5. štev. Sovo mcHto 1. inarcii líMífi. XXI r. lotiiik. NOVIC 17 izhajiljo 1. in 15. VBB(i«ga meseca. Cena jim je s poštnino vred za četo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Buanu in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Amerik« pa 3 K, — Dopise sprejema urednik, narućnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. GOSPODARSTVO- Kako se cepi kostanj za lubad. Že v Bt. 21. lanskili „Dol. Novic" priporočali smo cepljenje debelega japonskega kostanja na ras droban, toda užitni kostanj, kakoràen raste po naših dolenjskih Iiostali marsikje v obilni meri divji. — Danes spet tako cepljenje priporočamo, ker se nam zdi istinito prekoristno. Cepiče (áiiseej jako debelo zrnatega japonskega kostanja dobiti je v kmetijski soli na Grmn po najnižji eeni. Cepit, ki zadostuje za 3 ali 4 požlahtaitve, stane le 4 vinarje. Za lubad fkoŽo) cepljeni kostanj prime ae jako rad, rajâi kakor na vsak drug način ; izvršuje se pa to cepljenje tako-le: Ko kostanj v hosti že brsti, vzame se cepiče japonskega kostanja iz kleti. Na spodnjem, toraj debelejšem koncu cepiča, izbere se dva popka, katera sta si ravno nasproti stoječa, namreč eden na levi, drugi na desni strani. V pridejani podobi št. ] zaznamuje levega črka a. desnega pa črka b. Kaka dva milimetra pod zgornjim, torej levim popkom, zareže se cepič s prav ostrim, ce-pilnim Dožičkom navpično na eepič tako globoko, da seže zareza za tretjino debelosti eepiča globoko. Ko je ta prva zareza, imenujmo jo sedlo, narejena, napravi se na njo zopet zelo navpično drugo, po-dolgem cepiča, katero v pridejani podobi kaže črka C. Imenujmo jo stopinjo. Stopinja biti mora popolnoma ravnega, ne pa zbočenega, ali kakor pravimo, »a-blasto krivega površja. In čim daljša, tem boljša jc. Konečno su se ob robn stopinje lubad nekoliko posname. To na ttbtdveh straneh, kakor je to pri črki C jasno videti. Ako se še cepič tako skrajsa, da ostane na njem le 5 do G očes, pa je popolnoma pripravljen. Zakaj da je treba na to paziti, da Be napravi ohedve zarezi na cepiču, toraj sedlo in stopinjo tako, da ostane jeden popek (aj tiktna nad sedlom, drugi {bj pa na „hrbtišču" stopinje; je umljivo. Prvi potreben je namreč zato, da se rana na lArhii" podlage (divjakej hitro zalije, drugi pa zato, ilu je podlaga vse jedno cepljena, ako tudi veter ali pa kaka tica cepič odbjmi. Zdaj poglejmo, kako se pripravi podlago. To se na najgladkejšeni mestu ravno tako odžaga, kakor pri "avadnem cepljenji v razklad, ali navadnem takozvanem PudubR f. I^ipravljen kostanjev cepič. pevcanji. Ko je podlaga odžagana, se nastalo rano prav gladko obřeže, ali kakor pravimo, pričeli. Ko je podlaga pričelena, se pa se na njej lubad od zgoraj dol tako daleč prereže, kakor je stopinja na cepiču dolga. Prerezani hibad se končno z zagojzdo, napravljeno iz trdega lesa, tako od lesa loči, da zadobi podlaga podobo št. 'i. Potem »e zatakne cepiČ za nastalo špranjo lubada na podlagi, poveže se po-žlalitnilev z motozom (špagoj ter zamaže s cepilno smolo. Kako da gre cepilno smolo napraviti, povedano je pa pod naslovom: „Naprava cepilne smole" v Řt. 4. Dtil, Novic. Pripomniti je še to: Da se eepiči, posebno pri začetnikih cepljenja, med delom ne prcsnsijo, kaže, najprej podlago odžagati ter pričeliti, potem cepič pripraviti, in ko je to storjeno, urno lubad podlage prere-1'riiirivijeii» iostfmjeva zati ter cepic Zatakniti. Akojepod-laga debela, zatakne se labko na njo dva cepiča. Pri debelih podlagah gre pa tudi na to paziti, da se eepilna smola za lubad ne zaceja. Da se to ne zgodi, se ne sme eepilne smole napraviti pre-redko tekoče. Prej še, ko se požlahtnitev poveže, prisloni se na vsako stran cepičev po en košček dovolj debele mladike šibe, in te koščeke se z motozom trdno k podlagi priveže, tako, da oni lubad kar le mogoče dobro k podlagi in cepiču pritisnejo, ter prazni prostor na straneh cepičev z lubadora podlage zatlačijo. Ako »e pusti tako k požlabtnitvi privezane koščke šibe čez cepiče moleti, recimo za eno veliko ped znabiti, je to še jako koristno. Veter odvali namreč precej rad cepiče, ko že po-gnanke poženejo, puščene šibe pa to zabranjujejo. —1— PiKiiha % Naprava novih vinogradov brez popolnega preri-golanja sveta. Odkar iraamo po Dolenjskem zaradi titne uši vpeljano novo vinogradstvo, pri katerem namreč sadimo ameriňke trte, katere s eepiči domačih požlahtnujemo, uvedlo se je za zasaditev novih vinogradov takozvano rigolanje, ali po domače rečeno : enakomerno globoko prekopavanje zemljišča čez in čez. Pri tem delu pre-koplje se za novo vinogradsko zasaditev namenjeni svet čez in čez 70 do lOOcm na globoko in vse skalovje se izrije s primernim orodjem, da, tudi z izstreljavanjem, ali kakor pravimo, rainanjem odpravi. No, tako preri-golanje je pa seveda drago, da, jako drago delo, to osobito, ako se izstreljenega kamenja za podzidja (škarpe) neoblioduo ne potrebuje, in ako se mora v takem slučaju kamen znašati daleč proè na kupe. V takili slučajih napravi se lahko prav dober nov vinograd na ta način, da se skalovja nič ne izrije, ampak le zemljo med istim globoko prerij^ota ter s trtjera zasadi. Tako delajo nove vinograde v Dalmaciji že od nekdaj, in delalo naj bi se jih tudi pri nas v navedenih slučajih. Trt pride pri taki napravi novega vinograda res da veliko manj na jednak prostor, kakor ako se skalovje vse izkrČi. Tudi ni mogoče trte tako lepo v redu saditi, kakor bi se jih aicer pri popolnem prerigolanji sveta. Vse to je res, a res je pa tudi to, da stane tako napravljen vinograd nepriraeroma veliko manj, kakor Čez in čez popolnoma prerigolan. Kes je pa tudi to, da zamore v takem vinogradu veliko boljše vino zrasti, kakor pa v skalovju cisto prostem, in to že celo v slabaih legah. In sicer zato, ker se skalovje po dnevu jako segreje, in že po dnevu odbija trtam, t. j. grozdju, glede njegovega zorenja jako koristno toploto, to se vrži pa Se zlasti po noči. Vsaka skala med trtami je takorekoč peč, katera se vsled solnčne toplote jako segreje in potem toploto bližnji okolici oddaja. Kdor misli pa nov vinograd z brezobrestnim državnim posojilom napraviti, se tega načina pač ne sme posluževati. Tako po dalmatinskem načinu napravljeni del vinograda vidi se lahko v Trski gori pri Novem mestu, lastnina je g. G. Drelseta iz Ljubljane. —1— Kako je zboljšati naše košenice. Pičli 80 pridelki, ki jih dobivamo po naših kose-nicah. Ena košnja in nekaj pase, to je vse, kar dobimo s teh prostorov. Pa se ta košnja ni dosti prida. Kako tudi neki ! Rusa je redka, trava nizka in slabe rasti. Ali je kaj čudnega, če po takih krajili zmanjkuje krme skoraj sleherno leto? Ali je kaj čudnega, če po takih krajih živinoreja ne napreduje, kakor bi bilo želeti ? Gotovo ne ! Ali temu smo nekoliko sami krivi. Ko bi naíe košenice nekoliko obdelovali in gnojili, bi se razmere že na bolje obrnile, če ne v prvem let» pa v teku nekaterih iet, in lahko bi prišli do tega, da bi ne bUo treba vsako leto proti koncu zime krme okolu iskati in jo za drag denar kupovati. Ali mi prepuščamo koienice preveč same sebi, in to je napaka. Res je sicer, da je vse obdelovanje in gnojenje kosenîc manj vspesno in bolj težavno kakor pa travnikov, ali brez truda ni kruha. Tudi košenice so hvaležne za vse, kar jim dobrega storiš. Posebno velja to za gnojenje. Ako bi pri nas košenice redno gnojili, gotovo bi se pridelki povzdignili, če ne na mah pa saj v nekaterih letih. Rusa bi se zgostila in zboljsala. Slabe, trde trave bi izginile in napravile prostor boljšim travam in deteljam. Z eno besedo, gnojenje bi več zaleglo, kakor nam zaleže tisti denar, ki ga izdajamo sedaj za nakup dragocene krme. Kaj bi ne bilo bolje, da se raje kupijo potrebna gnojila kakor pa krma? Sicer bi pa tudi doma laliko pridelovali več gnoja, ako bi zaceli z gnojem bolj ravnati in ga bolj skrbno zbirati. To velja se posebej za guojinico, pa tudi za hlevski gnoj. Najboljši gnoj za košenice je domači gnoj, najsi bo hlevski gnoj ali pa gnojnica. Ako bi gnojnico vozili v malih posodah, v sodčkih na dvokolesnicah, kako lepe vspehe bi lahko dosegli. Le poglejmo Švicarje, kako se ti trudijo in kako skrbno porabijo vsako kapljico gnojnice. Pa tudi umetna gnojila so vrlo dobra, ako se prav rabijo. Priporoča se pa, da v tem slučaju rabimo tudi čilski solitar. Za 1 oralo bi trebalo 300 kg Tomasove^ žlindre, 250 kg kajnita in 50 kg čilskega solitra. Čilski solitér se naj raztrosi še le spomladi, ko trava že zeleni. Zato svetujemo našim gospodarjem, da napravijo saj majhno poskušnjo s takim gnojem. Prav pametno bi bilo, ko bi se združili gospodarji takih vasi, kjer imajo košenice, in ko bi skupno kupili saj toliko teh gnojil, da bi jih dobil vsak saj nekaj kilogramov za malo poskušnjo. Skrbimo za dobro deteljno seme. Kupčija z deteljnim semenom je močno razvita in naravno je, da se gode tudi pri tej kupčiji razne sleparije. Posebno rado se primešava novemu semenu staro seme, ki se ni dalo lansko leto prodati. Pri-mesavajo se pa tudi druga semena in razne smeti, samo da se več izkupi. Pri velikih semenskih trgovcih odpade pri čiščenju deteljnega semena vse polno opremka, ki ga judovski prekupci skoro zastonj dobe, po tem pa primešajo po malem dobremu semenu. Primešava se pa tudi droben pesek, ki se celo pobarva, da je bolj podoben pravi detelji. Zaradi tega je pa treba pri tej kupčiji velike previdnosti. Kupovati je le tako seme, ki je čisto in popolnoma kaljivo. Najbolje je, da je pregledano od semenske kontrolne postaje na Dnnajti ali kake druge take postaje in da je izpoznano za čisto in prosto predenice. Ce kupujemo seme lucerne, paziti je na to, da je vseskozi enakomerno rumene barve. Vmes pomešana rujava zrnca razodevajo zmeraj ali starost, ali pa, da je bilo seme slabo spravljeno in je zaraditega slabo kaljivo. Posebno pri semenu, ki se po prekiipcih okrog ponuja, je dosti slabega zrnja vmes. Boljši je, da plačamo za, seme nekaj več, pa imamo zanesljivo doliro bVago, kakor da kupujemo za nižio ceno raxne smett. In to velja tudi za domaČo deteljo. Tndi pri domači detelji že po barvi lahko spoznamo, ali je kaj starega in slabega semena vmes ali ne. I.)omača detelja je sicer pisane barve, temnovijolčaste in sivo- do bledorumene, aH iz semena mora odsevati nekaka svežost, ki je lastna le novemu in dobro spravljenemu semenu. Pazimo tedaj tudi pri tej detelji, da so rumena zrnca sveže- ia bledorumena, ne pa rjavkasto rumena. Ue sami semena dobro ne poznamo, je najbolje, da ga tam kupujemo, kjer se prodaja izpričano dobro in popolnoma Čisto seme. Na par desetič pa ni gledati v tej kupčiji, iiko nam je res ležeče na dobrem uspehu, —r— Politični pregled. Državni zbor. Nekateri poslanci nimajo rea druzega dela, ko da neprestano grde armado. Za to seje vzdignil domobranski minister in odločno zavrnil te napade, l'riznal je, da je naša mornarica v slabem stanju, a ravno za to naj poslanci dovolijo potrebnega denarja, da bomo imeli močno vojno brodovje, ki bo branilo koristi Avstrije na Jadranskem morju. — Godili so se v državni zbornici ta eaa zares nezaslišani skandali. Pol nori grof Sternberg je tako strastno in nesramno napadal vladarja, da se kaj tacega sploh se ni čiilo v avstrijski zbornici, v Evropi pa ne od velike francoske revolucije. In večina niti ugovarjala ni proti temu tako kakor bi se spodobilo! — Tržaški Lahi so se še enkrat pritožili raditega, ker je vlada tržaškemu magistratu odvzela posle prenesenega delokroga. A to pot jim je minister povedal resnico se bolj odločno in jasno; dejal je, da so magistratni uradniki pri vsaki priliki kazali Avstriji sovražnega dulia, zato jim vlada pač ne more zaupati, in tudi to jim je minister povedal, da ni šolstvo nikjer v celi državi tako slabo kakor ravno v Trstu. — Vsenemci so poskusali delati ob-strnkcijo z raznimi mijnimi predlogi, a baron GauČ jih je brž ugnal, ko jim je pojasnil, da oni samo hočejo zavlačevati volivno preosnovo ; Vaenemce je seveda silno speklo, da jih je ministerski predsednik tako dobro razkril, in začeli so — psovati. — Državni zbor je minule dni delal jako hitro, ker vae je napeto pričakovalo važnega dne, ko stopi vlada pred poslance z volivno reformo (preosnovo). Zgodilo se je to februarja, ko je ministerski predsednik baron Gauč predložil poslancem pet zakonskih načrtov, ki naj prenove avstrijski parlament. Tako je baron Gauč povabil poslance, naj samim nebi in staremu parlamentu narede oporoko ; no, druzega stari parlament tudi dÍ vreden ! V razgovor pridejo ti zakonski načrti še-le nekako sredi mesca marca. To bodo viharji ! Več o volivni reformi na drugem mestu. Zgodovinsko pomenljiv je bil za Ogrsko in za celo državo 1 9. februar. Ta dan je nalašč za to imenovan kraljev komisar razgnal z vojaštvom in policijo poslance, ki so bili samo za to poklicani v Jiudimpešto. Ugasnile so tudi vse njili poslanske pravice, in bodo nove volitve. Košut sicer na tihem sunta k uporu, a Večina naroda je nezadovoljna s počenjanjem koalicije in mog-oč/ijakov ter želi mir» in deJa. JJričae se bodo nove volitve vršile na podlagi splošne m enake vullvne pravice, katero bo vlada kar kratko brez državnega zbora proglasila in vpeljala. Vsekako stoji Ogrska pred važnimi dogodki, ki bodo vplivali tudi na Avstrijo. Vseli nemirov in razporov pa eo krivi židi in framasoni, lii liote razbiti Avstrijo. Dopolnilnih volitev v trgovsko In obrtno zbornico v Ljubljani se je udeležila to pot tudi Slovenska Ljudska stranka. Voliti je bilo 12 novih udov; Slovenska Tjjudska stranka je zmagala s 4 kandidati. Izmed 24 svetnikov trg. ill obrt. zbornice jili je sedaj 5 nase stranke, 15 liberalcev in 4 nemške. Liberalci sc grozno jeze in podtikajo naši stranki vse mogoče, a resnica je, da je "aša stranka, osobito na Dolenjskem, koder je izvoljen Davorin J'"rančič, klobučar v Novem mestu, razvijala jako krotko in skoz in skoz pošteno agitacijo. Ljudje pač aprevidevajo, da liberalni mogočnjaki nimajo preveč sniiBla za stanovske koristi, ampak jim je stranka in '^je koristi prvo in zadnje, čemur se mora vse žrtvovati, Sv. Oče Pij X. je pisal dunajskemu kardinalu Gruii ozir novega splošno avstrijskega časnikarskega društva, ki se imenuje Pijevo društvo, pismo, v katerem pov-darja vpliv časopinja na ljudstvo ter bodri k vstraj-nemu Časnikarskemu delu v katoliškem smislu in po katoliških načelih Kdor bo imel časopisje v rokah, ta bo zmagoval. Zato treba z vsemi močmi podpirati dobro Časopisje, slabega pa se ubraniti z vso silo. Tudi francoskim katoličanom je pisal sv. Oče okrožnico, v kateri ugovarja nasilnostim in krivicam, katere prizadeva vlada s t. zv. ločitvijo (;erkve od države. Vspodbuja katoličane k edinosti in vestnemu spolno-vanju verskih dolžnostij in k izvrševanju državljanskih pravic, ter svari pred morebitnim razkolom in ločitvijo od Rima. Nekateri katoličani namreč kaj radi sanjajo o nekaki samostojni francoski (galikanski) cerkvi, in tega se papež boji. Morebiti bodo sedaj francoski katoličani vendar le sprevideli, da izkažejo cerkvi in veri jako slabo uslugo, ako se ne brigajo za volitve in za javno življenje. Samo ta brezbrižnost in malomarnost je storila, da so prišli na vladno krmilo framasoni, ki tako surovo postopajo s katoličani. Po cerkvah uganjajo sedaj socijalisti in poulična sodrga nečuvene nesramnosti in nasilja. Vse v imenu svobode ! Kajpada! Srbija in Avstrija se boste v kratkem poravnali. Katoličani ! Suvrai^^ntki ljudstva delujejo na to, kak« bi un čiJi inuć krščanskega ljudstva, da bi potem z njim toliko lažje gospodarili. Svobodomiselno židovstvo in njegove tajne framasonske družbe s« dokazale, kako nesrećno delujejo v vsem našem gojiio-darskem in duševnem življenju. Zdaj so izmislili ti zarotniki nov napad. Sovražniki, ki so zuani pod imeDoni „reformatorjev zakona", hočejo 1. dn se sme katoliški zaktm razvezati vsak čas in da vsak zakonski sme zapustiti drugej^a in poročiti se potem na nova, 2. da bo vsak ćas mogoć jcakon med židi in kristjani, nied teiu^ ko se sedanja postava protivi takema zakonu, Knke posledice bi nastale, ko bi sovražniki dosegli svoj cilj? Lflhknmiselnili porok bi bilo vsak dan veC, ker nič ne bi oviralo zakonske, raziti se po oiimib dnevih. Otroci bodo izročeni pri takt-m spreminjanju zakonov najbolj nestalni u.sodi; kohkor več dece pride skupaj iz razmh zakonov, toliko slabiici bo njenu vzgoja. CfBČe kakor sedaj bo en zakonski zapustil drugega, da mors skleniti novo navidezno bolj ugodno poroku; posebno bodo trpele pri tem nesrečne zajmlčene žene, ki bodo tolikrát pre-varjene StarejSa žena ae ne bo megla zanašati na varstvo ptstave in s tem bo pabnji^na v britko nesrečo, Vvsth dfželah, v katerih so bile uvedene take postave, kakot^nili ai želijo „reformatorji zskona", pokazale so se kmalu te nesrečne pfisledice: Število uničenih družin je postalo vedno večje, vzgoja otrok se je zelo poslabšala v neštetih diuiinah na ikodo države in skupnosti, ker starisi ao se poročali 4, 5, da tudi 10 krat. Res je, ta ali oni mož, ta ali ona žena trpi vsled sedanje postave, ki brani nov zakon katoliških zakonskih, dokler živi drugi del, ko je dotični zsikon nesrečen. Take pomilujemo. Nespametno pa bi bilo, opustiti zavoljo posameznih slučajev bolj važno splošno dobro. Ali se moremo kristijani odpovedati beseilam Jpzusa Kristu.sa, ki uči; „Kdorkoli odpusti svojo ženo in vzame drugo, stori na njej prelestvo." Ali moremo zapustiti nauk sv. apostola Pavla: „Poročenim pa zapovedujem ne jaz, temveč Gospod, da se žena ne loči od mcža; če se je ločila naj ostane neporočpna ali pa naj se pomiri s svojim možem." (1 Kor. 7, 10, II) in zopet: ,,/îena, ki stoji pod mužem, je vezana na postavo, dokler živi mož; če pa mož umre, je prosta od p<-stave miiža, tako da ni prťšestníca, če se pridruži drugemu možu." (Rimlj. 7, 2 itd.) Iz teb jasnih besed je razvidno, da je razvezljivost zakona proti krščanskim naukom, in da niti cerkvena oblast ne more razvczati pravno obstoječega in zvršenega zakona, kakor tudi dejanski ga ni nikoli razvezala. Katoličani! Branite se proti temu napadu, ki je velika nevarnost za svetišče nase hiée, za nravno in narodno moč našega ljudstva. Stopite toraj v pi»govor z onimi poslanci, ki so postali že sužnji sovražnikov naroda in pokažite jim s svojimi podpisi in protesti, da zahtevate od njih, naj skrbijo za postavno varstvo katoliškega zakona. Delujte povsod in pojasnite napad, s katerim se proti krSčanskenm ljudstvu bojnje. ProĆ z niefi>rmo zakona", ki ni nič drugega, kakor kruta postava svetih družinskih vezij. Narod hoče neraz-vezljivi zakon, varstvo diužin, mladostne vzgoje in nravneinoči! Katoliški centralni odbor. Volivna reforma. v političnem pregledu amo í,e večkrat govorili o yolivni reformi ali volivni preosnovi. Danes nameravamo na tem mestu spregovoriti kaj več o tem. Zanimivo in potrebno je to vsakemu državljanu. Ministerski predsedniki zadnjih let kar niso mogli izhajati 8 sedanjo zbornico, in tako so vedno bolj in bolj kar na leta zastajala najnujnejša dela v prid državi. Sprevideli so, da jo treba zbornico premladiti, poklicati vanjo zastopnike ne Famo nekaterih posameznih stanov, ampak celega ljudstva, vseh slojev, kakor si jih ves narod sam izbere. Čedalje glasneje je bil klic po splošni in enaki volivni pravici. Nekatere starokopitneže je aicer oblival mrzel pot samo če so slišali to besedico, in vse mogoče so si izmišljevali, da bi jo pristudili in onemogočili. In recimo, da je res: gotovo, tudi enaka in splošna volivna pravica ima svoje hibe in nedostatke ter ni docela popolna, a časovnim razmeram in potrebam je gotovo najprimernejša, dokler ne dobimo kaj boljšega, ker je gotovo boljša ko z:tstareli način dosedanjih volitev, po katerem so bili 7,lasti nižji sloji potisnjeni močno nazaj in nizdoli. Tu mora — nko je le zdtave pameti in pošten rodoljub — potrditi vsakdo. Kdor se danes še upira splošni in enaki volivni pravici, prav gotovo nima poštenih, čednih namenov, Veft o tem govoriti se nam zdi nepotrebno. Kdor politiko razume le količkaj, bo pritrdil; kaj pa ptavijo nerazumniki, nas ne briga. Gotovo se marsikaka stvar sliši in bere vse drugače v učenili, vednostnib razpravah, kakor pa v praktičnem Življenju, zlasti pa v političnih borbah. A življenje naj nas uči obvladati življenje in uživeti se vanje! Posamnike je mogoče prepričati z besedami, a širše sloje treba prehiteti z dejanji, če jih hočemo razvneti za svoje namene in ideje, Pripomniti je le se to: kar pišemo o volivni reformi, je Aele zakonski načrt; tako naj bi bilo, misli vlada; a če tudi l'es bo tako, imajo govoriti poslanska zbornica, gosposka zbornica in cesar. Presvetli cesar se bo gotovo najmanj ustavljal, saj je sam opetovano izrazil za to reiormo, V gosposki zbornici ne bo šlo tako gladko, a uprav viharno bo v zbornici poslancev, osobito v odsekih. To bodo vojske! Kar nič pa se ni bati, da bi Tolivna reforma ne prodrla, ker je vlade resna volja, izvesti jo. Oairali pa se bomo v teh vrsticah osobito le na domaČe slovenske razmere. Volivno pravico ima vsak moški, ki je dovršil 24. leto, je avstrijski državljan, ni izključen od volivne pravice ter v občini stanuje najmanj eno leto. Vsakdo, bodi si kmet ali gospod ali uradnik, voli y svojem yolivnem okraju skupno z vsemi in sicer vsak ima po en glas. V poslansko zbornico pride 455 poslancev, dosedaj jih je bilo 425, Slovanov bo skupno 230, Nemcev 205, Italijanov 16 in Rumuni 4. 230 Slovanov bo torej stalo proti 225 Ne-i^lovanom. In to silno bode Nemce! Nekaj naših dežel si oglejmo! Kranjska: doslej 11 poslancev (9 Slovencev, 2 Nemca), v prihiidnje 11 (vsi Slovenci). Koroška: doslej 10 poslancev (vsi Nemci,) v prihodnje 10 (1 Slovenec). Štajerska: doslej 27 poslancev (23 Nemcev, 4 Slovenci), v prihodnje 28 (22 Nemcev, 6 Slovencev). Trst: doslej 5 poslancev (vsi Italijani), v prihodnje 5 (1 Slovenec, 4 Italijani). Goriško : doslej 5 poslancev (3 Italijani, 2 Slovenca), v prihodnje 5 (3 Slovenci, 2 Italijana), Istra: doslej 5 poslancev (4 Italijani, 1 Hrvat), v prihodnje (1 Slovenec, 2 Hrvata, 2 Italijana). Seštejmo! V državnem zboru je bilo doslej 15 Slovencev, odslej jih bo 23, torej 8 več. Jugoslovanskih poslancev bode po tej vladni jiredlogi 36, sedaj jih je bilo 27. Za Kranjsko je določeno za 11 poslancev 11 volivnih okrajev; na Dolenjsko odpadejo: 3. okraj; politični okraj Kočevje tn sodni okraj Žužemberk; 4. okraj: sodni okraji Krško, Kostanjevica, Mokronog m Trebnje in 11. okraj : sodni okraji Rudolfovo, Črnomelj in Metlika, To so prav kratke nas se tikajcče poteze nove volivne reforme. Kaj naj rečemo o njej mi Slovenci ? Od 30 novih mandatov jih dobimo Slovenci 8: 2 na Kranjskem, 2 na Štajerskem, na Koroškem, Goriškem, Trstu in Istri po enega. Ko bi šlo po pravici, morali bi dobiti še tri poslaniška mesta: 2 na Štajerskem in 1 na Koroškem, Mogoče je, da bodo na.<^i poslanci v odsekih izpremeaili volivne okraje in tako dosegli večje število poslancev. A trda bo šla, ker nam Nemci še hočejo te vzeti, oziroma dobiti na Kranjskem še enega poslanca za Nemce, in nas Še drugod oškodovati. Drugi, ki so poleg Nemcev se bolj nezadovoljni nego mi Slovenci, pa so naši „liberalci". Zakaj? Na Kranjskem ne bodo dobili ne enega poslanca, ker volijo vsi enako, kmet in gospod in uradnik in obrtnik, k večjemu, če se jih budo Ljubljančani usmilili! Torej k večjemu I liberalni slovenski poslanec pojde na Dunaj! To je hudo! la zato vpijejo, da se godi obmejriim Slovencem krivica in da ni treba nove volivne reforme! Brigajo nase liberalce obmejni Slovenci! Zato pa Sirijo o naših poslancih najgrše laži, češ, da so izdali vladi Slovence na Koroškem in Štajerskem, Smešno in neumno ob enem! Daž ima kratke noge in ne bo pokopala volivne reforme. In če jo ne uvede Gauč, uvel jo bo kdo drugi. Kamen je zavaljen, kdor ga bo poskušal ustaviti, pobil ga bo. Toliko za danes. -H- Piše se nam: Iz Črnomlja. Kakor vsi denarni zavodi, kateri so bili v zadnjih desetih letih na Kranjskem od mestnih občin ustanovljeni, izvrstno uspevajo in kažejo napredek v vsakem oziru, tako se je tudi lansko leto v Úrnomlji ustanovljena mestna hranilnica vže v prvem letu jako krepko razvila. Pri hitrem reševanja prošenj za posojila, kakor tudi pri nizkih obrestih, s katerimi ta denarni zavod deluje, je mestna hranilnica napravila 649.147 K 76 v denarnega prometa, kar se mora imenovati zelo ugodno z ozirom na to, da delujejo na Belokranjskem Se štirje drugi konkurenčni zavodi. — Upoštevaje dejstvo, da je občinski odbor črnomeljski sicer zelo pozao ustanovil ta denarni zavod, je vendar pričakovati, da bode v doglednem času donašala mestna hranilnica mestu samemu lepe dobičke, zlasti če bodo dana posojila proporcijonelno z vlogami tako rapidno rasla, kakor dosedaj. — C« se pregleda natančno računski zaključek za prvo upravno leto 1905, kateri je jaki» vestno in skrbno sestavljen, posnamemo iz njega, da je imel» mestna hranilnica v prvem paslovnem letu, prištevši nakupljen inventar od mestne občine vsega dobička 3666 K 14 v; to je toraj sad delovanja devetih mesecev. — Naj deluje ta na-rodno-gospodarski denarni zavod vedno na tej podlagi kakor dosedaj in naj bode vodstvo v teh rokah, potem bode živel, se razvijal in uspeval v ponos mestu in blagor občinstvu. Domače vesti. (Red mašnistva) podelil bode v diugi polovici julija prevzv. g. knez in škof dr, Anton Bonaventura Jeglič v kapiteljski cerkvi v Novem mestu domačinu c. g, Valerijanu Učakn, kleriku n, v. r, (Izginil je) pred dvema tednoma c. kr. okrajni glavar v Krškem, g. Jožef Orešek, Dolgo časa je bilo zaman vse iskanje in poizvedovanje, 26, m. m. pa so ga našli delavci v Savi pri Brežicah, ko so iskali nekega utopljenega delavca, ki je skoćil za klobukom v Savo in utonil, Vestni in pravico-IJnbni urn(inik je bil priljubljen pri predstojnikih in 1 tHstvii, ki mu je izkazovalo iz»«nredQ<> zaupanje. Kako je zasel v Sjvo, «e ni pojaHujeno. V zadnjem éafiu pa so un rajnem g. gUvnrju Opazovali znamenja bolnega dnlia. (Umrl je) 27. m. m. c. kr. notar v ^.uieinberku, g, iřan Greř«r6ič, po daljši boîeini, (Ude družbe sv. Moliora) prosi novomeški poverjenik vikar Watzl prav vljudno, da Éiiii prej pošljejo iia-roćnino 2 K; stari udje, ostanite zvesti in pridobiti novih, da ne bomo sli nazaj, ampak naprej ! (Novi kapelnik godbe meščanske garde) ji g. Kami Henrik Krem pel, doslej godheni ravnatelj iostru-tneutalne šole v Gradcu, rodom Spodnje Štajerc. (Odbor ženske podružnice Ciril-Metodo ve lf jvem ob 8. uri dopoldne. Sleherni stavljenec ali njegov Sorodnik možkega spola, kateri ima priti v pregled pred naborno komisijo in bi bi) tudi le nekoliko pijan, bi se na lici mesta kaznoval in ne bode komisijsko pregledan, temveč bi se ga pozneje privedlo na njegove stroške pred naknadno naborno komisijo v Ljubljano. Enako bi se postopalo tndi z istimi, kateri bi bili po životu umazani in ne po celem telesu Čisto umiti. Potrjeni novinci ostanejo do prisege brez izjeme pod oblastnim nadzorstvom, vsled tega naj se opusti vsaka prošnja za izpust do zapriseženja, ker bi bila brezuspešna, tudi gospod župan na se vzdrži take prošnje za katerega koli potrjenega novinca. Dokazila za dosego morebitnega olajšita naj prinesejo stavljenci s seboj, ako bi jih ne bili že poprej uložili. Kdor bi svoji naborni dolžnosti ne zadostil, ali sploh katero iz vojnih predpisov izvirajoco dolžnost opustil, kaznoval bi a« ne glede na izgovor, da mu dotični zakon ni bil poznat, V Trebnjem vršil se bode nabor v hiši st. 22, pri Alojziju Pavlinu, v Žužemberku v šoli, v Kudolfovem pa v uradnem poslopju C, kr, okrajnega glavarstva in sicer v pritličji na desni strani od glavnega vhoda. V nabornih prostorih mora vladati največji mir in je govorjenje v istih dovoljeno le komisijskim članom in javnim organom. Nepoklicanim pa je sleherno vtikanje v naborni posel preptivedano. (Potresni sunek,) Dne 21. m. m. ob 6 uri in 6 minnt zvečer je bil v Novem mestu jako močan, približno 4 sekunde trajajoč, od severo vzhodne strani, poševno vertikalen. Razni lažji predmeti so se prevrnili, svetilnice zanihale, nekaj (»peke padlo na tla, Čudno je, da na potresni opazovalnici v Ljubljani nastavljeni, sicer jako občutni inštrumenti niso zazna-menovali potresa. Ravnatelj ta opazovalnice, c, kr. prof. gosp. Bel ar bi rad izvedel okrožje, kako daleč je segal ta potres. Veliko uslugo bi mu storili gospodje, ki so čutili ta potres in bi nin Ui na dopisnici naznanili. Gospodarske stviiri. — (Prašičja zaprtiia na Dolenjskem.) Našo Dolenjsko je zadel zopet bud udarec, Nanagloma so se zaprli za promet s prašiči trije politični okraji, in sicer novomeški, krški m črnomaljski okraj, Osnpnjen se popra-šuje eden in drugi, kaj se je pa zgodilo, da se je izdala ta odredba, ki težko oškodaje našo prašičjo rejo in ki prizadeva našim gospodarjem toliko skrbi in škode? Kaj pa je vzrok te zaprtije? Kje se je pojavila svinjska kuga? Iz razglasa samega povzamemo, da se ukazuje zaprtija teb okrajev zaradi tega, ker se je v zadnjem času zanesla svinjska kuga iz teh okrajev v druge kraje, údaj zato, da se ubrani razširjenje svinjske knge, pa tudi zaraditega. da ae prepreči tihotapljenje a prašiči iz okuženih in zaprtih hrvaških okrajev. Kolikor nam je znano, je novomeški okraj popolnoma zdrav in prost svinjske kuge. Za črnomaljski in krški okraj ta hip ne vemo, koliko sta okužena. Ůe so se pa v teh okrajih primerili posamezni .slučaji svinjske knge, ali je potem treba, da se vsi trije okraji zapio? Po našem mnenju bi bilo dosti, ako se zapro samo okuženi okraji, da se pa v okrajih, ki niso okuženi, saj notranjega prometa a prašiči ne ovira. Sedaj so pa prepovedani vsi semnji brez izjeme Zaraditega se ne smeio izdajati nobeni živinski pntni listi. Kak udarec je to za prizadete kmeUivalce, ve le tisti, ki to sam izkuši. Kar je dovoljenega v tej zaprtiji, je edino to, da »e smejo izvažati živi pitani prašiči, pa tudi za to je treba posebnega dovoljenja od političnega oblastva. Za naše kraje, ki se pečamo poglavitno z rejo plemenih svinj, je to malega pomena v tem času, ko 8o pitani prašiči že močno poprodani. Zndnji pondeljek bi moral biti kakor običajno prašičji semenj v Novem mestu. Ljudje so dobili ziviQâke potne liste in so pripeljali prašiče na trg, a su ga morali vrniti. — Ali bi ne bilo mogoće, v takih slučajih nekoliko hitreje razglasiti po občinah take zaporne odredbe? 3 tem bi se prihranilo ljudem mno^o sitnosti, BtroHkov in dela. — (Tíhota pij en je s prašiči.) S tihotapljenjem s prašiči iz prepovedanih brovaških okrajev bp je napravilo na Dolenjskem že ogromno veliko fkode in tudi sedaj je tihotap.stvo menda glavni vzrok, da se je odredita za prtlja okrajev, ki meje na Hrovaško, kajti v dotičnem razglasu je reietio izrecno, da se ukaznje zaprti.ja tudi zaraditega, da se prepreči nadaljnje tihotapljenje s prašići, V koliko se bo z zaprtijo odvračalo in «abranjevalo tihotjipljenje prašičev čez hrvaško mejo, to nam pokaže bližnja bodočnost. Vsekako je pa prepoved vsakojakih semnjev silno trda naredba proti tihotapljenju, in je opravičeno Tpraâanje, ali se bode s tem res napravil konec tihotapski trgovini ali ne. Po naiem mnenju ne. Če hočemo mejo tako zapreti, da se tihotapljenje ustavi, potem bo treba drugih sredstev, bo treba strožje kontrole na meji, ali kjer to ni moguće na bližnjih obmejnih krajih, treba bo katastra itd. Sejmov pa ne kaže zaraditega prepovedati, saj za vse kraje ne, kakor se je zgodilo v predstojećem slučaju, Dobljeni tihotapci naj se pa strožje kaznujejo, tako strogo, da jim enkrat za vselej poide veselje, pečati se ae nadalje s tako rokovnjaško in umazano trgovino. Čuditi se le moramo, da se udajajo tej tihotapski trgovini ljudje, katerim ni nobena sila, iskati si tako nepusten^m potom svoj kruh. Čuditi se moramo pa tudi sosedom, ki mirno gledajo to nepošteno kupčijo in mirno trpe take trgovce v svoji sredi, vzlic ogromni škodi, ki jo trpi ves kraj zaradi zaprtije in ku^ne bolezni. Take ljudi je treba neusmiljeno preganjati in takoj naznaniti pristojnemu oblastvu, kakor hitro se kaj izve. — (Tla pod svinjaki.) Lesene svinjake postavljamo pri nas običajno od tal, da so bolj suhi. V tem slučaju se nabira pod svinjaki obilna moča in blato. Mnogo gnojnice nam gre na ta način vsako leto po zlu. Okolu svinjakov leži t rahlih kupih suh gnoj, gnojnica se pa zaceja v tla in popolnoma zgubava za gospodarstvo. To se mora spremeniti! Tla pod lesenimi svinjaki naj se tlakajo, tako da se gnojnica lahko odteka in napelje v gnojnično jamo. Storimo to, da dobimo več gnoja, ki je glavna pomoč za zboljšanje kmetijstva. — (Kako napraviš neprodirne staje v hlevih? V ta namen se dandanes najbolj priporoča beton, ki sedela iz cementa. Za, napravo betona vzemi 1 del cementa in 6 delov šnt« ali gramoza, in napravi ž njim 12 cm debel tlak. Na ta beton napravi Še išterlih za 2 cm na debelo. Za išterlih vzemi 1 del cem^-nta in 2 dela peska. Da niso staje pregladke, treba je — predno se cement strdi — vtisniti po gladkem površju kake robate stvari, n pr. debelo železno mrežo, rošt ali kaj druzega takega. Stroški za napravo takih staj niso visoki in znašajo za 1 štirjaški meter okolu 4 K 20 v. Beton se pri* poruča dandanes tudi za napravo gnojišč in gnojničnih jam. Za gnojišfna tla je dober tudi beton, ki ga dobiš iz 1 dela cementa in 8 delov šute (gramoze, proda). Tudi tukaj zadostuje 12 cm debela plast betona. Na to plast se napravi se išterlih za 2 cm na debelo. — (VeltUnec.) Da se za Dclenjsko kaj priporočljiva sorta grozdja, da se takozvani veltlintc kakor hitro mogoče in v največji meri razširi, sklenilo je vodstvo deželne kmetijske šole na Grmu za predstojeće suho cepljenje ameriških trt cepiče vseh šterih, med seboj ne ločenih sort, tako po ceni oddajati, da bo le naprava Istih in — ako to potrebno — ovojenje ter razpošiljanje istih plačano. Jako prav bi pač bilo, ako bi se naši posestniki trtnic, kateri se s suhim cepljenjem trt ukvarjajo, te sorte poprijeli ter si njenih cepičev naročili, — (Kako postopati s sadnim drevjem, oglodanem po zajcih? V zimskem času pouzročijo marsikje zajci na še mlađem sadnem drevju veliko škodo, ker mu oglodaj« lubad po deblih in pri visokem snegu znabiti še celo na najnižjih vejai). Taka škoda se godi posebno tam, koder niso drevja v jesenskem času pred zajci primerno zavarovali. Da se ta škoda popravi, svetovalo se je do najnovejšega časa gladko obrezanje vsth ran, tako da se ves po zajcu ranjeni lubad in les odreže, ter zamazanje izrezanih ran s primernim maziK>m, Â sedaj se priporoča, tako ranjenega drevja ne iz- rezvati, ampak kar tako s primernim mazilom namazati. To se svetuje zato, ker je učila skušnja, da se na ta način rane veliko prej zacelijo, kakor pa z nožem obrezane. Da je to res, dokazala je tudi predlanska toča. Kjer so po toči nastale rane gladko izrezali ter zamaznli, zirastle so se rane slabše, kakor pa tiste, katere so samo zamazali, da celo boljša so bila ona drevesa, katerih ran ns> niČ zamazali. Ilazilo za rane Ud drevji napravi se takole: Vzame se polovico dobre mastne ilovice in polovico kravjega blata. Oboje se z vodo tako zmeša, da se napravi prav g-ist močnik, katerega se potem z roko na drevje numaže. Ako se takemu mazilu še telečje dlake, ali pa kakih plev primeša, postane seveda še boljši. Loterijske številke. TRST, 17. februarja 73 55 5 29 50 GRADEC, 24. februarja 72 90 10 1 53 Zahvala. Udbnr Keiishe podružnice ■ k" S S ë > p. « .3 P ja "C « lii Razglas. (40-2-1) V driavni gozdni drevesnici v Bralinu pri Novem mestu se bode oddalo letošnjo spomlad većjo množino gozdnih sadik in sicer: 3-letnih krepkih smrek po 4- K; S-letnih presajenih smrek po 5 K in 1-letnih hrastov po 3 K. za tisoč komadov. Sadiki* se bodo oddajale v drevesnici ali pa primerno zavite postavile na pošto ali železnično postajo v Nuvem mestu. Pismena ali ustmena naročila za sadike sprejema C. kr, okrajno glavarstvo v Novem mestu, Krskem in Črnomlju, podpisano C. kr. okrajno gozdno nadzorstvo in c. kr. gozdar v Novem mestu, Krškem in Črnomlju do 20. marca 1906, pri kterih se morajo naročena drevesca proti potrdilu takoj plačati. C. kr. okrajno gozdno nadzorstvo v Rudolfovem. '^''anilnice in posojilnice za Kandijo in okolico. = zadjuge z neomeieno za-ezo, kateri se bode vršil dne marca 1906 ob 1. uri popoludne vlastni pisarni. — Dnevni ^fid: l,j Poročilo načelstva. — 2.) Poničilo nadzorništva. — j-) Poročilo o izvršeni reviziji. — 4.) Predlog o razdelitvi «istfga dobička. ~ 5.) Nadomestna volitev futikuijonarjev. — Slučajnosti. — NB. : Ako bi la zbor ob 1. uri ne bil sklepčen, ae ob 2. uri drugi občni zbor, ki sme brezpogojno ®*lepati. Načelstvo. Ustiliiii FE1Í J.I0, Ghiviii ti-ří. Zi^hmAwmnite iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7 Va Ordinira vsaki pondeljek od 10.—5. ure. (37-9-2) Zdravje je n^večje bogastvo! Zdravje je največje bogastvo! KAPLJICE SV. MARKA. Te glasovite In nedosegljive „Kapljice sv. Marka" se uporabljajo za zunanjo in notranjo vporabo. Osnblt.o odstraujnjejo trganje In koljenje po kosteh, nogah in rokah, ter laleiSijo vsaki nl«vi>boI. One delujej» ne(l(j8e;îljivo in spasonoHtio pri bolexinilj ua želudtu, iiblažujejo Katar, urejujejo iimeike, odpravijn naduho, bí)leóine in krSe, piiKpeSujeju in iboljSujojo prebavo, iistijo kri in čreva. Preženejo velike in male gliste, ter vse bolezni, izvirajoče od glist. Delujpjo iiibon» proti bripavooti in preblajeijjn. Leíljo vse boleini na jetrib in slezib ter kůliko iu Sûipanje v žeiodun. Odpravijo v*aku inrzliuo in vse liolezni, iKíirajoĚe (jd niraliee. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bole^tiiin na maternici în mađronu, radi tega ne bi smele manjltati v nobeni meS^anfilti in kmetski liiSi. Dobita se samo: Mestna lekarna, Zagreb. — Raditega naj se naroča naravnost pod naslovom; „Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg šlev. 50, poleg cerkve sv. Marka. Utnar ee poAilja naprej ali povjsanie. Manj kakor 13 steklenic, se ne poSije. Cena je naslednja in sicer f>anko postavljeno na vsako poŠto ; 1 ducat (12 stekl.) 4 K — v 3 ducati (36 stekl.) 11 K - v 2 ducata (24 stekl.) B K - v 4 ducati (+8 stekl.) 14 K 60 v 5 ducatov (60 stekl.) 17 K - v Sa razpolaKO imam na tisoče priznalnih pisem, katerih mi ni raogoíe radi pomanjkanja prostora navesti. Zato navajam samo imena nekaterih gospodov, ki so uporabljali .kaptj oe sv. Marka" z nejboljSira vspehora, ter popolnoma ozdravili: Ivan BaretinÉiá, níiteljj Stjepan liarić, župnik; Ilija Maniii, opaakar; Janko KiSalj, kr, nadlogar; Stjepan Seljanić, řeljak; Sofija Vnkdić, šivilja itd. itd. MESTNA LEKARNA, Zagreb, Markov trg št. 50, poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljeno leta 1360. Slavtiemu občinstvu vljudDO naznanjam, da imam zraven izdeloTanja in velike zaloge Tsakovrstnih klobakov po nsj-DovejŠi fazoni — tudi lïliivno zastopstvo za Dolenjsko vseh kmetijskih strojev svetovnoznane tvrdk« K. K. Ježek, in Singerjevih šivalnih strojev ter se najtoplejše priporoĚujem v cenjeno naklonjenost. {5.3.3, Davorin Frančič v Novem mestu. Prodaja vina. Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega, črnega in rudečega starega in novega vina, domače rakije, brinovca in finega namiznega olja iz oljk po primerno nizkih cenah. Ivan Pujmann, (829-12-9) vinogradnik in trgovec (Vodiyan Dignaao-Istra, te, Prečastiti duhovàôini in slavnemu obćinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzfl [;0 nniilem bratu vso izdelovaloico za peii v avojo lastno skrb. Phporoćnjem so tedaj s avojo bogato zalogo kar najtoplejše v cenjena naroČila na peci in stcdilna ognji?5ča pnproat« in najfinejše izvriiena v različnih barvah in niodeinil» vzorcih jako za^e»lji^() in trpeř.no t»-r po najnižjih cenah. Vsa popravila izvršujejo se točno, solidno in ceno. Spoštovanjem Ivan Appe, [3lB-3y peiar v Kandiji pri Novem mestu. p -•J a> pq Najcenejša in najhitrejša vožnja v AMERIKO je s parniki „Severonemškega Lloyda'' IZ BREMENA V NEW-YORK 8 cesarskimi brzoparniki : Kaiser Wilhelm II,, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse. Prekomorska vožnja traja samo 5 6 dni. tH C N O PM Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega jiarobrodnega diuHva kakur tudi listke za vse pioge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri Edvai^d ïfavëar^JWf v Kolo