ISSN 0550-5561 9 ..u^^u ta l«me« tedn« Pretežno tíjlačnobaPredmn v zdhCKfs in južni Slo\fenifi bo občasno fdhlo dežei/alo ah rosilo. Manfpadai/inbovsobolo 52 let Številka 12 četrtek» 24. marca 2005 300 SIT KAim ^ VI^IJ^KJK Da je novo stanovanje veUk, srečen dogodek za vso družino, so dokazati tudi tisti, ks so po ključe stanovanja prišli skupaj z maički. Ja, tudi njim se bo življenje sedaj precej spremenilo. - Po lorkovi slavniwlni oivoritvi novega bloka na Selu, kjer so biJi zadovoljni predvsem invtísiilorji in izvajalci del, je pri^'1 na vrslo Ircnuick sreče za vse ncwe najemnike občinskih in rcpiiblu>kih slanovanj. Ibkrat so kar 7H družin povaliili v orgelsko dvorano velenjske glasbene ^ole, kjer verjetno mnogi med njimi ^ nikoli niso bili. Da je do-g(xlek di>bil âc boij svečano nolo, so poskrbeli mJadi glasl>eniki. di- jaki velenjske gimnazije. Kijiiie novih sodobnih sianovanj so razdelili prosilcem po obiiinski prcdnosli ILsii, ki so jo oblikovali na osnovi lanispom* ladi objavljenega razpisala oddajo neprolilnih sianovanj v najem. Res srečnim dohiinikom -mnogim sosc ob prejemu ključa orosile oOi - sla jih razdelila predsednik Uprave republiškega stanovanjskega sklada Novak in župan Srečko Meh. Kaj p(^nieni dobili te>^ko pričakovano stanovanje, vedo le lisU, ki st^ lo srečo že okusili. In priznali je treba, da v velenjski občini v zad-njih letih temu področju posvečajo veliko pozornosti in še več denarja. Razdelili so 28 sianovanj prosilccm/. liste Bin 19 z liste A. To so tisti, ki so prvič poslal i najemniki stanovanja. Poleg teh so opravili se 13 zamcn-jiiv prosilcem z liste A in 28 menjav z liste B. Razdelili so kar 78 ključev sianovanj: 41 v novem bloku na Selu, ostala pa so razpr.šena po mestu. Zupan je ob koncu novim stanovalcem povedal: »Partnerja si izberete sami. st)sediwpa ne. /x-lim, da se boste dobro razumeli in si v novili stanovanjih uslvarili lopel dom.« Zaželel pa je ludi, dii bi se srečni dobitniki stanovanj odločili za povečanje družine. »Di\ olrok ne bi le delali, ampak jih ludi naredili.«< ■ bš Janez Podobnik na konferenci o kakovosti Minister je obiskal iiidi Gorenje, se udeležil otvorilve novega iiloka na Seiu in se svccal s siiaiikai skinii kolegi v Skalah val odprtju novega bloka, ki ima zelo dinamično podobo« . Po oivoritvi bloka nu Selu. se je udeležil fc seslanka vaške skup-ncxsti Skale (slran 2). ■ bš V'elerye - V torek je velenjsko občino obiskal minister za oki)lje in prostor Janez Podobnik. EXY*^>ldnesejc udeležil 6. konference kakovosti, ki je polekala v hotelu Paka. Pripravilo jo je Društvo za kakovost in ravnanje z okoljem Velenje v sodelovanju z .Savinjsko-šalesko območno go^^oda^iko zbornico Vl'lcnje (o tem bomo obSirneje pon^aii pri-hc^dnjič). Na konterenci je minister spregovoril predvsem o okoljski cisveŠčenc^ti in Aarhaski konvenciji. K txímuje dodal: »V(jorenju sem si ogledal del proizvodnje in se seznanil z dejavnostjo Ustih divizija ki so vezane na okoljsko in energetsko pc^dročjc. Zelo sem bil vesel, da sem lahko priscísivo- Vsakdo ima del maicrinc liiihczni in vsi jo imajo vso. Malcnuii želiiTio prijazen praznik! Uredništvo Prihaja poletni cas v nedeljo, 27. marca, bomo spet prešli na poletni čas. Ob 2. uil ^uiraj bomo kazalca premaknili za (iio uro naprej, torej na 3. uiti, Resnica odvaljenega kamna Dr. Franc Kramberger, mariborski škof_ Poročilo o Krisinsoveni Irpfjenjti, ki ^a poslušamo na cvetno nedeljo, pnivi, da je proli vecem velikega pelka, ko Keje z^'ećerih, poštnino s/opil k PihUu ngMii mož Jože ingapnx'iiî, najmu izrod Jezusovo telo. On in Nikockm, oba .tkrivna Kristusova učenca, sfa telo snela s križa, ga poiila i' lančico in položila v skalo izdolben grvb Nalo sla zm'a/ila k^mien h grobu in odšla. Naslednji dan sr>po Pilatm eni oiJIohi kamen in grob uradno zapečatili, ker so se spomnili napovedi, da ho tretji dan vstal. Kamen, kJ je bil silno velik, je ^'sem vzel upanje, kakor da je bilo na njem napisano Kristie^ danes in nikoli več. S takim razpoloženjem so sh žene h grobu prvi dan v lednu, v nedeljo navsez^-daj, da biopnwile, kar v petek z\-ečerniso utegnile, vsoholopa niso .\-mele zaradi stnjgega predpisa o si^botnem počitku. S seboj so vzele dišave, do hi mazili le telo po judovskerjt običaju^ Tako bi dokončale delo, ki sta ga napol in v miglid opni vila učenai v petek z^'ečer, prvdno sta ga položila v grob. Samo enojih je skrbelo, kdo jim bo odvalil kamen i/d vhoda r^^. Bil je namreč silno velik. Cnkah jih je veliko pivsenečenje, kamen je hil odvaljen, grob (xlprt in stražarji so se razhežiili. Grob je bil prazen in mladenič r belem oblačilu jim je rekel: *'Ne bojte se, vem, da iščete Jezusa križ(mega. Vsial je, tako kakor je n'jelí s>'ojc »kolje. Mo.sina občina Velenje in p«h]* jcije PUP Saubermacher hosla tudi letos pomagala pri sp^rahimo (orej zelenice, i>ore2inlmo pre ceste, s čimer bi bile zadeve za nazaj pokrite,« je menil minister ^•idohnik. A iz kakšnega vira? Predsednik vaivkc skupnosti Herman Arlič je denimo omenil, da bi sanacija klanca stala vsaj 200 milijonov tolarjev. Kje jih dobiti? Ker je cesta regionalna, torej državna, ho pravšnji naslov, kol je rekel minister, Direkcija za državne ccste Republike Slovenije. »>To je eden od konkretnih virov, ki ga vidim. Osebno bom ureditev odseka te ccsle podprl v okviru vsakoletnih pianov direkcije,« je ob koncu obiska krajanom obljubil minister Janez Podobnik. Donacija Ki^ke metaclonski mnbiilimti Vdenje- Meiadon.ska ambulanta zdravstvenega doma In lekarna sla bogatejši za dispenzer za pripravo nictadon stilucije, Podarila ju je Krkii.ki med drugim pa>izvaja tudi mctadon. Donijcije so bili, pravi vodja meladonske ambulante Viln^a Kulnjak. veseli. ■ mkp Vefirad bo sradil Spar v Celju Celje, 16. marca - Direkior podjetja Rcinhold Skamen BoSljan Branru.^a (odgovoren za gradnjo) in HiklaTovSak. direktorica Ve-grada, ki bo center gradil, sla pt^ložila temeljni kamen z^ gradnjo mwega centra Intcrspar Celje, ki ga Širijo in piîscxlabljajo vse od lanskega decembra. Skupna vrednost projekta, ki ga nameravajo zaključiti marca prihodnje leto. znaša 15 milijard tolarjev. Vpost^-dobljeneni in razširjenem nakupovalnem sredi.<ču, kjer bodo dodatno zaposlili Še 200 ljudi, bo na 33.000 kvadratnih metrih prodajnih površin 66 prodajaln in lokalov. V garažni hiši, za kaiero je gradnja že v leku, ho 16.50 brezplačnih pokritih parkirnih mcsi. ■ mz liljuč rešitve ni v državni pomoči MlnivSUT za gosfXKlai'slvo Andrej Vizjak v (joniji^i (jiadu - Si'a'anje z dljx^klorji in župatii - Vlada nai zai^otov i pivdvidljivc! poi^ojc za 8os|K)(lai>>lvo in |K)di(4nišlvo - Zfíoiiiji Sćivinjski dolini manjka onolna sUale^iia v petek popoldne se je na krajšem obisku tudi v (iornjcm Cîradu pomudil minister za gdjctnike, da bi se tako i/ prve roke seznanili z vsemi težavami, ki tarejo podjetja Po ministrovem mnenju je temeljna naloga gt'spodarske pč Glinwim podjetjem eden od projektov, ki ga je nova vlada podedovala od prejšnje, vendar jo je ministrstvo za finance ustavilo. »Soočili Odziva očitno presenečenih gostiteljev skoraj ni bilo, strinjati pa se je mugciOe s podjel nikom Alojzom Selišnikom iz Luč, ki je poudaril, da Zgornji Savinjski dolini bolj kol enoten gospodarski prostor manjka enotna strategija in je ob tem ^ dejal: »Dobro gospodarstvo temelji na dobrih kadrih, leh pa v na^i dolini ni. Tisti, ki di")žtudirajo, ostanejo v mestih, saj pri nas delovnih mest preprosto ni.« Minister Andrej Vizjak se je torej hitro poslwil, za več neposrednih in konkretnih odgovo- nimi in okoljskimi standardi navzdol, kar naj bi pospe.šilo gospodarsko rasi. Seveda pitje z dokaj visokimi okoljskimi in socialnimi standardi težko biti konkurenčen Američanom in Azijcem, ki na le stvari gledajo bolj irdo. Poleg lega menim, da nas na področju Six;ialne politike čakajo iz/ivi. kuko zag(Hoviti, da bodo ljudje svoj socialni položaj reševali z zaposlitvijo, ne pa s Minister Andrej Vizjak s sodelavci v Gornjem Gradu smo se s sumi kriminala v določenih podjetjih. Ne Želim reči, da ima to kiiksno zvezo z Cilijiom, ima pa zvezo z načinom pojmovanja teh državnih pomiki. Žaimije, dascjeslvar ustavila na tej točki, mi smo zadevo prevetrili, vseeno pa mislim, da mora bili ključ reševanja težav drugje, ne v državni pomoči,« je posebej poudaril. rov in pojasnil pa je za lem poskrbela državna sekretarka mag. Adrijana Starina - Kc^scm, ki je posebej poudarila pomen iskanja in ustvarjanja zdravih jeder z izdelki z večjo dodano vredne"«! jo. »Finančnih podpor na podlagi politične odločitve ne bo več, zalo mora vsak zase preverili, ali ima možnosti za preživetje,« je pt)sehej zatrdila ■ jp »Čebelnjak« bo kmalu poln V torek so ui adno pix'dali namenu no\ slanovanjski i)k)k na Sehi - V njein je 72 stanovanj - Na olAorilvi ludi ininisler za okolie in prostor Janez Podobnik Bojana Spegei Velenje, 22. marca - Kar nekaj časa smo že naptwedovali uradno otvoritev novega bloka na Selu, ki je Salečane razdelil na dva poia -liste, ki jim je moderen videz in živtipisana podoba všeč, in liste, ki jim ravno zaradi lega ni. Med ljudmi je blokžc dobil ime-prav-ijo mu Čebelnjak. In v naslednjih dneh ho tam res kot v pemju. V torek popoldne so namreč po uradni otvoritvi bloka srečnim najemnikom razdelili ključe nji-hovili novih domov. Selitve so .se torej lahko začele. Mnogi, ki .Si> končno prišli dosvojej^ doma, so l^ill ob leni vidno ganjeni .Sob'e v očeh pa so bile solze sreče. Zadovoljstvo ob uradni otvoritvi bk^ka na Selu, ki leži v krajevni skupnosti Konovo, so izrazili mnogi gostje, med njimi tudi Minister z.a okolje in prostor .]unez P4Hlc»bnik. Blok mu je bil vScč tudi na pogled, bil pa je .te poln vtisov z obiska v podjetju Gorenje, kjer ga je posebej navdušil nov Icv^istični center in skrb za ekologijo. Med tistimi, ki so odprti blok, je bila vidno zadovoljna tudi direktorica Vegrada Hilda T<)v§»k> ki se je v Imenu mesta ministru zahvalila za obisk in mu pi"5darila skulpturo velenjskega umetnika Črtii VHiťnoika. Nam pa je med drugim zaupala: »Danes je res poseben dan. Pri gradnji tega bloka smo združili moči držiivsi. pogled nanj pH olepšal vi Is o mestu. S ponasom povem, da so si blok ziimlslili naši prqiektanlivprojek-livnem biroju Vegrada, ki jim je treba res čestitali. Mislim, da je lo vzvod za gradnjo lepših blokcw tudiv Velenju.« Predsednik uprave Stanovanjskega sklada RS .|o/.e Novak, ki je v bloku kupil 20 stanovanj, v najem pa so jih seveda dali Ve-lenjčanom, namjepwedaLdaje dvakrat zadovoljea »Prvič zato, ILu Nov blok na Seiu Je živih barv, dopolnjuje pa ga zelo trpežen les. Tudi tla na balkonih so iesena. Na uradni otvoritvi so v/sojo gostje zatrjevali, da jim je sodoben izgied in drzna arhitektura všeč, da Je to začetek drugačne podobe blokov v Vetenju. <")bčina in Vegrad. Prišli smo do čudovitega bloka, ki ga danes dajemo v uporabo. Ta blok smo začeli gradili pred letom dni. S ponosom lahko povem, da smo ga končali v zasUivljcnem času in dogíworjenili zneskih. Upam, da bo prijeten dom vsem 72 družinam, vsem ostalim pa bo ker je bila gradnja tako hitro končana. Vmes sem bil nekajkrat tukaj in opazoval gradnjo. Blok bo v ponos mestu in upam da tudi topel dom, ki ga bodo pa morali pričarati stanovalci sami.« S^xlclovrinjez MO Velenje je pohvalil: »Velenjska ekipa je zelo zavzeta, tako občiaska kol grad- bena. Zato so rai danes že pokazali sosednji travnik in k: kakšno drugo pa reel o, kjer bi lahko zradili bloke. Upjun, da st^ bo to kmalu urcsničik"). V teku so namreč novi razpisi in vem, da so med prijavljenimi tudi velenjski projekti.« Tudi predsednik sveta KS Konovo Karli Stropnik je bil zadovoljen, là del Seîaje dobil s sixiobnim blokom pov^sem nov videz, včeraj pa je krajevna skupnost prazndkov, ki so jih oh lem pripravili v kraju. Velenjski župan SrečkoMehje res številnim novim stanovalcem, ki so se udeležili otvoritve, povedal, daje vesel, da je blok končan, in še bolj zato, ker so mnogim družinam s stanovanjem v njem res polepšali življenje. Zaželel si je, da bi u^ vplivalo na rodnost in p ove ča nje d r uži ns ki h članov ntwih najemnikov. In jim položil na srce, da za blok čim bolje skrbijo, saj bod<3 v njem živeli. Preden so odprli vrata enega od treh vhodov novega bloka In pokazali še nekaj stxiob-nih slanwřinj, so vsi prisoini tudi nazdravili In zadnjič v torkovem popoldnevu prisluhnili zanimivim Konovskim Strajhar-jem, ki so popestrili slavn("ttlno otvoritev bloka ''AS izdaja: Čas^Ism aložniSka In RTV ÉÉÉtakZLiLj dAJS)a, lo.o. Vêlenie (thaja ob e^irtkth. Cena posameznega izvcHjaJe 300 SIT. meseCna narc^nina 1 200 srr. trimesečna naročena $.450 SfT. polletna naročnina 6.650 SIT. letna naročnina 12.600 SIT Uredništvo: 6o'(»r-nice) gostitelj ohLska, predstav il načrtovani projekt daljinskega ot^revanja te kraje\'ne skupno.sti x lesnu l)i(»maso. Nato seje minister sestal /. vodstvi ohrtne in tios{KKlanike /l>omlce. potit>varjal seje z direk« torjema Premogovnik^i Velenje dr Ev|*enom Der-varířcm in Termoelektmme Šoštanj n^i^. Urošem Kotnikom ter dr. Milanom Medvedom, članom uprave Hotdinj^i. Udeležil seje tudi srečanja evn>p-skih an)l)asadorjev, ki jih je ^<»stlIo (iorenje. Na njem jim je predstavil slovenska stali.^Ća do Li/« h<»n.ske deklaracije. Obisk je sklenil v (iomjem Gradu, kjer seje sestal i gonjesavinjskimi /upani in uospoclarstveniki. Velenje vse bolj slepo črevo Slovenije (Jospodarstveniki so minisira za gospodarstvo opozorili na sUîvilno ponianjkljivosli, ki ovirajo iispešn(^jši razvoj, se pos(îl:)(*j pa so izpostavili slal)o |}i()inelrio povezavo Gospodarstveniki savinjsko-šaleškcgři gospcidtírstva, ki zajema kar 658 gospodarskih ár\i'}h in 650 .samostojnih podjetnikov, stí minislru prvdslavili uspc'lic, načne in težave, opozorili pa so ga tudi na mnoge ležavc, ki otežujejo njihovo uspcsncjAc delo in konkurenčno spi'ftohnost. Mednje vsekakor sodijo prevelike oiuemcnitve gt)&p(idarstva, veliko ležav pa imajo ludi /aradi neskladja izobraževanja s poirebami gospodarstva, saj šc posebej obrt ne uspe pridobili asire/no usposobljenih kadrov. Ih okolje je po l>esedah direktorice Savinjsko-SaleSke obmoine gospodarske zbornice se vedno pretežno odvisno od velikih gospodarskih sisiemov. Za uspcscn nadaljnji razvoj pa izptisiavila regionalizacijo, boljšem prometno infrastrukturo, večje privezovanje velikegii in malega gt*;pcxJarstvii, kot velike doslej še neizkoriščene niožnosii pa izpo-slavila lurizem, ki predsiavlja trenutno le odstotek v prihodkih cclolnega tukajšnjega gospodarstva. Posebnosi lega okolja je veEka invalidnost: kar 22 odstotkov zaposlenih je namreč inva-lidw, posledica tega pa jc tudi velik bolniški slalež, ki moćno presega repulili^ko ptwprečje. Avberškov» je tudi poudarila, da je v tem okolju veliko inovacijskega in razvojnega potenciala. zato tudi ni čudno, da ima kar osem nacionalnih grozdov sedež v tem okolju. Sonja Jam-nikar, .sekretarka območne darst\'o na svelu. Poudaril je pomen spodbujanja internacionalizacije podjetij (vlada mora več naredili, da pomaga odpirati vrata podjctjemvEvropi in svetu),za zagotavljanje usirezm*) usposobljenih kadrov pa je predlagal oblikwanje štipendijske sheme (enakovredno vanjo prispevajo podjetja, lokalna skupnost in država) in seveda še večjo povezan asi izobraževalnih ustanov z gospodarstvom. Prisotnim je obljubil pomoč pri urejanju ustrezne infrastrukture, saj se zaveda, kako pomembna jc za nadaljnji razvoj. ■ V nadaljevanju se je minister Vizjak sestal z direktorjem Pre-m^.^g^wnika Velenje dr. Evgenom De rva riče m, lermoelektrarne Si'Âtanjmag.Uri'Âem Rot nikom in dr. Milanom Medvedt^m, članom uprave I loldinga Slovenske elektrarne. Osnovna lemajc bila seveda vizija obeh Šaleških le rmoe ne r^ t.skih kt le ki ivo v. Dr. Medved je poudaril prednosti oblikovanja Holdinga in lani sprejele desetletne pogodbe zvelenjskim Premogovnikom in š^TšianjskoTernKvlektranio. Skv veniji lako organizirani zagotavljajo zanesljivo, varno in konkurenčno električno («krbo. Dr. Dervarič je predstavil zadnje ukrepe za zmanjšanje strc^kov turizmu in razvoju tehnologij za čisio okolje. Podrobno so razde-lali ludi strategijo razvoja hčerinskih podjetij, ki jih bodo z doka-piializacijo privaiizirali in tako z \cČjo konkurenčmwtjo In ssvžim kapitalom razvili nove funkcije. Mag. Uroš Rolnikje predslavil velike načrte na področju dopolnitve iaštalacij plinskih turbin in nadomesinc izgradnje oKsiojeČih bloktw, sčimer naj bi še povečali proizvodnjo elektrike iz šosianj-ske termwlekirarne. Te njihove načrte pa ovira prcpočiisno prostorski) načrtovanje, za njihovo ua'.sničilev namreč nujno potrebujejo plinovod. Mag. Vizjak je podprl riizvojne ambicije na področju energetike »Vsekakorsi bo vlada prizadevala za postopno privatizacijo tudi tega področja iz dveh ciljev, vstopa zasebnega kapitala v ta segment, da dobimo tako nove razvojne možnosti, drugi razlog pa je obvladovanje stroškov, da se torej zniža lastna cena in tudi cena električne energije.« Prilr-dilje pomenu hitre izgradnje pli-ntwoda, zalo se bo skušal s kolegom ministrom za okolje in prostor .lanezom Podobnikom dogovoriti za pospešitev aktivnosti za umesiilev te lokacije v prostor, praviako pa ludi za čim hitrejšo ustreznejšo prometmi rešitev. O zagotovitvi državnili sredstev za zapiranje Jame Skale pa je dejal: »Moramo vedeti, da Med pogovorom s predstavniki Holdinga^ Premogovnika in TES in racionalizacijo poslovanja, s kalerimi bodo nadaljevali tudi v prihodnjem de.^ietletju in tako zmanjšali stroške za nadaljnjih petnajst odstotkih. Kljub temu da v svoji dejavm'^ti vidijo perspektivo še nadaljnjih 40 let, se zavedajo pomena prestrukturiranja že v lej fazi. Svoje priložnosti vidij(5 v informacijskih in telekomunikacijskih tehnologijah, in menil, da je lignii vsekakor eden ključnih laslnih energetskih virov (Slovenija jih ima malo), seveda pa bosta morala biti tako proizvodnja premoga kol elektrike konkurenčni, saj bo t rgelektriJûJ po letu 2007 odprt. Menil je, da ima Šaleška dolina svello energetsko prihodnost. In kaj pravi o privatizaciji energetike? je díxleljevanje državnih pomi:)Či v Skweniji In v vseh državah članih nU seveda uokvirjeno v mo/nosti, ki jih določa evropska zakonodaja. Možnosti so zato zelo majhne, saj jih bo treba najti vokviru dokaj destruktivne evropske zakonodaje,« ■ Ambasadorji o Lizbonsld strategiji (forenje je v petek gostilo ambasadorje Evropske unije. Srečanja sc je udeležil tudi mag. Vizjak, ki je sodelujoče seznanil s stališči Slovenije do prenove Lizbonske strategije. Poudaril je, daje izjemnopomembno postavili v ospredje dvig gospodarske raisti in odprtje novih delovnih mesU seveda pa mora to bili integrirano z ostalimi stebri te strategije, predv.sem socialo in okoljem. Poudaril je, da ne bi biJo dobro zanemari ti teh dveh področij. A če bomo hoteli zadostili visokemu standardu v Sloveniji in državah Evropske unije,je treba piwîaviti jasne cilje na področju gospodarskega razvoja. ■ Gostje med ogfedom razstavnega prostora v Gorenju Kakšna 1)0 usoda davka na place? (jospodarstveniki žc nekaj časa opozaijajo na prevelike obremenilve gospodarstva, še posebej izpostavljajo davek na plače, ki ga drugje ne poznajo. Mag. Andrej Vizjak pravi: »Zagotovo je obdavčitev previst>ka, fc zlali plač lisiih. ki so us^neratoiji in krcalorji razvoja v družbah. Vlado torej čaka na tem področju pomembna naloga. Sam sem zagwornik zniževanja oziroma ukinitve tega davka. A tu se pi>siavlja vprašanje 100 milijard tolarjev, ki iz tega naslova pritečejo v proračun. Delno jih bo treba z-agotovili iz drugih virov, predvsem pa bo trebaznii^atistroSke države in zagotovili na vseh področjih racionalneji^e koriščenje državnega denarja. Gospodarstvo je na vs uiaiTii I Irvaiom sc jc zgodilo listo, kar so po eni strani siccr Is^hko pričakovali, a so vseeno mislili, iia sc jim bo ludi lokral spregledalo. Vendar pa so se lokral uStcIi. CU je lako preslavila /ačeick pristopnih pogajanj s 1 Irva^kci. ker si ta ni dovolj prizadevala za aretacijo nekdanjega generala Anleja Gotovine. Zanimivo je, da jc hiki nad lo odločil-vijo EU-ja razočaranih le 35 odstotkov IlA'atov. Poraz na vohtvah za LDS šele poCasi p(xstaja pravn preizkušnja. Svojo 11. obletnico ustanovitve so za/namovall s preselitvijo v n<'>ve prostore, ki so bistveno cenejši m v katerih bi") sedež vlade v senci. Kol so se z malce grenkobe pt>Aalili na svoj račun, bodo sedaj bliže volilccm (prej so bili v irel fcm nactsln^pju. sedaj so našli pro.sior drugje v prvem).Toda težje kot Spartanski prostori je gotovo spoznanje, da so nekateri dovcerajSnji »prijatelji« iiitro pričeli trkati na zmagovita vrata. C^epravse vse bolj iudimo. kako §e vedno preživi toliko trgovin, kol smo ji v zadnjih letih zgradili v Sloveniji, pa (^iilno (^bsiaja prostor Šc za Številne nove. Sicer pa pt>glejmo malceslalistiko. 60 odstotkov slovenskih kupcev porabi največ denarja v hiper- in super-marketih.ki jih je pri nas kar 177 na milijon ljudi. To je največja gostota modernih trgcwin v novih članicah Evropske unije. Deleži modernih trgovin pa se medevmpskimidržavami razlikujejo. Avstrija ima bir 280 modernih trgovin na milijon prebivalcev. Pi>rlugaLska le 69. Medtem ko je vpliv modernih trg^win največjiv Skandinaviji, so v Nemčiji najbolj uspešni diskonti» v Franciji pa se je delež prodaje super- in hiper-marketov celo znižal na račun tradicionalnih trgovin. (Virtek. 17 marca Vlada je sprejela program aktivne politike zaposlovanja za leto 2005. /anj bo namenila 21 milijard tolarjev. Minister za delo. družino in socialne zadeve Janez Drobnic jo kot glavni cilj ukrepov izpostavil uskladitev ponudbe in povpraševanja na trgu dela. V okviru nal^tetih ukrepov bo vlada najprej skusula doseči vključevanje mladih v zaposlitev najka.s-neje pol leta po tem. ko Sit se pri-jcivili na zav<ïd za zaposUwanje. Minister za delo Janez Drobnic je bil ludi kritičen do dela mini.str-siva v prejj^njem mandatu (to je bila siccr celino naloga vseh novih ministrov). Nov vladni program politike zaposlovanja se osredotoča na izobraževanje brev^x'kselnili. aspešno vključevanje marginalnih skupin na trg dela, mladi pa naj bi se zaposlili v pol leta. IVick, IK. nižiirii Opozicija je bolj intenzivno začela opozarjati na nekalere vladne odločitve. V /LSD menijo, daje ukinitev zunanjega preverjanja zjianja v prvih dveh irilet-jih devetlelke nepi>lrebna. Člani LDSnwevlade v-senci pa naj bise po Ropovih besedah sestajali vsake tri tedne. Trenutno vlada v senci predvsem ugi^lavlja, da prvi ukrepi nove vlade in njen odnos do nekaterih družbenih skupin zbujata resno zaskrbljenost. Kljub tem kritikam pa velik del Slovencev zaenkrai ukrepe .lanševe vlade .sprejema zodobravaj^jcm. Sulx^lii. U). iiuircH Odbor za notranjo politiko je potrdil predlog zakona o aboliciji prekršktTv in odpustitvi izvedbe določenih kazni zapora. Poslanci bodo zakon po nujnem postopkoi tako obravnavali žc prihodnji teden. Ustavitev doli^enih postopkov o prekrških naj bi okrajna sodišča razbremenila re Sevanj a približno líX).O(K) zadev.prejetih od prcji>njih stxlnikov za preknîke. Vendar pa je ta poteza predvsem Škodljiv populizem, saj kaže na to, da se v tej državi zakontw ni nujno držati, obenem pa namesto da bi vlada odločneje posegla v delo scxliŠč. daje pol uho tistim, ki so pravila drž^ive kr>ili. Evropa, ki želi postati Ixilj konkurenčno svet s pmtestom želeli izrazil i ne-strinjanje ukšni politiki. Protest za ohranitev evropskega scKialnega modela po reformi lizbi^n.ske strategije se je spremenil v demonstracije proti direktivi o liberalizaciji storitev, ki naj bi v uniji p(ivzri>čila t. i. socialni dumping. IVocleliži, 20. niurťii Staranje prebivalstva piïstaja Se posebej v Evropi velik problem. Število starejših od 80 let se bo v EvTopi do leta 203(1 piwečak^ sk^v raj 7Z dvakrat, ssedanjih 18,8 milijona na 34,7 milijona. Število delovno aktivnih prebivalcev se bo v tem času zmanjšalo za skoraj 7 odstoikov, za 21 milijonov. Odstotek odvi.snih ljudi, otrok do 14 let in starejših od M let sc bo 7.49 povečal na 66 odstotkov. EU ho morala za reSitev te pnv biemalike narediti Še veliko več ko\ le sprejeti ref<^rm(^ pokojninskih sistemov. Za spodbujanje rojevanja oirok je tako že predlagala ugodnosti za družine, starševski dopusi in spodbude za zaposlovanje žensk. Vendar pa bodo ti ukrepi m pa še vedno Slovenska demokratska stranka. Tako kaže javnomnenj-ska raziskava vox populi, ki jo opravlja agencija Ninamedia. Na drugem mestu je premier Janez Janša, na tretjem predsednik držčive Janez Drnt^vsek. 'Irenutno bi več kol 37 odstotkov vprašanih volilo SDS. /a njo precej zaostajajo LDS z 12.2 odstotka. ZLSD je na tretjem mestu s 7 odstotki. iVincdcIjek. 21. marca Predsednik vlade .lanez JanSa jc odgovarjal na poslanska vprašanja in v zvezi 2 vprašanjem o »brezpog^^jni« poilpori HrvaŠke ob vstopanju v EU dejal, da je bilo stališče vlade v tem primeru "zelo načelno in kc^rektno". V strateškem interesu Slovenije pa je. da ob izpi>lnjevanju p{5g<'îjev tudi Hrvaška pride v EU. Odgovoril je tudi na vprašanje o bližnjih pr(vslavah. (Osrednja proslava oh 60-leinici zmage nad naci/jTiom in fašizmom bo 9. maja v Cankarjevem domu. Pripravljena pa bo ludi žalna .slovesnt^sl ob obletnici zunajsodnih pobojev. Reforme sose kotili mi^čno okosteneli Združeni narodi. Načrt reforme, ki ga je predstavil generalni sekretar Annan, predvideva med drugim povečanje števila članic Varnostnega sveta. Namesto 15 Annan predlaga 24 članic, koliko od teh naj bi bilo stalnih, ni določeno,obstajata pa dve možmxsli: ali 11 ali 13. Med prvimi vvrsti .so Nemčija. Indija, Japonska in Brazilija. V82. leiu startviii umrl naslcAni Škof Ve kc«lav Grmič. Bilje teolog in fih">zoť. predstavnik katoliške levice. Čeprav je man>ikdaj prihajal v navzkrižje s stahŠči uradne cerkve, je bil cenjen in priljubljen cerkveni dostojanstvenik. Torek, 22 marc a Mednarodni denarni sklad (IMP) je opozoril Slovenijo, da mora sirožjc nadzorovali rast plač. če žel) Ida 2007 uvesti evro. Medtem ko so bile cene življenjskih potrebščin januarja letos za 2,2 odstotka višje kol januarja lani, pa je bila povprečna bruto plača višja kar za odstotka. Banerjee pravi, da mora vlada brzdali plače zlasti v javnem sektorju in mora bili rast plač nižja od gospodarske rasti, ki je bila lani 4.6-odstotna. žabja perspektiva ! Novi ministri izbrsii^ali stare srehe ! I Opo'/.(ii1la na klavrno (kMli.^'iiiiV: \c hudo, ker ivsinido. ali jo luiclo, kr Ujko itiora hiti - Glak» plar liNaloxn^Jita »potlpora« | j (njih rinan(^niko\ - Koordlnalor pripeljal «ecnogii lulnisira - O predlogu za no\'e^kofljt^ liiill nekdanji l|iil)!|anski nadškof j kako je naša država sploh lahko delovala, če je bilo pa pmv vse narobe?! Tako (se) spnišu jqo nekateri ob zadnjih poro(Hih mi-nbiinA' o icm. kakšno }:(anje so podedovali od svojih predhodnikov. Prav v nobenem od mitmirsiev niso zadovoljni z dedi.Kčino, večina novih ministrov opozarja na velike pomanjklji\'(Xsti, ki so jih odkriU. In zato, seveda, bodo ležko začeli resno delo, saj bodo morali najprej popravljati stare napake. Nehiteri pnivijo. daje hilo lake ocene moč pričakovati, saj je pač pri,^lo dopn/vega '>pn'ohrfita'<, poziciji sla zamenjali strani, ki se že po naravi >^ne moreia<^ Ce je take pripombe o pomanjkljivosti pripisati le taki politični opredelitvi^ potem še niii ni tako hado. Iako /mjč stvari vf)olitiki stojijo! Huje je, če je stanje res takšno, kot ga novi prikazujejo. Zagotovo pa mtj bi driaJi podatla, da je znašala gospodarska rusi i' Sloveniji lani kar 4,0 odstotka. To je (Presenetilo celo mednarodni denarni sklad. In pntv ta sklad bo verjetno še kako prav prišel tistim, ki bodo zagovarjali, da pli/če ne smejo kar iako sledili gosjx)-darski rasti Ih njegovem hi morale plače slediti Ic dvigu produktivnosti. Res pa je, da je opozoril ladi na pozornost pri dviga pokojnin. Te pa .se fx)do, to je menda zdaj že zagotovo, pri nas dvignile za 2.4 odstothi. O gospoda rsVi^t t tako in dntgačeso na našem koncil govorili tfidi oh obisku še enega ministra, gospcxiarykega Andreja Vizjaka. Tudi ob tem obisku nekatere moti, da je M »koordinator ministro\'ega oblaka« isti, kije na naše območje ze pripeljal ministm Zvera in Mateia. Dnigestreda boljz/tninia, če bo ime! ta ohi.sk kaj pozith'nih učinkov. Tako na čistem gospodarskem področju kot tudi pri urejanju boljše ceste povezave, trase za plinovod in dnigem. V Celju pa so se pred dnevi zbndi cerh'eni dostojanstveniki in beseda je tekla tudi o »regionalizaciji^ Cerh'eni se\'eda • o usta* navijanju novih ŠkojÍj Zdaj naj bi veljalo, da bodo predloge za tri nove škofxje, med njimi tudi v Celju (pa Še v Mi trski Soboto in Novem mestu ), jeseni poslali v Vatikan. Tam naj bi o njem mzprav-I jala komisija, katere član je tudi invši ljubljanski nadškoj' Franc Rode. Kfj že go) orimo o cerh'ah: .s lišimo, da naj hi Celjani pomagali pri gnidnji džamije v Ljubljani. Seveda ne nq>o.sredno. I.e red lazaristov, ki ima sedež v mestu ob Savinji, je pripravljen zamenjati zemljišče, ki je na območju, kjer naj bi postavili nov i.slainski center. Seveda mora biti prej rešeno vprašanje denacionalizacije. Kdor pozna te zaden e, pa ve, da se lahko zato stvar še precej zavleče. V ponedeljek pa so v Ljubljani protestirali prà'rzenci zaščite živali Tega prote.stnega zbora gotovo ni bil vesel Velenjčan. kije zdaj na začasnem delu v Zirovskem Vrhu^ nekdajpn'i slovenski lovec Franc Avberšek Protestniki so ruimreč zahte\ -aHprepox ed hva. Pa tudi mesarji aH rejci žhuili ne. Terjali so namreč ludi prepoved oglašeivnja porabe mesa. Njihovo geslo: ne jejmo mesa, za fimoge namreč ni sprejernljiw. Se\'edii ne le za Ijrrhitelje to\-rsinih jedi, tudi za liste, ki od tega živijo. No, takih poba d je hilo že veliko, rezultati pa so lakštii, kot so. Nekateri pravijo, da bi bilo trelxi pri takih stvareh (mislim rut idivanje mesa) malo več strpnosti. Ih še nekaj o varčnosti Še vedno naj bi veljalo, da so Savinjčani dokaj varčni Pa naj hi vsaj glede obiskovanja krajevnih uradov bili od njih varčnejši ljudje na ČLslo dnigem koncu n//še regije. Medtem ko se v Zgornji Savinjski dolini ljudje.še vedno nt je vozijo po mznih opravkih, ki bi jih lahko opmvili v kn/je\-nem iirtjdtt, na t (pravno enoto ali še kam dalj, se na Kozjanskem in v Obsoteljit veliko raje odpravijo na .s)'oj kraje\ 'ni urad. m k Velenie 2050 »m Vojko Strahovnik Kakšno me.sio Velenje leta 2050? To vprašanje sem pred dvema tednoma zasitiviJ mladim iz našega mesta na delavnici o razx'oju ustvarjalne skupnosti Da hi bil povsem točen, naj povem, da sem jih povprttšal po naslednjem: predstavljajte si, da smo v letu 2050 in da je Velenje zelo u.spešno in gospodarsko raz\'ilo mesto; kaj vidite okoli sebe oziroma kaj seje od danes spremenilo? Navidez so bili odgovori videti kot nepovezan in pisan zbir navržen ih idej in asociacij, ki hi bili najverjetneje podobni, ne glede na to, v katerem okolju bi postavil vprašanje. Toda ko sem odgovore ponovno pregledal, .sem ugotovil, da so se udeleženci prevladujoče odz} 'ali z na.slednjimi ali naslednjim podobnimi odgovori.' "vodni svet", igralnica, trgovska središča, štadion, zabava, avtocesta. Ti odgovori so vredni temelji-lejšega razmisleka, saj mladim ni bilo zasiavljcno vprašanje o katerem koli mestu ali okolju v prihodnosti, temveč o mestu, r katerem živijo in katerega del .so. Presenetilo me je to, da je vizija uspešnega raz\'oja mesta pri teh mladih vezana predvsem na storitvene dejavno.sii To samo po sebi .so'eda ni nič slabega, vprašanje pa je, ali so na.še možnosti res zadostne, da to uresničimo na način, ki bi vodil na primer do večje zaposlenosti med mladimi, zagotavljal zadostno kakovost življenja in omogočal trajnost ni raz\'oj Po mojem mnenju je takšna tis meri t e\' odgovorov vezana na to, kar mladi v mestu Veknje in okolici opažajo kot glavne razvojne premike i' sedanjosti. V medijih je bil npr. projekt vodnega mestay cestnih povezav ali pa nakupovalne ulice precej več prisoten kakor pa npr tehnološki razvoj v (zorenju ali pa raz\'Oj v katerem od ostalih podjetij. Ali pa so pr^n zgolj bolj odmevali. Morda se tudi podjetja, kot je na primer Gorenje ali pa katero od ostalih večjiii podjetij našem prostoru, ne viJijo kot gradniki prostora, v katerem delujejo. Če se sprehodimo po spletnih straneh Gorenja, lahko na hitro ugotovimo, da ga na Velenje veže bolj ali manjšamo stalni naslov in naključno dejstvo, da se je prf)izvodnja že pred desetletji pričela v tem okolju. Mesto Velenje za to globalno podjetje ni bistveno, vseeno bi bilo, če bi bile hale jwsejane morda na obnjbju Murske Sobote ah pa npr Nove (lorice. V viziji podjetja in razvojnih usmeritvah se Velenje ne omenja posebej. Zdi .se, da se izhodišča ostalih večjih podjetij temu f>rihližujejo. Noben od njihovih predstavnikov se npr. zgoraj omenjene deltt v nice ni udeležit Njihove vizije očitno niso v bi s t}'enem smislu povezane s prostorom, v katerem delujejo. To pa je slabo, ker so ia podjetja pr\'a, kakor je opozoril župan Meh, ki lahko r Velenju mladim UsStvarjalnim ljudem ponudijo zaposlitev in izziv, da se rtmijajo, hkrati pa povečujejo ustvarjalni potencial okolja. Ni potrebno znova posebej opozarjtni tui problem hrezpo.selnosti (posebej med mladimi), ki se .še vzjyenja. Začuden sem Uidi nad nekaterimi rezi d ta ti krajše raziskave, ki smo jo z dr. Stankom ISlatnikom in inštitutom IPAK pripravili za različna slovenska mesta. Velenjski podjetniki oziroma zaposleni v vi.soko raz\'itih podjetjih in v ustvarjalnih poklicih ocenjujejo svojo ustvarjalnost kot nižjo kakor pa ustvarjalnost samega okolja, v katerem dehtjejo, torej Velenja. Hkrati ocenjujejo h d t urno in izobraževalno ponudbo mesia precej nizko, med slabo in zadostno. Od kod torej ta presežek pri ocenje\'a nju nst\'arjalnosti mesta? Gre morda le za nezavedno odz}'anjanje slogana o "mestu priložnosti" ali pa dtrvne odmeve zgodovinskega spomina na hiter in uspešen rttzvoj mesta, ki je takrat nosilo .še maišalski naziv? Če vzamem v obzir Še ponttvljajoče se n erga nje o nezadostni ponudbi zabave in družabnega življenja, potem vprašanje po tem ust^'arjalnem porivu in presežku ni lahko odgovorljivo. Kje je torej izvir teh ustvarjalnih vzpodbud? Morda se mu poskušamo približali iz nasprotne smeri Anketiranci so kot ključne probleme, ki zavirajo ustvarjalnost Velenja in njegov uspešen raz\'oj, najpogosteje navedli naslednje razloge: premajhno povezanost med zasebnim, javnim in gospodarskim življenjem in dogajanjem, premah izkazovanja pristne pripadnosti skupnosti in odgovornosti zanjo, pomanjkanje pravih vodij v okolju, preveliko Število administrativnih ovir. pomanjkanje izzivov in priložnosti za dokazovanje t er samo izraža nje, n et ipoš te vanje h i It u m ih vrednost in drugačnosti, strah pred drugačnim in kaznovanje napak ter neuspehov. Je sploh še kaj prostora za odgovor, ki bi bil različen od tega, da je vizija uspešnega mesia Velenje utemeljena le v njegovi fikcijski podobi mesta priložnosti? STRANKE Proti odpuščanju delavcev o profíiainu vlade v souci so konec prc^jsnH^řja ledna govorili ludi na MO liDS Velenje - Za olu^anitev dosežene socialne i'avni Mira Zakošek Velenje, 18. miirca - Koncc prcjj^njcga icdna jc začela pod vodstvom mag. Toneta Ropa zasedali vlada v senci. O lem so govorili ludi na zadnji seji iTiesinega odbora LDS Velenje, ki se je je udeležil ludi predsednik LDS. Po besedah Toneta Ropa bosla LDS in vlada v senci konsiruktivna op(y/,icija, kar pomeni. da ne bodo zgolj kriliki, ki opozarjajo na napake, ampak bodo predlagali posamezne projekte in dopolnjevali projekte vlade, /e na prv^m zasedanju .sooblikovali iri predloge in tako nameravajo delati uidi v prihodnje. »Program, ki smo si ga postavili» je obseden» predvsem pa gre za programsko altcrnalivo tislemu, kar se dogaja v vladi. Pixasi namreč postaja njen pn> gram prepoznaven. Ta pa je konzervativen, izrazito desen, temelji na drugačnem načinu funkcioniranja dcxslej socialne države, predvsem pa gre za drugačno ravnotežje med gospodarsko učinkovitostjo in so-cialo in postavlja drugačen -odstoina gospodarska rast) v Sloveniji po-slabi^ali.« V LDS ocenjujejo, daje slabo, ker je vlada prvih slo dni namenjala pozornost predvsem kritikam zatečenega stanja, namesto da bi se posvetila pro-^amu ukrepov za nadaljnji niz-voj- To kazanje s prstom nazaj ima po Ropovcm mnenju kratkotrajen politični etekt, Slovenije pa ne pelje naprej, ampak vse skupaj sili v brezplodne politične prepire. Ko LDS ocenjuje poteze nove vlade, meni, da so bile še po.se-hej slabe tiste, Id jih je vlada naredila na področju zunanje politike, tako v odncxsih z Italijo in Avstrijo, najbolj neprimerna pa je bila brezpogojna podpora Hrvaški. Slovenija bi morala braniti predvsem .svoje interese, poudarjajo v LDS. Veliko kritik je usmerjenih tudi na področje finančnega ministrstva (zanj menijo, da bomo imeli v prihodnje, če ne bomo nemudoma ukrepali» največ težav). Ocenjujejo tudi, da se vlada srečuje s popolnim ne upravlja- njem javnih financ, aktivnosti ministrstva pa so bile doslej usmerjene predvsem v prikazovanje 70 milijard tolarjev primanjkljaja. To je po njihovih trditvah ironično, saj ravno v lem času svetovna banka na drugi strani ugotavljn, daje stanje v slovenskih javnih financah zelo dobro in da je torej to dobra (")snova za nadgradnjo. Veliko pripomb imajo tudi na ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, ki je za nekaj časa blokiralo program aktivne politike zaposlovanja, nedopustna pa je tudi nestrpnost do posameznih rizičnih skupin. V LDS so seveda nezadovoljni tudi zalo, ker s svojimi predlogi »ne pridejo mimo vlade« in ker .so v parlamentu kršitve poslovnika na dnevnem redu. Skrbi jih, ker za delo parlamenta doslej niso prejeli nobenega programa, ampak zgolj spisek kakSnih 201) zakonov, ki naj bi jih obravnavali. Med njimi bo verjetno tudi pokojninski zakon, ki bo najbrž dopolnjen tako, da bo ugodnejši za upokojence. V LDS bodo s lem soglažali, vendar bodo ob lem ministra za finance opozorili na odgovornost, da tudi zagotovi potrebna finančna sredstva. Seveda vsega v LDS ne ocenjujejo slabo. Šc najbolj verjamejo ministru za promet, zato menijo, da načrtovani program cestne izgradnje ne bo ogrožen. Šoštanj ima odbor SNS V Šoštanju so v čelUek ustanovili odbor SNS - Dogodek z ()t)iskoni počastil predsednik stranke Zmago vletincič - Na lokalne votitve s kandidatom za župana Mtiena Krstić - Planine SostanJ, 17. nuin:;i - F^čica se jih je v četrtek zbrala na vriu za Caglerjevim pubom Dublin, odločenili, da v Št\'^lanju ustanovijo odbor Slovenske nacionalne stranke (SNS). Dogodku se je pridružil prvak stranke, Zmago Jelinčič. ki gaje spremljal svetnik te stranke v svetu Mestne občine Velenje in predsednik velenjskega odbora, Lťtonja. »Nacionalna .stnmka v Sa^ianju živi že vseh Slirinajst lel, z ustanovitvijo njenega odbora - imel bo sedem članov, pa smo opravili zgolj formalni korak v povezovanja Odbor bo deloval po programu SNS.« je povedal predsednik odbora Maijan Vrtačnik ludi svetnik v občinskem svetu. Kot lak bo (a zdaj ne več kot svetnik Liste za razvoj mesta in vasi, na kateri je bil izvc^Ijen, ampak kot svetnik SNS) v njem podpiral dobre pn'igrame, pravi. V prisotnosti prvaka stranke Zmaga Jelinčiča so se pogovarjali o lokalnih vprašanjih. »Lokalne volitve so pred vrati, leto in pol bo minilo v hipu, ireba seje pripraviti nanje. SNS je na pa se mu zdi ta hip najbolj aktualen in največji, če ga ^eda iz Ljubljane? »Nedvomno ce.sla. ŠiiJtanj je precej odmaknjen od Ljubljiine prav zaradi slabe ceste, pa tudi sicer je treba vso Ustanovnega sestanka odbora SNS v Šoštanju se Je udeležit tudi Zmago Jelinčič. državnozborskih volitvah doživela izjemen uspeh in takega pričakujemo tudi na lokalnih volitvah - in to tudi v Šoštanju. Računamo na Župana in na iri svetnike v občinskem svetu,« je ob obisku povedal Zmago Jelinčič, Kateri problem Šoštanja peto volilno enoto povezati s centrom Ljubljane. To pomeni avtocestni c^dcep od Arje vasi proti Šoštanju, mimo Velenja in naprej na Slovenj Gradec, Dravograd in ostalo Koroško, i u pa se navezati na evropski cesini križ,« je prepričan. ■ »Položaj slovenskega delavstva ni rožnat« V V(îi(Miju pripiav(î na kongres Zdru/(îne liste socialnih demokratov Slovenije-Največ fiovora o p()k)žaju d(iavstva. reformi zdravstva ... Bojana Spegei Velenje - V soboto dopoldne se je v sejni sobi MO Velenje zbralo veliko članov ZLSD Sl(3-venije, med njimi tudi predsednik stranke in evropski pi'jslanec Borut Pahor. Uradno je bil to kongres delavske zveze, ki deluje v okviru stranke. Pred dobrim mesecem jc minilo 14 let od ustanovitve Delavske stranke Slovenije, ki se je kasneje združilaz ZLSD. Delavska zveza deluje od leta 1993, njihovi člani pa SX) aktivni v delavskih sindikatih in organih državne in lokalne oblasti. Pogcxstoso organizatorji javnih tribun 1er delavskih zborovanj in protestov. Predsednik Delavske zveze je Miloš l^avlica. ki nam je o konferenci lik pred njo povedal: »Gre za volilno programsko konferenco in pripravv na kongres Združene liste scxiainih demokratov, ki bo 2. aprila v Ljubljani. Tako kot na vseh konferencah bomo govorili o položajuslovenskega delavstva, ki ni ravno rožnai. ludi zadnjih K) let družbenih sprememb ni prineslo nobenega pretiranega veselja skwnskini delavkam in delavcem. Brezposelnost je Še vedno relativno visoka, veliko ljudi je bilo prisilno upokojenih, veliko jih dela v tovarnah, kjer ne prejemajo rednih plač. Tem za današnjo konferenco bo dovolj.« Ob lem nas je zanimalo, kakšno moč imajo besede, kako se bodo uresničile v resničnem žMjenju?»V zadnjih 14 letih so bile nekatere naše besede kar močne in vplivne. Naj omenim le projekt pi)kojninske refomie, reforme delov]iopravne zakonodaje, sistema plač, saj smo ravno v delavski zvezi uveljavili sistem minimalne plače, ki prej ni bil uveljavljen. Mislim, da smo bih v marsikateri pi^tezi uspešni. V vseh žal ne.« Kot vemo, se je vlada menjala. Zato nas je zanimalo, kako v delavski A'czi pričakujejo, da bodo v prihodnje sodelovali z njo, kako glasni bodo. »(/lasni zagotovo bomo, kakšni bodo učinki, pa bomo šele videli. Mi smo tudi kol delavska zveza so-organizatorji številnih delovnih nisem, verjamem pa, da bomo s primernim delom in pritiskom ludi več dosegali,« nam je povedal Pavlica. Med razpravljale! je bil tudi ptxipred^'dnik delavskega sveta ZLSD liojan Krni tj č. Opozoril je, da je nadaljnja privatizacija zdravstva vprašljiva. »Minister za zdravje Andrej Bruûinje ocenil, da bi biJo idealno, če bi bili zdravniki v osnovnem zdravstvu lOO-odsiotni zasebniki. Zdravstvenih domov ne bi ukinil t«lali bi zgradba, v kateri bi zasebniki opravljali svoje delo. S lem naj bi skrajšali čakiilne dol^e in piKenili zdravstvo.« To so seveda ocenc minislra. Kontičpa meni, dii nlsti v skladu z nacionalnim progra- Delavske konference v Velenju so se udeležili tudi najvišji predstavniki stranke ZLSD. protestov in predlogov, s katerimi se ukviirjajo sindikati. Prepričan .sem, da bomo lahko vplivali. Cist o realno težko ocenmi, kaj bo ta vlada naredila za delavska vprašanja. Dejstvo je, da je predsednik vlade kmalu po izvolitvi šel na obisk k delavkam v Trbovlje, ki so se znašle v stiski. To .se nam je zdelo dobro, zato smo to gesto pozdravili. ?o drugi strani pa je njegov ekonomski .svet kol svetovalni organ vlade v javnasti opredelil zelo radikalne reforme na področju dela in pravic delavstva. Napovedujejo zmanjšanje moći sindikiUov, odprave kolektivnih pogodb ... Zato je situacija zelo ambivalentna. Pretiran optimist mom Zdravje za vse do leta 2004. V njem med dru^mplše, da se s podeljevanjem koncesij ne sme ogroziti obstoja zdravstvenega doma. »V delavski zvezi ZLSD nasprotujemo pavšalnim ocenam, ki niso podkrepljene s potrebnimi analizami, tudi ne stroškovnimi«. Prepričan je, da bi morali pred uvedbo reforme javno,st seznaniti s podatki, koliko so se zdravstvene storitve pocenile, odkar imamo znotraj zdravstvene mreže zasebnike, kateri so pokazatelji višje ravni kvalitete zdravstvenih .storitev in za koliko se je zmanjšal primanjkljaj zdravnikov, odkar je v Sloveniji uvedeno za.sebništvo. Smiselna vprašanja, ni kaj. ■ Stranka v novi podobi Minulo soboto so se v prosto-rih Športnega centra Prodnik v .luvanju na dehwnem srečanju zbrali Člani ožjega in širšega vodstva Slovenske ljudske stranke. Novasl v delovanju stranke je piv jasnil vodja njene pœlanske skupine Jakob Pre,sečnik: »Odkrili smo se, da se bomo poslej redno dobivali člani vodstva naše stranke, poslanska skupina in vodstva pai^amczjiih zvez znotraj nje. na takšnih sestankih pa se bomo uproú dogovarjali o vseh aktualnih in perečih zadevah. Tokrat smo najvtč p^womosti namenili volitvam, oceni delovanja ncwe vlade v prvi stotih dneh. po govarjali pa smo se tudi o ukrepih za večjo prepi^navnost naše stranke. Kot »gostitelj« sem vesel tudi zato, ker smo udeležencem Ožje vodstvo SLS o dopolnjeni strategiji uspeli pokazati vsaj del bogastva in znamenitosti naše doline,« Pod(^bno je na novinarski konferenci razmišljal predsednik stranke Janez Pcxlobnik: »Vesel sem obiska te doline, v kateri smt^ preživeli prijeten, predvsem pa zelo deloven dan. Takšna srečanja bodo posic] sestavni del dekwanja naše stranke, saj sc bo širše vodstvo stranke enkrat mesečno sestajalo po različnih slovenskih krajih. Na teh srečanjih bomo razumljivo govorili o strateških in aktualnih zadevah stranke, v drugem delu pa se bomo posvetili še delu, življenju in problematiki podroqa, na katerem se bomo pač sestali. Danc.s smo imeli kar veliko dela, saj smo najprej ocenili prvih sto dni delo-vitnja vlade, kiitere člani smo, v drugem delu smo določali strategijo delovanja naše stranke v vladni ki'^Uiciji, v tretjem pa smo se tehtno p(^govaijali o prihodnjili lokalnih volitviih.« Mjp AKTLALNO 24. marca 2005 Mladinski sveti vse bol) glasni Na 7. koordinai iji mlatlitiskih svrlov lokalnili skupnosti Slovenije so govorili predvsem o evropskem projekUi Mladina -/akaj denar, nametijen za mladinske projekle, ni izkoriščen? Velenje - V MC) Velenje so pred dobrim letom dni mladinske organizacije, druâtva in podmladki poliličnih slrank ustanovili Mladinski svet. Te ustanavljajo tudi po drugih slovenskih občinah. Ponekod imajo t delovanjem leh mladinskih organi/^Sj '^Xi vcí i/kaíenj, druge manj. Zalo so se /aCcli mJadinski sveli, ki delujejo v lokalnih okoljih. med seboj povezovali. V sobt)lo je v velenjskem mladinskem eentru polekala že njihova sedma koordinaeija. Katja P)a/nvnik. podpredsednica Mladinskega sveUi Velenje, nam je o dogodku povedala: »Čire posvet mladinskih svetov lokalnili skupnasti. /iieuiilismo potrebo p<^ organiziranju, izmenjavi izkušenj, pogovoru o te^o(lïïejsi RailTeisen Leasing Krekove banke z izvajalcem Vefiradom Šuštanj, 21. marca - V ponedeljek so v Šoštanju opravili Še zadnji večji korak pri gradnji nove osnovne ktk. Podpisali so pt> godbo o gradnji Iclovadniee, ki mora bili zgrajena in predana najkasneje do 1. septembra le tas. Sam šolski objekt je že zgrajen in opremljen, kerpabiradi vía^ianju 1. septembra ob Soli imeli tudi že lelovadnia"). so se odločili za najem finančnega Icasinga. la mcržn^^t seje izkazala za edino, ki zagotavlja, da bi bila telovadnica ob Šoli lahko zgrajenii do začetka novega š<')lskega leta Med štirimi ponudniki se je za niij ugodnejšega izkazal Leasing Raif-feisen Krekifve banke v »pakelu« / izvajalcem Vegradom iz Velenja. Ostali trije ponudniki so se s posebno i:^avo odpovedali pritožbi, tako da so lahko v Šoštanju aklivnosli za gradnjo telovadnice pričeli lakoj in na morebitne pritožbe ("«talih treh ponudnikih ni bilo ireba Čakali. Pogodbena vrednost objekta znaša dobri!) 622 milijonov lolarjcv, od tega največ, dobrih 4l)() milijonov, slane sama Izgradnja, 160 milijonov naj bi stala oprema, ostalo pa predstavljajo drugi stroiiki, vključno z midzorom. Da ho pouk v n^ivi Št^li 1. seplembra lahko siekel, pa bo treba postorit i Še marsikaj. Med drugim piwšili Kiijuh(M)šolo. Predvideno je, dít jo bodo začeli rušiti 13. junija. Ker bodo učenci šolo zapiLslili pred uradnim ziíključkom šolskega leta, z^anje pt)uk že poteka ob st)bo-lah. Takoj po rušenju kt\c se začne gradnja avtobusnega postajališča, ki bo ločeno od parkirnih prasîorov in bo v nepcxsredni bližini glavnega vhoda v šolo. Ćaka pa jih se en zahteven projekt, selitev obeh arhivov, knjižnic in bogate kulturne dediščine iz obeh ^t\štanj-skih osnovnih šol. ■ mkp Iz občine Šmartno ob Poki Vse Krinr aklivnosli \)o micrlu »Vse aktivnosti v zvezi z izgradnjo trgovskega centra v središču občine potekajo po načrtu. Tako nam zagotavljajo vsi vpleteni,« je na nedavni seji občinskega sveta dejal šmarski župan Alojz Píjdyoršek in s lem ovrgel govorice, da Ora ne namerava zgraditi novega mar-keta. Po njegovih navedbah investitorji pridobivajo gradbeno dovoljenje za izgradnjo nen< itiskc ( rpalkc letos jeseni? Družba Petrol, kije konec leta 2003 kupila zemljišče za izgradnjo bencinskega servisa ob cesti Rečica-Šmartno ob Paki, predvideva začelek del na objekiu takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Nadejajo sc, da bo to letosjeseni, sicer pa najkasneje spomladi prihodnje leto. Po informacijah bo Petrol zgradil srednje velik bcncinski servis, kjer bo poleg ponudbe goriva še trgovina, ki jo imajo klasični bencinski servisi, 1er kava bar. Na sascdnjem zemljišču pa naj bi zasebnik uredil še avtopralnico. Sesi vlog, SCSI prejemnikov Občina je za sofinanciranje programa športa za leto 20(35 v letošnjem občinskem proračunu predvidela 1,1 milijona tolarjev. Za razdelitev tega denarja je objavila javni razpis, na katerega je prispelo šest vlog. Clam odbora za podničje negospo darskih javnih služb občine so razpoložljivo vsoto razdelili med vseh šest prijavljenih. Po 12(1 tisoč tolarjev so namenili skakalcu Žigi Uricpu in atletinji K^iji Rudnik smučarki Ani Drev 200 tisoč SIT. prav toliko bo dobila mnovna šola za odpravljanje plavalne nepismenosti, šmarška nogometna Šola 400 listič in atlet Matk Nežmah 60 tisoč tolarjev. S takšno razde-liivijo so na zadnji seji občinskega sveta soglašali ludi šmarški svetniki. Relativno iii/.ka brezposelnost Po podalkilî Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Velenje, beležijo v občini relativno nizko stopnjo registrirane brezposelnost (7,4-odslotna). Od nekaj več kot 2900 občanov je aktivnih 472 prebivalcev. V podjetjih jih je zaposlenih 322, pri samostojnih podjetnikih 77, v občini je tudi 51 samostojnih podjetnikov. 17 kmetov, pet oseb pa (Opravlja poklicno dejavnost. Decembra lani je bilov občini brezposelnih % oseb. Pobude in vprašanja svetnikov Svetnika Marjana Popraska je na zadnji seji občinskega sveta zanimalo, kdiij bo mogoče vaziii na Čistilno napravo Smarlno ob Paki c^dplake iz greznic, 'le sedaj vozijo na čistilno napravo v Po-hrastnik. Po besedah vodje poslovne enote Vodovod - kanalizacija Komunalnega podjetja Velenje Milana Kamšaka sodi šmarška čistilna naprave med manjše tovrstne naprave, odplake b greznic pa predstavljajo velike obremenitve, ki bi lahko pov7:rtx;ile motnje pri njenem obrat^minju. Zato lu možnosti za čiščenje grezničnih odplak ne načrtujejo. Svetnik Ivan Kakun pa je med drugim vprašal, ali vposlovniku o delu občinskega sveta piše, aJi lahko kandidat za kakšno komisijo ali pasvetovalno telo glasuje sam zase. Župain AJojz Podgoršek mu je povedal, da lahko in daje to stvar presoje kandidata samega. ■ tp Soglasno o zaključnem računu l.jubni) oil Savinji - pred tednom seje na 19. redni seji sestal svet Občine Ljubno. Po uvodnih točkah je bila med vsebinskimi najjirej na vrsti obravnava zaključnega računa občinskega proračunazalcto20(í4. Denarne zagate manjših sloveaskih občin so zelo zaostrene, saj jih je zaradi vse večjega obsega nalog brez denarnega pokritja države večina pred llminčnim zlomom, zato so svetniki razpravo namenili tudi tem ključiiim zadevam. Po tehtni razpravi in na osnovi poTOčUa nadzornega odbora so zaključni račun polrdili in sprejeli soglasno, uravnotežen pri pri-hodkili in (xlhodkih pa je dtwegel 400 milijonov tolarjev. Primerne pozornosti je bilo deležno poročilo o delovanju Zavoda za pospeševanje razvoja podeželja in turizma Savinja v lanskem letu, pri čemer svetniki razpravljali tudi olett^jem programu in oboje sprejeli. V sklop zavoda sodi tudi eno od desetih slovenskih podeželskih razvojnih jeder, ki je po temeljili obnovi značilne irške hiše in zagolíwiivi pn«t(^n^kih pogojev začelo delovali v lanskem oktobru. Podeželsko razvojno jedro je kljub nekaterim nedorečenosiim vsekiikor upravičilo svoj obstoj in namen, saj so se v njegtwi s(xio-bni učni kuhinji zvrstili strtikcwni tečaji, sočasno z njimi pa tudi različne oblike izobraževanja. Vse skupaj je pomembna osmwa za pridobivanje certifikatov za pridobitev dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Želja in hkrati cilj Občine Ljubno in vodstvo zavoda je seveda izboljšanje go-sptîdarske podobe cele Zgornje Savinjske doline, z izobraževanjem in uspcKsabljanjem ljudi in posledično z odpiranjem novih delovnih mest pa zagotoviti boljše preživetje. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali še delovanje in pro-blemaiikoasrednje knjižnice Mt> zifje s posebnim poudarkom na krepitvi vli"^ in vsebine knjižnice na Ljubnem, ki sodiv njeno okrilje. Med sprotnimi Ziidevami so svetniki obravnavali t udi priprave na izdelavo kalasi ra ncpn^mičnin. ■ J P Sfliiïïfetiï®^ Verigi trgovin MeTra, v katere radi zahajajo potrošniki po vsej Sloveniji, se je pred nedavnim pridružila še ena, v Šoštanju. S svojo ponudbo je takoj vzbudila zanimanje» Pa ne samo pri Soštanjčanih. Dober glas se hitro širi. Trgovina "MeTra' Prešernov trg 5 (ob trgovini Stóa) 3325 Šc^tanj, telefon: 89M3-53 vet razlogov za obisk v McIH vas Čaka kjemna Í2bira po Í2jemnih cenah: metražno blago^ blago na kilograme, zavese na kilograme, dekorativno blago in pozamenterija (sukanci^ zadrge, gumbi, obrobni trakovi...). Ob obUku vam bodo» Če se ae boste znaSli sami) čudi strokovno svetovali. Na tem mestu vam Že ponujajo enega od dobrih nasvetov: blago pred krojenjem operite! S cem si bosce prihranili morebitne nevšečnosti, ki bi vas čakale» ko bi že narejen izdelek prvič opralL Kartica ugodnosti MeTra Pridobi jo kupec, ki v enem nakupu preseže 7.000 tolarjev. Pri vsakem nadaljnjem nakupu se mu prizna 5 odštetni popust. Registrirane Šivilje» šole in vrtci pa s kartico MeTra lahko koristijo karlSodstotnipopust KdaJvMeTro? MeTra je od ponedeljka do petka odprta od 8. do 19. ure, ob sobotah pa ob 8. do 13. ure. 24. marca 2005 «wifJLS GOSPODARSTVO 7 Odlaganie bremen, pomiritev z občino v Snin^ki proslavili zlali jubilej - llsp<^šn() ziiiniijšujejo brcnieiia prelokiosti -Odplarali\œ \ío[ polovicu) pi oU^kliíi dolgov - Lolos narMUijcjo poziliviio lokorc poslovanje - Koiieiio iii'ejeiil spori s sosedi v edinem vcćjem gomjcgraj-skcm podjetju Smreki se po neknjloUhvelikih tczavvendarlo znašli mi bi^ílj obeîavni pxwlovni in razvojni poii, s tem pa so si sami zagotovili najlepšo Česlilko ob 50. rojslncm dnevu, ki so ga slavili prav 18- marca. Postopno in ziinesljivo i"xJlagaio hudu preleklži bremena, zaîo ludi re/ullaii lanskega poslovanja niso zanemarljivi. Direktor Smreke Bruno Za-Smemlxin posU)vni parincr, seveda ludi ponisi cenejše konkurenčne ponudbe iz bali.skill drtav. Poljske, Skwaške, Romunije, Rusije in ^ nekaterih vzhodnih dr/av. Ob koncu leta smo tako imeli K) milijonov tolarjev izgulx: i/ tekočega p^wlovanja in skupno 26 milijonov, na kar so predvsem vplivale pretekle obveznosti. Kljub temu nezadovoljstvu pa smo vendarle priča napredku. Lani smo namreč sklenili poplačilo obveznasti iz prisilne poravnave, razen do liipoiekarnih upnikov, kjer imamo šc nekaj manj kot 2()(} milijonov tolarjev obveznosti, potrebno pa je vedeli, da so dolgovi Smreke ob prisilni poravnavi di">scgali 504 milijone.« /a velik uspeh štejejo tudi do-kapitalizacijo enega izmed hipo-tekamih upnikov, ki je svojo terjatev spremenil v lastniški delež, kar .samo potrjuje pravilno in olx:-tavno usmeritev Smreke, lani in v začetku letoSnjega leta pa so končno razčistili nakopičene teî^ave s sosednjim podjetjem za proi/vtidnjo toplotne energije Ongo. So torej ^ori s tem podjetjem in občino odpravljeni? Bruno Zagode: »V resnici je tako, da se z občino nismo nikoli grdo gledali, spori so nastajali zaradi podjetja Engo, katere^ lastniki smo bdi sktipaj z občina Problem je bil namreč v tem, daje bil Otipan hkrati direkl.or Enga inso se stvari prepletale. Na eni strani sem z županom dobro sixieloval, na drugi pa sem z njim kot direktorjem stalnic v sporih, /daj smo lastniške ixJn(«e uredili in zagat naenkrat ni več.« iio torej inieta lanska iZiHfha kakšne posledice na hndoče /»>-štovanje? »la izguba iz lekc^ga poslovanja gotiwoni kritična Lani smo namreč mVedno sem optimistih in od tod izguba iz rednega po-slovanja. Ta izguba na letošnje poslovanje ne bo veliko vplivala. Je pa začetek letošnjega leta za nas i^enino ugoden. Vremeasko seveda, čeprav nas je nekoliko ustavil zadnji sneg. Že šesto leto sem v pi'ïdjetju, a nikoli daslej v tem času Se nismo imeli loUko dela.« Pričakovanja so fifede na vse to optimistična? »Vedno sem optimist. To sem bili tudi leta 1999 ob prihodu v píxijctjc, ko je kžizalo, da ho podjetje prtipadkî že naslednji dan. Optimist sem tudi danes. Seveda moramo sanacijo Smreke izpeljali do konca, upnikom vrniti preastali dolg in hkrati vlagali v tehnolo.iko posodobitev. Zato pospe.scno Sčemo enega ali več strateških pannei]'ev,s katerimi bi lahko to posodobitev tudi uresničili. Največja ovira pri tem so bremena iz preteklosti.« Prejšnji petek je podjetje segh v roko /ihrahamu, kako sfe stavili? »Prvi p(^goj za jubilejne prireditve je seveda dobro poslovanje. Letcs moramo poslovati pozitivno in ob tem poplačati čim več obveznosti, nadaljevali poscv dabljanje proizvodnje in uspešneje prodirati na tuje trge. S temi cilji smo tudi slavili. Srečali smo se z našimi upokojenci, na slavje povabili vse bivše in sedanje zaposlene ter poslovne parl-nerje, pripravili ra/stavo in izdali bogato knjigo o zgodovini Smreke izpod peresa Odija Mavriča-Savinjčana. Skupaj z Zavodom za gUHac4&r- K \Ki)i;iji;v TK(i PUP-Saubermacher, d. o. o. Podjetje za ravnanje z odpaúki Koroška cesta 37/b, 3320 VELENJE Lokacija postavitve kontejnerja datum postavitve datum odvoza Kardeljev trg 5-9 1.4.2005 4. 4, 2005 Kardeljev trg 1-3 1.4. 2005 4. 4. 2005 Kardeljev trg 4-8 1.4.2005 4, 4. 2005 Stantetova 4-9 1.4.2005 4. 4. 2005 Stantetova 11-19 1.4. 2005 4. 4. 2005 Stantetova 18-24 1.4.2005 4. 4. 2005 Stantetova 26 32 1.4,2005 4.4. 2005 Mi:sTi\ A (;i;trt oinSivi brug Lokacija postavitve kontejnerja datum postavitve datum odvoza Sercerjeva 14-16 1.4.2005 4. 4. 2005 Kersnikova 15 1.4.2005 4. 4. 2005 Slandrova 12 1.4.2005 4. 4. 2005 Stanetova - Rakov gozd 4.4. 2005 6.4. 2005 Jenkova 4-glasbena šola 4. 4. 2005 6. 4. 2005 Sercerjeva cesta 13 4.4. 2005 6. 4. 2005 Sercerjeva 8 4.4.2005 6. 4. 2005 Koroška cesta Sc 4.4.2005 6. 4. 2005 Tomšičeva 12-16 4.4. 2005 6. 4. 2005 Tomšičeva 43-45 4.4. 2005 6. 4. 2005 Kidričeva 53 4.4. 2005 6. 4. 2005 CVIU Kidričeva 19 4 4.2005 6.4. 2005 Ka)uhova1-2 4. 4. 2005 6. 4. 2005 Kersnikova 3,5,7 6.4. 2005 8. 4. 2005 ^lilSTIW ČI/I'KT IJ'AI itRilG Lokacija postavitve kontejnerja datum postavihe datum odvoza Foitova 6-8 6.4,2005 8. 4. 2005 Foitova 8-10 6.4.2005 8.4. 2005 Rudarska 2 6.4.2005 8. 4. 2005 Šaleška 19 6.4. 2005 8. 4. 2005 Kraigherjeva 6 - parkirišče vrtec 6.4, 2005 8. 4. 2005 Jenkova 5 6,4.2005 8. 4. 2005 Jenkova 15-17,19 6.4, 2005 8. 4. 2005 Jenkova 9-11 6.4. 2005 8. 4. 2005 Prešernova 2, 4, 6 6.4. 2005 8. 4. 2005 Prešernova 9a 6.4. 2005 8. 4. 2005 Prešernova 22 8.4.2005 11.4.2005 Šaleška 20 8.4.2005 11.4. 2005 Kidričeva 1 - 3 8.4. 2005 11.4. 2005 KRAJMVrv \ SKUPNOST r.ORICA Lokacija postavitve kontejnerja datum lostavitve datum odvoza Kožeijskega 5-7 8. 4. 2005 11.4. 2005 Goriška 43 8, 4. 2005 11.4. 2005 Goriška 65 8 4 2005 11,4. 2005 vrtec Gonca 8.4 2005 11.4. 2005 Gorica cesta III 11.4. 2005 13.4. 2005 cesta V/15 (na koncu ceste) 11.4. 2005 13.4. 2005 Splitska (na sredini) 11.4. 2005 13.4. 2005 Upa (na vrhu) 11.4. 2005 13.4. 2005 To-^-IÍK/CO VELENJE, Prešernova 1A SLOVENJ GRADEC. Celjska 45 TEL: 03 898 47 24 TEL: 02 881 25 00 N RABUENA VOZlUi MERCEDES BENZ C220 ODI. let 04 MERCEDES BENZA160 CDI, let 04 MERCEDES BENZ E220 ODI, let 04 MERCEDES BENZA170 GDI, let 04 MERCEDES BENZ Viï0115 CDI, let 04 SMART FORFOUR 1.3, let. 04 8.694.288,00 SIT 4.761.956,00 SIT 11.127.486,00 SIT 5.233.634,00 SIT 6.375.000,00 SIT 3.847.847,00 SIT POOBLAŠČEKA PRODAJA MOTOCIKLOVAPRIUA Wii Izguba po litru med naimanjšimi Mlekin na (lelcia so kljul) ukrepom izgubi ni mogla izognili - IjCIos ho(io odkupili se ver mleka ko( lani - Proti konkurenci ludi z novimi izdelki -Aklivnosli v zvezi s pripojilvijo z ljubljanski mi nilekamann slekle, re/ullali pripoji I ve znani proli koncu lela Lči^ko, 17. marcii - Druga najvciîja sliwenska mlekarna, mlekarna (ííloiíi v Afji vasi. jc letoSnje srečanje svojjli najboljših pn^izva-jalccv.bilojcZ^. površij, pripravila v /draviliSiu Lažko. Ob lej prikižnosli jc vcídsivo podjelja predstavilo lanske poslovne rezuiiaic, Iciosnjc cilje in ncsve izdelke. (^djska mlekamajcianiod 1422 prtîizvajalccv mleka iz IH zadrug (pred 18 leti jih je imela 6500) odkupila 82 milijontw 768 lisoC lilrov mleka ali2a4otIslolke ve^ikol lela 2lXG. Lansko poslwno lelo je skie-nib 7.11 milijanlami SIT prihodkov in približno 217 milijoni tolarjev j/gulx;. Slednja je po llini mleka med slovenskimi mlekarnami med najmanjšimi. Direktor mlekarne Marjan .1 akj)h je navedel tri razkige /a rdećc Številke: »Na vstop Slovenije v EU smo se pripravili» vendar se j^bi kljub remu nUmo m<3gli izogniti. Ta jc posledica poveCane konkurence na domaćem trgu pi> vstcY'^SkvenijevEU,kije>plivala na /Jilževanje cvn Izdelkov, /aradi uvedlx: earin in prelevmarww se je OTianjšala pnxbja na tradicionalnih Ir^ii republik bivše Jugoslavije, med razk^gi pa je še paipolovitev iz-voznih spodbud. Leia 2003 so jih prejeli bli/u 9(10 niîlijimw, lani pa slabih 400 milijonov SIL Letaš naj bi mlekarna odkupila za 2odslotkavec mleka kot lani ali M^ milijona lltmv, poskwno pa naj bi leto sklenila s pozitivno ničlo ozlmma z 9 milijoni tolarjev izgube. polog odprave slednje bo meti letošnjimi pomembnejšimi izzivi Sc večja prilagoditev evn^pski konkurenci. Ib naj bi dtxsegii spo-sodabljanjem lehnt^lc">gije ter tudi z novimi izdelki. Na srečanju so predstavili jogurt s skoraj nič maščobe, dodatki prot)ioličnih kultur, vlaknin in L-karnitina- LCA Vita. Nacrtujcjo pa še nekatere izdelke f>rodvsem pri pn^gramu lah-kili jogurtov, ki jih prodajajo pod blagovno znamko Zelena dolina. o združevanju z Ljubljanskimi Prvi trije največji mtečni proizvajalci: od ieve proti desni: kmetija Rotnik, kmetija Konečnik in kmetija Četina ter direktor mlekarne Marjan Jakob mlekamamije Jakob povedal, daje bih izbrana revizorska hiša, ki bť> pripravila pripojltveni elaborat. «Pripc^jitev ne bo šla tako hitro. Vzeh si Iwmo čas dc) konca leta. da se na ta korak oboji temeljitih pripravimo. Kaj bo ostalo v Arji vasi, bo pokazala študija. Vsekakor pa pomembm\ da bo mlekarna v /manjšali naj bi število delavcevv upravi, v pit)izH)dnji pa btxk^ zaradi Širi Ne potrelwali Še več delavcev. Kmete so seveda najbolj zanimale Cfdkupne cene mleka. Vse kaže. da se tu ne predvidevajo kakšen večje sprememl'ki. »Odkupne cene mleka so v Sloveniji primerljive zcvropskiml. CXI drhvA: Proizvajalci mleka iz Šaleške doline so že vrsto iet med naj-boljšimi dobavitelji surovine mlekarni v Arji vasi. bodoče predelovala bistveno več mleka kot gav tem trenutkoi. » Koi ješept>jasnil JakobvScboproizvtxl-njâ delila, kako natančno, za zdaj Še ne ved^Zaradi sprememb skupne kmetijske politike se bo mlefe'i v Evrtipi Še cenilo. Cilede na to, da smo pri nas že pri ciljni cv-R>pski ceni. se dc^mače ixJkupne ccne mleka ne bodo več zniževale» morda Ic za stopnjo inllacije.« Ob kcmcu srečanja so najlK^ljŠi pridelovalci mleka mlekarne CV-leia prejeli Se prizjianja. Najboljši prvi trije so bili: kmetija Ivana Konečnika iz Šentjanža pri Dravogradu. ki je lani oddala dt^brih 580 tisoč litmvmleka. druga je bila kmetija Jožiita Cetina iz Sempe-Ini v Savinjski dolini z oddanimi 575,6 litri mleka, tretja pa kmetija Jo^e in i'Vnnčiška Kotnika iz Raven pri Šoštanju, ki je oddala lani 549,3 litrov mleka. Ta kmetija se že ponaša s šestimi prvimi mesti, lani pa je bila druga. Med zadrugami je bila najboljša organ iza tigrica {^dkupa mleka Koroška kmetijsko-gt^zdarska zadruga z 20,2 milijt^na litri, druga je l>ila Kmetijska zň-drugaSaleška dolina z I Mmilijona litri, tretja pa Kmetijska zadruga Šentjur s nekaj več kol 9 milijoni litri mleka. ■ Dmzba raste in se krepi Ti'g()\ ska di iizba Kngroluš je lani uresničila visoko zasla\ljen cilj - Lela 2007 naj bi dosegli ze 2r)-o{lsl()tni iržni delež v Slovcniiji Tatjana Podgoršek_ Celje, 15. marca - Trgovska dnižt)a EngrotaŠje lani ustvarila S9,6 milijard tolarjev prometa, kar je za 37-odstolkov veČ kot leto prej. Letos naj bi promet povečali za 18-cxistotkov in zaslužili 105 milijard tolarjev. Promet na zaposlenega je lani di'«sc^'l 161 tistxVevrw inje bil v primerjavi z letom 2003 večji za 11 odstotkov, letos pa naj bi ga povečali na 185 tisoč evrtw. Po naj-novcjšili raziskavah je Tušz 18-od-stolnim tržnim deležem tretji največji slovenski irgtwcc. Podatke o poslovanju je na novinarski konierenci pretktavil direktor družbe Engrolaš Aleksander Svelelšck In dcxlaL du njihova sira-tei^a ostaja »... kakov<'>slni izdelki pc^ ug<'idnih cenah in kakovostne storitve. Ena od konkurenčnih prcdni'îsti našega podjetja je razvijanje izdelkov lastne blagovne yjîamke 'lèh je že več kot od tega je več kot 6(k^dslotkov slovenskega porekla. Imeli bi jih še več, vendar za dcUočene artikle (mačja in pasja hrana) nI slovenskih dišaviteljev. Dcxiženi rezultati ptv slovanjazaleto2(X)4 pi"^irjujejo,da družba raste in se krepi ter da bomo leta2007 dosegli pred šestimi leii zastavljen cilj o 25-cxlsi()inem tržnem deležu.« SveteLŠek je družbo uvrstil ludl med največje zapiislovalce. Danes zaposluje pri-bližjío 24í)0 delavcev. Leto2t)(í4 so med drugim zazna-miwali tudi vstop Skwenije v Evropsko skupnost, nadaljnje zaostrovanje konkurence in koncetracija na tem področju. Na vse Izzive .so .se - po Svctelškovih za-gt^îcwilili - dobro pripravili. Spk)h na konkurenčni boj z veliki evn^p-skiml trgcwi, zlasti taki> imenovanimi hard dlskonterji. Njihov delež na slovenskem trgu naj bi sedaj znašal pi>ldrugi odslt>tek. povzpel pa naj bi se na 10 ixlsiotkov, Na srečanje z njimi so se pripravili tako, da bodti kupcem pc^nudlli 150 osnovnih izdelkov enake kakovosti in po enakih cenah. »Konkurenco spoštujemo, vendar se z njo ne primerjamo, ampakgremo Mj pot, ki se je doslej pc^zala za uspešno.« Načrtovano ISHxLstotnorastprcv Direktor družbe Engrotuš Aleksander Svetelšek: »Har počnemo danes odlično, Jutri ne bo v^ dobro, zato se trudimo biti boljši vsak dan. « meta v tem (eiu naj bi dcsegli z dopolnjevanjem kakovosti ponudl>e in storitev, s širitvijo slednjih ter s širitvijo maloprodajne mreže, pa tudi 2 obnovami, posodobitvami in novc^radnjami- Lani si^ uresničili 22 projektov, letos naj bi jih 36. Za mdsebej, Če ni snega, ko tudi zimska služba nima veliko dela. Tako je bilo (udi letošnje prve zimske dni: marca, ko žc zadnja leta to ni (íblčajno,pa so imeli s snegom kar veliko dela Manj možjii"«tljev tem času tudi za Vrtnarstvo. Po novem letu so nakupi cvetja običajno bolj skromni, odpadejo pa seveda (udi vsa urejanja ainanjih p;wrsln. Na srečo je tuvalentinovo,kojecveijc še kako zanimM"), p«i 8. marec in materinski dan, -sledi pa vi^^k vrtnarske sezone, na katerega še kako pripravljajo. Za balkone in gredice v/gajaj<^ na tisoče različnih rasthn. Na področju lltsrislike in cek»vi-tega urejanja okolic ter interieijev poslovnih prostorov imajo v PUP Velenje še velike načrte. Predvsem pa Imajo velike ambicije na področju cvetličarstva S tem bcidoskušali omiht I prevelik vpliv sezone na njihovo poskwa-nje. Vsiiki) leto bodt^ odprli kal^o novo cvetličarno, pred nedavnim so jo v Celju, v načrtu imajo odprtje Še nekaj cvetličarn v raznilî slovenskih krajih. 7.C pred časom so del svoje dcjav- Jože Mraz nt*.li. zbiranje In odvoz odpadkčanl menijo, da bi morah urejati l\idi obcestne robove in poti zimj me.stneg.'i obmc^ja: po zimski služil je potrebno pesek hitreje počistiti: javne povrSine so preveč onesnažene spasjimi odpadki: zasmeti je premalo košev, ponekod pa jih prcmdko prajnijo: pogj'fttcjc bi morah prazniti pi«ode iz ekoloških otokov, pc^gtttîeje bi morali odsira-njevaiisuha drevesih In vejevje; akcije zJ>h^ja in otlvoza kosovnih ixJ-padkov l>i bilo treba pripraviti večkrat lelno... SkTj.^h odpraviti čim več teh pc^manjkljiusti, na katere so bili opozorjeni. Seveda pa je vse povezanoz denarjem in odločitvami MCsStne občine Velenje, ali je pripravljena zagotoviti naročilo za bogatejše urejanje okolja. V nicslii imamo kar okoli 2000 dreves Velenje je res zeleno mesto. Podjetje PUP skrbi kar za okoli 2600 drevesingrmovnic.odkaterih je večina starih med 30 in 40 kt. Vsaj enkrat na lelo bi se jim morali pc^svetili, da jih ne bo potrebno kasneje rcíWaii z radikalnim obrez/>vajijem. sortirali in prebirali d<5ločenc ťrak-cije,se niso uspeli dobili. Neuspešni so tudi pri Iskanju k>kacijc za ureditev prav lako nujno potrebne kom-postame. da bi lahko spet zbirali biološke odpadke. Seveda se zave- dajo, da tarnanje ne prinaša rezultatov, zato vedno intenzivno Iščejo poli, da bi uspeli uresničili te cilje In s lem pogoje za dol-gOR'ično zanesljive» opravljanje tovrstnih javnih storitev. ■ NASI KRAJI IN LJUDJE Poudarek urejanju kraja in druženju sosedov v KS Poclkraj so uslanovili kulUirn(KS|)orlii() (Irušlvo- I^ripiave iia srečanje slovetiskili l^odki ajov že \vcv]i) - Infrasit iiklui a na zavidljivi ravni Vťlenjť-Kiir nekaj mcsecevjc že minilo^ odkar je na sřtmo-siojno pol stopila ludi ki ajcvna skupnost Podkraj. Da so dobili nov zagon, govori mdi dcjslvo, dasovjanuarju ustanovili Kul-iurno-:>porino druSivo in začeli z novimi aklivnosimi. 'lako ao, rccimo, po dolgih loiih, v pclck pripravili prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu. Dvorana volenjskegii gasilskega domaje bila polna, program prisrccn. razpoloženje pri-jeUio. Oćilnasi vRidkraju /eiijo vo;ednik čeprav dr^i. da krajani lepo skrbijo za okolico svojih domov. Tretje področje je oživitev družabnega življenja v kraju, ki je v preteklih letih žal malo zaspalo.« Pri lem nas je zammilo» kaj konkretno načrtujejo leios. »Kraje%Tie skupnosti so pri de- Franc Vedenik, predsednik svetd KS Podkraj: »Ljudje so se mah skrili za plotove svojih domov, kar bi mi radi spremeniii.** litvi občinske proračunske pogače kar malo omejene, zdi se mi, da primestne sploh. Skrbimo predvsem za vzdrževanje komunalne infrastrukture, letos pa računamo. dteje okoli 700 ljudi. Je pa velika po p zato želimo to v občini. Porodila pa se je ludi ideja o sodelovanju z ostalimi Podkraji po Sloveniji. Teh jc 14, ravno sedaj pa potekajo dogovori, s katerimi letos v-/pi>í;iaviii lo.sodel(wanje. Moram rcČi, da je ipt^rtnt)-kulturno druAtvo prijavilo 1 udi dva projekta narepu-bli.^ki razpis za pridobitev finančnih sredstev. Prvi projekt je prav srečanje Podkrajev, poudarek pa bi radi dali prikazu starih običajev v piwameznem Petkova prireditev za vse mamice ín žene je bila odiično obiskana in res prijetna. V Podkraju namreč živijo zelo ustvarjalni ljudje, delujeta pa tudi dve glasbeni skupini, ki nosita ime l(raja. skupnost v občini, ki nima luslrcznih prostorov. Zaenkrat koristimo prostore v toplotni podposiaji, žal pa so majhni. Zato bi radi hišo razširili. Letos želimo pripraviti in pridobili vsa potrebna dovoljenja, drugo leto pa začeli z gradnjo novega centra KS,« Morda KS Podkraj po številu prebivalcev ni prav velika, saj bolje urejen«. V Podkuiju imamo večji plaz pod cerkvijo svetega Jakoba, o sanaciji katerega se pogajamo žc nekaj let, Velik poudarek pa bomo v prihodnje dali ureditvi otroških igrišč, saj se kraj razvija in širi. Obstoječe igrišče v centru kraja je problematično, ker jc sredi naselja, zalo imamo namen lo zemljišče prodati, igrišč) pa ure- prekiniti in ljudi speJ privabiti k aktivnostim v kraju. Prvi ukrep je bil, da smo ustanovili kul-lumo-š]')orlno drašlvo - torej več druženja med ljudmi « pravi Ve-denik o tretjem zastavljenem cilju. »Program prireditev je pripravljen za celo leto. Ker ne želimo poslali zapečkarji, bomo vzposlavili sodelovanje tudi z ostalimi krajevnimi skupnostmi Pudki sli za to, da bi se odzvali nanje, kot se bodo lahko kmetje v dolini. Avberškov! nimajo. Po Slivovih besed brez dopolnilne dejavnosti, ki bi preživela enega ali dva pri hiši, prihodnosti ni. »Pridelava hrane ni listo pravo. Smo že razmišljali o ekokiškem kmetovanju, tudi tečaj sem že opravil, a je obdelovalnih površin premalo. Kljub temu še iščem odgovor na vprašanje, ali se nam 100 do 150 tisoč tolarjev subvencij na leto splača, da bi šli v to. Ce pa subvencij ne bo, kot pravijo nekateri, bi se bilo podajali v lo neumnost brez primere.« Avber^kovi menijo, da bi država morala precej bolj spodbujali razvoj kmetijstva na podeželju, sploh hribovskih kmetij, kol ga danes. Manj v besedah in več v dejanjih. S lem bi poskrbela za večjo poseljenost na podeželju, za večjo družinskemu proračunu s plačo, ki jo di>bi kol delavka v Inleršparu. Dela na dve izmeni. In kako je hodit na delo v dolino vsak dan pozimi in poleli? »Nič posebnega za nas, ker smo navajeni. Le mož je malo bolj obremenjen. Nimam namreč i/pila, zato me mora vozili in to je pravzaprav pri tem edina večja težava,« je povedala. O prihodnosti, načrtih, povezanih s kmetijo, Avberškovi razmišljajo lakole: »Bomo videli, kaj bo prinesel čas. Za zdaj glede na vse v službo, da bo laliko kmelijo obdržal na obstoječi ravni.« Sicer pa je Urška študentka na Univerzi v Mariboru, Poldi obiskuje rudarsko šolo v Velenju, Simon pa jc osmošolec. ki se bo šel učit za mehanika. Slednji namerava opravili tečaj za rezanje lesa, da bo lahko pomagal očetu v žagi tudi pri kakšnih bolj zahtevnih delih . V teh dneh so Avberškov!, predvsem obe gospodinji, Magda in Silvova mama meljiieje kol sicer pospravijo po hLši, tudi uredijo njeno okolico ter okolico gospodarskih poslopij, zadnje dni pred veliko noejo pa poskrbijo za dobrote za Žegen. »Spečemo poličko, skuhamo domačo šunko, pobarvamo jajca ... Te dobrote poskusimo na skupnem zajtrku terse pripravimo na obiske. Na sam praznik in tudi dan kasneje nas v popoldanskem času obi.ščejo botri, ki prinesejo krščencem in birmimcem pirhe. Takrat se kaj pomenimo, scpo- Avberškovi - Ivanka, Magda in SUvo: «Bomo videli, kaj bo prinesel čas. f< obdelanost hribovskih površin, hkrati pa bi se z možnostjo boljšega zaslužka na kmetijah sprostilo káláno dekwno mesto v dolini za koga drugega. Silvova žena Magdu poleg dela na kmetiji prispeva k bomo vztrajali pri lem, kar imamo in kar počnemo. B:^icm pa bo vse odvisno od tega, ali bodo spodbude osiale ali ne, kakšne bodo in od volje otrok. Cc bo kateri sploh želel osiaii na kmoiiji. Najbr/ bo moral ne Ivunka. potisnili razmi-^ljanje o prihodnosti kmetije nekoliko ob stran. Pred vraii so namreč velikonočni prazniki, ki so na kmetih nekaj lepega, po.seb-nega. Kol je povedala Magda, v pripravah n^nje običajno te- veselimo in pozabimo na tegobe, s katerimi se srečujemo vsiik dan. l akral je res lepo,« je še povedala Magda in hitela s pripravo kosila, saj jo je popoldan čakala Še služba v dolini. S pesmijo v pomlad Ixi^losnjo íťvijo |)c\skih zboiov l^)Z{li'av poiiiliicii žareli olroski in iiiladinskl zbori-Vse niaiij lovrslíiií» Zl)()l()V Velenje • V četrtek je v velenjskem domu kulture polekala Ira-dicionalna pevska prireditev Pozdrav pomladi, ki sia jo ludi lokrat priprćiviia Javni sklad RS /a kullurne ;iejavniwti ()í Velenje 1er Zveza kulturnih drusiev Šaleške doline. Na prvem kon-ecrtuob I7h se je predstavilo 7 olra^kih. na drugem ob 19.30 h pa prav tako? miadiaskih pevskih zborov i/ Velenja in Siv^lanja. [>vorana doma kulture je biJa na pivcm koneertu polna do zadnjega količka. Nastopili .so: oiroi^kavokalna skupina OŠ An-loíiíi Aperça pod vodstvom Jelke Repenšek.otroi>ki zbor (OP/) iz vrtea Vrtiljak pod vodstvom Damjuiie Ljchlene|;rr, OP/, vrtca Tinkara podvsni pa so bili, ker je bila za najboljšo igralko festivala izbrana Velenjčanka Katarina Koprivnikar. Organizatorji sojo nagradili s potovanjem vPariz in na Avignionski gledališki fgesii-val. Sieer pa b<' skupina kot edina predstavnica nase drtave zastopala Slovenijo na mednarodnem tekmovalnem festivalu srednjih Šol v Franciji med il. in majem. V glasbeni parodiji po m;v livih skeča Richarda Raffaillaca z naslovom EU RO ARMY: j tingle mission v koreografiji Tanje Pavič. aMorjev glasbe (lorazda Planka in ]gorja Petriča mentorice Alice Čop. tehnika Alek-samlni Saše Misju. so nastopili: Katarina Koprivnikar, Sara Ba-jec, Živa Malovrh, Vanja Krellč. Živa ConkiL< in (îora/xJ Br^^le/. igrica govori o tem, kaj vse sc viim laliko zgodi v džunglí, če ste vojak in srečate domačina, ki si želi vai^ega šefa za večerjo... Će zanima tudi vas, si boste nagra- Hatarina Hoprivntkar jeno glasbeno parodijo lahko 1. aprila ogledali tudi v velenjskem Mladinskem centru. ■ mkp študenti skrbijo za utrip mesta Šaleški šuideniski kini) skrbi, da njitiovo (leloailijo Uidi Saleeaiii, ki niso vce njihovi dani - Izk^t v Španijo, veliko fílasbe, sporla in kulture Velenje - Ena zadnjih odniev-nejAih prirediiev ŠŠK-jaje bil zagotovo Akademski ples, ki je bil tokrat odličen. S tem so se strinjali vsi, ki so bili prisotni. Srečanje generacij je tokrat resnično uspelo, kar daje upanje, da bo la dogcxiekdobil nekdîmji pomen in veljavo. A to ni edini dogi^dek, s katerim v zadnjem času presenečajo ŠŠfC-jevci. Nova ekipa s predsednikom Davidom De slom na čelu seje očitno c^IočiJa, da Hej srciktev, ki jih dobivajo zii svoje delovanje, vložijo tudi v popestritev ni'ičncga, kullumega in družabnega življenja Saiečanciv. In vse več nas je, ki smo jim zato hvaležni. Kol kži/eje pred študenti zelo pestra pomlad Več o pri)jekt ih, ki jih pripravljajo v naslednjih tednih, nam je jiovedal David De Costa: »>Pester program smo asi^eli pripraviiiže tebruiirja, zelo polndogodkovpa je tudi marec. V aprilu pripravljamo kur ft veqilt prireditev, maja pa pripravljamo na^) največjo prireditev- Dneve mladih in kulture. Projekt jc tako velik, da so priprave seveda že v polnem teku, program bo kmalu dokončno oblikovan, ogrodje pa je že,« nam je v uvixlu povedal scv govornik. Tokrat bodo Dnevi mladih in kulture (DMK) nekoliko krajíu kot prejšnja leta. /^čeli se bodo zadnji vikend v maju, potekali pa ie naslednji vikend, prvi v juniju, »/ačeli bomo v Četrtek. 25. maja, s jazz koncertom v Ma.\ clubu, uradna otvoritev pa bo dan kas-nejo v atriju Vo^lenjskega gradu, ko se študenti že vrnejo i/ univer- zitctnih mest domov. Takrat bomo predstavili tudi novo .številko našega časopisa RIT« Sicer pa bo glasbcnti bogat že april. V okviru zanimivih glasl>enih dogodkov, ki so jih strnili v ime vročica.com, bo 16. aprila pod njihovim pokroviteljstvom v Rdeči dvorani nastopil Cdo Majkii. Pripravljaj«^ pa ludi 03-parly v Ljubljani (združuje .študentske klube iz pastnega področja 03, kjer je IÛ klubťTv), v Klubu Mariborskih študentov. Tam bo igrala tudi velenjska skupina Res NuUius. Maja KkIo velenjski študenti sodelovali tudi na ŠKIS-ovi tržnici, ki bo potekala na ljubljanskem stadionu Ilirija. Sredi aprila ÍSK-jevci pripravljajo Še strokovno ekskurzijo v Španijo, leden dni bodospozna-vali lepote In kulturo te dežele; program je zelo poln in pesiervZa-nim lmi% »obrnejo prašička«. Ne vedo še. kje bo, vedo pa, da se bodo začeli pripravljati tudi na letožnjo študentsko izjnenjavo. K(^nee avgusta ali septembra naj bi Ali v An-^ijo. \vi' spona mi vodi Pridružil se nama je ŠŠK-jev--ski referent za.§port Miha Jian-dalo. saj so v klubu zelo akiivni tudi na tem področju. »Pripravljao se na košarkarski turnir med Študentskimi klubi b 03-re-^je. Dogajal se bo v Šmarjah pri Jelkah, na< klub bo predstiivljala l2-članska ekipa lekma bo 26. marca. Pripravljamo zimski za-ključekna (îollelt. Pomagal nam bo Bernard Vajdlč, uspešen smučarski tekmovalec. Potegre-kix;acijc v Ljul>ljani, Mariboru in Velenju bomo 5e razširili ponudbo prodaje kart. Tudi na DMK-ju ho veliko ip<îria. Poleg I radie iona In ih turnirjev v mali ko.i^arki in mini odbojki bomo pripravili veliko tekmovanj na vodi na naših jezerih. Pove/ali sc bomoz veslanim klubom in drugimi klubi, ki delujejo na po-d"očju TRCJezcro inse ukvarjajo z vodnimi .športi.« ■ Bojana Špegel Pozablieni Ježe vedno tako, da s^pred numi rodijo ljudje^ ki nam s .sro-jim kreanvnim de/om predajo izjemna nmef/mkii dehi in obenem naložijo nidi hreme skrbnega ler odgovornega raynunju z njimi. To je skoraj tako kot zidanje zidiiy opeka na opeko dtf ohfikozidn. Kakšen /)oia z/d, je odvisno od same opeke in Ijtidi, ki ofieko ix)iagujo. Kako dolgo lx) la zid sud, pa je odvisno od ljudi, ki bodo zid upombljali. Vsaka zrela dmžba stremi k tema. da la nmetnLska delu ohranja (s postavljenimi na ogled tudi sinži) in se iz njih napaja ter tiči. Predvsem pa ohranja sj>omin na nsivarjalve, ki so umetninam vdiJinili življenje. Eden takšnih ustvarjalcev je nedol^o tega premir.tili arhiteh Janez Trene. Večini prehivalce\' mesta verjetno popolnoma neznanu osebnost, kipa je vseeno usodno zaznamovala okolje^ v katerem sedaj delajo in žf)'ijo. Ob .mni v 91. leitt sSian)sti si nesporno zasluzi omembo, če ne dntgje. pa vsaj v koiftmni. Rojen na Irski Gori pri Krškem je leta 193^ hmčal sttidij arhitekntre pri Jozeitt Plečniku. Spn a je dehmd v Mariixmi pri arhitektu Marjanu Mtéièn, po 1 svetovni vojni pa v lUi novo ustanovljenem projektantskem podjetju Slovenija projekt, kije projektiralo večino stavb v Sloveniji po 2. si'etovni vojni. Janez Trene je skupaj s Francetom Štnidom in Cirilom Pogačnikom naredil urbanistično zasnovo mesta Velenja, kiikrsno poznamo ie dane.\. /.anjo so bdi arhitekti leta 1962 nagrajeni z nagnido Prešernovega .sklada za »urbanv^iic no ure-diie\- novegu Velenja«. Njegov ustvarjalni optts zajema projekt počitniskegii doma v Fie.sij poslovno-trgovsko zgmdbo na Ki}-hdvorski uUci v Ljubljani, .sodno zgradfu) v Movi (Jorici, novo stavlx) Arhiva Slovenije, re.stavracijo barfx^mi Crmharje\'e palače v Ljubljani liospiialui objekt KUničnegtt centra I.jtdoljana, spomenik Josipu Jtirčiču v Manbom. olwlezje makedonskega ruirodtiega heroja Goca JJelčeva v Skopju... Z ženo Sonjo sta se rwusíntšno lotevaht raznolikih nalog s spomeniško, arhitekturno, urlxinistično, stanovanjsko in resta vrat onka problematiko. Sodelovtil je na rtjzsiavi v Moshi leta I95S, leta 1973 razsitivljal na razstavi Novejši slovenski url)anizem na zagrebškem velesejmu in r tikvint potujoče niz-stave Sodobna jugoslovanska arhitekttira, razstavljal v Oslu, Kohmhavnu, StocklioJmti, Varšavi, Londotui in Ljtdyljani. A d utekl Trene je pripadal generaciji ttsivtjrjalce)', ki so obilno in kvalitetno graddi v 6fi. letih prejšnjega stoletja. Nagel industrijski in ekonomski razvoj povojne domtjvine je od njiJ} terjal obilico nafXint in hhvti predstavljal velik izzh; j- katerem so skoraj vsi it^eli usn witi svoj unikaten arliitekiumi izraz Mnogi med njimi so pomembni slovenski arhitekti, ki so Velenju dodidi .svoj izraz in govorico. Naj omenirn le najpomembnejše: Stanico Rohrman, Oton Caspari, Irmina Kmecl, Dnt^o Umek in Sumko KiistL Njihovo tistvarjanje je dalo nekaj naj-Ixyjj zanimivih in lepdi h 'é v mestu (»Krlstlov bhk^. ».stekleno direkcijoo, upra\'0 rudnika oz. današnjo ol^Čimko sun^lx^. Kulturni dom, stavlx) današnje gimnazije...). Sešte\'ek njihovih del je danes mesto, v katerem ži\'imo in tisivarjamo. Velenje je nedvomno eden izmed lepših sfHjmeni' kov moderne arhitekture v Sloveniji predvsem v s\'oji tiríjar.i-stiCni zasnovi kot rudi v posameznih ariutekiumih objektik Ali bomo znali cenili vloženo znanje in tmd v nastanek tako kompleksnega dela, kot je mesto, pa je odvisno od nas in od zanimanja za mtše okolje. Oliranjan osnovno zasnovo in idejo me.sta ter obenem varovati najpomembnejše objekte mora hiii poleg smelih in drznih novih posegov glavno vodilo pri nadaljnjem razvoju. Do sedaj je mesto s .svojimi preiwalci dohjzo-valo, da je za svojo dediščino sjytjsvbno skrfyed Vpntšanjepa je, kako ho zanjo skri)elo v čast(, ko je dmžba izfyosiavljena novim spnmemixmi in hitremu načinti življenja. /Vi'/ arhisekti mesut in mestnih stavb bi si ned\'omno zashdiH spomenik uUpa vsaj s^yominsko ploščo, a sem prepričan, da si je on osebno ne bi želeli Njihov največji spomenik je mesto samo in mi jim lx>mo tuijbolje izkazali swje .spoštovanje, če f)omo za njihovo zapuščino odgovorno skri^eli, v njej iđivali in jo uspešno nadgmjevali M Urban Novak 107,8 MHz R/^DOJQKO IDO €/^S@P[]5D0l M®Z/^Ê[E Glasbene novičke Marsikaj se je spremenilo Cîa ni, ki bi vodja lohnike na Radiu Velenje Milja Čretnikii prcpriOal. da bi tidgovoril na kak.>0, seveda. Veliko. V studiu na vrhu stolpnice na ŠiUe^ki smo delali s magne-loťoni. lrakovi,vriehslare plašče in praktično lik pred preselitvijo v Siaro Velenje siudijsko opremo posodobili z računalnikom. Služil pa je predvsem za ťonoteko. Danes D.S-odsiotkov radijskega programa «gre« iz računalnika, moniažo izvajamo v digitalni tehniki, radijski paslu^alcipraktično po celem svetu nas lahko spremljajo že nekaj časa ludi preko intemcia.» V teh letiii je spremenil tudi svoj '»položaj<' - bil je redaktor, ki je urejal fono-leko, nato se je začel ukvarjali z radijsko ichniko, kol mcxlerator pa se pojavlja v petkovih jutranjih oddajah, v katerih je tonski tehnik in moderator hkrati. Pred mikrofonom je zamenjal Dareta IIril>crSka, kije že nekaj lel »mt)C'Vimik.« Radijska j»-ellca Mira Zak<»š«k ga prc\J mlkroton ni »posadila« brez izkuAenj. Nekaj leh si je nćimreč Mitja nabral pred lem kot sodelavec radijske oddaje V imenu sove. Pomenljivo se je nasmehnil ob vpraj^anju, ali ima ka^ne p<')scbne želje. »Da bi bili končno sami na frekvenci 107,8 MI h, čeprav bi bilo najvcrjeinejc poircbno delali več. Nadaljnje posodabljajc studijske opreme v smeri digitalne lehnike bo pravzaprav nuja. Je pa tako. da mora< vi>lric z novostmi, ki jih ni malo in ki Iščejo univerzalnega človeka: takega, ki se bo spozna! na tehniko, ki bo mcxlerator in hkrati ludi novinar,« jc še povedal Milja Čretnik. ■ Tp ... na kratko VIKIORJl -U.l pi^ptliiffkMiitl pí*. p'pUÎ.trrtV jjliO»^^ Ní Ik NK'IIJ sl.i ITI|;{ /i«T.in Plfdlfl 111 biui OI.IMJA ML'tJ.l NkupMi^XiiA \ udl pA'l V|JL'< «NfV 4 /4 **kl4JU i PSYCIIOFVm Po an^leSLi uirncji \l ws» NCiil^» £fir4Kli ifau/iahkjh kt \ tw niiU"*.» nK»»ii> p.« Hil^l DnmiiUK tiiï^illl. KONťKUll v s-iKi!.), he \ U t^ťifarax Vck'jiiii k .ill k.iU'rcrnlMtJ'Vtm^i' Oil « AJ.Jf NaKr. \Ka.ř>PlLk ( uiti< Id \U\fit JANE/. BONCINA IaaIí. tul.irni bcřK připr:!\ ÍJ.J HÍKírv na k.iJcrcm ^•«sK /i^f .mv n^vc^Ai ^t.íf* lupcMiiwi v nsU na^r^ l.itK// iOW PKtNS /;t»a z naslovom Nema nade. Skladba je nastala v sodelovanju s luri^o skupino Harem, s katero se bo skupina Colonia tudi predstavila na Hrvaškem radijskem festivalu. Novi album bo izšel predvidoma v mesecu juniju, 10 pa \>o že sedmi studijski album le priljubljene hr\'aškc zascdl>e. vse želi, da bi s skupino lahko nastopil na njihovi turneji po ZDA. Trenutno mesto pevca v skupini zaseda legendarni Paul R(xlgcrs, nekdanji član skupin Free in Bad Company, s katerim Queen nîislopajo na turneji po Veliki Britaniji. Ooidpia} v Iretje Skupina Coldplay bo po triletnem diskogralskem zatišju v začetku junija izdala svojo iretjo ploščo. Nov album bodo naslovili XJfeY, pospremil pa ga bo izid singla Speed Of Sound, ki bo iz^l že dva tedna prej. Cold-play so v sedmih letih obstoja # • # # PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE : Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uh. Zmagovalno skladbo pa lahko # slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 ^ in po poročilih ob 18,30. ^ 1.AVRILLAVIGNE*H«Wa$n1 2.SHAPESHIFTEn- ToTtlfiSasios Z. WSSTLIFE • Aim That Kick In The Head Zmago v tokratnem izboru naj pesmi tedna na Radiu Velenje je pobrala mlada kanadska roke-rica Avril Lavigne, Skladba prihaja z njenega drugega albuma Nobocf^'s Home in je po skladbah Nobody's Home. My Happy Ending in Dont Tell Me že četrta uspešnica s te plošče, kl je od svojega Izida dosegla že večkratno platinasto naklado. LESTVICA mmmmiE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 20.03.2005: IPtUJSKIH SrNsiazlats omi 2.2EnDaNER: Gorenjca poznam 3.KUMER: Dvojčici 4.NAVIHANKE: Mora biti moj 5.SVETLIN: Gospodar na svoji zemlji Predlogi za nedeljo, 27.03.2005: l.fRAJKIKCLAAJI; Planinska himni 2.0KRIGLI MUZIKANTI: Z motornimi samni 3.RUBIN: S prijaťlli je vedno Ispo 4.$L0VEt«SKf MUZIKANTI: Veseli muzikarrt 5.VESNA: Obladi, ob-la*da ■ Vili Grabner I ■ I ■ Dva zdra%iiika - eden medicine, dnigi veterine - sta se pogovarjala o lirani. »Preliraiu-bena lestvica se spet spreminja. Po novem je rdeče meso zdravo,« je zatrdil Jože Zupančič, direktor velenjskega zdravstvenega doma, ^ je v zadnjem času izgubil kar nekaj kilogramov. Načrtno seveda. Franc Blatnik, direktor veterine Šoštanj, pa je dodal: »Nekaj najhujšega je, če je človek lačen. Mene sicer veseli, da je rdeče meso spoznano za zdravo, veseli pa tudi naše govedorejce. A jaz nanj in na pravo domačo hrano prisegam že od nekdaj.« Za dobro počutje je raje poskrbel tako, da si je ta teden skupaj z ženo privoščil toplice. S polnim hladilnikom v sobi. Za vsak slučaj, če ponoči postane lačen. ^ V mestiii četrti Levi breg - vzhod, tako se ui-adno imenuje nekdanja krajevna skupnost Edvarda Kardelja (na nekdanje ime jo še spominja spomenik Kardelju na tigu), že leta organizirano obiskujejo smučarske skoke v Planici, [3ri čemer sta glavna člana sveta Miroslav Loiter in predsednik Jože Hudej, Letos so jo v Planico mahnili prav na dan. ko so slavih ložeki in Jožice. Planiški avtobus se je tega spomnil in Jožetu za god čestital. kot se spodobi. ^ Žarko, Ranko, Admir in Samir, štirje od osemdesetih nadobudnih mladih Usnjarjevih nogometašev so pod budnimi očmi vodje mladinskega pogona Koce pazili na rekvizite kluba ob podelitvi športnika leta v Šoštanju. Pozdravit jih je prišel tudi predsednik Športne zveze Velenje Jože Kavtičnik. Mladi so se spogledali in njegov obisk takoj izkoristili za vprašanje, kako dolgo misli, da bodo morali še trenirati, da bodo z nogometom lahko tudi služili. Kavtičnik jih je »potolažil«, da je pri njihovih letih še malo prezgodaj misliti na to. Do prvih zaslužkov jih čakajo še leta in leta trdega dela. /akuj m /cnskc lako drit^aťiie od nioškili /nonsivc'nlkis'> rarf)ili genski zapis ženskega krumtwama X. ki ga jc nKigoOc pwezâi z vcC kol Človeškimi boleznimi in bi lahko pomagal ra/.kri^iti zakaj so imenske lako drugačne od moškili. Kromojsom v$ei>ujc l.líX.I genov ali približno 5 odstotkov vseh človeSkih gemw, s lem ludi informacije, ki bi laiiko pomagale k iz-boljiUnju tnelod diagnc^liciranja nekalerih h^lezni, kol sc^ iiemofi-lija. slepota, avtizem, levkemija in ludi debclosi. Ugotovitve mednarodne skupine znanstvenikov nakazujejo na lo, lno mislili. »X kromosom je zagouwo najbolj pt^seben Cloveáki genski zapis. predvsem zaradi svoje edinstvene bioio.^ke sestave in tudi zaradi njegove pcwezanosli s človeškimi boleznimi,« je pojasnil dr. Mark Ross iz In^iiluta Wellcome Trust Sanger v Veliki Britaniji. Kiomosomu ki jih je mogoče najti v jedru v.sake celice, vsebujejo gene, ki dokwajo značilnosti posameznika. Ženske imajo dva X kromasoma medlem, ko imajo moški samo en X in eden Y kromosom, ki jim daje moî»ke značilnosti. Raziskava kaže. da je Y kromcv s^^m različica kromosoma X. z le nekaj geni. X kromosom je ludi večji kol Y kromost^m in ker imajo fcnske dva X kromosoma je eden izmed njiju običajno precej neaktiven. \i^ndarpa niso neaktivnivsi geni v i.i. lihem kromos(imu, s čemer je po mnenju strokovnjakih mogoče pc^jasnili vrsto razlik med ženskim in moškim spolom. Prav lakc^ je stopnja neaktivncwli drugega X kromcîsoma med ženskami precej različna. Genske mutacije in bolezni kot so barvna sleptHa. avlizem in he-moillija so tesno povezane z kro-mo&>mom X. zalo v glavnem prizadenejo moške, saj nimajo dru^»ga X kromi>soma, ki bi lahko kompenziral takšne okvare. X kr<^niost.im je tudi «dom« šte-vihùh gcmw povezanih zduScvno zaostalostjo in največjim genom v človeškem genskem zapisu, iment^-vanim DMD. Mutacije genaDMD povzročajo po genu imenovano okvaro DMD (Duchenne Muscular Dystrophy), ki oslabi imunski sistem in pov/rt^i modne bolezni pri moških. l\cvariiost pred novimi Isunamijl_ Britanski strokcwnjaki predvidevajo, dn bi v roku leta dni na področju Azije laliko prišlo do po iresa, ki bi sprožil novi val kaiaslrt^falnih Isunamijev. Večja potencialna ne var ms t ptv třesa kaže nujnost po vzpostavitvi sistema za opozarjanja ljudi pred tovrstnimi naravnimi katastrofami na področju Indijskega occana. Jolm Mc('l(\skcy iz Uníver/ií Ulster, ki je vodil raziskave o p<^Cen-cialnih katastrofah, je pcweJal, da trenutno n i mo?jJo natiinčno predvideli. kdaj bi do novega potresa lahko prišlo. »Gden izmed naj-IvljŽih indikatorjev potresa je nedvomno ta, da je pred kratkim žc bil eden potres,« je dejal in pojasnil, da se poirc&i t>l5ičaj no pojavljajo verižno. /iistijvit /eno /aradi dolga Rilgari zaradi nept^ravnanih dolgov vse pogosteje zastavljajo najrazličnejše premoženje, ce ki svoje zakoaske partnerice. Neki prebivalec bolgan>kega me- steca Petrič blizu meje z Maked>-nijo je za dolg 1(K)U levov (okoli 50U evnw) želel zastaviti svojo .soprogo, piše .sofijski dnevnik Standart. Možřikar .se je z njeno Ibto-griifijonap neke tajske univer7e, kjer so ugotovili. da lahko redna uporaba krem z iwlečki Puerarie mirifice poveča prsi tudi za 80 odstotkov. Angleški slrokwnjaki pa ugi> lovili, da ima rastlina dobrodejne učinke tudi na kožo in lase 1er seveda na pRÍ. Na Japonskem prcxlajajo Žvečilni gumi, ki naj bi s|X)dbujal rast dt^jk, izbiiijŠal njihovo mfiično napetost in celo ptMepsaloblikcî ženskih prsi. Iz žvečilnega gumija s pi)mcnlji-vim imenom Bust Up (Prsi gor) se med žvečenjem pt)časi spní5čajo izvlečki čudežne rastline, ki se imenuje Pueraria miriilca. / Dust-Upom naj bi. če bi ga žvečili trikrat ali štirikrat dnevno, izboljševali tudi cirkulacijo krvi, zmanjševali stres in kljubiwali staranju. Pueraria raste na Tajskem in v Burmi, kjer jo poznajo pod imenom Kwao krua. Avtohtona plemena, ki živijo v hritxwilih delih tega deia jugov/liodne Azije, jo žc stoletja upc^rabljajoviradicionalni medicini. Gomoljaste korenine Puerarie mirifice vsebujejo veliko raziičnih fitoe.stnigenov, katerih kemična sestava je zelo podol^na kemični se- Neka britanska slrokovnjakinja, članica britanske prehrambne zveze, pa je opozorila, naj ljudje slavospeve Puerarii mirifici vzamejo malo z rezervo. Fitoestro-geni res koristijo ženskam, blažJjo namreč simptome pastmenopavze in zmanjkujejo tveganje z^ srčne bolezjii in i>sleoptjro»>. Vendar pa naj ti izoflavoni ne bi imeli tako velikih učinkov kot izoflavoni v st>j}. Poleg tega bi morali živila, lxv gata 2 izoflavoni, jesti vse življenje. tki bi dosegli, kar obljubljajo pri B2-Upu. Poleg i^'ečilnih gumijev lahko Ja-ponke. ki verjamejo v čudežno moč Puerarie mirifice. kupijo tudi čaje, labletke in kreme z njenimi izvlečki ter upajo, da je res vsaj pol tistega, kar obljubljajo pri>iwajalci. I flžSnte & Očitki Občine očitajo državi,da sc do njih obnaša kot mačeha. Občttni občino zmcijajoiczhujSimi izra/i. Pravi čas Bliža sc čas, ko bomo končno lahko za domala vse moške v Sloveniji rekli, da imajo jajca. Nc le to, cclo ženske! Preveč zelenila Pred časom so mnogi zek> hvalili 'lêà, ker je z cxl-pravljanjcm onesnaženosti omogočil, daje okolica vendarle bolj zelena, /daj pa mnogim naenkrat ni več vScČ, Če je ^oStanjski LÍS1' res holj zelen. Na svojem v nedeljo je na^a nova vlada končno priSla na svojo; na.slopila je pomlad. Komu koristi Lani smo dosegli najvišjo gospodarsko rast v zadnjih letih. Delavci čakajo, kdaj sc ho to poznalo tudi v njihovih f^cpïh, ne le v ícpih incncdřcrjev. Pričakovanie Od novega ministra za regionální raTvoj glede regionalizacije Slovenije mnogi veliko pričakujejo. Menijo, da je pravi, ki bo nn^o deželico razí^agal. Robotizacija /,askrbljeno vpraSanje neposrednega proizvajalca: le kaj jc bolje, da delajo delavci kot n^boti. ali da roboti delajo namesto dclavcev. Prepolni še dobro, da jc v našem sodstvu toliko zaos t aiikí.w! AC tako ,so naši zapori prepolni in žc tako tako nioČQO primítnjkuje paznikov, da si bodo »spi*»odili« nekaj zaposlenih vministr-stvu za obrambo, ki lam nimajo kaj delati. Očitno imamo več notranjili kot zunanjih sovražnikov. Ne v Planico Med obiskovalci Planice je bilo malo vidnih slovenskih politikov. Ti imajo preveč dela s premagovanjem 'Iriglava. Zoženje Načrti družic Gosi so se nekoliko zožali. ležavc imajo z vilo Široko. 1(37 MHz FM VI PIŠETE Kako smo presenetili mamice in babice? v mcsccu marcu nai>c misli romajo k^cnrim in ma-icrani. Lc kako bi jih prcscnciiii Jcios? Staknili smo glave in odločitev jepadlfi. Ccirii'HSoIcismopopnv sili /Jgovo mamico, da nam je bila učiicljica v poki peciva. Učenci pod a Ij finega bivanja so izdelali darilca, vsi uCenci sti pripravljali program. Ker v na^i zgradbi gostujejo tudi otroci vrica, se laka prireditev bre/ njih ne more zgodili. Povabili smo jih k sodelovanju. Vsak dan je bilo potrebno po-storilišckaj poleg načrtovanega. leden dni prej smo izr^^ili vabila in izrazili želje, da se prireditve v petek zagotovil udeležijo. Vpeteksmose §eposel>ej lepo uredili in odhiteii v šolo. Nasa dva harmonikarja Žiga in Alja;^ sta bila oblečena kol prava muzikanta. Ljudje so prihajali in prihajali in prostora knjižnice in učilnice Sla bila skoraj premajhna. Pričel seje program: veliko smo peli, igrali na instrumente, plesali, pripovedovali nežne misli o mamah in babicah. Do živega je vsem navzočim segla »Brizgaina brizga«, ki so jo izvedli iretjesolci. Bilo je vroče. Ob k(^ncu programa smo ženskam poklonili pikapolonice. CeTrlušolci smo med navA>če ponesli wiak en pladenj peciva in ponujali sladke dobrote. Ker je bilo toplo, se je zeioprilegel tudi st^k. Ustvaijalcivsega ponujenega smo bili ob pom^iči mentoric sami in prcpričcinismo.dajebilovsem navzočim vSeč. Tako so nam tudi s ploskanjem in na.smehi pokazali čobulke. Cc smo izpolnili phčako vanja mamic in babic, je naše prizadevanje poplačano in obljubimo, da se naslednje leto zopet .srečamo. Morda pa že kdaj prej. ■ Šolarji iz Vinske Gore Materinski dan v Lokovici V nedeljo, 20. marca, sii se v dvomni Doma krajanov Loko-vica /hrala dekleta, ^ene in ma* tere. 1'osebej /anje su namreč sokrajani (pod ziistsivo DPM. Prosvetnega društvu in Sveta KS Loko\ica) ob materinskem dne>ii pripranll pester kulturni program. Možje, ki so člani lokoviškega moškega pev.skega zbora, so svoje žene počastili z ubranim peljem, sledila je zahvala otrok svojim skrbnim staršem. Matere so razveselili z glasbo svojih inštrumentov, mislimi o mamah, ženah, življenju... Vživeli so se tudi v zgodovinske vloge z dvora in na otroško prisrčen način uprizorili dramatizacijo Prešernove Turjaške Rozamunde. Mladil dekleta so svojo razpcxsa- jenost izrazila še z modernim energičnim plesom. Pc3 samem nastopu mladih umetnikov so matere in žene še poklepetale ob pecivu in kozarčku ter si ogledale razstavo doma izrezljanih izdelkov domačinke, gmpe RogclSek. ■ Jerica Koren Sedmi izlet žena v nedeljo, 20. marca, smo se velenjski planinci po-menika posadili drevesa. Poleg slovenske zastave je posajena lipa. Udeležili smo se tudi slo-vesnosli v svetovnem centru miru v istem kraju, kjer so predstavniki v.seh držav dali zaobljubo v svojem jeziku, da bodo skrbeli za mir v združeni Evropi in po vsem svetu. V četrtek smo obiskali evropski parlament v Sirasbourgu. Dijaki so dopoldne debatirali o predlaganih zakonih» popoldne pa sopori>čali o svojih odločitvah in glasovali za predlagane resolucije. Seveda so v parkirnemu potekale tudi p(îlemike o tem, ali naj bi Evropski parlament delal v enem jeziku. Ta predlog ni bil izglasovan (221 glasov za, 329 proti, 65 se jih je vzdržalo). Očitno se je večini zdelo prav, da 920 poslancev v parlamentu uporablja 20 jezikov, kar so utemeljevali s tem, da bi v primeru podelitve prioritete enemu ali samo nekaterim jezikom bili na slabšem manjši narodi. Dijake je tudi zanimalo, čemu so namenjeni podatki, ki se nanašajo na zdravje posameznika in ki naj bi bili navedeni na novih evropskih dokumentih. Predstavniki so dijakom odgovarjali na vprašanja o problemu emigracij iz drugih držav v države čla- o njihovi pasivnosti dodogaja-nja na političnem področju. Seveda tega v parlamentu ni bilo opazili, saj so mladi Evrope zainteresirano sodelovali in izkazalo se je, da bi bilo vpra.^anj 5e več, vendar nam je zmanjkalo časa. Vpeiek se je po ulicah Nan-cyja v paradi z zastavami in v nošah ali razpoznavnih oblačilih zvrstilo preko 1500 udeležencev (dijakov in njihovih spremljevalcev). Naia skupina je hodila s čepicami z napisom Gorenje, ki je v Nancyju ljubiteljem nogometa kar znano, saj je Oorenje Paris pokrovitelj tamkajšnjega nogometnega kluba. V petek zvečer smo se poslovili od naših gostiteljev in se polni novih doživetij z vlakom odpeljali proti Sloveniji, ki je nice EU, o pridružitvi Turčije in Romunije, predsedovanju EU itd. Na dnevnem redu je bil tudi problem nezadovoljive informiranosti prebivalstva, oziroma bila na tej prireditvi po naši zaslugi dobro zastopana. ■ Jožica Tiršek Drčar, prof. Utrinld iz šole v naravi Šola v iiiiravi je nekaj najlepšega - Vsi pelošold se je veselijo -Mi smo jo preživliali na Poliorjii na Treii Kraljili Iz iiviobusa smo si v/cli smuCi in poiovaike. I fip /aicm so niïm učitelji ra/dciiii ključe od soh. Prl^k* smo do sobe in se /aCu-deno zazrle vanjo, saj so bilo v njej samo ^liri pa^teljc, nas pa jc bilo deset. »Kje je kopalnica, o kaicri so g^worili učitelji?« sem razočarano vprašala. Vse soSolkc so bile liho, a jaz sem si vseeno izborila najboljšo posteljo. Takrat pa jc v sobo stopila učiteljiea in rekla, da nismo v pravi sobi- in tako se je znova začela »borba« za boljSe posle-Ije... Prvi večer je bil na umiku pohod z baklami. Nekaj nas je dobilo bakle, in ker sem bil med njimi ludi ja/, sem moral svetiti drugim. Molče sem hodil in razmišljal, kako bi se znebil bakle. Uspelo mi je, z lepimi besedami sem pregovoril soSolca. Tako sem lahkoz drugimi stekel naprej. Ker je bilo dov(^lj snega, smo se ulegli in p^^čivali. Po dveh urah smo se vrnili... Z Barbanî sva se po hribu spustili do vlečnice. Najprej sem se na njej peljala sama. polem pa sva se peljali skupaj. Proga pod vlečnico je bilazelo ledena, zalo meje na ledu zaneslo in ,sem izgubila nadzor nad smučmi in padla. V strahu sem sc prijela Barbare in zaradi mene je ludi ona padla. Obe sva sc smejali, a vem, da je bila malo jezna name. Od|Tcli sva si smuči in v smučarskih čevljih prišli Iz gozda, lam s"va smuči spet pripeli in oddrveli po hribu navzdol... Bil je zadnji dan v naravi in napočila je tekma. Startala jc prva skupina in kmalu sem bila navrsti jaz. Posiaviiasem.se na stan in si v mislih govorila, da bom uspela in srečno prišla do cilja. Pognala sem se s hriba in spretno vijugala med vrat icami. Nato me je malo zaneslo, ampak do cilja sem srečno prispela. Po končani vožnji sem navijala za druge, tako da sem bila kasneje čisto brez glasu ... Na prog(^ sem se podal kol zadnji tckmovalec. Ko sem Starial, sem v ozadju slišal navijače, kako navijajo: »Jaka, daj!a To meje spodbudilo, da sem bil še hitrejSi. Proga ni bila dolga niti težka. Nekaj minut zalem se je začelo govorili, da sem prvi. Nisem jim verjel, dokler lega ni plrdil učitelj smučanja. Občutki so bili prijetni, da sem kar poskakoval od veselja ... ■ Jaka Zatuberšek, Tara Drev, Karmen Kovač, Marko Es in Maruša Gtobačnik, S. a, b Šola v naravi na Golteh 0(1 ponedeljka do pelka po zasneženiti Golleli V ponedeljek zjutraj smo se odpravili na (îolte. Na avtobus smo naložili smuči in prtljago. Po kratki vožnji smo prispeli do doma na Golteh. Razporedili smo sc po sobah in odšli na ko- reševalec in lovec. Reševalec nam je predaval na smučišču, lovec pa nam je v domu pokazal diapiwitive. Oh večerih smo si ponavadi nagajali. Igrali smo se razne igre in vadili za zaključni drugim smo sc pognali po njej. Po tekmi smo vsi nesirpni Čakali na rezultate. Po večerji smo imeli zabavni program. Nato smo razdelili nagrade in priznanja. silo. Nato smo se dve uri smučali. Potem je sledil pouk. Po večerji smo obiskali še drtige sobe, nalo pa utrujeni zaspali. Zjutraj smo se zbujali ob 8.30 uri. ťez dan smo smučali .^liri ure, dve dopoldan in dve popoldan. V sredo sta nas obiskala večer. Ko so tičiieljice pogas-nile luči, smo si pripovedovali šale in se smejali. V&trtekjc bil pomemben dan, saj smo imeli tekmo in zaključni večer. Popoldan smo se zbrali na smučis^ču Morava. Naši učitelji so postavili progo in drug za Naslednji dan smo se vsi žalostni, ker se je šola v naravi končala, odpravili domov. Komaj Čakamo naslednjo Šolo v naravi! ■ Živa Vlabovič, Nina Sešel S. b, 0$ Gorica Na italijanskem sejmu Tipicita l*erni v Italiji - V sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo in njenim predstavnikom v Italiji g. Borisom Bajžljcm je SFD Koleda prejšnji vikend nastopila na sejmu Tipicita v Fermu v Italiji (v bližini An-cone).Tipicila je sejem tipičnih prehrambenih produkiov italijanske pokrajine Marche. Vsako leto se tu predstavi poleg domačih razstavljalcev (letos preko 300) tudi ena italijanska pokrajina ter ena izbrana država iz EU, lokialje bila lo Slojkhrji Sť)Siiinja Tí^oL^ice sn se prav()(ia.sno vrnili v fi.>rm(x Podobno koi lani zaključne prvenstvene hoje pričakujejo izvrstno pripravljeni. Imajo celo vrslo igralcev, ki so v odlični Tormi in predstavljajo nevarnost zn nasproinika. Ob konstantnem kapelanu Dcjanu Fujsuso iz tekme v tekmo bolj.^ šc Andrej Tot, Davrek zjutraj odpravili na krajše pripravo v Novi Sad, kjer bodo odigrali nekaj prijateljskih tekem. Prvenstvo se bo nadaljevalo s polfinalnimi boji v sredo, ň. aprila, ko se bodo odbojkarji Šoštanja Topolsice v domači dvorani pomerili z ekipo (kalcita Kamnika. ■ Tjaša Rehar Elektra okrepljena z Mirkovičem in Duščakom Z zíiiaíio proli Ki ki že v HtMjeni dolu - Tutli lan) želijo bili (Miakovroden nasproliiik - V sobolo doma s Kraškim zidarjem Dobro kontinuirano delo v ŠoStanjskem klubu je tudi v letošnji sezoni obrodilo sadove. Elektra se je namreč uvrstila med .^est najboljših ekip v Sloveniji, 10 pa ji je uspelo že tri kroge pred koncem drugega dela tekmovanja, saj ima tri zmage veČ kol peta Postojaska jama. Vsoboto so varovanci (biřice gostovali v Novem mestu pri Krki, kjer niso imeli posebnih težav in ob koncu slavili z 82 : 71. Ob koncu so v igro vstopili tudi mlajši, ki v zadnjih nekaj tekmah te priložnosti niso imeli, Krkaje močno aslabljena, saj je pred nekaj krogi pravzaprav razpustila ekipo in posebnih ambicij v nadaljevanju prvenstva očitno nima. Tudi zaradi tega je bila zmaga Ele kt re v Novem mestu pravzaprav pričakovana. Elektra v soboto v domači dvorani gosti Kraškega zidarja, ki v drugem delu prveastva te ni dobil tekme. Tekma se bo pričela ob 19. uri. Okrcpilve... Šoštanjčani so si s to zmago torej že zagotovili mesto med najboljf>imi štirimi ekipami, katerim se bosta po koncu drugega dela pridružila kc oba *pi-vovarja'- Union Olimpija in Pivovarna La^ko. Oblikovala se bo nova liga áeslQi ekip, vsi rezultati dosedanjega delase bodo brisali, tako da vse ekipe začenjajo z ničle. Elitna šesterica se bo pomerila med .seboj po dvokrožnem sistemu, nato pa se bodo pr\'e Štiri ekipe po sistemu prvi s četrtim, drugi s tretjim pomerile v pol finalnih bojih. Elektra se že nekaj Časa pripravlja tudi za nadaljnje lek-movanje. Ker ne želijo, da bi se ugledni nasprotniki z njimi poigravali, so se v taboru Šoštanjčanov odločili, da se pred zaključnim dvlom tekmovanja okrepijo. Okus strokovnega štaba je zadovoljil Mih>š Mirkovič, 21Q cm visoki in 22-letni igralec, ki je v pretekli sezoni igralvCrveni zvezdi,pred tem pa tudi v novomeški Krki. Poleg njega pa se je Elektra okrepila še z odličnim zunanjim igralcem Slavkom Duščakom, slovenskim rep reze nt an tom. ki je med drugim igral tudi za Olimpijo. /nan pa je predvsem po svojiJi natančnih melih z razdalje. Tako Mirkovič kol Duščak sta v klub prišla pod zelo ugodnimi pogoji. V Šoštanj sta priSla, ker se želita promovirati pred novo sezono in zaradi odličnega trenerja Perice, ki vodi šoštanjsko ekipo. Oba se bost a predstavila že na sobotni tekmi s Kraškim zidarjem, tako da bo tekma tudi zaradi lega vredna ogleda. ■ Tjaša Rehar Tako so Igrali IJ^i IVkkom. I(>. krog: Gorenje - Prule 45 : 23 (22 : Gorenje: Skok (8 obramb), Pra^t (8 obramb), Tamše 3, J. Dobelsek 2, Bedekovič 5, M. Ošiirl,B. Oštir I, Sovič6, Sirk 6, Ilič 3, Rutar 3, L. Dol>elšek 3, Šimon 1, Zrnić 11. Ostali izidi 16. kroga: Gold club -SVIŠ.'^9:29 (21:14), Celje PL - Rudar 42:28 (23:12), Adria Krka-lermo 32:26 (15:22), Prevent - Jeruzalem Ormož 31:30 (18:15) Trimo Trebnje -Cimcxs Koper 33:30(17:12). Vrstni red: 1. Celje PL 32, 2. Trimo 24,3. Ciorenje 23,4. Prevent 20,5. Gold club 10,6. Jeruzalem Ormož 17,1. termo 16,8. Cimi^ 15,9. Adria Krka 12, 10. Rudar 12, 11. SVTŠ 2, 12. Prule 67 0. 19. Livar-Rudar2: 1(1:1) Strelci:O : l-ibrahiinovič(l.^). I : 1 -Kokalj (25), 2:1-Pandža (57). Rudar: J ozič, Jeseni čni k. Mernik, Mu ha removič, Soft ič. Kolene, Rahmanovič, Stankovič (Martinovič), Ibrahimovič, Grbič, Borštnar (Kijanovič). Šmartno-Svoboda 0: 1 (0: 1) Strelec: O : 1 - Begič (40). Šmartno: Celofiga, Kumer, Ve-ler, Štrumbelj (M. Podgc^ršek), Travner, Podlesnik, Funtek, Koželj, Podbrežnik (llatlak), VasiČ, Dlazevič [A. Podgoršek). S^L-v/hod, 14. kro^:_ Šoštanj - Paloma, preloženo na 6. april. l. AShl.2. ílclwi uvrstitev v 3. del 7. kroij Krka Novo mesto - Elektra Šoštanj 71:82 Elektra: Hudarin 3, Ručigaj 3, Ka-jič 21, Nedcljkovič 8. Buršič 16, Vidovič 5, f'mer 11, Nuha-novič 6, Ivanovič 9 Vrstni red: 1. llelios Domžale 13, 2. Krka Novo mesto, 3. (rcoplhi Slovan oba 12,4. Elektra 11, Pc^tojnska jama 8,6. Kraški zidar Jadran Kras 7, 1. DOl. moški. 2. del 6. kros Šoštanj Topoišica - Olimpija Ljubljana3:0(17,21,16) Šoštanj Topoišica: Vinčič, Primožič, Cebron, Tot, Pa vic, DjordjeviČ, Fujs, S. Sevčnikar, Pomer, Sailer, Sovinek, D. Sevčnikar Vrstni red: 1. Autocommerce 66. 2. Šoštanj Top(5lšica 48.3. Gaicit Kamnik 43,4. Olimpija 39. Zmaga za sprostitev K()k()m(>tnši (Jorenja so v nadalKnanjii državnoga prvcnslva v soboto v Rdori dvorani iioslili iiioslvo Pnil 67 Ljubljančani v dosedanjih 15 krogih niso osvojili niti (očke in lega jim seveda ni uspelo niti v šestnajstem. Igralci Gorenja bolečega izpada iz evropskega pokalnega lekmtwanja seveda Še nisi^ pozabili, vseeno pa so tekmo s kakovostno nedoraslim nasprotnikom vzeli resno in zanesljivo visoko zmagali s 25 : 23, čeprav tokrat nista zaigrala Vid Kavtičiiik in vratar Dušan PodpeČan. Lažji nasprotnik je bil razumljivo dobrodošel za sprosthevpo stresnih prejšnjih lekmah. dobra igra pa je tudi sptidbu-den obet za zahtevne tekme v naslednjih krogih državnega prvenstva. Viem krogu je zmagal ludi Trimo, zato so igralci Gorenja ostali na tretjem mestu s točko zaostanka za Irebanjci na drugem in s tremi naskoka pred četrtim Prevcntom. Z obema vehkima tekmecema se bodo Velenjčani sestali v naslednjih treh krogih, še pred tem pa se bcxio v soboto v Rdeči dvt^rani pomerili z Gold dubom. Sebastjan Sovič, kapetan (îo-renja: »Prej bomo pozabili na poraz v Bosni, bolje bo za nas. predv.sem pa se moramo asme- rili v slovensko državno prvenstvo. Lažji nasprotnikse nam je zares prilegel, saj smo se lahko maiorazbrcmenili, paiudi igra nam je občasno lepo stekla.« Nepričakovan Rudarjev poraz Nalla poskočila - V soboto deibi v Velenju Konec minulega tedna so s precejšnjo zamudo zaradi neugodnih vremenskih razmer piv mladanski del prvenstva začeli tudi nogometaši v drugi in tretji državni ligi. Nogometaši Ru-daija svojeg kwa na vrh lestvice niso uspešno začeli. Na gostovanju pri zelo okrepljenem Livuiju v IvanČni (jorici so namreč izgubili z I : 2 in zdrsnili na četrto mesto. Z dokaj srečno zmago v Smartnem jih je za t<5Čko prehitela ljubljanska Svoboda, povečal pa se je seveda zaosia-nek za prvo Nalto in drugo Dra-vinjo, kislavprvem pomladan- skem krogu zmagali. Rudarji so posebej dobro igrali v prvem polčasu, ko so z zadetkom TbraJiimovičatudi povedli, zaradi nekaj njihovih zapravljenih priložnostih pa so jih domačini znali kaznovati. V dru- gem polčasu so bili gostitelji boljši in si šc z enim zadetkom uspeli zagcHoviti zmago. Derbi naslednjega kroga bo gotovo v Velenju, saj bo Rudar gostil vodilno Nalto. ■ vos REIKL.! SO Dra^t» Koslanjšek. trener Rudarja: »Začetek res ni spodbuden, prvenstvo pa po prvem krogu tudi ne more biti odločeno. Res smo bili oslabljeni, saj zaradi kartonov nista igrala Mujakovič in Spreč-akovič, za dalj časa snio ostali brez i laliloviča, vendar to ni glavni razlog za poraz. Zanj smo krivi sami, saj smo imeli priliko iztržili veliko bolj.Ši rezultat. Zapravili smo nekaj lepih priložnosti, nato pa celo nesrečno zadeli v lastno mre^o. Zelo spodbudna je bila igra v prvem polčasu, in ko bomo tako uspeli ignUivso tekmo, bo odlično. V soboto pride v Velenje vodilna Nafta, ki bo zaradi visoke prednosti lahko igrala sproščeno, mi pa .seveda ž-elimo in hoéemo zmagali ter vsaj delm^ nadomestiti izgubljeno v prvem krogu nadaljevanja. FVvensivo je Se dolgo in mi se prvemu ali drugemu mestu gotovo nismo odrekli.« Nov šok in dobra igra Sniarranoin vzeli tri locke Nogometaši Šmartnega so lik pred nadaljevanjem prvenstva doživeli nov šok, čeprav pričakovan. Disciplin.ska komi.sija mednarodne nogometne zveze je namreč klub zaradi neplačanih obveznosti do bosaaskega nogometaša Stoisavljcviča, ki je v Šmarlnem igral v sezoni 2(102-2003, klub kaznovala z odvzemom treh točk iz že tako pičle zahige: nogometašu morajo plačati dobrih 10.000cvrov,po-leg tegaše.S.OODšvicarskih îran-kov kiizni in Še t.000 frankov za stroške ptvstopka. REKLI sa Ferí Krbavac, predsednik kluba: »Ne ^ede na to. da moramo popravljali stare grehe, bomo nogomet gotiwo igrali še naprej. Fanti^m skušamo zagotovi ti waj najnujnejše in upam, da bomo uspešni. Današnja tekma je dokaz naše odločenosti. ÍVprav smiî jo izgitbili,sose fantje zares trudili in z malo sreče bi vsaj ločka tutala doma. Vi.xisTvo kluba se trudi /agoiiMti pogoje, da bi prvenstvo pripeljali do konca sezone, pripravljamo pa se ludi že na začetek nove. Velika î^xlbuda pri teh naptiriii si^ nak mlajše selekcije, ki dd">ro igrajo in tudi zaradi njih za nobeno ceno ne bomo izpustili iz rok članske ekipe, ki seveda mora bili njihova nadgradnja. Kakor težki so že časi za nas, nikakor ne smemo pozabili na mlajše se lekcije. Seveda .«*? pogovarjamo o sanaciji starih dolgov, in če bi bili vsaj delno uspešni, bi lažje zadiliali in lažje delali z vsemi ekipami.« Bremena preteklasti so torej klui> Še enkrat močno udarila po žepu , a se kljub v^mu ne nameravajo predati. To so dokazali naprvipomkidanski tekmi proti Svt^odi, ki so jo z mi'>čnim nasprotnikom sicer dokaj nesivčno izgubilizO: l.Ciostje so zmagoviti zadetek dascgli predkoncem prvega polčasa, domači pa so pri- liko vsaj za točko zapravili ob koncu tekme, ko zlasti v zadnjih desetih minutah niso uspeli izkoristiti nekaj lepih priložnosti. Vseeno je vredna pohvale njihova zavzeta in dobra igra, ki v nadaljevanju prvenstva vendarle obeta ludi nove ločke. V soboto bodo Šmarčani gostovali v Krškem. ■ KTK Vegrad Tempo osvoiilpeto mesto V,srcdc\ 16. marca. íŇC jc s lekmami IK kr<)ga končal redni del ickmovanja v 1. državni namiznolciiiikj ligi. Igralci velenjskega Vcgrada no na domaČem parketu ^ 6:2 premagali ekipo Ptuja. Za Vclenjčane sta lokrai dve posamični zmagi dosegla Jure Slaiin^ in Nenad Bojan iC»enkrai je bil uspe^^n Damijan Vodu^^k, pomembno loCko za zmagc^ pa je dt>segla ludi dvojica Slalin.^ek/Bc^janiê. l^aiei Vegrada soza^vtijenjTii 16 točkami na koncu zasedli ycio dolw peto mesto, v Ixyu za naskw državnega prvaka pa sc bixk>vkončnicj po merila le Štiri pivi'juvričena moliva s prvenstvene razpredelnice. V st^bolo, 19. marca, se je Polona Bc-lavična državnem prvenstvu za mlajše ka-dciinje in kždete na Pluju uvrstila v po samiOni konkurenci na meslaod 9 do 16. V nedeljo. 2(J. marea. je bilo v Ljutomeru 2. ixlprto pr/enstV'o Slovenije za člane in članice do 2! let. na k:iiercm so nastopili tudi igralci vckînjskega'lèmpa.Najlx^ljSlie-zultai na turnirju so od Velenjčanw dosegli Tamara Jerič. Ivana Zera in Jaka (nv lavšek. ki so se uvrstili na mesta od 5 do 8, Patrik Rose pa se je uvrstil na mesta od 9 do 16. Izpolnile naoi Zadnjo tekmo v sezt>ni 2i )t so keg-Ijačicc Smtanja odigrale vgostelv na kegljišču (lokwcc v C'eiju. Ekipa Miroleksaje pi^ pričakovanju ptikazala dobro igro in pmmagala ?KK Šoštanj z rezultatom 5 : ^ (2H82:279.^}. Za !y^tanj so igrale: E Lesnik 457 ( I ), U. Prelep (0). R- Bcvovnik 498 (0). M. Ptv klcka 216 (6(1), M. Lozič 470 (I). M. Pre-log 4:^8(ljinS.CXTlin 242(0), .S tekmo 14. kroga se je tako končala letošnja liga. Na vrliu 2. ženske skwenske v/JKidne lige sta na konoi pristali ekipi Mi-roleksa III in Radenske. Obe ekipi imata točk.v I. 3 pa bo najverjetneje naprc-diwala ekipa Radenske. Na tretjem mestu je z izkupičkom 18 točk ekipa Impola. SoiianjCanki. so izpolnile cilj, ki so siga ptv slavile na začel koi sezone, in končale tekmovanje na Četnem mestu. Kegljačiee SoStanja pa ne bo\So počivale. V naslednjih mesecih se IxDdo udeleževale turnirjev po Sloveniji, udeležile pa se b^^do ludi državnega j^rvenstva veterank. Tigrom štiri medalje VstïKito. 19. marca, je bilov^nčurju pri Kranju državno prvenstvo v karateju za člane in članice, ki so se pomerili v kalah in športnih borbah. Tekmovanja se je udeležili^ IIS tekmovalcev \/.35 kiulw. Posebnost tega prvenstva je bib. da so bile vse Qnalne borbe na koncu tekmovanja pi^d žarometi. To je korak naprej in znak. da tudi karale v SIcwcniji po.staja vse bolj ptïpularen. Člani karate kluba Tiger iz Velenja so osvojili j$iiri medalje; zlato, srebrno in dve bronasti. Uvrstitve: 1. mesto, kale ekipno članice v scMavi Alisa RedŽič. Mifsada labaktJvič in Anita Anušič. 2. mesto, posamezno Al-isa Redžič. 3. mest(K posamezno Anita Ajiu-^íč in 3. mesio, ekipno kate člani v sestavi Omer'Ikbakovič, Dragomir Cvijič in Mimes Mul a bdić. Nesrečno sta brez medalj v Športnih boit>ah mtala Zekerijah 'lábak(^*ič in Mirel I lankič. Velenjcanke podprvakinje Na prvenstvu v íenčurju hile uspešne tudi karateistke KK Velenje, ki so v postavi Jasmina lIoJžIč, Lidija Božič in Tamara .lurkiČ zu >í-tigrícami^ in pred Kranjéun- kami tftvíyile drugih mcMo ekipnov katah. Judoisti se dokazujejo Velikega mednarotlnega turnirja v judu za dečke in deklice ter mladinec so sc udeležili tudi mladi tekmovalci izVeienja. NajcnlmevnejSa rezultata sta dasegla v mladinski konkurenci Matic Plazar za 2. m«to v najteži in Denis Mijalovič za 3. mesto v lahki kategoriji-Še p*«ebej Mijatovič je pokayai d;>bre borbe inopozc^rilčlanskti konkurenct). da bod<^ morali kmalu računati na tega borbenega tekmovalca. V kategoriji dečkov in deklic sla se izkazala Prim<'>ž Pergwnik in Živa Vlahovič. Prikazala sta dober in srčen nastop, v boj /Ji medalje pa hoslA golcwo posegla na naslednjih turnirjih. Uspešni v Celiu in iVIunchenu N^'lenjski plavalci nadaljujejo sezt^no z a'^\^nimi natopi. Kt^nec preteklega tedna so tekmovali v Celju in Munclienu, V Celju je na K).velikonočnem mitingu tekmo valo 29(1 plavalcev iz 17 klubíw iz Slovenije in Hrvaške. Plavalni klub Velenje je zastiv pal le najbolj.ši plavalec v svojem letniku te kategi'srije. le obolelega Marku Knsličaje zamenjal Jaka (íorňjk.Njiliiw nasîop je bii zelo uspořen, zelo so popravili svoje osebne rekortte in v skoraj popolni slovenski konkurenci osv()jíÍi enodrugo in itve tretji mesti, loje uspebJani BCt'^radej, kije v sej^ tevk"u štirih rezultatov dt^^a tretje mcsto. V Munclienu so v številni mednan^dni konkurenci tekmmprsno(3rt)2,14) in Špela llir^l 8. na 100 m delfin (1;2U5). OS Gorica tretji v državi Ckipn<5 državno prven-stvť) osnovnih Sol je bilo v Kranju. Med dečki so nastopili tudi dečki oS Ciorica iz Velenja. Med 17 ekipami scuKVojili odlično tretje mesio. Zmacala je C)S Kr^ko pred OŠ Ig in C)S Ciorica Velenje, /a OŠ Cbrica so nastcipiii Gregtir GorŠek, Nejc Arlič. Damir Ostrvica in Alen Salkič. Vsi so tudi člani ŠK Vile nje. Planiški presežki Letošnja sezona zimskih športov se nepreklicno izteka,vsaj na r:ivni tekmovanj tekmovanja za svetovni pokal v vseh zvrsteh. In prav v svetovnem merilu se je Slovenija minule dni znova vpisala v vino. ib se je seveda ž^^dilo v Platnici na največji letalnici na svetu. PlaniŠka kraljica -smučarskih poletov je namreč, vsem zdraham navkljub, zadnje dni prejšnjega tedna poskrbela za neveijetne diisežkc in d<^živjjaje. ki jiii ni mog(^če opisali, ampak jih je treba tloživcli. kar vedo ^motisti.kiso jo i'adnjc dni obiskali. in teh je bilo /iires veliko- ín res so bili priča z^íxiiwinskemu dogajanju v sníučar-skih poletih, saj so samn v minulih nekaj dneh vdolini p("^d Pi>ncami naSteli večpo letov preko 200 metrov, kot prej v vsej zgodovini. In ta magične meja 21X1 metrov je očitno preteklost, saj že poleti p'>d 210 metrov nist> omogočali vidnej.^ uvrstitve. Izjemnih diï^JaTv je bilo veliko, v nedeljo morda celo preveč, saj so .se skakalci oziroma letalci Že približali skrajnim možna-^tim planiške naprave. Trenutnim seveda, saj Norvežani resno načrtujejo izgradnjo Še večje Ictalnice, pri čemer v Planici gotovo ne Ix^do stali križem rok, kot sc tudi ckïslcj nikt^li niso ustrašili l/yjvov bo gatejŠih tekmeorv, Številni so v Planici izpolnili svcije sanje, naj jih torej Planici izpi>Imjo tisti, ki so krivi in odgovt>rni za skwenskí'» sramoto, ki se tam dogaja. Zgodovinski blišč lett^Šnjih planišUh dni je za kaj takega gotwo premalo. Vzgíxlovinobodí^ zapisani rvkordni p(v leti, k) so se vrstili kot za stavo in se ustavili pri 239 metrih (Norvežan Einar Bjom Ro moren ). do naslednjih planiskih dni seveda Ziipisani bodo ostali iLidi izjemni poleti vrlih skakalcev in letalcev iz na-šili k'^gcw (Rok Benkovič. 226 m - državni rekord). Primož Piki z Ijubnega se je s J92 metri približal .sanjski d\'estoticl, prav tak<í Mr-lenjčan LukaSmagajs l'>0 metri, zavedno pa bo tokratni nastop ostal vspominu Milanu /jvicu, ki je pristal pri 201 metru in s tem uresniČiLsvoje želje, sanje pravzaprav. To je nov klubski in štajerski rekord- Mišel Žerak prvak v ť'rni na Kc^roŠkem je Smučarski klub Velenje vsi^boti") in nedelio organiziral 14. državno prvenstvo v veleslalomu in slalomu zastarejšc in mlajše mlečke in cieklice. Prvenstvo je bilo izpeljano v zelo težavnih vremenskih pogojih, saj so temperature dosegale tudi do 20 stopnj (Celzija zalo je bil potrelvjn dodaten napor vseii smučar- ski h delavcev ob pomoči domaČega smučarskega kluba. Vsobotoje bilo prveastw vveleslalomu. Medstarejšimi deklicami je Ana Michclle Stipič zasedla <*>mo, Urška Aliac deveto me-sio. Urban R>gladič pa med starcj-šimi tiečki 35. mesto. Tjaša Herlah je v kategoriji mlajših deklic zasedla 15. mesto, še uspešnejši pa so bili mlajši dečki, kjer je Mišel Zerak i>svojil prvo mesi(\ Martin Cuter četrto. Andraž Pt^gladić pu peto- V nedelje^ seje državno prvenstvo nada-Ijeval«*^ s slalomom za isti ka egoriji tekmovalcev. Tu so bili uspehi velenjskih smučai]ev malce slabši..saj bile ra^roere na prt^gi zaradi odjuge zelo težke. Urška Aliac je osvojila medstarejšimi deklicami cwmo mesti>. Urban Pi^gladii pa 29. Pri mlajših deklicah je Tjaši Kerlah uspela uvrstitev na dvajseto mesto, Andraž Po-giadič je bil osmi. Luka Cirar pa 38. Protest športnikov Sindikat Šporiniktw Slovcni e pripravlja protestno akcijo Dan hre/ šp<»rta, ki bo v ne'eMla v Ijubljiini-Akcije se Ixxlo zagotovo utieležili vsi najboljši slovenski športniki ter tudi ostah Športniki in Športni delavci, ki jim ni vseeno do u.s<^de slovenskega vrhunskega Športa. Namen akcije je ozavestiti javnost o položaju športnikov in Športe v Sk^veniji ter hkral i pnitestirati pniLi politiki Vlade R.S in njenega ministra za llnance .'Vidreja Ba-juka. Špcutniki želijo opo/i>rit na nujnost čimprejšnje niwele zakona o dohodnini in novega zakona o športu, sprejetje novega zakona o drustvili ter priprav na spremembe na ptxiročju pokojniaske in dekTvn<.ipravne zakonixlajev prid športnikom. Sočasno bomo zahtevali odstop ministra za šolstV(^ in šport Milana /vera če sc do z.ačeika pa'>testa ne bo javno zavzel za ure-.sničitev naših zahtev. Prc^testno akcijo so s sklepi podprle vse tri zveze in združenja prvoligašev, na kiit- era so se Športniki obrnili (nekomet, košarka in nogomet), k protestu pa ^o povabljeni vsi Športniki. Športna društva, zveze in združenja v Skweniji. Rifeli četrti v svetovnem pokalu v soboto. 20. marca se je v Varšavi na I\>ljskem končalo trna L- svetcivnega pokala tvntralno evropske ijge v konjenistvu, v preskakovanju ovir. Skwensko rcprczen-taneosta zastopala "IbmažLaufer izMari-b<'>ra in Primož Rifelj, aktualni državni prvak včlanski kate^mji in najvišje uvrhni Slovenec na svetovni jakostní lestvici jahačev, ki nastopa za KK Ganimed iz dveh predhodnih nastopih v petek in sobolo, se je po dveh odličnih nastopih s konjem Meggk'Chíwjm v finale Grand pr« med 30 najboljših uvrstil tudi Primož Rifelj. Bilje eden izmed sedmih najboljših, ki je brez napake odjalial najzahtevnejšo postavitev parkurja in se takc^ uvrstil v bara/. Njegcwemu zakljut-nemu nasldpn ji"* bolnwíild liuli mnlo smole, ^'Aj je nato le zeno napako zasedel neliviiežno Četrto mesto, kar pa je z^ skwenski koji-jeniški Šptirl daleč najlx>]jši rezultat doslej. v Šahovske novice Na tretjem ciklusu turnirjev ŠK V.ienje je nastopilo 24 igralcev. Presenetljivo je zmagal ZdenkoOderlap pred Ivačičem in iluremovičem, ki so osvojili po 5-5 točke, sledijo M, Gor.šek5 . Kristan 4-5- V skupnem seštevku je naslednji vrstni red: 1. RajkA'ič41.2. Matko 38.3. M. (iorîek37. 4. Ivačič 34,.. Naslednji turnir bo 3. aprila- V prijateljskem srečanju si's se na šestih de-^kah v pospešenem tempu srečali mladi izŠK Velenja in člani ŠK Sc^tanj. Zmagali s^mladi iz Velenja z 19 : 17. Ob tej priliki sta se od mladinskih vrst poslovila Jernej Mazej in Sašo Brusnjak. ki sta za domače osvojila po štiri tt>čke in sta do sedaj bila tudi m^ilca iger mladih. ■ Najuspešnejši v 35 letih Vprvih aprilskih dneh se bo tudi uradno zaključila letošnja tekmwalna sezona v alpskem smučanju- Smučarski klub Velenje bo predvidoma zasedel drugo mesto v državi v tekmovanju za Vfeliko nagrado Hervis in Pokal Get Pnwer. pred njim je le Smučarski klub Branik. 7 odličnimi nasti^pi v kategorijah c.cibanov, mlajših in starejših deklic in dečkov je premagal tako ugledne klulví, kot so SKNovinar In OlimpijaizLjubljane.Alpetour iz Škofje loke in Bled ter se uvrstil najvišje na lestvici klubskih pokalnih tekmi »vanj v vseh petintridesetih sezimah I lervis. Med mlajšimi deklicami je na devetnajstem mestu f jaša Elerlah. pri mlajših dečkih se za prvo meilo bori Martin Čaier, Mišel Zerak je trenutno na četrtem mestu, Andraž Po-gladič pa na osmem. Zelo uspešne so tudi starejše deklicv. kjer je Ana Michelle Stipič trenutno na tretjem mestu, Urška Altac pa na sedmem. IC>nč'uje se tudi 14- državno prvenstvo. Smučarski klub Velenja je bil organizator superveleslaloma za mlajše in starejSe deklice in dečke na Kopah ter slaloma in veleslaloma za Iste kategorije v Črni na Kort"5škem. saj žal tekmovanj zaradi ne-obraIovanjapn>ge R<-)čka, nismo mc^i izvesti na domačem smučišču Golte. Kodlični organizaciji tekmovanj je pripomoglo sodelovanje velikega števila čla-jiov kluba še posebej pa je ptîtrebnc"^ izpostaviti sodelovanje bivših aktivnih članov, ki so s svojimi bogatimi izkaš-njami pripcimogli k izvedbi tekem. 'lljdi na državnem prvenstvu se naši tekmovalci odlično uvrščajo. Ana Drev je obranila naslov državne prvakinje v slalomu v Članski kategoriji, med starejšimi iîrkîitnimi je hila Urška Ahai'peta vsiiper- veleslalomu, med mlajšimi dečki je naskw državnega prvaka v supe rve le slalom u isvojil Martin ( ater, Mišel Ý.QVák pa je bil tretji. Ijaáa i lerlah je v istj disciplini osvojila Šestnajsto mesto med mlajšimi deklicami. Pri cicibankah je Katja Mumc zasedla peto mesto v veleslalomu. Zart Hribar pa med cicibani osmo mesto v dr/avi. Odmevni so bili tudi nastopi članov Smučarskega kluba Velenje na medna-R^dnih tekmovanjih. Ana Drevje med drugim dosegla zmago vevn>pskem pokalu, uspešnona.stopala v.svetmu. i>me-nili pa velja, da je na tem tekmovanju po več k(>t desetih letih po zaslugi like Štu-hec iz Maribora spet ocLŠla zJata medalja tudívSfíwenijo.. Na30. pokalu Loka na Star-'m Vrhu je v kategoriji mlajših dečkov zmagal Mišel ?!erak, na memoriálu Rc^ka Petrcwiča v Kranjslii gori pa je zmagala Nina Zni-dar. MlŠcl ^,erak je zmagal tudi v Andori. Martin Cater pa na Češkem in na Pokalu Vjeverica v Zagrebu, kar ptMr-juje, da spadajo naši mladi smučarji v svojih starostnih kategorijah med najboljše v Evropi in tudi na svetu. Prav gotovo je k velikemu uspehu tekmovalcev pripomcîglo piinfvvno lulprtje smučarskega centra Golte, ki s svojo bližino in zahtevnimi tereni ter posluhom VL>dstva centra omogoča kvalitetno izvedbo treningov. Želimo si. da bi čimprej dobila obralovalni> dwiîljenje tudi vlečnica Ročka, saj bi s tem bilo t^mc^oć'eno tudi izvajanje in^ningiw hitrih disciplin, Na koncuje potrebno omeniti tudinaj-mlajšc. ki nabirajo znanje in prve izkušnje v alpiki ki\L Zal skupina tekm(valcx'v v tej kategoriji ni bila tako številna kot vpre-tekJosii, kar bo lalikt^ vplivaltJ na podmladek starejših kategorij v prihodnjih letih. Ze leta opažamo, da k temu močno pripomore neobratovanje vlečnice v S-aleku. ki je z-aradi svoje bližine in neza-lUevnosti terena vpreteklih letih v smučarske vrste privabljala večje število nadebudnih smučarjev. txl katerih stJ danes nekateri tudi dr^^vni pivaki. Odlične uvrstitve tekmovalcev in kluba so prav ip.)tovoposk'dica dobrili razmerza trening ter zagotavljanje finančnih in materialnih pogojevza njihovo izvajanje, V kc^liktT pa se bomo želeli tudi v prihodnjih ktih obdržali v vrhu slovenskega alp.skcga smučanja, bo piurebno zagottwiti minimalne pogoje tudi za smučarsko izobraževanje naj mlajši li. ■ SPORT IN REKREACIJA Nagradili najboljše športnike v Sosldiijii tretjič /apored podelili [priznanja najholjsini sporliiikoni - Naj športna ekipa odhojkarji OK Soslanj - T()|K)lšica. naj posameznik rokometaš Sébastian Sovíe Milena Krstič - Planine_ SoŠt.inj. 18. marec — V pclck na veCer so v St^Sianju podelili prj7nanja najboljšim šporini-kom» ^parlnim Uclavccm in šporinim drušivom v občini Sošianj za leio 2004. Prireditev, ki sla jo simpaliino vodila Hnstjan Vblavc in roni Rehar, so z nasîopi popeslrlli skupina ON/OPF, Irena Vrčkovnik, plesna skupina Zvczdice in plesalci Plesncgd vala. /hrane je nagovori! predsednik Sparine zveze Sa^lanj Drago .'t. Skontóek. »Spori ima v S<")Slanju dolgoletno tradicijo. V Športno zve/oje vključenih 19 klubov,v kalerih deluje preko L6()f) Spori-nikov in danes bomo najboljšim med njimi, IretjiC /iipi'^red, podelili priznanja.« I\aj športnik Schastjaii Sovič Ze 18 let je aktiven élan Rokcv meînega kluba (iorenje, v Športni panogi torej, katere zelo uspešni 2ačelki segajo prav v Šoi^lanj. Danes je 2H-leini roko-meiai^ kajxihn velenjske ekipe in eden redkih ambasadorjev lega Sporta v občini, ki je pred njim navrgel precej uspešnih imen, med katerimi je ireba impost avil i s l ra I ega M i ra Po/u na in rokometno legendo l/toka Puca. SelMStjiin Sovič je bil na januarskem evropskem prveasîvu v rokometu, kije bilovSloveniji,eden izmed 21 članov slovenske izbrane \TSie, ki je osvojiUt srebrno kolajno in sc tako uvrstila na 01. Z ekipo Ciorenja je c^^jil irelje mesto v Pokalu Sltwenije ter drugo mestcwdržavnem prvenstvu, kar mu je prineslo dolgo Meno nastiv panjev najmočnejšem in najelil-nejj^m evropskem tekmovanju-Ligi prvakov. V letu 2004 je uspešno nastt)pbJ ludi v evropski ligi insezekipoCTorenja uvn>tilv polfinalc evropskega Pokala po kiiliiili zmaiícwalcev. ^a)l>oljsa šporliiži ekipa ekipa OK Soslanj - iopolsiea v sezoni 2l)í)3/í)4 je članska ekipa v sesiavi Zoran Piivič, Robi S<»vinek. Marki» Pokkka. Sandi Primožič, Alen DJord-JevIČ, Dejan Vinčič, Uros Dupl jSak. David Sevčnikar (domaČi igralci) s pomočjo Roka Satlťrja. Damjami 1'ujsa in Andreji! Tota ter pod strokovnim vodsivom irenerja Bruna Najdiči, pomi'JČmkom Alimpijem Ko^arkosklm in maserjem Andrejem ApahČeni osvojila naslov državnih prvakov, Kol drť^avni prvaki so se uvrstili v cvrop.ski TOP TEAMS CUP, kjer so kot novinci dosegli ludi dve prepričljivi domači zmagi proti ekipi i/ Švice in ekipi Iz Turčije. Pri/.nanje /a /ivljcnjslio delo Kalkn Slevanecvien .le dolgoletni član .športnega društva Nogometni klub Usnjar. sedanjega Nogometnega kluba Šoštanj. S svojim priho- dom v Šoštanj, leia 1962, je prine.sel nov zagon k razvoju nogometa v mesiu. Bil je pobudnik ponovne (jživiive nogometa v ŠoSianju, zbral je prve mladince, ki so spet začeli igrali nogomet- V delo druSiva se je vključil kol predsednik, hkrati pa je bil pobudnik za ureditev nogometnega igrišča, za katerega je vesino skrbel vsa leta. Z njegovo pomočjo je prešlo skozi delo v klubu mnogo nogometašev vseh sta* rusinih skupin. Od tega največ otrok in mladostnikov, ki jim je resno udejstvovanje z nogometno igro puslilo pečal za vse icnjc. l\eolinipijski spori i: IVIarko liihlenckrr Je planinec, alpinist, gorski reševalec in slovenski reprezentant v turnem smučanju. Na državnem tekmovanju je c^ojil 2. mesto v parih. Skupaj z l)a-v»m (Carničarjem se je odpravil na smučarsk4>-alpinistično odpravo na najvišji vrh Severne Amerike, 6.193 metrov visoki Denali (Ml. McKinley). Odprava je vrh uspešno osvi>jila in Davo Karničar in Marko Lihie-neker sta nalo opravila Sc spusi s smučmi do skoraj 4.200 m nižjega bainega lahora. Bil je ludi član slovenske ekipe, ki je na tekmovanju Adventure race osvojila 3. mesto. Uspešno (Irnšivo Planinsko drnšlvo Priznanje Zii uspc.^no delovanje.športnega društva v občini so podelili Planinskemu društvu Šoštanj- Liini ob 100. obletnici je društvo pripravilo veliko različnih prireditev in akcij, s katerimi je javnost opozorilo na obstoj in pomen planiastva. ^ajperspekl ivnej.šl: pionirska ekipa KK i:iektra Lani je na-slopila v prvi pionirski košarkarski ligi vzhod in v šeslnajslih odigranih tekmah doživela le en poraz. Ekipa, vodi jo trener I^orul Cerar, sestavljajo pa jo Peter Dobovičnik. Mario Matijevič, Grenil Hujan. Denis Čosič. David Zapušek. Jan/ Krofi. b»vro Uipanja in Mario Divkovič, je redni del državnega prvenstva zaključila na 1. mesta Na zaključnem turnirju pa so dosegli 3. meslo v državi. Sebastjan Sovič - na) športnik občine (foto: D,T) Odbojkarji - naj ekipa Šoštanja (foto: D.T) Izgubiva se lahko v noč ... Taborniški dan odprtiti vrat O i • H e te e B Pri tabornikih ni nikoli dolgčas! Tako je v soboto polekal NOT -nočno orieniacijsko tekmovanje, tokrat v Igu pri Ljubljani. Iz našega rodu se ga je udeležilo 5 ekip. In kako sploh poteka NOT? Najprej se ekipa preizkusi v teoretičnem znanju, nato pa se poda na zabavno, zanimivo in zapleteno pot. Za sam pohod ima ekipa na voljo tri ure» potrebno pa je poiskati določenih Atevilo KT - kontrolnih točk. Na prvi pogled (I) enostavna naloga, kar kmalu pokaže svoj pravi obraz Prva kontrolna točka navadno ni postavljena preveč zahtevno, zato da da ekipi mwza-gon za nadaljnje urjenje v iskanju naslednjih KT-jev. Druga zgodba pa so naslednji Kl-ji. Odhod po poli, za katero nisi>»zihr«» daje prava, par korakov v smer, ki naj bi bila prava, sodeč po kompasu, potem si pa tam. Kje? Na novem slabem kolovozu, ki verjetno Še 50 let ne bo vrisan na karte. Po gledaš okrog sebe in kakšno presenečenje-zagledaš gozd. ki te obdaja z vseh strani. »Em ... Kje pa smo?« Uporabiti je potrebno taborniško znanje. Ekipa orientira karto in glede na okolico poskuša določiti svoj položaj. Druga možni"»l je, da ugasne vse svetilke in pogleda, če je kje v bližini kakSna druga ekipa. Ker je vrlina tabornikov, da so si pripravljeni pomagati, ti z veseljem povedo, kje si in kam naj greš. Po petih urah iskanja niti ni tako slabo. Če koga prešine misel, da hi se začeli vračali. Najlažje, ne pa hdiko, je oditi kar do ce-.ste In se po njej vrnili do cilja. Iii »preprosto« vsmeri.siranineba, ki vodi do ceste, pomeni, da si .sproti utiraš pot in moraš biti še loliko bolj previden, da ne padeš. Na cilju te pričaka čaj in topla juha. ki te pogrejla in 1i preženeta lakoto. Nato pride na vrsto značilno tabt^mišfa^ ra^oloženje. Vsi tekmovalci se zbirajo v telovadnici. kjer nekateri poskiišiijo spali, drugi pojejo vse do jutra, spc\ tretji se pogovarjajo med sabo, četrti pa .se smejijo tistim, ki spijo^ in jim včasih tudi nagajajo. Vsi pa neizmerno uživajo. Naslednji dan je ob devetih zjuiraj na vrsti razi^asiiev rezultatov. Naše ekipe so zasedle 5. in 8. meslo v kategoriji Popolnic,R in 16. mesto v kategoriji Popotni- kov in 16. mesto v kaiegi')riji Cirč. Tako se je končala še ena nepozabna dogt^divSčina, ki nam jo je omogočilo članstvo v taborniški organizaciji. Dejstvo, da četudi nismo bili najboljši, smo se pa neizmerno zabavali in izkusili nekaj novega; to nas je /opel opomnilo, da se splača bili tabornik In da se bomo še naprej z veseljem udeleževali podobnih akcij. Društvo tabornikov rod .le-zerskizmaj Velenje objavlja datume letnega tabotjenja v Ribnem : Taixirili bodo v dveli i/mena li: I. izmena od 30. 6. - 9. 7. 2005 (AA. GŠ, PESJO, ŠALEK. ŠENTILI) II. izmena od 9. 7.- 18. 7. 2005 (MPT, GORICA, ŠKALE, LIVADA, PLEŠIVEQ Prijavnico za taborjenje lahko dobite pri meniorici na OŠ, vsak petek od 17. do 18. ure. Dodatne informacije so na voljo na: rjz.-rutka.nct ali rjz@ruika.nci V petek, 11. 3. 2005, smo na čeli Goriških mravljinčkov imeli prav poseben dan. Vodniki In v{idnice so s pomočjo mentorice Mojce Vrčkovnik pripravili Taborniški dan ixlpnih vrat. Hja, kaj pa je to, se sprašujete. Upam, da vam bom v naslednjih vrsticah lahko povedal vse. Na tej prireditvi so se mladi nadebudni laborniki s pomcK'jo vodnikov in mentorice veni uri predstavili staršem in ostalim gostom. Prikazali so želeli, zakaj so radi taborniki in s čim se mladi labomiki sploh ukvaijajo na vt^dovih srečanjih, na raznih tekmovanjih, /imovanjih in taborjenjih. Program sla povezovali osmošolki Nastja in lamara, sodelovali pa so prav vsi člani čete, Na začetku sla se razgwo-rih o tem, kar ju privlači pri tabornikih, in o tem povprašali še najmlajše. Drugošolka Sara, ki je bila lelos prvič na zimovanju, se je imela lako lepo, da je o tem napisala cel spis. Ob tej priložnosti ga je tudi prebrala. Nalo je beseda nanesla na taborjenje v Ribnem pri Bledu. Za pokušino smo startem po-křizab kratek film, nato pa so nastopili naši člani - od najmlajših pa do najstarejših. Na nekoliko umetniški način so prikazali utrinke z dneva na taboru. Pričeli so drugo- in tretješolci s plesnim nasiopom na temo Juiro. Nadaljevala ,se je jutranja telovadba, pri kateri so seprvošolčki razgibali ob simulaciji nogomcia,k;išarke in plavanja. Z zelo hudomušnim nastopom so petošolci pokazali, kako se poslavlja šotor b- šotor-skih kril. Vodniki so ob pomoči vseh članov čete prikazali običajen večerni zbor. Ko pa je »laborovodja« razpustil zbor in povabil k večerji (bi)a je le de- reditev. Besedo smo dali še mentorici in starešini rodu Anionu DeCWi - Sinetu in nato zaključili prvi del prireditve. V drugem - neuradnem delu, pa so otroci, njihovi starši in ostali gastje poklepetali ob shsiem pecivu in soku, izmenjali mnenja ter pridobili kakšno koristno informacijo 'iz prve roke*. Na odru je bilo 45 mladih tabornikov, nastop pa si je ogle- moastracija), so se nasi MČ-ji veselo zapodili predli pecivu, ki je bilo pripravljeno na mizah, in kar pozabili, da programa še nismo končali NavrsiijebiLše večerni program s kratkim prikazom taborniškega krsla ter Številnih skeče v in pesmi. Kot se je dan v taboru približeval koncu, rako se je rudi naša pri- dalo mnogo njihovih staršev in («talih gostov, ki jim ni vseeno za tabomištvo in ga podpirajo, kolikor ga je le mogoče. 1 Ivala vsem za podporo! Z naravo k boljšemu človeku! ■ Tomislav Petrovič, foto: Jasna Stvarnik Roparju dihajo za ovratnik l\>lirisli ill kriininalisli pravijo, da jc saino šc vprašanje rasa, da pridejo do prave^^a -Ka/řiovoie opravili z blizu 700 ljudmi Šmartno ol> Vclunjc. Celje - Vcilkíí krilik jo ob Ripu banko, ki se je srctii bolcga Ji^oldncva dii 10. miirca v Šmarlnem ob Paki, letelo na pi\stopkc pť»Íicljc. Nj5«> bili rodki. ki s:> menili» da bi policija lahkih roparja žc prijela. bi posdv paln drugače, kolje. Pa bi ^a res? »Nobene krilike na dolo policistov Policijske pitttaje no spnijmcm. Ravnuli smo popi^Inoma pravilno, Namigwa-uja. da naj bi se naši policisti najprej zapcxlili v Smarino ob Paki in od lam za pobeglim roparjem pn^li PíxJkraju, st^CIsla izmli^ljoiina. Kiij vcC pa 7iJradi)ntcrv.w preiskave in pravil obveščanja na PU Celje ne morem rcCi.wje že prejšnji teden rekel Božktar l\'«ievsck- komandir Pi^licijske p<>siaje Velenje. Pri zavawvanju kraja In zbiranjLt obvestil so, kol je povedal ludi žc pmjšnji leden tjsktwni predstavnik Policijske uprave Celje Zoran < iraOišnik si»delovali policÍí>lj Pcî- licijskih po&iaj Mslenje, Žalec, Celje, Mozirje :n Slovenske Konjice, pa Pt«iaje promeine policije Celje in kriminalisti Seklorja kriminali-sliCne policije fbllcljske uprave Celje, delno tudi kriminalisti Policijske uprave Slovenj CJradec. Bk^kirali pt)samozne odseke cesl, opravili ray^wrezol)i'ani,pregledili iercn znt^traj bk^kade In opravili druge jxîlrcbne postopke. V pi^moO in samo iskanje storilca sta bila vključena tudi dva policijska helikoplerja. Policisti in krimi-nalisli sc^po ropu pregle^lali bližnjo in Šiiá<í okoliœ banko vŠniartnem ob Paki. kraje mtiu^rnoga vozila in tudi kraj najdbe v Pod-kraju. Pregledali pa so ludi celoljio trasiî bega osumljenega proil R)d-kraju. »Policistiinkriminalistisťsza zdaj xbrall obvestila <>d prck(^ 5ÍX) občanov [n v zvezi ska/niv;m dejanjem preverili 19 oseb. Dve so pridrÀ^li. ko pa so prenehali razlogi za pridribnje.soju izpuslili. Opravili SiUudi dve hli^ni preiskavi, vendar se je v obeh primerili poka-zaki, da osebi nista osumljenca,« je piwedal Oradl^ik, Vpiwdeljekpaje načelnik urada kriminalistične policije PU Celje Kt)l)crl Mravijrtk poudarLdagre pri ropu vfiniarnem ob Palsi zmil v trgtivino na Kidričevi cesli, je iz steklene viirine odtujil dva mobilna telefona in prenosni leleibn. /. dejanjem je pov?j(X^ll /ii nekaj več kol 52.000 tolarjev Škode. Policisti pa so istega dne opravili tudi ogled kraja vloma v stanovanje na .1 urči če vi. Lastnica pogre.ša mi^bilni telefon, fotoaparat In dokumente. Oškodovana je za lOtl.OOO tolarjev. Nesreča v »lokoviškem« ■ • w • v v kriziscu Velenje, 16. inarcji — V sredo ob 19.17jc v križL^'u regionainlh cest za smer Velenje. Š^iSianj in Loki>-vico prišlo do promeine nesreče s hujšimi posledicami. 23-leini voznik osebnega avtomobila je pripeljal iz snwrl Sožtanja, V križišču je imel namen zavili levo proli Velenju.Zapeljaljcvsmerno vozišče, ki jc ločeno z otokom v križišču, in pričel zavijati. VtLslem je iz smeri 1/^kovicc pripeljal 29-leînl voznik osebnega avimočjo oglasa. »«« ki je v krl?.iŽču zavijal levo proii &)Šlanju. Prišlo je do trčenja, v katerem sta se 2y-letni vt^znik huje, ^-lelni Vťíznik pa lažje po.Škodo-vaia Na udeleženih voziliii je nastalo za okoli 900.000 tolarjev gmotne škcxle. Trčil in odpeljal Velenje, 16. marca - Velenjske jvlicistesovsRídoolí 1.45 c^wstilJ. da je Vložnik ivcbnega avtomobila na parkirišču na Cioriški cesti trčil v dva tam parkirana avîomi'jbila, p;)lem pa s kraja odpeljal. Policisti so ga kmalu z-a tem ustavili. Preizkus alkohnliziranosti je pokazal, da je pobegli voznik vozil pod vplivom 1.H8 grama alkohola na kilogram krvi, Zoper njega žc pišejo obdi>lžilni predlog, za ugot(w|jcne kršitve ce.stnoprome mili predplstw pa sumu pollcisií plačilni naiognapisali kar na kraju samem. Vlom v Hrastovcu Velenje, !8. marca- Med torkom In petkom jc neznanec vlomil v skladiščne prostore v Hrastovcu. Lastnik pogreša osem litih platiščs pnevmatikami. Oškodovan jc za 240.ÍJ00 tolarjev. Cez prekinjeno črto v kolesarja Šoštanj, 19. marec - V stnc smeri pripeljal 52-lelni koledar. Med vozili je prišlo dc> ielnega trčenja, v katerem se je kt^lc.sar, ki je pri vt^žnji uporabljal varnostno čelado, hudo poškodoval. Gmotna Škoda na udeleženih vozilih je (X'cnjena na približm"» 23ÍMÍÍK) tolarjev. Kaj mu bodo umetne muhe? Moziqe, marcii - Mtwrskl policisti so se v soboto ukvarjali z vlomom v dm^tvenc prostore na Ljubnem p^th Savinji. Vlomilec je iz njih odnesel za 1 lO.(Xtf) tolarjev sladkarij, cigarct in umetnili mul: za ribiirjenje. Najprej v garaži, tam v vozili Žalec, 20. marca - Vlomilci s;>v noči na nedeljo »obiskali« dve garaži v garažni hiši v Čopovi ulici v Žalcu, tam pa vlomili v dve vozili. Iz enega so odnesli avtoradio. z enega pa avtomobilsko anteno. Lastnika sta oškodtivana za .^6.1 HXî t<.)]arjev, w Cesa je kriva razsvetljava? Velenje, 16. mi>tenim de-lom?To jc sklepati po tem. da je iz pn")storav tesarstva v Motlečah, ka-mi>r je vlomil v ni^čl na četrtek, odnesel .štiri motorne žage. Lastnika je oškodoval z^ 21().(K)0 Uîlarjev. Iz policistove beležke V í5oštanju so že pred Časc^m Ugotavljali, da so tudi taki, ki televizijski program spremljajo prekt) KRS tako. da so se na sistem priključili naČTno. So pa že tistikrat rekli, da bodo lemu naredili konec. Za zdaj jim je uspelo vsaj v enem primeru. Polici-j^ti so prejšnji teden preverili eno od prijav. Izkai^alo seje. da je Šlo dejansko za tatvino »signala«. Uporabnik je zdaj odklopljen, nadaljnji koraki pri pojasnjevanju dogodka pa ga Še čakajo. ««« Drug primer se nanaša na nakup preko oglèsa. Občan iz Idrije jc v Oglasniku bral. da nekdo v Velenju prodaja nov stomega-herčni televizor po ugodni ceni. Prišel je, ga plačal in odpeljal. Doma pa je serviser ugotovil, da je kupil mačka v žaklju. da je televizor preplačal. ker sploh ni sto- ampak le petdesetmcga-lierčni. Goljufijo je prijavil policistom. ■ Več kaznivih dejanj, manjša šlioda lioljc lia področju javiicíga reda in iniiii, slabše na področju krlininalilcle in promeine varnosti - kaznivifi (kianj več, a škoda enkiai manjša kol leto pi^ed leni Podatek, da se na območju Policijske postaje Velenje dnevno v poprečju ^odi 15 ];aznivih dejanj, ne drži! Pa ga je bilo tolikokrat slišati vjavni^sti. da bi mu .še kdo nasedel. li>čne;Ši bi bil kvečjemu podatek, ih gre v poprečju za 4 kazniva dejanja (vlomi in |X)dobno) dne'vno. pašo ta bi bil najbrž malo pretiran. o tem, kako varno jc bilo leto 2(104 za <^lTčane Velenja. S(Stanja in Smartnega ob Paki, ki ga teritorialno pokrivajo policisti l^>lk'ijske pcivtajc Velenje, smo-se pc^iwar-jali s komandirjem Bo/Jdarjem Pc/-ilevškom. »Lani smo dosegli večino zastavljenih ciljev. Temeljni je bil zadržati varnast na ravni prejšnjih Icl.Tonam jc na nekaterih poda'ičjih uspelo, na nekaterih se je izboljšalo. žal pa se jc ponekod tudi poslabšalo.« Na podaičju javnega reda in m Iru je stanje gc>t(W boljše, saj so lan I policisti zabeležili bistveno manj kršitev kot leto pred tem; pc^labšalo pa se je stanje na ptxlrcíčju kriminalitete zvidika vcčjegašte-vila prijavljenih kazjiivih dejanj zoper premoženje, povečalo pa se je tudi število prijavljenih prometnih nesreč. V(H' kd/ni\lh dcjiin|, inanjv^ škodil v letu 20(14 hujših kaznivih dejanj nis<^ tu-beležili,gmoinaškoda, kije nastalavnjih, pa jc polnvico manj.^a, kol je bila leto prod tem. Vletu 2(XH je je za 170 milijonov tolarjev.lcto pred tem je je bilo za 34i ) milijonov tolarjev. »To kaže ni to, da je šlo v večini primerov za kazniva dejanja, v katerih cKitujeni aH pixiJkodovani prcdmoti imeli večje vredni.Kti.« pojasnjuje komandir. Lani so velenjski policisti obravnavali 1.^56 kaznivih dejûnj.v letu 2(XB pa 1.738. kar pomeni I S-odsioi ni porasl. Raziskali so 49 odstotkov kazjiivih dejanj, kar je nekoliko nad pc^prečjem Pdali 481 kaA:nskih tivadb in 475 p(m>čil. Število kaznivih dejanj že več let narašča, z Izjemo leUi 2iKJ3.ko so za/jiaii upad prijavljenih kaznivih dejanj- »»Največji porast kaznivih dejanj je zazjtan pri premoženjski kriminaliteti, bilo jih jc za 19 odstolkov VCÙ kot leto prod lem. Prevladujejo kazniva dejanja zoper premoženje, ki predstavljajo kiir 73 odstotkov (1.086) skupne kriminalitete. Izstopajo velike tatvine In tatvine, ft»-sebnast lanskega leta na tem pt^dročju je v tem. dasmo med kaznivimi dejanji najpo-gasteje obravnavali veliko tatvino, kamor sodijo vlomi. Prod lem je bila vrsto let najšlevilneji^e kazjiivo dejanje tatvina.« Policisti so tako lani obravnavali 443 velikih tatvin (vlomcw). »Gre za kar 74-odsiotni porast, a nam je uspelo raziskanost kliub močnemu porastu tatvin obdržati na skoraj enaki ravni ko\ v letu 2fK)3.« Lani hujših kaznivih dejanj nI bilo. »Obravnavali smo sicer It) ropov, vendar ješlo v vseh primerih za manjše ulične rope. Zmanjšalo seje tudi število mparski h tatvin, kaznivih dejanj izsiljevanj, prikrivanj in poškodtwanj lujihstvari.« lMla(l(»lolníkj kol povnilnikí Lani se je stanje slevila miadc>letnikov in otrok koi storilcev kaznivih dejanj umi-rik) In /jnanji^alo. kar je dober poplatek. Poklali Si") kazenske íivadbť''za kaznivih dejanj, za katera so asumljcni mladoletni storilci. To je 7 i>d.sttHk(w manj kot leto pred tem. Mladoletnike so ova jali zaradi suma storitve 14 tatvin, 48 velikih tatvin. 3 kaznivih dejanj laiike telo.sne poškodbe in 1 kaznivega dejanja ogrožanja vamosli. Slab podatek pa jc. da policisti ugiUav-Ijajo, da je med mladoletniki vedno več povratnikov. kr^ilve jiiviic^ reda in miru v upadanju Policisti so bili lani napoteni na manj intervencij kol lelo pred lem. pa ludi sami so zazjiali manj kršitev j:ivnega reda in miru. Kljub temu da so tukaj igrah' kar trije Športni klubi v prvi slovenski ligi (rokometaši CîOrenja. ktišarkaiji Elektre in odbojkarji So.Šianj - ibpolšice) je bilo icio mirno. »Hujših ali masovnih kriitev javnega reda In miru nismo zabeležili.« Policisti 80 lani obravnavali 815 kršitev, leta2003 1.032. »»Najbc^lj pogost pn.>kršek je bil tako lani kot tudi leta pred lem ne-spčltka tei ogn^žanje varnosti v zasebnem prostoru. Teh prekrškov smo zaznali 1^2.« Koncentriranja prekrškov na enem kraju ne beležijo. Lahke") bi se reklo, da so ti k'ar enakomerno razprfkcni po vsem i'>bmočju. l*rom(ina varnost nckolilio slahša Policisti so lani obravnavali 17 odstotkov več prometnih nesreč (79(1) kot leta 2003 (676). /.^)dlli pa stase dve prometni nesreči s tragičnim koncem, leta 20i)3 sose smrtno ponesrečili trije udeleženci v prometu. »Kar 30 prometnih nesreč pa se je lani končalo s hudimi telesnimi poškodbami udeležencev, leto pred tem .se jih je huje poškodovali^ 17. Pmme nih nesreč z lažje pi.vškc«lttvanlm( lulelržnnci pa jc bilo lani 203, približ.no toliko kot leto prod tem (206). '/.t leta jc med vzroki prometnih nesreč na prvem mostu hitrost Bila je tudj lani. »Zaradi neprilagojene hitmsti -sc je zgydllo 20.5 palmet nih nesreč, 11 (^dstc^t-kovveč kíM leto prod tem (185). Zatosmo lani kršitvani prekoračitve hilRîSti daii velik pt>udarek. Zaznali smo prekrškov, kar je 47 odsttMkov več kot leta 2003. Ugotavljamo pa. da tudi tolikšno število ugotovljenih prekrŠktiv ni prispevak' k temu, da bi sc Število pn^metnlh nesreč zaradi nepri- Božidar Pezdevšek: »Maja, ko dobimo okrepitev, bomo tahko še več na terenu.il lagojenc hitrc^ti zmanjšalo. Kljub temu lK>mo tOTOlne akcije nadaljevali. Menimo, da je represija šc vedno tista, ki drži voznike, da upi^Šievajo pravila.« Desciina povzročile!jev vinjena Lani je bilo v prometnih nesrečah, ki so se pripetile na območju Policijske piistaje Velenje, 75 povzročiteljev pod vplivt^m nI-kohola,karjc^>otktnikovvsi»h pcivzročitc-Ijev v prometnih nesreč. Poprečna stop- nja alkohol izlranosl I pri p(5vzr(ťiie{jih prometnih nesreč pa je bila enaka kot leta 20iJ3,zna.^ L56 gramov na kik^gram alkohola v krvi v izdihanem zraku. Vpromei-nih nesrečah. kisoseki>nčalessmnníra izidom, je ta .stopnja manjša, kot je bil2vlotu 20Í53. "Pri ugotovljenih prekrških pa je poprečna stopnjaenaka kot leta2003. znaša 1,1 g /kg alkohola v krvi po izdihanem zrak'u,« ug(>tavlja komandir. PoUcisti na celotnem celjskem območju pa so lani obravnavali skupaj 6.04i< pov-znjčlteljev prometnih nesreč. Med njimi jih je bilo 565 pod vplivom alkohc^la, s po-prečn<í koncentracijo grama alkohola na kilogram krvi. Pri 13 povzročiteljih prometnih nesreč, v katerih so udelcženci umrli, pa jo bila poprečna koncentracija alkohola kar 1,73 grama na kik^gram krvi. Movi /.aium -kaj boije? v prvim mesecih letošnjega leta policisti ugotavljajo, da .se hitrosti zmanjšujeja Vozniki bi>lj upoštevajo cestnopromeinc predpise, kar se tiče hitri"«li. Ocenjuje se, da no velike denarne kazni najbrž res listo, kar sili voznike, da vozijo s primerno hitrostjo. /aradi Vinske (lore ni bistveno več se jc nekaj operativnih zadev, ki pa na samo dob nIsi) vplivale. S kadnwskimi znH5gljlvi«tmi, kiso na raiqxîlagp, bomo tudi to ptxlročjo laliko normalno obvladovali in nudiU pomoč kra-jani^m Vinske Cîorc In vsem prebivalcem ^leške di^line.« Maja pa tako dobijo mandir Policijske postaje Ve^ lenje Boži dir Pezdevšek. ■ OBJAVE MCSTNA OBČINA VE UN IE Mcslna t>bčina Velenje, Komisija za priznanja, na poJlagi Odloka o priznanjih MOV (UV mi, St. 2} in Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o priznanjih MOV (UV 2003,12) objavlja OBVESTILO O zbiranju pobud za podelitev priznanj Mestne občine Velenje v letu 2005 I. _ Pobude /a podelitev pri/nanj lahko vlagajo: - občani Mcsine ol>cine Velenje; -/druženja občanov, ki delujejo v Mesini občini Velenje; -pravne osebe s sedežem v Mesini oMini Velenje. II. _ Prîznonja $o: 1. ť'aslni občan Mestne občine Velenje 2. Grb Mesine občine Velenje 3. Plakela Mestne občine Velenje 4- Priznanje župana Mestne občine Velenje Pogoji ZQ podelitev so zlasti: Častni olKan Ta častnega občana Mesinc občine Velenje je laliko pro^a^^n posameznik, ki jc izjemno zaslužen za razvoj občine in njeno uveljavilevv državnem ali mednarodnem merilu. Pri/nanje se podeljuje le izjemoma, največ enkral na Štiriletno mandatno obdobje občinskega sveta. (irl) Meslne ubcine Velenje C irb Meslne občine Velenje se lahko podeli pc'sameznikom za življenjsko delo in izjemne rczuliaie na kateremkoli področju. Podeli se lahko tudi združenjem občanov ali pravnim osebam, ki so bisiveno prispevali k razvoju, ugledu in prepoznavnosii Meslne občine Velenje. Vsako leto se lahko podelijo največ tri priznanja. I^lakela Meslne obilne Velenje Plakela Mustne občine Velenje se lahko podeli posameznikom, združenjem občaníw ali pravnim osebam, ki so dosegli vidne dosežke na podrc^čju organizacije, delovanja obstoja ali razvoja posamezne ali vcč dejavnosti, ki združujejo občane ali so kakorkoli zaslužni za razvoj in krepitev ugleda Meslne občine Velenje. Vsako leto se lahko podelijo največ iri priznanja. Ill l^l/nanje župana Meslne občine Velen|e Priznanje župana Meslne občine Velenje se lahko podeli posameznikom» združenjem občanov ali pravnim osebam za enkratne dosežke na kateremkoli področju, kj ima pomen za razvoj ali prepoznavnost občine. K listini je priložen spominski stekleni grb Meslne občine Velenje ali protokolarno darilo. Priznanje župana ni vezano na to javno obvestilo, ker je po-hiido možno vložiti pri županu vse leio. n Pobuda za podelitev priznanj mora vselwali naslov predlagatelja pobude in naslov kandidaiaza podelitev priznanja, na-m pričakiwanega priznanja In uiemeljiiev. Komisija za prizjia-nja lahko v soglasju s predlagateljem pripravi predlog za podelitev drugega priznanja, kot je bila dana pobuda za po-dehlev priznanja. • Pobude je potrebno poslati na naslov Svet Mesinc občine Velenje, Komisija za priznanja. Titov trg t 3320 Velenje do vključno 24. maja 2005 do 24. ure. Komisija za prizjianja si pridržuje pravico, da po lem roku dospelih ali nepopolnih pobud ne bo obravnavala- ■ Predsednica Komisije za priznanja Mestne občine Ve/en/e ROZA ANA miBAR, s. r. UPRAVA KRS - K^HELSKO RAZDEI.ILNï SISTEM VELENJE, d. d. 3320 Velenje, na določil 8. Člena statuta družbe ol>« Javlja revidirane letne raČunnv(Klske i/.kaze m let<» 2004 s p^imembnvjsimi pslovno poročilo uprave jc skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi. (ivodna prcdstđvilrv dru/hc Ustanovitev in reswtraeija; KRS Velenje, d d., Šl. rog. Vpisa: I — 4727 - (JO, Temeljno sodišče v Celju, 30.10. 1992 Lastništvo; mešano Orisani dru/he: Uprava- direktor Slavko Korcnič. Nadzorni svet -predsednik Vojko Rovere Ostali pixiatki: - matična številka: 5675332 - davčna .^levilkar S168234317 - šifra dejavnosti: 64.200 lelckomimika-cije - áievilke t raasakcij.sk i h računov in nazivi bank: -NLB: 02426^010139944, - Banka Celje: 06000-0105264020 Velikost družbe: majhna Poslovne» leto: 2004 l\drava poslovanja iii poiiienihnejse dejavnosti - telekomunikacije, -kabelska lelevizija, - prodaja TV programov, - oddaja kanalov v najem, - internetne storitve - izgradnja novih omrežij» - upravljanje in vzdrževanje drugih omrežij Podatki o ohvladiijoccm podjetju Telemach družba za komunikacijske slo-rirve, d. o. o., Cesta Ljubljanske brigade 21, Ljubljana P«MlalKi o zaposlenih število zapaslenih na dan 31. 12. 2004: trije (3), povprečno število v poslovnem letu: 3. KAPITAL DRUŽBE Kapital družice na dan 31. 12. 2004 znaša 532.348. tisoč SIT Osniwni kapilal 326.520 tisoč Sn' Za vrednosi osmwnc glavnice je bDo izdanih 32.652 delnic. Za svoje obveznosti v pravnem prometu družba jamči s svojim celotnim premc^ženjem. VREDNOST DELNICE BlUNCA STANJA NA DAN 31.12.2004 2004 2003 SREDSTVA 560.477 586.122 A. STALNA SREDSTVA 484.707 504.353 [. Ncopredmelena dolgoročna sredstva 1.862 2.757 11. Opri:dnuHena osnovna sredstva 482.845 501.334 lil. Dolgoročne finančne naložbe 262 B. GIBLJIVA SREDSTVA 75.120 81.322 Zaloge 0 0 11. Poslovne terjatve 60.158 58.867 III. Kratkoročne finančne naložbe 10.000 16.600 IV. Dotiroimetje pri bankah, čeki, gotovina 4.962 5,855 C. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 650 447 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 580.477 586.122 A. KAPiïAL 532.340 529.640 [. Vpoi^lcani kapital 326,520 326.520 |j. Osnovni kapital 326.520 326,520 III. Rezerve iz dobička 24.748 22.040 VI. Prevrednotovalnl popravki kapitala 181.080 181.080 C. FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI 28.129 56.482 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO 2004 (RAZLIČICA 1) 2004 2003 t Cisti pritiodki od prodaje 315.641 272.435 2. Stroški blaga, materiala In stoiitev 162.593 139.449 3. Stroški dela 30.395 26,368 4. Odpisi vrednosti 115,782 92.579 5. Drugi poslovni odhodki 1.133 2.062 6. Finančni prihodki Iz kratkoročnih terjatev 940 185 7, Rnančni odhodki za obresfl in iz drugih obveznosti 1.370 5.695 8. Davek Iz dobička iz rednega delovanja 2-366 694 9. Cisti' poslovni izid iz rednega delovanja 2.942 5.773 10- Izredni prihodki 1.244 2.681 11. Izredni odhodki 1.479 1.163 ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 2.707 7.291 Nominalna vrednost ene delnice jc 10.1^00,00 Sri; knjigovodska vrednc«l 16.303,00 SIT PONUDBA: t. Pakel 19 radijskih in 46 televizijskih programov. 2. Posebej plačljivi lelcvizijski programi IIBO in Private Gold. 3. Internetne slorilvc. POMEMBNEIŠA POJASNIU IZ POSLOVANJA ZA LHO 2004 FINANČNI POLOŽAJ IN DOSEGANJE POSLOVNIH CIUEV Družba KRS Velenje, d. d., je poslovno telo 2004 zaključila s pozilivnim poslovnim izidom. Vsi cilji so bili v ccloti realizirani, na področju prenove omrežij pa preseženi. Cisti prihodki od prodaje so realizirani v višini 315.641 SIT in so bili za 16% višji kot leta 2003. Čisti poslovni izid iz rednega poslovanja obračunskega obdobja je realiziran v višini 2,7 mio SIT Stroi^ki obdobja so znašali 309 mio SIT in st) bili za 19 % višji kot v letu 2003. Večint) stroškov obdobja pred<^iavijajo strcíški storitev, stroški programskih dobaviieljev in materiala. Sinički dela; plače, socialno zavarovanje in drugi siraški delo si? zanašali 9,8 % vseh sirciškov. Dobiček pi'Kslovnega leia vvi.^ini 1707 lisoč SIT se po predlogu uprave prenese v zakonske rezerve. LASTNISKA SESTAVA - delnlrarii KRS Veienie Nadan3L. I2.2004jebílalaslntóka sestava delniške družbe KRS Velenje, d. d., naslednja: » 1. Telemach, d. o. o., 72 % « 2. Fizične osebe 25% " 3. Druge pravne osebe 3 % ^ Skupščina družbe jc dne 25. 5.2004 sprejela spremembe statula družice z brisanjem omejitev glasovalne pravice delničarjev in zmanjšanjem števila Članov nadzornega sveta iz sedmih na tri. Skupščina je ludi izvolila nov tričlanski nadzorni svet. PRIČAKOVANJA V PRIHODNOSTI, NAČRTI V LHU 2005 NajpomembnejŠi cilj v Iciu 2005 je dokončanje prenove omrežja, optičnih povezav z medmrežjem in povečanje trženja in-icrnclnih in plačljivih kabelskih storitev. Prilu»dki: Za lelo 2005 družba, d. d., načrtuje 354 mio SIT čistih prihixikov od prodaje. Največji delež prihodkov je načrtovan b uporabnin trženja si ori lev in prodaje prošlih kapaciiei invesiicijskc. Skupni stroški so planirani v višini 215 mio SIT Največji delež stroškov so stroški programskih dobaviteljev (34 %), opera-livni stroški (20 in cîstali siríwki (46 %). Pčina< nan. 23.05 XXL premiere 23.10 Mafijski morilec in psihiater, do kum. oddaja 00.10 Moj 10 naj bi bil visok, film 01.30 24 ur 02.30 Nočna panorama 09.00 Pop Com, glasbena oddaja 10.15 Vabimo kogledu 10.20 Odprta tema. ponovitev 11.20 r^jspotdneva 14.00 VideostranI, obvestlia 17.55 Vabimokogiedu 18.00 Odknto povej naglas-malura, zrelostni izpit 18,40 Regionalne novice 18.45 Iz olimpijskih krogov 18.50 Velenjski plesni oder 19.35 VldeosbinI, obvestila 19.55 Vabimokogiedu 20,00 Popotniike razglednice: Indija in Nepal 20.55 Regionalne novice 21 00 Greinovkino 21.30 Naivi2a.Qost:Qolíčnik 22.45 Iz olimpijskih krogov 22.50 Maj spot dneva 22,55 VideostranI, obvestila SLOVCNUA X 06,30 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro futro 08.00 Poročila 06.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dvojčici, film za otroke 09.15 Risanka 09,25 Enajsta šola 10.00 Modro 10.35 Z vami 11.25 Planet uli. dokum. odda)d 12.15 Osmi dan 13.00 Poročila, áport vreme 13,15 Obzorjaduha ia45 Dut^ovni utrip 14,00 Modrajenebo 15.00 Poročila, promet 15.05 Mostovi 15.40 Grimmovepravijice,12/13 16.05 Iz popotne torte 16.20 t^ifrkel, 2/5 1700 Ilovice,vreme, Sport 17.35 National geographic, 7/12 16,30 Žrebanje deteljice 18.40 Medvedek, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, §port 20.00 Najšibkejši člen. kviz 20.50 24,23/24 22,00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00.05 Turistika 00.25 Dnevnik, vreme, Sport 01.20 Zdaj!, oddaja za razgibano življenje 01.45 Dnevnik zamejsketv 02,10 Infokanal SLOVENIJA 2 06,30 Infokanal 10,15 Otroški infokanal 11,30 Tvprodaja 12.00 Zabavni infokanal 13,05 Tvpn^daja 13.40 Glasnik, tv Maribor 14,10 Čudež, itaL film 15.50 Nikoli ob desetiti 16.50 Zdaj!, oddaia za razgibano Življenje 17.20 Mostovi 16,00 Evangelis^Čno bogoslužje, prenos iz Puooncev 19,00 Renzo in Lucija, 4/4 20,00 Rusko vstajenje, dokum. oddaja 20,45 Zvočnost slovens f® duše 21.00 Križev pot, prenos iz Vatikana 2Z30 Alpe, Donava, Jadran 23,00 Očepij.ital.film,1.del 01.05 Infokanal 07,25 ôai5 09,10 lO.OO 10.30 11,20 U15 13,40 14,10 15.00 15.55 16,55 17.55 18,00 19.00 20,00 21.15 00.00 00.55 01.00 02,40 03.40 09.00 10,00 10.05 10.20 14,00 17.55 16.00 18.40 18,45 19.15 19.20 19.25 19.55 20.00 20,45 20.50 20.25 21.30 22.30 23,20 2a25 23,30 RKki Lake Petskrivnosti, meh. nad. Klon, nad. Tv prodaja Srčna dama. nad. Vrtnarjeva hči, nad. Trenja Tv prodaja RKki Late Vrtnarjeva tiči. nad. Srčna dama. nad. Klon, nad. 24 ur • vreme Petskrivnosti. meh. nad, 24 ur Sanjska ženska Armagedon, amer, film Pod lupo pravice, nan. XXL premiere Zaupaj mi, kanad, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama Dobro jutro Vabimo k ogledu Naj vl2a Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Miš maš* običaji In praznovanje velike noči Regionalne novk:e Rad igram nogomet Iz olimpiiskih krogov Naj spot dneva Videostrani. obvestila Vabimo K ogledu Lokalni utrip M;slinjske doline, informativna oddaja Regionalne novice V harmoniji 2 naravo Vabimo k ogledu Zelena bratovščina Iz oddaje Dobro jutro Vabimo k ogledu Naj spot dneva Videostrani, obvestila SLOVENIJA 1 06,30 Odmevi 07,00 Zgodt3elzškoljl(e 07,30 Pod klobukom 08.00 O poroki, poučna oddaia 08,30 Jezusovi čudeži 09,55 Najšibkejši člen 10,45 PolnočnikJub 12.00 Tednik 13,00 Poročila, šport, vreme 13,20 Turistika 13,40 Slovenci v Italiji 14.10 Bolnišnica na koncu mesta po dvajsetih letih, 3/13 15,10 Samostanska novinka, nemški lllm 17,00 Poročila, šport, vieme 1715 Ozam 17,25 Sožitja, tv Maribor 18,40 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme, šport 20,00 Metod Pevec; Se zgodi 20,35 Hri-bar 21,35 Prviindrugi 22,00 PonDčila, šport, vreme 22,35 Izbranec. 12/12 23,30 Očepij, italfilm, 2,del 01,15 Dnevnik, vreme, šport 01.55 Dnevnik zamejske tv 02,20 Infokanal SLOVENUA 2 06.30 Infokanal 09,00 Tvprodaja 09,30 infokanal 12,00 Tvprodaja 12,30 Infokanal 14.25 Tvprodaja 15,10 Zdajf, oddaja za razgibano življenje 15.35 Košarka nba dctk>n 16.05 Magazin iigepmkov 16.40 Doktor 2ivdga, ang. film 19,50 Nogometna tekma, Slovenija • Nemčija 22.20 Iz Canterburvjskih zgodb 23.15 Nikoli ob desetih 00.15 JudasPrie$I-live.19S2 01.55 Infokanal 07.30 08.00 08.10 08.35 09.00 09.10 09.20 09.30 09.40 10.35 11.00 11.30 12,00 13.00 15,00 15,30 16,35 17,40 17,45 19,00 20.00 22,10 00,30 02.05 03,05 Tv prodaja Mali rcleči traktor, ris. serija Palčiča, ris, serija Transforme rf i, ris, serija Ogijeva druščina, ris. serija Doktor Oto, ris. serija Tom in Jerry, ris, serija Mjav!, Mjavj, ris, serija Velikonočni zajček, ris. film Hikarian, ris. serija Dogodivščine Jackieja Ghana, ris. serija Glavca. nan. Šolska košaricaiska liga Doma pred lemo, film Finske razgled nk:e Življenje v puščavskem moriu, dokum. oddaja Rajski svet: Kostanka, dokum. oddaja 24 ur - vreme Bartie v pravljični deželi 24 ur Obala, amer, film Don nie Brasco. amer, film Štiri peresna deteljkia 24 ur, ponovitev Nočna panorama © 09,00 Miš maš, o^ška oddaja 09,40 Vabimokogiedu 09.45 Rad jgram nogomet 10,15 Najspotdneva 14,00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo kogledu 18,00 V harmoniji z naravo 18,30 Najspotdneva 18.35 Odkrito povej naglas 19,15 Videostrani, obvestila 19,55 Vabimokogiedu 20,00 1353. VTV magazin 20,25 Kultura 20.30 Billy Joel, konceit 21,25 Vabimokogiedu 21,30 France Balantič-pesnik ognja 21,25 Najspotdneva 22,00 Zapojmo in zaigrajmo 22.45 Polk'n'roH, glasbena oddaja 23.15 Najspotdneva 23,20 Vkieostrani. obvestila NEDEUA, 27. marca SLOVENUA 1 07,30 Živžav 10,00 Velikonočna maša, pienos iz Ajdovščine 11,10 Rusko vstajenie, praznična dokum. oddaja 11,55 Urt)i et ortii, papeževa poslanica Iz Rima 12.40 Toccata m Fuga v d-moiu 13.00 PonDčila, šport, vreme 13.10 Pri Jožovcu 2 Natalijo 14,15 Tistega lepega popoldneva 14,20 Poldnevnik 14,25 Človešld faktor 14,30 Nedelj^ooko 14.40 Pet minut stave 14,45 Panika 14,50 Planetv 15,25 Predmet poželenja 15,45 Žive legende 15,50 Šport & ang, nogometna liga 16,00 Šport na današnji dan 16,05 Osmi potnik 16,20 Stereobpi 16,25 Lorella 16,45 Žlvalskisvet,anim, serija 17.00 Poroč Pa, šport, vreme 17,15 Tistega lepega popoldneva 17.20 Glasbeni dvoboj 17,35 Keks 17,45 VatDilozadva 18,05 Vroče 18,10 Družabna kronika 18,30 Žretunje lota 18.40 Risanka 19.00 D nevniK vreme. Spori 19,25 Zrcalo&dna 20.00 Spet doma 21,40 Š • športna oddaja 22,15 Petielement 23,10 Poročila, šport, vreme 23,30 Satirikon. ital.film 01.35 Dnevnik, vreme, šport 02.15 Dnevnik zamejske tv 02.45 Infokanal SLOVENUA 2 06.30 Infokanal 07.00 Tvprodaja 07,30 Infolanal 08,25 Tvprodaja 09,10 Hri-bar 10,10 Pomagajmosj 10,40 SfBdi, tv Koper 11.10 Ljudje in zemlja 12.00 Nogomet Stovenlja. Nemčija, posnetek 13,50 Košarka nba: Miami- Phoenix, posnetek 15,20 Mozartjna simfonikov ř^ Slovenija 16,00 Škofjeloški pasijon 17,20 Nova dežela. Šved. film 20,00 ArWíka, 4/5 20,50 Gormengast. 2/16 21.55 Impromptu 23,25 Želiva si samo plesati 23.50 Infokanal 07,30 Tvpnjdaja 08.00 Mali rdeči traktor, ris. serija 08,10 Palčiča, ris. serija 08,35 Transfomerji, ris, serija 09,00 Ogijeva druščina, ris, serija 09.10 Doktor Oto, ris. serija 09,20 Tom in Jerry, ris, seriia 09.30 Mjavl Mjav!, ris. serija 09.40 Happy - mali zajček, ris. film 10,35 Na deMje lepo, nan. 11,30 Šolska kosartcarska liga 12.30 Močno zdravik), nan. 13.30 Sanjska ženska, ponovitev 14.45 Razlog za življenje, film 16,30 Oiropki jok, am^. film 18,15 24 ur-vreme 18.20 Entrada, kuhinje Latinske Amerike, dokum. oddaja 19.00 24 ur 20.00 Oprostite prosim! 21.30 Spojtnascena 22,30 Koktají, amer, film 00.25 24 ur, ponovitev 01.25 Nočna panorama P0N0VÍTEV ODDAJ 09,00 Miš maš 09.40 Iz pon, oddaje Ootiro jutro 10.30 1352.VTVmagazin 10,50 Kultura 10,55 Športni torçk 11,15 Iz olimpijskih krogov 11,20 Športnigosl 12.00 V^imokoçiedu 1Z05 Najviža 13.20 Lokalni utrip Mislinjske doline 14,00 Iz sredine odd .Dobro jutro 14.50 Videostrani, obvestila 17,55 Vabmkogledu 18.00 1353.VTVrnagazln 18,25 Kultura 18,30 Iz petkove odd. Dobro jutro 19,20 Pop Corn, glasbena oddaja 20,35 Poslanska pisama 21.35 Vabimokogiedu 21,40 Vkieostrani, obvestila PONEDELJEK, 28. marca SLOVENIJA 1 06.45 Zrcalo tedna 07.00 Mata velika punčka 08.30 Prigrizki 08.45 Kralj Urban 09.25 NI Irke!, 2/5 10.05 Tistega lepega popoldneva 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega popoldneva 14.25 Carizačimb 15,00 Poročila, promet 15,05 Dober dan. Koroška 15,40 Telebajski. 31/45 16,00 Oddaja za otroke 16.15 Radovedni Taček rog 16.30 Ajkec pri restavratonih 17.00 Poročila, Šport, vreme 17.20 Portret Stanke Golob 17,35 Napad termitov 18,25 Žrebanje3x3 18.40 Risanka: Lolek in Bolek 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Bolnišnica na koncu mesta podvajsetili letih, 4/13 21.00 Izzivi 2Î.25 Opus 22.00 Poročila, šport, vreme 22,55 Mati Tereza, 1/2 00.00 Dnevnik, ponovitev 00,55 Opus 01.20 Dnevnik zamejske h/ 01.50 Infokanal SLOVENUA 2 06.30 Infokanal 10,00 Infokanal 10.30 Tvprodaja 11.00 Infokanal 11.30 Tvprodaja 12,05 Š-športnaoddaja 12.35 Rugby:Slovenija-Španija 12,50 Alpa. Donava. Jadran 13.20 Arktika, 3/5 14.10 Arktika, 4/5 15.15 Impromptu, ponovitev 15,25 Naši operni pevci 16,50 Želiva si samo plesati 17.05 Turistika 17.25 Dober dan Koroška 17.55 SvetiPavel, dokum. oddaja 19.00 Peščica izbranih, 5/10 20,00 Zadnji polet Columbije 2t,00 Studioclty 22.00 Aritmija, glasbena oddaja 22,30 Študentska 23.00 Srane Rončel izza odra 00.15 Infokanal 06,55 24 ur, ponovitev 07.55 RickiLake 08,45 Pet skrivnosti, nad, 09.40 Klon, nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Srčna dama, nad, 11,50 Vrtnarieva hči, nad. 12.45 Športnascena 13.40 Tvpnsdaja 14 10 RickiUke 15,00 Vrtnarieva tiči, nad, 15.55 Srčna dama, nad, 16.55 Klon, nad. 17,55 24ur-vreme 18.00 Pet skrivnosti, nad. 19,00 24 ur 20,00 Naša mala klinika, nan. 20.55 Providence, nan. 21.50 SleHi aduti, nan 22.45 XXL premiere 22.50 Alias, nan. 23.45 Nedotakâiivi, amer, film 01-05 24 ur 02,05 Nočna panorama SLOVENUA 1 07,00 Poročila 07,05 Dobro iutro 08,00 Poročila 08,05 Dobro jutro 09,00 Poročila 09.05 Risanka 09.15 Ajkec pri restavratorjih 09,35 Cedrik, 9/52 09,45 Zgodbe iz školjke 10,25 Sožitja, tv Maribor 11,40 Pri Jožovcu z Natalijo 13,00 Poročila, šport, vreme 13.15 Hrl-bar 14.20 Se zgodL 12. epizoda 15,00 Poročila, sport, vreme 15,05 Mostovi 15.40 Marjan, koni, ki pleše step 16,05 Obiskvakvariju, 13/17 16,10 ZlatkoZakladko 16,30 Knjiga mene briga 17,00 Novtóe, slovenska kronika, vreme, šport 17,35 Naravni parki Slovenije 18,05 Svoboda je „. portret Angele Vode 18,40 Metka in zverinko zver 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20,00 Tarča 21,30 Živijeniski krog, dokum. 22.00 Odmeirf, šport, vreme 22.50 Gospodarji življenja in smrti. 2/3 23,40 Naravni parki Slovenije 00,15 Dnevnik, vreme, šport 01.10 Dnevnik zamejske tv 01.35 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 10.15 Otroški Infokanal 11,30 Tvprodaja 12.00 Zabavni infokanal 13.20 Tvprodaja 13,55 Zadnji polet Oolumbije, znan. oddaja 14,45 Slovenci v Italiji 15,15 Aritmiia, glas. oddaja 15,45 Študentska 16,15 Sludiocity 17.20 Mostovi 17,50 Davi, izt)or iz jutranjega programa 19,00 Marki Groll, novela 20,00 Frasier, 23/24 20.25 Beli uno, 2/2 22.00 Rimljani, ital. film 23.45 Infokanal 06.55 24 ur, ponovitev 07.55 RickiLake 08,45 Petskrivnosti, nad. 09.40 Kbn, nad. 10.30 Tvprodaja 11,00 &čna dama, nad. 11.50 Vrtnarievahči 12.45 Providence, nan. 13.40 Tvprodaja 14,10 RickiLake 15.00 Vrtnarieva hči, nad. 15,55 Srčna dama, nad. 16,55 Zastavljeno sroe, nad, 17.55 24 ur-vreme 18,00 Petskrivnosti, nad. 19,00 24 ur 20,00 Preverjeno 21.00 Za masko, amer film 22,45 XXL premiere 22,50 Alias, nan, 23,45 Nevarne misli, amer, film 01.05 24 ur, ponovitev 02,05 Nočna panorama SREDA, 30. marca SLOVENUA 1 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08,00 Poročila 08,05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Obisk v akvariju, 13/17 09,10 ZlatkoZakladko 09.35 Knjjga mene briga 10.00 National geographic. 7/12 10,55 Prvi in drogi 11.15 Spetdoma 13.00 Poročila, šport, vreme 13,20 Nekaj minut za domačo glasbo 13.40 Ljudje In zemlja 14.30 Življenjski krog 15,00 Poročila, p^met 15.05 Mostovi 15.40 JurijDrobižek. 13/26 16.05 Male sive celice, kviz 17.00 Novice, slovenska kronika. vrerne. šport 17.30 Z vami 18.20 Turistika 18,40 Žrebanje Astra 18,45 Risanka 19.00 DnevniK vrenje šport 20,00 Želimvse, slov. tv film 21.00 Terrafolk, glas 22,00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Protest, tv predstava 00,00 Dnevnik, vreme, šport 00.55 Z vami 01.45 Dnevnik zamejske tv 02.10 Infokanal SLOVENIJA 2 06,30 Infokanal 10.15 Otroški infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Zabavni infokanal 12.10 Tvprodaja 12.45 Evropski magazin 13,20 Fraiser. 23/24 13,40 Cena resnice, franc, drama 16.15 Nikoli ob desetih 17,20 Mostovi 17.50 Davo, izbor iz jutranjega programa 18,55 Slačenje, 13/20 20.00 Kvalif, za SP v nogometu 2006, Sfôvenija-Belorusija, prenos 22,20 Stvarjenje, 2, del 23.10 Osem žen^. franc, film 01.00 Infokanal 06,55 07.55 08,45 09.40 10,30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16,55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.40 22.30 22,35 22.40 23,35 01.00 02,00 24 ur, ponovitev RKki lake Petskrivnosti, nad. Zastavljeno srce, nad. Tv prodaja Srčna dama. nad. Vrtnarjeva hči, nad. Preverjeno Tv prodaja Rk:ki Lake, pog. oddaia Vrtnarieva hči. nad. Srčna dama. nad. Zastavljeno srce, nad, 24 ur. vreme Petskrivnosti, nad, 24 ur Skrivnostna ženska, film Na kraju zbčina. nan, XXL premiere Tretja izmena, nan. Alias, nan. Ko pomaga smrt. film 24 ur. ponovitev t^na panorama © : 09.00 Velikonočni pogovor Sočutje, ki premaga ! 09,00 Dobro jutro : 09,00 Mladi upi, ponovitve osamljenost Vabimokogiedu i 10,00 Vabimo k ogledu j 10,00 j 10,05 1354. VTV magazin \ 09.40 Vabimo kogledu 1 10.05 50 zvezd za otroke. j 10.25 Kultura i 09.45 1353. VTV magazin posnetek j 10.35 Športni torek [ 10.10 Kultura j 11.30 Naj spot dneva j 11.00 Športni gost i 10.15 Polk'n'roll, glasbena oddaja i 14.00 Videostrani, obvestila j 11 40 Naj spot dneva i 10.45 Naj spot dneva j 17,55 Vabimokogiedu j 14.00 Videostrani, obvestila 1 14,00 Videostrani. obvestila \ 18,00 TV instrukcija: matemabka 1 17,55 Vabimo k ogledu 1 17.55 Vabimo kogledu i 18,40 Nedeljski izleti: 8rdo j 18.00 Odkrito povej naglas. 1 18.00 Velenjski plesni oder I 18.50 Naj spot dneva 1 18.40 Regionalne novice \ 18.45 Lokalni utrip Mislinjske j 18,55 PravfjKa za najmlajše: i 18,45 Otroški glasbeni videospoC doline, informativna oddaja Gosja pashrica j 19.15 Najspotdneva i 19.25 Naj spot dneva 1 19.10 Videostrani, obvestila i 19.20 Videostrani. obvestila ř 19.30 Videostrani. obvestila i 19,55 Vabimokogiedu j 19,55 Vabimo k ogledu 1 19.55 Vabimo k ogledu i 20.00 1354. VTV magazin, 1 20,00 Pop Com 1 20.00 Velikonočni pogovor j 20.25 Kultura j 21.15 Regionalne novice 1 21-00 Vabimo k ogledu j 20,30 Športni torek 1 21.20 Naj spot dneva 1 21.05 50 zvezd za otroke, j 20,50 Sortni gost i 21.25 Vabimo k ogledu posnetek j 21.30 Mir, ki ga iščeš, je v tebi. I 21.30 Popotniške razglednice narod nozabavnega dela dokumentarna oddaja Ind lia m Nepal humanitarnega koncerta 1 22.00 Alfi v Chffiagu j 22,25 Iz oddaje Dobro jutro i 22.30 Vabimo k ogledu j 22,50 Vabimokogiedu 1 23,15 Vabimo k ogledu \ 22.35 Naj spot dneva ! 22,55 Naj spot dneva i 23.20 Naj spot dneva 1 22.40 Videostrani, obveshia I 23,00 Videostrani, obvestila ] 23.25 Vkleostrani, obvestila TO IN ONO Kdaj - kfe - kaj Oven od 21«3*do21.4* ^^^^^ Zdfsevam,dasleseaiašlivzeloCudnempoložaju ^ Nimale već volje ?â r^evanje poifeb inîel|3 ^šega pdrinerjd, saj ^ ^ steskorajda prepričani, da mu ni mogoče us^eči. Ra ni tako hudo, V bolj o^tro Di moral i nastopiti m reč i bobu tKA. Ni ka r pa pn tem ne pojdite čez rob. saj sevam lahko zgodi, da bosie povzročili pravo družinsko vojno. Prijatelji Mc opazili veso krizo in počulje. Vsai po^kuáaii V3S bodo spodbuiati pri tem. da tokrat ne popustile Bllc od do 20.5. V' N Skrajničasbižebil dalLJdisamispomate,đamofatebtl;hv3lefnj, da se je zaplel reill lako kot se je. Kaj lahko bi se namreč zgodilo, da bi se vam zaradi na videz povsem obrobnega vprašanja življenje obrnilo na glavo. Zato poskušajte vsaj nefaj dni tiveii drugače In pil tem upoštevati ludi vse tfsfo, kar vas rKmčno mori že nekaj časa. Spremenili življertske navade nikoli nI bilo lahko, a tokrat se seveda zavedate, da jih morale Tudi zato. ker gre za vas in vaše zdravie. posledično pa ludr za dobre odnosesparinerjem Dvo|€ko od 21«5* do 21*6. Dosegli sle veliko, hoteli pa bosle se več Ni ka|, ste pač taksen lip človeka, da vam, če uspete nikoli ni zadosti. Zato boste v naslednjih dneh poskrbeli, da bodo vsi okoli vas zaskrbljeni, vi pa se boste povsem mirno lotili novega, zahtevnega finančnega projekta Ob tem boste seveda ugotavljali, da se nekateri h spraiujejo. kako naj vas ustavijo. VI pa boste mirni zato, ker že imate zagotovilo, da se bo vse srečno izteklo in se tudi bo. Le doma ne bo vse tako. kot si želite, in to še nekaj časa. Rok od 22*6* do 22.7* V iivlienju vam trenutno prav na nob^e področju nič ne manjka. Neka sprememba je namreč tako močno popestrila življenje m dogodkevnjem,ďd ste polno zaposleni, azelosrečni. Topa se po-m na več področjih. Tako lahko mimo lečemo, da trenutno nimate ne velikih potreb in ne velikih želja. Ker jeto tudi res Majhne pozornosti družine vam bodo veliko pc^enile Znali pa jih boste izkazan tudi partnerju, kije to že kar krepko pogrelal. Inzruljih bo câiiti in vrniti. Lev od 23*7* do 23*8* ©^ Podolgem času bo stanje v denarnici taksno, da bonarasnost laž, če boste komu pojamrali, da nimate denarja. Končno si boste oddahnili. saj boste tudi zato lažje dihali. Nekaj starih dolgov poravnajte čim pre). Kaže namreč, da se bodo le kmalu nabrali novi, pa čepov zanje ne boste krivi sami P^ilnicebise vam spet prilegle. vetiajotudi kratke, čezpraznike. ki sopred vrali, Ftmtad vsmbo lelos, ka; se počirtja tiče. kar malo ponagajala. Devico od 24*8* do 23.9. ^ Položajplanetovbozavasvnaslednjihdnehzelougoden Lažjebo-^P ste našli sliksamissebo),zatoboste lažjetudi razčistili mnogedi-m\ leme, ki se sem po glavi morajo že dolgo. Nikar ne zaprite vrat na poslovnem področju, saj se vam bo v naslednjih leđnih ponudila izredna priložnost za napredovanje ali pa celo zamenjavo službe. Fdzite. kako boste odreagirali, ko boste izvedeli. L^hko se rumreč zgodi, da bi v3S povsem napačno razumeli in bi vse skupa[ padlo v vodo. Tehtnica od 24.9. do 23*10. Energije imate dovolj za vse, kar vam bodo v naslednjih dneh naložili. Bo padržalo, davambodozačeli nekateri v vaáiokotici iti krepko na Živce. Tako zelo, da vam bo nivo energije padel že, ko bodo odprli usta. NI kaj, vživljeniusepačne moremo družiti les tistimi, ki jih imamo radi Zato seje dobro ruvaditi, da gre kdaj kaj čez eno uho noter m čezdrugo ven. Vise tega lele učile, saj imate le vedno predlog jezik. Zaradi njega vas zna ob koncu ledna rahlo boleti glava. Skorpl|on od 24*10* do 22*11* A Prevečkrat se vam zdi, da ste za vse. kar vam v življenju ni všeč. f* krivi sami. F^ ne bo držaio, vsaj v prtmeoi, s katerim se boste ukvar-lali vnaslednjih dneh ne. Tokrat ne bosle čisto nič l^ivi za nastalo situacijo, očitki pa bodo vseeno padali na vas m nikogar drugega Trdo kožo dobivati tudi zaradi takih ljudi, ki vam bodo v nastedniih dn^kradlispanec Dejstvopaie.davas to tudi kali V očeh tistih, ki so bolj pomembni za vašo prihodnost, pa cena le rase. Strelec od 23*11. do 21.12* Poslali ste tako občutljivi in ameriiivi, da vam nihče več ne ničpovedati naravnost, vobraz To pa nikakor nr dobro, saj se vas bodo začeli ljudje izogibati, če se stvari ne boste lotili na povsem ^^ drugačen način. Zamero že t^ko kuhate, a ne tako dolgo, kot jo znate VI In tudi kakšno krepko besedo na račun vašega dela bo treba požreti, če hočete, da si ne boste situacije še rTK)čn^e poslabšali. Kar se ljubezni tiče, zvezde pravijo, da zanekral ne bo še nič novega. Fa čepravsi želite. Kozorog od 22.12* do 20*1* ^ Dogodki si bodo v naslednjih dn^ sledili kot na filmska platnu. ^^ Kar ruprej vas bodo nekaj spraševali in vznemirjali, vi pa si boste ^^ želeli le mir, ki bi ga posvetili ukvarjanju z vam najljubSimi stvarmi. V Ne boste najbolj zadovoljni, aževkratkem boste izvedeli nekaj tako lepega, da boste poazbili na vse ma! težave in težavice Povezano boz družino in ljudmi, ki vam pomenijo največ. če to priznale ali ne. l^j ko bt tokrat pokazali, kako se do novici počutite? Vodno r od 21*1* do 19*2* Luna In ludi položaji drugih pCHnembnih planetov vsm bodo vna-^B slednjih dneh dali vetra Slabo počutje je še poslabšala slaba /Kfl^ vest, ker niste izpolnili obljube, ki ste jo že pred časom dali sami J^^v sebi Ta vam bo v naslednjih dneh še krepko nagajala, saj si bo-sle morali priznati, da ste člov^. ki ima zelo malo trdne volje, da kaj spremeni vsvojem življenju. Fariner vam bo glasno očital, vi pa mu ne boste ostali dolžni Zatobodo naslednji dnevi bolj tihi kol ne. Ribi 0d 20.2* do 20.3. Priprave na nek pomemben dogodek bodo v polnem leku. Vmes Si boste končno znali vzeli čas le zase in m svojemale užitke. Verjetno boste vnaslednjih dneh, ki bodo praznično obapi^ni, zelo kreativni. Dokazali boste da vaša domišljija nima meja. vaša ustvar-ialnost pa bo navdušila tudi tiste, ki vas poznaio že dolgo vrsto tel Ob tem boste srečni tudi zato, kef se boste po dolgem času počutili odltâio. Zdelo sevam bo, da končno lahko zadihate s polnimi pljuči. Mi kaj, čas je le vedno tisti, ki celi rane. Hfelenj« Cciri ck, 24. iiiai ťc 20.00 Max Club Potopisno predavanje: Zambezi 2 Glasbena lota Mojstrski tečaj- UrosSveté (harmonika) IVick. 25. nuirec 21QQ Mladinski center študentski klubski večer 22 00-24 QQ Galerija Mladinskega centra Razstava stiriti videastov • V ideo po I je 4/4 23.00 Max Club Koncert: Psihomodopop S<)l)<)la. 2(>. marec* 19.00 Športna dvorana Kolarka • Eleklra : Kraški zidar 9. mednarodna orgelska šola Velenju - V dneh t>cl 30. niarai dn 1, aprila Sli^vcnsko orgeLsk<^ dni^tvc) v »xlckwanjii zvolonjskťJ glasbenem šolo organiziralo modnarcxJno orgelske^ šoto. LcU^Šnja bet deveta vrsti, vodil pa jo bo vrhunski orgelski peJag(^g in koncertanl Michel BiUivard. ki deluje na naj\'Í5jem nacionalnem konse rva toriju za ^asbo In ples v Parizu, tema pa bo Dela franaiskih avtorjev iz obdobja baroka in romantike. Šola si je pridobila ugled saj zanimanje za aktivno ali pasivni> udeležKi nn njej rasle. Vo besedah mag. Ume /apa^k, pn^dsednice društva, je osnovni namen izobraževanja pridobivanje metlnaaxlnega znanja s tega podroCja glasbenega iLsivajjanja zaslovenske dijake in študente. Kak(Wtv»t.%>Ie privablja ludi luje Studente, njihova prisoim)st pa omogoCa primerjavo med ravnijo in načini dela posamczjiih evropskih iA'îbraievalnih srcdišć. Seveda pri tem ne gre Ziinemariti slikov. ki se rojevajo na takj>nih izobraževanjih. Udeleženci txvdo prisluhnilipredavatelju v orgelski tivorani velenjske gtasl^ne k')le.kjerse bo L aprila ob iy.3Guri Michel Bouvard predstavil tudi na koncertu. 31- marca pa bodo izpopolnjevati svoje znanje na novii) trimanualnih orglali v cerkvi sv. Trojice v Skivenskih Cioricah. ■ tp Kakšna bo tvoja zgodba? Vctcnje • V Mladinskem centru Velenje bc^ jutri, v petek, 25. marca od l3-ih do 20-ih potekala delavnica Korak do zaposlitve. Namenjena je mladim, ki kcîncujejo šolanje in ne vedo, kako naprej, katóna bo njihova /aptisUiev, kje jo tK>do iskati, ali kako tx'îdo do nje prišli. Delavnico bodo pripraviti v sodelovanju s Študentsko organizacijo v Ljubljani. Prijave zbirajo v Mladinskem cenlni Velenje na nastc^vu me.velenje.mitjai^siol.net in na telefon i)31 H44 15.\ ■ Velikonočna muzejska ustvarjalnica Neprijazno, Jsneieno juin» cvetne nedelje ni ustavilo 130 otrok in staršev, ne bi priSii na Velenjski grad na vvlikmtV^no muzejsko ustvar-jalnico. Taje pi^^tala fù iradicionatna.saj znjoobujamo^ege in navade najstarejših in najveíjih praznikov. Velikonočni snop ali butaro je otrokom predstavil Ruda StrmcniL Izvedeli s<\ iz česa je narejen in za kaj vse so ga včasih uporabiti. V delavnicah, ki jih je pripravila Andreja Zeienik,so si naredili majhen snop, v različnih tehnikah barvali in kra:>ili jajca, delali rože iz papirja In izdelali malega piščančka na glinenem lonCku. Otrcx'l so s pi>inini narečjem izdelkcw i^diiajali zadtMîljni in v domkem pn^gramu „Ohranjam?^ velikonoCne Šege In navade" spoznak> izjočilo na.č podobno pravemu. Nekaterih spretnosti in tehnik st^ se BelovoSčanke priučile od svojih mater in babic. Ideje pa črpajo i/ narave, knjig, revij, s tečajev in sejmov. Otvciritve nizslave 13. marca sc je po nedelj.ski sv. maši udeležila večina krajanov. Otroci so pripravili krajži kulturni program, ki mu je sledila pogostitev. Krajani so se v prijetnem vzdušju zadn^ali do večera in se dogovorili, da bodo dogodek ponovili tudiprih^.idnje lelo. ■ Špela JanežiČ Zgodilo se je... 0(125. do marra. 26. mami 1977 je Planinsko društvo Velenje v restavraciji nekdanje veknj.ske veleblagovnica Nama pripravilo prvi pianin.ski ples; 26. marca leta I9H3 je bila na osnovni i>oli Karla Destov- nika • Kajuha v Šoštanju mla(li leta 1963, koje bilo v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje zaposlenih 559 dclavcev, so na bivšem nogometnem igrišču velenjskega Rudarja ob želc/jii^ postaji v Velenju začeli gradili novo proizvodno halo Gorenja; vneddJcK^O. marca tvta 1919, so v Šoštanju v Vasletovem hotelu (današnji Kajuhov dom) šcKtanjski igralci izvedli ljudsko igro s peljem "Nai^a kri", avtorja Frana Šaleškega Finřgarja: Rudnik boksitav Vranjipeči v Ločnici pri Velenju pred aprilom 1941 ni deloval, okupator pa je začel izkoriščati tudi zaloge boksita. Deinij^ka družba, ki je imela sedež v Berlinu, je po zakupni pogodbi začela kopali boksit v Ložnici in ga voziti na velenjsko železniško ptvstajo. Din- kier je rudnik obratoval, jc bilo tam zaposlenih od 2t) do 4i) delavcev. Prvo pomembno akcijo na velenjskem območju so partizani opravili v noči na 30. marec [942^ ko so napadli rudnik v Ložnici in uničili večino rudniških naprav. Okupator jc proizvodnjo obnovil, vendar so partizani vseskozi preprečevali odvoz boksita in ga leta 1944 povsem onemogočili: - 30. marca 1970 so po 15. amandmaju zvezne oziroma 13. amandmaju republiške ustave sprejeli nov statut Rudnika lignita Velenje, ki je uvedel nove oblike organizi-ranjavzdružcncm delu; -31. marca 1991 je odstopil takratni prvi mož koncema Cro-rcnje Herman Rigelnik: - 31. marca 1992 so na zasedanju velenjske skupščine poslanci izbrali nov grb občine Velenje, avtorjev Staneta Hafnerja in Vlada Vrbičn. Pripravlja: Damijan Hljajič Nagradna križanka MIS MAS, cl.o.o. V i: I. i: N J KOMUVALNO PODJETJE VEUM JE (Lo.Q. Pogrebno pokopslttla tfajavnost Koroàka cesta 371, Velenje NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ÍKALE SMO EDINI. M IZVAJAMO V CEUm: - POGREBNE IN POKOPAUSKE STORITVE - PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA - UREDITEV DOKUMENTACIJE • MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV • UREDITEV ZNIŽANJA STROSKOV NA ZZZS Tel.: 03/891 91 53. GSM 031/39 01 38; 041/39 01 36; 031/37 50 41; Dosegljivi smo 24 ur na dan. N« trgu 52. Mozirje, tel: 03 839 47 44 Saviniska cesta 33, Mozirje, tel: 839 52 46 Šošlan). Kajuhova 5-7. tel.: 5881 143, Kios4( Pri Janezu (pn garažni hisi Spar ob krožnem promnu pri policiji) Pri nas vam z en^o ljubeznijo kot pred davnimi leti pečemo kruh in pekovske Izdelke. 2 ročnim načinom dela po i2 prapor^akom 1er vsem, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poli. Áalujoč: nud Trnw www.nascas.si NUMERO UNO Rot>erl Kukovec 8. p. Mlinska ulica 22 Maribor Jgodni gotovinski ali avtomobilski krediti do 7 let za vBe zaposlene, ter upokojence, tudi 09. Star kredit nI ovira, možnoat obremenitve dohodka do 50%. Pridemo tudi na dom. Ugoden odkup In prodaja rabljenih avtomobitov. Tal.! 02/ 2S2 46 26 041 790 560, 041 931 991 Fax: 02/ 252 46 29 Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje uKrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Zobozdrovniki: 26. in 27. marca • Majda Budna dr: stom., v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1, Zdravstveni dom Velenje (od 8. do 12. ure). 28. marca • Primož Jevšek, dr stom., v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Zdravstveni dom Velenje {od 8. do 12. ure). Ukama v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in dižav-nih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Vetermorska postaja Mtonj: Od 25. do 27. marca - Urban Hrušovar, dr. vet. med,, gsm 041/667-040. Od 28. marca do 31. maica - Tibor Stupar. dr vet. med., gsm: 031/671-203. Delovni čas: ponedeljek • petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali- ponedeljek, sreda in pfitfik od 8 do 1 ? ter torek In četrtek od 13. Oo 17. ure; Izdaja zdravil in zdravstvenih spričeval - od ponedeljka do petka med 7. in 10. Liro ter med 13. in 14. uro). OIBANJE PREBIVALSTVA Upravno enota Velenje Poroke: Danica Skok, Šmartno ob Paki 127 in Dragan Šarac, Šmartno ob Paki 137; blizabeta Lesjak, Velenje, Koželjskega ulica 3 in Milenko Sirrič, Velenje, Koželjskega ulica 3. Smrti: Hof3tKrobat,1943, Ceije,Glavni trg št. 5; Rozalija Čas, 1926, Florjan št. 191; Ivica Svečko, 1952, Velenje, Šaleška cesta št 2/c; ivianja Orozi, 1936, Arnače ŠM2; Elizabeta LečniK, 1919, Ravne na Koroškem, Trg svobode 13 a; Izidora Žurbi, 1334, Polzela št. 154/b. Kîno nagraiuie naročnike Našega čosa Izžrebali smo: Slavka Mlklavžina, škale 37, Velenje; Anton Kugonič, Upa 55, Vetenje in Franc Turinek, Skomc 12, Šmartno ob Paki. (Potrdlla o ragradi preimete na dom). Nagrajenci nagradne križanke »Esotech d. d.«, objavljene v tedniku Naš čas 10.3.: 1. nagrada: 10 ur koriščenja fitnesa In savne Esotech: Branka Drk, Šatek 82, Velenje 2. nagrada: 5 ur koriščenja fitnesa in savne Esotech: Meta Jordan. Slatina n.h., Šmartno ob Paki 3. nagrada: 3 ure koriščenja fitnesa in savne Esotech:Marjan ŠkoHek, Ljubljanska 48. Velenje Nagrajenci bodo potrdila o nagradah prejeli po pošti. Radio VSalenje ONESNAŽENOST ZRAKA v tedttu 0Ć U. marca 200$ do 20. marca 2005 t^iso povprečne dt)evne koncentracije S02, izmerjene v aviomatskifj postajah /AňfP) /ta obtnočju Mestne občf/ie Velenje, Občine Šoštanj i/t Občine Šmartno ob Pakt, nikjer presegale mejne 24-or/te koncenfrac/je 125 mikro-g S02lm3 zraka. PňESWA OBÙim mífiJE, VftAĐ ZA OKOLJE IN PROSTOR me^vredrvosi: 354 rnfcfo.gSD&1rú7a)(aL^atOT(|vd presdQEmie v te&i 3004: 30 mlRfo-9 SOS/riC jnlta Praznovanje velike noči Vdika mićje mijveCjiin najslH-rcjši krS^ianski pra/nik, ki ga kmijanl prnznujejovsponiln na Kristusovo vsliijcnjc od mrtvih. Velika noC sc vedno praznuje prvo nedeljo po prvi pc^mladan-ski luni in je letos 27. marca, na osnovi lega pra/nika pa se nato ravna se kar nekaj drugih praznikih. Veiikom">Cni krog segii od pepelnične srede do velike noCi, od Velike noči do binkoSii pa govorimo o velikonočnem času. Nedelja pred veliko nočjo je cvťtna nwlelja, leden pred veliko nočjo pa je veliki leden. (Velna nedelja jc dan blago- slova snopov ali butar» ki jih ljudje polem uporabljajo za različne namene. Ponekod v Šaleški di>lini (npr. v Belih Vodah) ljudje po blagoslovu snop po vrnilvi i/ cerkve vržejo na eno izmed sadnih dreves v sadovnjaku. kjer počaka do velikega Četrtka. Na veliki četrtek, ko utihnejo vsi zvonovi, snop snamcjo z dreve.sa in ga riizrežejo na munjše ko.se, dele tega snopa pa nato uporabljajo vrćtzlične namene. Nekaj jih zataknejo tudi za streho nn pod-stre.^ju in jih nato čez leto mečejo na ogenj, da bi h\k) bla- goskwljeni dim varoval pred nevihtami in ujmami ter ostalimi nesrečami. Okrasje snopa ([^ui>pan ali brsljan) pa poloze ?ivini,.saj ver]'amejo,dajo boto blagoslovljeno zelenje varovalo pred nesrečo. V velikem tednu so se nekdaj ljudje v glavnem z^dr^cvali doma in se pripruvljitli iia veliko noč. Delo na polju so v sredo končali in se naio posvetili urejanju in pospravljanju hiSe in njene okolice (»hiSnpuc«). V Salei>ki dolini so pravili, da bi listi, ki bi dela! na polju zadnje tri dni velikegH tedna, naredil njive nerodovitne, v tem času Iz družinskega albuma Angele in Antona Goîiénika (pd. Ojstersek iz Belih Vod): blagoslov jedil leta 19S4 pri Ojsteršku v Belih \/odah Vse bogastvo cvetne nedelje LJuhno d) SHvinJi - Cvetna nedelja je za la kraj in celotno občino gotovo drugi največji in naj« lepši praznik v letu, znan po vsej Sloveniji in zunaj njenih meja. Butaram, snopom ali pre.snecem na Ljubnem pravijo potice in le so res prava poslastica za oči in du.^o. Domačini, zI