatis. Mladinska knjiga, Ljubljana. Gligić, V. (1953). Etimološki botanički rečnik. Veselin Masleša, Sarajevo. Grlić, L. (1990). Enciklopedija samoniklog jestivog bilja. August Cesarec, Zagreb. Grlić, L., Vrščaj, D., Tratnik, B., Gogala, N., Lovka, M., Bohinc, P., Wraber, T. (1980). Užitne divje rastline. Cankarjeva založba, Ljubljana. Hulina, N. (1998). Korovi. Školska knjiga, Zagreb. Jäger, E. J., Müller, F., Ritz, C. M., Welk, E., Wesche, K.; begründ. von Rothmaler, W. (2013). Exkursionsflora von Deutschland - Gefässpflanzen: Atlasband. Springer Verlag, Berlin Heidelberg. Karlin, M. (1964). Slovenska imena naših zdravilnih rastlin. Farmacevtsko društvo Slovenije. Knežević, M. (2006). Atlas korovne, ruderalne i travnjačke flore. Poljoprivredni fakultet, Osijek. Kovačić, S., Nikolić, T., Ruščić, M., Milović, M., Stamenković, V., Mihelj, D., Jasprica, N., Bogdanović, S., Topić, J. (2008). Flora jadranske obale i otoka, 250 najčešćih vrsta. Školska knjiga, Zagreb. Kremer, D., Kušić Tomaić, I. (2015). Od sjemenke do ploda. Javna ustanova Nacionalni Park Sjeverni Velebit, Zagreb. Krželj, M., Vitasović Kosić, I. (2020). Etnobotanička primjena samoniklog bilja: hrana i lijek za ljude i životinje na području općine Šestanovac (Dalmatinska Zagora, Hrvatska). Krmiva : časopis o hranidbi životinja, proizvodnji i tehnologiji krme, 62 (1); pp. 3-13. Kuštrak, D. (2005). Farmakognozija: fitofarmacija. Golden marketing -Tehnička knjiga, Zagreb. Lakušić, R., Mišić, L. (1990). Livadske biljke. Svjetlost, Sarajevo. Łuczaj, Ł., Jug-Dujaković, M., Dolina, K., Vitasović Kosić, I. (2019). Plants in alcoholic beverages on the Croatian islands, with special reference to rakija travarica. Journal of Ethnobiology and Ethnomedicine, 15 (51), 51; pp. 1-19. Łuczaj, Ł., Jug-Dujaković, M., Dolina, K., Jeričević, M., Vitasović Kosić, I. (2019). The Ethnobotany and Biogeography of Wild Vegetables in the Adriatic Islands. Journal of Ethnobiology and Ethnomedicine, 15 (18), pp. 15-18. Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B., Ravnik, V., Frajman, B., Strgulc Krajšek, S., Trčak, B., Bačič, T., Fischer, M. A., Eler, K., Surina, B. (2007). Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Mlakar, V. (2015). Rastlina je sveta od korenin do cveta. Tradicionalno znanje o rastlinskem svetu na Slovenskem. Samozaložba, Ljubljana. Nikolić, T. (2019). Flora Croatica 4 - Vaskularna flora Republike Hrvatske. Alfa d.d. Zagreb. 322 Nikolić, T. ur. (2021). Flora Croatica Database (http://hirc.botanic.hr/fcd). Prirodoslovno-matematički fakultet, Sveučilište u Zagrebu, Zagreb. Nikolić, T., Topić, J. (2005). Crvena knjiga vaskularne flore Hrvatske. Ministarstvo zaštite okoliša Republike Hrvatske. Pahlow, M. (1991). Zdravilne rastline. Zbirka Sprehodi v naravo. Slovenska izdaja. Cankarjeva založba in Mladinska knjiga, Ljubljana. Pahlow, M., Neuhofer, A., Lovka, M., Rendla, S., Škerlj-Sojar, T. (1987). Velika knjiga o zdravilnih rastlinah. Cankarjeva založba, Ljubljana. Petauer, T. (1993). Leksikon rastlinskih bogastev. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Petrić, P., Tomašević M. (2003). Biljne vrste uzročnice peludnih alergija. Spin Vallis, Požega. Poldini, L. (1989). La vegetazione del Carso Triestino ed Isontino. Ed. Lint, Trieste. Pizzetti, M. (1978). Simon and Schuster’s Guide to Trees. Simon and Schuster. Rausch, A., Lotz, B. (2007). Zelišča - Dumontov leksikon. Gojenje, kuhinja, kozmetika, zdravilni učinki. Slovenska izdaja. Delo - Tiskarna, Ljubljana. Recht, C. (1990). Začimbnice. Zbirka Sprehodi v naravo. Slovenska izdaja. Cankarjeva založba in Mladinska knjiga, Ljubljana. Rottensteiner, W. (2014). Exkursionsflora für Istrien. Naturewissenschaftlichen verein fur Kärnten. Schönfelder, I., Schönfelder, P., Rode, J., Podpečan, M. K. (2010). Zdravilne rastline-vodnik. Založba Narava. Spohn, M. & R.; prevod Turk, B. (2008). Novi vodnik - Katero drevo je to? Slovenska izdaja. Narava d. o. o., Olševek, Kranj. Šarić, T. (1991). Atlas korova: 100 najvažnijih vrsta korovskih biljaka u Jugoslaviji. Svjetlost, zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Sarajevo. Šilić, Č. (1983). Atlas drveća i grmlja. Svjetlost, Sarajevo. Šilić, Č. (1987). Šumske zeljaste biljke. Svjetlost, Sarajevo. Škvorc, Ž., Jasprica, N., Alegro, A., Kovačić, S., Franjić, J., Krstonošić, D., Franjić, J., Krstonošić, D., Vraneša, A., Čarni, A. (2017). Vegetation of Croatia: Phytosociological classification of the high-rank syntaxa. Acta Botanica Croatica, 76 (2), pp. 200-224. Umeljić, V. (2004). U svijetu cvijeća i pčela: atlas medonosnog bilja. Ilija Borković, Split. Vitasović Kosić, I. (2018). Tradicionalna upotreba samoniklog jestivog bilja na području općine Kršan (Istra, Hrvatska). Glasilo Future, 1 (1-2); pp. 1-14. Vitasović Kosić, I. (2019). Terenska etnobotnička studija područja Krasa i Istre. Vitasović Kosić, I., Juračak, J., Łuczaj, Ł. (2017). Using Ellenberg-Pignatti values to estimate habitat preferences of wild food and medicinal plants: an example from northeastern Istria (Croatia). Journal of Ethnobiology and Ethnomedicine, 13 (31). Vitasović Kosić, I., Kužir, M. (2018). Tradicionalna upotreba samoniklog i kultiviranog bilja na području grada Varaždina (Hrvatska). Krmiva : časopis o hranidbi životinja, proizvodnji i tehnologiji krme, 60 (2); pp. 83-95. Vukićević, E. (1987). Dekorativna dendrologija. Naučna knjiga, Beograd. Willfort, R., Kalan, A., Strgar, V., Vogelnik, F., Schwarzer, L., Wegscheider, G., Hopf, W., Steinheimer, W. (2006). Zdravilne rastline in njih uporaba. Obzorja, Maribor. Würmli, M. (1984). Mala enciklopedija narave: ptiči, sesalci, žuželke, ribe, domače živali in rastline. Jugoslovanska izdaja. Mladinska knjiga in ĆZP Kmečki glas, Ljubljana. Priroda i biljke (pridobitev podatkov: 20.02.2021). www.plantea.com.hr 323 Kazalo vrst Kazalo slovenskih imen - belodlakavi 128 mastika 294 - navadni 130 materina dušica, dolgostebelna 208 artičoka 250 jerebika, navadna 42 meta jesen, mali 66 - njivska 238 badelj, pegasti 216 jesenček, navadni 200 - dolgolistna 240 barbica, navadna 120 jetrnik, navadni 218 - poprova 242 beluš, ostrolistni 142 metlika, bela 266 bezeg, črni 64 kačnik milnica, navadna 14 bljušč, navadni 308 - laški 316 mirta, navadna 46 bor, črni 256 - pegasti 318 mlečnik, krvavi 102 božja milost, navadna 86 kadulja, travniška 246 mokovec, navadni 40 brin kamilica, prava 90 morski koprc, navadni 60 - navadni 258 kanela, navadna 310 - rdečeplodni 260 kaprovec, navadni 48 netresk, navadni 176 brošč, divji 138 kislica bršljan, navadni 298 - kodrastolistna 262 obrežna lobodika, navadna 274 - mala 170 ognjič, vrtni 150 čemaž 72 - navadna 172 ohmelje, navadno 112 češnja 26 komarček, navadni 114 oljka, navadna 68 čistec, navadni 202 kompava, brezstebelna 98 omela, bela 110 čober, navadni 232 konopljika, navadna 226 oponec, hrapavi 74 črničevje 278 kopriva, velika 290 origano 206 koprivovec, navadni 284 osat, navadni 212 dihnik, navadni 124 korenje, navadno 62 osočnik, navadni 272 dobra misel, navadna 206 koromač 114 ožepek 236 dren, rumeni 132 kristavec, navadni 70 dresen, kačja 174 krišina, navadna 288 pastinak 116 drobnica 32 kumina, navadna 58 pelin, pravi 96 dvoredec, tankolistni 122 pesa, primorska 264 lakota, prava 136 pirnica, plazeča 312 gabez, navadni 222 lapuh, navadni 156 plešec, navadni 52 gadnjak, španski 162 laška repa 152 pljučnik, navadni 220 gladež, navadni 198 lepnica, navadna 16 pokalica 16 glog, enovrati 20 leska, navadna 282 portulak 104 granatno jabolko 182 lesnika 24 potrošnik, navadni 252 grenkoslad 224 lipa, navadna 126 pravi kostanj, evropski 276 grenkuljica, bršljanasta 234 loboda preslica, njivska 254 - kopjelistna 168 hmelj, navadni 286 - tolščakasta 270 ranjak, pravi 144 hrast, puhasti 280 - vrtna 268 rebrinec, navadni 116 hren, navadni 50 lobodika, bodeča 306 regelj, navadni 78 hrustavka, šibasta 158 lovor, navadni 100 regrat, navadni 166 hruška, mandljevolistna 30 lučnik, drobnocvetni 140 repik, navadni 106 luk repinec, navadni 210 izop 236 - poletni 192 repuh, navadni 214 - vinograjski 194 rman, navadni 94 jagodičnica, navadna 56 robida jagodnjak, navadni 22 mačja zel, navadna 204 - nagubana 36 jeglič malinjak 38 - sinjezelena 34 marjetica, navadna 88 robinija, navadna 76 324 rosnica, navadna 196 Kazalo znanstvenih imen Cornus mas 132 rožmarin, navadni 248 Corylus avellana 282 rujevina, sodopernata 294 Achillea millefolium 94 Crataegus monogyna 20 rutica, vinska 108 Agrimonia eupatoria 106 Crithmum maritimum 60 Ajuga Cynara scolymus 250 skrečnik - chamaepytis 148 - plazeči 230 - reptans 230 Datura stramonium 70 - rumeni 148 Allium Daucus carota 62 skorš 44 - ampeloprasum 192 Dictamnus albus 200 slanorad, primorski 274 - ursinum 72 Diplotaxis tenuifolia 122 slez, navadni 184 - vineale 194 slezenovec Althaea officinalis 184 Elytrigia repens 312 - gozdni 188 Anthyl is vulneraria 144 Equisetum arvense 254 - navadni 186 Arbutus unedo 56 Euphrasia rostkoviana 84 smetlika, navadna 84 Arctium lappa 210 smilj, laški 154 Armoracia rusticana 50 Foeniculum vulgare 114 strašnica Artemisia absinthium 96 Fragaria vesca 22 - mala 292 Arum Fraxinus ornus 66 - zdravilna 180 - italicum 316 Fumaria officinalis 196 svišč, bratinski 134 - maculatum 318 Arundo donax 310 Galium verum 136 šentjanževka 118 Asparagus acutifolius 142 Gentiana lutea šetraj, kraški 80 Atriplex subsp. symphiandra 134 šipek, navadni 178 - hortensis 268 Glechoma hederacea 234 škrbinka, navadna 164 - portulacoides 270 Gratiola officinalis 86 - prostrata 168 tavžentroža, navadna 190 Hedera helix 298 tolščak, navadni 104 Barbarea vulgaris 120 Helianthus tuberosus 152 topinambur 152 Bel is perennis 88 Helichrysum italicum 154 trn, črni 28 Beta vulgaris Hepatica nobilis 218 trobentica 130 subsp. maritima 264 Humulus lupulus 286 trpotec Betonica officinalis 202 Hypericum perforatum 118 - ozkolistni 300 Hyssopus offcinalis 236 - širokolistni 302 Calendula officinalis 150 - veliki 302 Calamintha menthifolia 232 Juniperus trst, navadni 314 Campanula rapunculus 228 - communis 258 trta, vinska 296 Capparis spinosa 48 - oxycedrus 260 Capsel a bursa-pastoris 52 vijolica, njivska 146 Carlina acaulis 98 Laurus nobilis 100 vodna kreša, navadna 54 Carum carvi 58 Loranthus europaeus 112 vratič, beli 92 Castanea sativa 276 Lycopus europaeus 78 vrba, rdeča 304 Celtis australis 284 vrednik, gorski 82 Centaurium erythraea 190 Malus sylvestris 24 Chelidonium majus 102 Malva zvezdica, navadna 18 Chenopodium album 266 - neglecta 186 zvončica, repuščeva 228 Chondril a juncea 158 - sylvestris 188 Cichorium intybus 252 Matricaria chamomil a 90 žajbelj 244 Cirsium vulgare 212 Mentha žulj, španski 160 Clinopodium vulgare 204 - arvensis 238 - longifolia 240 325 - x piperita 242 Quercus Sempervivum tectorum 176 Myrtus communis 46 - ilex 278 Silene vulgaris 16 - pubescens 280 Sisymbrium officinale 124 Nasturtium officinale 54 Silybum marianum 216 Robinia pseudoacacia 76 Smilax aspera 74 Olea europaea 68 Rosa canina 178 Solanum dulcamara 224 Ononis spinosa 198 Rosmarinus officinalis 248 Sonchus oleraceus 164 Origanum vulgare 206 Rubia peregrina 138 Sorbus Rubus - aria 40 Parietaria officinalis 288 - caesius 34 - aucuparia 42 Pastinaca sativa 116 - idaeus 38 - domestica 44 Petasites hybridus 214 - plicatus 36 Stellaria media 18 Phragmites australis 314 Rumex Suaeda maritima 274 Pinus nigra 256 - acetosa 172 Symphytum officinalis 222 Pistacia lentiscus 294 - acetosel a 170 Plantago - crispus 262 Tamus communis 308 - lanceolata 300 Ruscus aculeatus 306 Tanacetum parthenium 92 - major 302 Ruta graveolens 108 Taraxacum officinale 166 Polygonum bistorta 174 Teucrium montanum 82 Portulaca oleracea 104 Salicornia europaea 272 Thymus longicaulis 208 Primula Salix purpurea 304 Tilia platyphyllos 126 - veris Salvia Tussilago farfara 156 subsp. columnae 128 - officinalis 244 - vulgaris 130 - pratensis 246 Urtica dioica 290 Prunus Sambucus nigra 64 - avium 26 Sanguisorba Verbascum thapsus 140 - spinosa 28 - minor 292 Viola arvensis 146 Pulmonaria officinalis 220 - officinalis 180 Viscum album 110 Punica granatum 182 Saponaria officinalis 14 Vitex agnus-castus 226 Pyrus Satureja montana 80 Vitis vinifera 296 - amygdaliformis 30 Scolymus hispancus 160 - pyraster 32 Scorzonera hispanica 162 326 Kazalo lokalnih, brambora 28 črni encijan 134 narečnih imen brek 40 - brinj 260 brekanica 44 - glog 28 fanfarika 284 akacia 76 brekovec 40 - jesen 66 fragola 22 akacija 76 brekulja 40 - koren 162 fragoloni 22 armanj 94 brinj 258 črnika 278 artčok 250 brinjkola 258 čumna 58 gabez 222 artičok 250 brinove jagode 258 gac 76 brkončica 130 datura 70 gavez 222 babjek 246 brmbeč 160 dimnjevica 196 gladeš 198 badilj 212 brnauča 28 dinjica 292 gladiš 198 bakvica 302 brnjovka 28 diptam 200 gladovnik 172 bazak 64 bročika 138 divizma 140 glistnek 312 bazg 64 brombulje 20 divja glušč 198 beka 304 brstan 298 - blitva 264 gomoljasta sončnica 152 bela brstljan 298 - čebula 192, 194 gorčika 96 - amela 110 bršjan 298 - hruška 20, 30, 32 gorkoslad 224 - imela 110 bršlen 298 - jabolka 24 gorska urhovka 82 - metla 266 bršlin 298 - jagoda 22 gospina stelja 136 beli bruslič 308 - roža 178 gozdna jagoda 22 - popel 184 bruškandol 286 - rukola 122 gozdni česen 72 - jasen 200 budiš 198 - šparga 142 grandič 164 bermeč 160 bukovnica 40 - žalfija 246 gren 50, 86 betonka 202 bulnjak 70 divjakinja 24 grencole 86 bezek 64 bzg 64 divje hruškice 20 grendačel 164 biber 226 bzgovina 64 divji grendačo 164 bičje 314 ceduljka 102 - čistec 246 grendeču 164 bitunica 202 cerkvina 288 - hmelj 286 grenkula 86 bleda 264 cikorija 252 - komarček 114 grentč 164 bledeš 264 cimbola 102 - krompir 152, 224 gušar 202 bledež 264 cmulež 220 - lešnjak 282 blevica 14 crevce 18 - luk 192, 194 hizop 236 bljušt 298 crkvinjak 236 - mačkovec 240 hjmelj 286 bljuštec 308 cupin 258 - merlin 62 hmej 286 bluč 308 - origano 232 hmëlj 286 blušt 308 čemerika 134 - poper 226 hmilj 286 bobovec 54 čepac 204 - radič 166, 252 hrin 50 bobulca 52 čepič 204 divljaka 24 hrustavka 26 bodeča neža 98, 216 čepin 258 dobričica 234 hrustec 70 bodeče jabolko 70 češna 26 dremota 136 hruška drobnica 32 bodeči bršljan 74 čičak 210 dremovka 136 hvošč 254 bodež 198 čičoka 152 dren 132 bodika 216 čikorija 252 drenjak 132 imela 112 bokvica 302 čopin 258 drenjula 132 Ivanjski cvet 136 bor 256 čremož 72 dreža 26 ivica 230 borčič 256 črešnja 26 drnjola 132 božja črevce 18 drnoselj 174 jaglac 130 - brada 292 črna drnul 132 jagodice 22 - strešica 154 - malenca 36 dub 280 jasen 66 - meta 242 jasenjak 200 327 javor 100 - radič 166, 252 lepušina 214 materina dušica 208 javorika 100 - rep 254 leska 282 mažuran 206 jeglič 128 - štavelj 262 lesnauke 24 mečiček 314 jerebičje 42 kopina 36 lešnik 282 medvedja hruška 20 Jeruzalemska artičoka 152 kopinjak 36 lešnjik 282 medvedji luk 72 jesen 66 kopinšnica 34 ležnjačič 228 medvedka 72 jesenek 200 koprivca 284 lim 112 mehka resica 196 jesenica 66 koprivič 284 lincura 134 menik 106 jesenov koren 200 koprivovec 284 lipa 126 menta 238, 242 jetrenka 218 koprva 290 lipovina 126 metica 242 korenika 188 liškan 282 metva 238, 242 kačja trava 174 kositrena trava 254 loboda 168, 266, 268, 306 metvica 238 kačjak 318 kosomača 52 lobodika 266 mičkice 88 kačje zelje 318 kostanj 276 lopuh 214 milefiori 94, 190 kačji lek 72 kostanja 276 lorber 100 miralja 40 kačnik 174, 318 kostela 284 lovor 100 mirta 46 kadulja 244 kostrič 164 loza 296 mišjakinja 18 kalamin 232 kostriš 164 lucmarin 248 mleček 164 kalendula 150 koščela 284 lučac 192 mogran 182 kamamila 90 košutnik 134 lučnik 140 mogranj 182 kamilca 90 kozji rep 266 mokovac 40 kamomila 90 kozlac 318 mačeha 146 morska kamomile 90 krčnica 144 mačešina 80 - blitva 264 kampanela 180 kren 50 mačja meta 80, 240 - loboda 270 kampanelca 180 kresica 54 mačkina očesca 218 motar 60 kampaneža 98 kreš 54 maderjana 92 mravinac 206 kampava 98 kreša 54 madrjolca 92 mrča 46, 294 kana 310 krišina 288 madronščica 154 mrkelj 62 kanderman 234 kromač 114 magriž 154 mrkev 62 kantarion 118 kršina 288 magunja 56 mrkevca 116 kapar 48 krušvina 30 majčešina 208 mrkvica 62 kapitvanijca 184 krv sv. Janeza 118 majeron 206 mukinja 40 kapra 48 krvara 292 mala mukovnica 40 kičica 190 kuka 308 - torica 106 muraga 38 kimel 58 kumin 58 - žutenica 158 murta 46 kimin 58 kupriva 290 malagriž 154 kimlin 58 kurja črevca 18 malenca 38 nalva 188 kiselica 172 kurje črevo 18 malina 38 nar 182 kiselka 172 kuš 244, 246 maljoga 38 natresek 176 kislica 172 kužnjak 70 mandrijanca 92 natresk 176 kleka 258 marala 40 navadna robida 36 ključ sv. Petra 196 ladonja 284 marča 46 navadni lobodovec 270 klobčič 214 lapuh 156, 214 margaretica 88 nemuščak 224 klošč 210 lapuž 214 marjetka 88 neven 150 kmiej 286 lavrika 100 marta 46 njivska robida 34 kobilja meta 240 lemprenj 306 martina 46 kodrasta kislica 262 lemprin 306 marun 276 očanica 84 kokošica 52 lentiska 294 maselnik 230 ognjič 150 komin 58 lentišk 294 maslina 68 oliva 68 konjski lepuh 140, 156 matar 60 omaga 272 328 omahlina 270 podbjel 156 rozga 310 srpan 212 omakalj 272 pokriva 290 rožarič 178 starec 246 omelje 112 poletna lipa 126 rože sv. Barbare 120 stolistnik 94 oregano 206 poljska meta 238 ruda 108 stračič 234 oskoruš mukinja 40 poljski kopinjak 34 rudo 108 sv. Ivan 118 oskorušvič 30 pomagrane 182 rukla 124 svaljnik 222 oskurš 44 pomladanski jeglič 128 ruklja 122 svečnik 140 osljebad 212, 216 popenec 234 rukulja 124 ostak 212 porjak 192 rumeni ščevar 314 ostruga 34 portulaka 104 - badelj 160 ščilica 288 ostružnica 34 potolak 104 - korenček 62 ščinjerica 288 oškerc 94 povijač 234 - svišč 134 ščirica 288 ošljak 212 prava meta 242 - vimčič 148 ščirika 288 ožigavica 290 preslico 254 rutvača 108 ščuav 172 pripotnik 302 rutvica 108 ščulec 60 pahlenica 166 ptičje seme 220 ružmarin 248 šentjanžeuka 118 paparanbus 152 purič 192 ševar 314 papel 186 purpurna vrba 304 salikornija 272 šipak 178, 182 papica 152 pušina 16 salvaj 244 škofova kapa 140 paskvica 224 pzdunkola 166 savia 244 škorš 44 pasja savje 244 škrada 312 - meta 232 radička 166 sikalina 160 škrbec 16 - roža 178 rakita 304 sikavica 216 škrbinka 212 pastinaka 116 rani list 202 siriči 184 škrepotec 302 pastrnjak 116 ranica 144 sklez 186 škripavica 16 pašec 254 ranjak 202 skoreca 94 škripec 16 pazdonkolo 166 ratičok 250 skurša 44 španski koren 162 pegasti bodelj 216 razhudnik 224 slez 184 šparga 142 pelen 96 rdeči gloh 20 slezanj 188 šparglja 142 pelin 96 rebika 42 slezen 104 šparhlja 142 penarica 14 reboš 198 slezena 186 šparinga 142 peneča trava 14 regrad 166 slezenovec 188 štavljak 262 perika 312 repiček 106 slinarica 14 štrkat 316 pernica 312 repinec 210 slipavka 136 šulijan 134 petonika 202 repje 210 sliz 188 petonka 202 repuh 210, 214 slizka 184 talijanski kozlac 316 petrovo zelje 60 repušac 228 sljez 188 tarnovača 30 pičikul 178 repušica 228 smilje 154 tarnula 30 pičkul 178 repušina 210 smolička 166 taužentrož 190 pikec 220 riga 122 smrčika 258 taužentroža 190 pirjovec 312 rikola 122 smrdlika 42 tepka 32 pizdonkola 166 rjava brinkola 260 smrekva 258 terano 296 planika 56 robidnica 36 smrička 258 tetivica 74 plava sasa 218 rogoz 314 smrikva 258 timijan 208 plešac 52 rohuljica 122 sparoga 142 tiščak 104 plešec 52 rokavec 16 srbeuka 178 trava iva 82, 148 pleviu 104 rokola 122 srbevka 178 treska 314 plezavec 104 rosilka 196 srčenak 174 treskavac 22 pljučenica 220 roškola 306 srčeno zelje 174 trn 76 plušč 222 roškolo 306 srijemuš 72 trnina 28 329 trnovača 32 ulika 68 vodopija 252 žalfija 244 trnulja 28 ušesnik 176 volčja noga 78 žednik 176 trobentica 128 ušnik 176 vošč 254 želtenica 166 trokrp 218 ušnjak 176 vražemil 16 žepek 80, 236 tropotec 300 vrisak 80 žilica 300 trpotec 300, 302 vaprin 306 všesnik 176 žpk 236 trputec 300 velika artičoka 250 žukva 304 trska 310 venjka 304 zajčja detelja 144 župon 100 trst 310 veprina 306 zajka 166, 228 žutenica 166, 252 trstika 310, 314 vidac 84 zameželj 292 žutinica 252 tršlja 294 vimčič 230 zaušnik 176 trta 296 vinogradski luk 194 zmijak 162 truba 130 viola 146 zmijinac 316 trubentica 128 violica 146 zminac 316 turika 106 vodeničnik 104 turski hrast 278 vodna trska 314 žajbel 244 330 O avtorjih Branko Bakan je trenutno strokovni sodelavec v Zavodu Logarica, Brezovica, kjer se ukvarja s proučevanjem biodiverzitete SV Slovenije. Občasno sodeluje pri vodenju šolskih in interesnih skupin v naravi, aktivno pa sodeluje tudi s Fakulteto za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Dr. Ivana Vitasović Kosić je docentka na Agronomski fakulteti Univerze v Zagrebu. Bila je mentorica številnim magistrantom in diplomantom. Znanstveno in strokovno se ukvarja s floro, vegetacijo, etnobotaniko, etnoekologijo s posebnim poudarkom na Istri in na jadranskem območju. Gregor Fištravec je strokovni sodelavec na Oddelku za biologijo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Pridobil je magisterij s področja Biologije in Ekologije z naravovarstvom, ukvarja pa se z obnovitveno ekologijo in stati-stičnim modeliranjem. Dr. Mitja Kaligarič je profesor botanike na Univerzi v Mariboru. Bil je mentor petim doktorandom in številnim magistrantom in diplomantom. Znanstveno in strokovno se ukvarja s floro, vegetacijo in krajinsko ekologijo s posebnim poudarkom na Krasu in Istri. 331 Povzetek Uporabne rastline od Krasa do Kvarnerja: Priročnik za PrePoznavanje divjih rastlin s Poudarkom na njihovi uPorabnosti Branko Bakan1, Ivana vItasovIć KosIć2, GreGor Fištravec3 in MItja KalIgarIč3 1 Zavod Logarica, Brezovica, Slovenija. E-mail: branko.bakan1@gmail.com 2 Univerza v Zagrebu, Agronomska fakulteta, Zagreb, Hrvaška. E-mail: ivitasovic@agr.hr 3 Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Maribor, Slovenija. E-mail: gregor.fistravec1@gmail.com, mitja.kaligaric@um.si Povzetek Priročnik obravnava nekaj čez 150 različnih vrst uporabnih rastlin iz območja Krasa, Istre in obrobja Kvarnerja (Slovenija in Hrvaška). V uvodu pojasnjujemo kako smo povezali botaniko in prazgodovino gradišč ( kaštelirjev) na omenjenem območju. V prazgodovini je bil človek lovec in nabiralec, in je to vse do današnjih časov tudi ostal. Jedilne, zdravilne, začimbne, dišavne in druge uporabne rastline (kot material ali za obredne namene) so človeka spremljale iz generacije v generacijo. To znanje smo v projektu »Kaštelir« raziskovali, ga povzeli in strnili v dvostranske botanične opise rastlin, način nabiranja, priprave in njihovo uporabo. Prikazali smo 152 divje rastočih vrst, vsako tudi s tremi do štirimi originalno posnetimi fotografijami. V priročniku je tudi krajša predstavitev rastlinske morfologije, floristični in predvsem vegetacijski opis celotnega območja ter kodeks nabiranja divjih rastlin. Knjiga – vodič po uporabnih divjih rastlinah – je namenjena širšemu krogu bralcev, ki jih Ključne besede: zanima narava in življenje z njo. Kras, Istra, etnobotanika, uporabne rastline, priročnik. DOI https://doi.org/10.18690/978-961-286-445-3 ISBN 978-961-286-445-3 332 UsefUl plants from Karst to Kvarner: a GUide to identifying Wild Plants With emPhasis on their UsefUlness Branko Bakan1, Ivana vItasovIć KosIć2, GreGor Fištravec3 & MItja KalIgarIč3 1 Logarica Institute, Brezovica, Slovenia. E-mail: branko.bakan1@gmail.com 2 University of Zagreb, Faculty of Agriculture, Zagreb, Croatia. E-mail: ivitasovic@agr.hr 3 University of Maribor, Faculty of Natural sciences and Mathematics, Maribor, Slovenia. E-mail: gregor.fistravec1@gmail.com, mitja.kaligaric@um.si Abstract This book deals with 152 different species of useful plants from the Karst region, Istria and the outskirts of Kvarner (Slovenia and Croatia). The introduction explains how we connected the botany and prehistory of the forts (castles) in this area. In prehistoric times, man was a hunter and gatherer, and it has remained so to this day. Edible, medicinal, spicy, fragrant, and other useful plants (as material for tools or ritual purpose) have accompanied humans from generation to generation. In the “Kaštelir” project, we researched this knowledge, summarized it, and presented each plant species on two pages, containing botanical descriptions, the method of harvesting, preparation and use of the plants. So we showed 152 wild plant species, each with three to four originally taken photographs. The book also contains a brief presentation of plant morphology, floristic and vegetation description of the entire area and a code of wild plant harvesting. The book - a guide to deal with useful wild plants - is intended for a wider circle of readers who are interested in nature Keywords: and life with it. Karst, Istria, ethnobotany, useful plants, manual. DOI https://doi.org/10.18690/978-961-286-445-3 ISBN 978-961-286-445-3 333 V priročniku je zbranih in predstavljenih 152 različnih uporabnih rastlin, ki jih je človek že v preteklosti s pridom uporabljal na različne načine, mnogi pa jih še tudi danes. Priročnik je geografsko vezan na deželo kaštelirjev, to je območje slovenskega Krasa, Istre in jadranske obale do kvarnerskih otokov, kjer najdemo ostanke prazgodovinskih utrdb ( gradišč), a je splošno uporaben tudi izven opisanega območja. Bogato slikovno gradivo, strnjeni opisi in predvsem napotki za ustrezno uporabo rastlin so v pomoč tako amaterskim, kot tudi bolj izkušenim nabiralcem zelišč pri urejanju lastnih zbirk zdravilnih, začimbnih, hranilnih in okrasnih rastlin. Priročnik je nastal v okviru mednarodnega projekta Interreg SLO-HR/444 Kaštelir/ Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem in razvoj podeželja - od Krasa (preko Brkinov, Čičarije in Istre) do Kvarnerja, ki ga sofinancira ESRR v okviru programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija - Hrvaška