AIME  CESAIRE
Aime Cesaire, ki se je rodil leta 1912 na otoku Martinique, je eden največjih črnskih pesnikov današnjega časa, če ne mogoče kar največji. Njegova zavest je zavest tistega rodu, ki so ga preselili iz srca Afrike na Antilsko otočje. Sam se na kratko predstavi takole: »Moj priimek: užaljenec; moje ime: ponižanec; moj stan: upornik; moja starost: starost kamene dobe.« Ko se je zavedel svojega poslanstva, in sicer poslanstva človeka, ki se mora boriti za svobodo svojega ljudstva, se je vrgel v politiko. Bil je dolgo poslanec v francoski narodni skupščini in dolgo profesor svojega ljudstva. Doslej je objavil šest pesniških zbirk, izšlo pa je tudi že več knjig o njem.
Njegov literarni pojav je celo v okviru sodobne francoske književnosti dokaj nenavaden. (Štejejo ga med največje sodobne francoske pesnike.) Andre Breton je rekel o njem, da je »blazna zvezda francoske poezije«. Nadrealizem mu je pomagal, da se je znebil tradicionalnega jezika francoskih koloniza-torjev ter si izmislil novo francoščino, francoščino, s katero je moč razkrinkati ljudi, ki ta lepi jezik zlorabljajo za laži. Sartre pravi v svojem eseju »Črni Orfej« med drugim tole: »Cesaire ne razbija vse kulture, temveč samo belo kulturo; to, kar glasno izraža, ni želja po vsem, temveč so revolucionarna hrepenenja zatiranega črnca; to, česar se dotika v svojih lastnih globinah, ni duh, temveč neka stvarna in določena oblika človečnosti. In tako lahko v njegovem primeru govorimo o angažirani in celo usmerjeni avtomatični pisavi, a ne zato, ker se vlije včasih vanjo misel, temveč ker besede in podobe nenehno uvajajo v življenje zmeraj isto vročo obsedenost.«
R.V.
234