Leto 1872.	107
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XVII. — Izdan in razposlan dne 9. aprila 1872.
—........■■■■- ■-	_________-—	---1__;__________________________________  .Ji..-
41.
Postava od 31. marca 1872,
o prehodnih določilih, kako naj se zagotovi povišani mirovni stan 25 konjiškim polkom (regimentom), kateri se dopolnjavajo iz kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zborn.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
§ 1
Kar še manjka moštva do povišanega mirovnega stanu konjiškim polkom, kakor se pokaže po tem, ko se popolnoma pokličejo vsi v linijo zavezani, kolikor jih je, to naj se do
1.	dne meseca oktobra 1873 zalaga s tem, da se enoliko reservnikov teh polkov privzame.
§2-
Ta nedostâtek se zalaga v prvi vrsti s tistimi reservniki, kateri se dobrovoljno oglase.
Ako se nedostatek pri katerem polku ne založi s tem, pokličejo se reservniki poslednje letne vrste tega polka po redu njih žreba (loza) ; vendar se taki, kateri so bili že na podlogi določil vojne postave od 5. decembra 1868") na vojsko vzeti, ne smejo zato službo pridrževati, če sami nečejo.
§- 3.
Nihče izmej tako poklicanih reservnikov ne sme se, če sam noče, čez leto d ni j v dejanj-ski službi pridržati.
M-
Cas, ki ga na podlogi te postave v dejanjski službi prebodo reservniki dobrovoljci ali poklicani reservniki, naj se jim trikratno všteva v službo pri reservi ter bodo oni oproščeni trikratne vaje v orožji, katera je v §. 36 vojne postave od 3. decembra 1868 zapovedana.
§. 5.
Ta postava pride v moč tist dan, katerega bode razglašena, in v §. 4 ustanovljeno vštevanje dejanjske službe v službo pri reservi dolžno bodi na korist tudi tistim reservnikom, kateri so bili od 1. marca 1871 počenši pri konjiških polkih v dejanjski službi pridržani ter so se iz te službe že zopet odpustili.
•) Državnega zakonika st. 1!»1.
(Slowenisch.)	^
1
§. 6.
Moč te postave prestane 1. dne oktobra 1873.
§. 7.
Moj minister za deželno bran naj po dogovoru z državnim vojnim ministrom izda na-redbe, katerih je za zvršitev te postave potreba.
V Budimu, dne 31. marca 1872.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Horst	s.	r.
polkovnik.
♦
Postava od 1. aprila 1872,
s katero se §. 2 postave od 147 maja 1869, Drž. zak. št. 63, o ustanovitvi obrtniških sodišč pre drugačuje.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem v premeno §. 2 postave od 14. maja 1869, Drž. zak. št. 63, tako:
§ 1.
Kadar je o nasvetih, da se kje kako obrtniško sodišče napravi, treba določiti in ukreniti v taki dobi, v kateri nij mogoče deželnega zbora vprašati mnenja, kakor veleva §. 2 postave od 14. maja 1869, Drž. zak. št. 63, tedaj sme deželnega odbora mnenje nadomestiti zborovo mnenje.
§• 2.
Ta postava pride v moč tist dan, katerega se razglasi.
Zvršiti jo se naroča ministru pravosodja.
V Budimu, dne 1. aprila 1872.
Franc Jožef s. v.
Auersperg s. r.	(»laser	s.	r.
43.
Postava o<l I. aprila 1872,
o zvrševanji kaznij na prostosti v samotnem zaporu in o komisijah za zvrševanje kaznij, katere se postavijo.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
§• I-
V kaznilnicah in sodnih ječah, ki so tako napravljene, da je mogoče v kako kazen na prostosti obsojene posamič zapirati, bodo se časne kazni ječe in zapora, kolikor prostori zaležejo, po teli določilih v samotnem zaprtji zvrševale tako, da kaznjenec neprenehoma ostane od drugih jetnikov odločen.
§• 2.
Vsa kazen naj se v samotnem zaporu zvrši, ako
1. je moči dostati jo tako, da bode kaznjenec k večjemu osem mesecev posamič zaprt, ali če je
2. v obsodbi izrečena kazen na prostosti do osemnajst mesecev največ ter obsojenec kaže, da se utegne poboljšati.
Ob vseh drugih slučajih naj bode kaznjenec v prvi dobi svoje kazni in to osem mesecev najmenj a ne čez tri leta samotno zaprt.
§ 3.
Ako	bi se samotni zapor zdel nevaren, ker ima kaznjenec kako hibo na	telesu, ali ker
bi se	bilo	bati kake škode za njegovo telesno ali dušno zdravje, naj on ne	bode samotno
zaprt, ali če je, naj se tak zapor ne nadaljuje.
O tem izrekuje razsod v kaznilnicah zavoda načelnik, a kar se tiče kaznjencev zaprtih v sodnih ječah, tist svetovalec zbornega sodišča, kateri ima nadzor. V obeh slučajih je treba, predno sc izreče sklep, povprašati hišnega zdravnika in drugih dotičnih uradnikov.
§• 4-
Ako	je kaznjenec najmenj tri mesece bil samotno zaprt, veljata v računu, koliko časa
trpi	kazen	po teli treh mesecih preslana, vsaka dva popolnoma v samotnem	zaporu preži v-
Ijena dneva za tri dni.
Tako se računi čas tudi, da-si hi pri božji službi, v učilnici ali pri izprehodu pod milim nebom znotraj ječnih prostorov ne bilo mogoče samotno zaprtega kaznjenca popolnoma od ostalih jetnikov odločiti.
§; 5.
Samotno zaprti kaznjenec bodi tako držan, da mora neprenehoma delati, pri čemer naj se, kolikor se da, gleda na njegov stan ali poklic, na to, kar delati zna in s čim se je doslej bavil, in tudi na to, da se uči kakega obrta. Ako je vendar odvezan dolžnosti delanja, mora mu se dati prilika, da se lehko neprenehoma s čim primernim bavi.
§• 6.
Dokler je kaznjenec samotno zaprt, naj se pravilno podučuje, da dobode znanja, kolikor ga ljudska šola daje, in ako ga že ima, naj mu se ponudi prilika, še bolje izomikati se.
§• 7.
Vsakega kaznjenca naj ta čas, dokler bode samotno zaprt, dvakrat na dan kdo obišče.
Ako ga ne obišče kdo izmej njegovih ljudi j, kak dušni pastir, učitelj, obrtni mojster, zdravnik ali kak po oblastvu k temu posebno opravičeni ud takih društev, katera so namenjena za kaznjence skrbeti ali poboljšavati jih, naj ga hodi pogledava! kdo izmej tistih, ki so sicer postavljeni, da imajo kaznilnice in sodne ječe v skrbi.
Kilo takih, ki nimajo ni službe v kaznilnici ali sodni ječi niti v njej ne opravljajo višjega nadzora, in kateri tudi sicer niso zaradi javnega prida prejeli dovolitve iti k kaznjencem, ne sme pri posameznem kaznjenci nikoli čez pol ure ostati, in kaznjenec sploh sme obisk odvrniti.
§. 8.
Na take, ki so že obsojeni, ko pričujoča postava v moč pride ali ki se pozneje obsodijo zgolj zaradi dejanja pred to dobo storjenega, naj se ta postava samo tedaj obrača, ako sami privolijo.
§. 9.
Določila pričujoče postave ne veljajo za samotni zapor, kateri se komu v poostrilo kazni ali za ustrahovalno (disciplinarno) kazen prisodi.
§• io.
V mestu, kjer ima zborno sodišče prve stopinje (deželno ali okrožno sodišče) svoj sedež, postavi sc stanovitna kazensko-zvršna komisija, da bode sodelovala pri izpolnjevanji
zgornjih določil. Njena dolžnost bode, paziti, da se bode pri nalaganji samotnega zapora delalo na tanko po zgornjih določbah, za tega delj vsaj enkrat na mesec ječo pregledati, najdene spotike odpraviti in o pritožbah kaznjencev razsojali.
§• 11.
V tej komisiji so načelnik zbornega sodišča kot prvosednik, državni pravdnik ali njegov nadomestnik in en svetovalec zbornega sodišča, po tein dva moža dovernika, katera nista v državni službi, in en zapisnikar.
Svetovalca izbira v komisijo načelnik zbornega sodišča, kateri določuje tudi sebi ali svetovalcu v komisijo odkazanemu nadomestnika za slučaj kake ovire. Ti izbori se delajo ob začetku vsakega leta za celo tisto leto.
Moža dovernika in potrebne nadomestnike jima imenuje pravosodnji minister na tri leta, in načelnik zbornega sodišča jih zavezuje k vestnemu izpolnjevanju svojih dolžnostij s tem, da mu v roko sežejo.
§• 12.
Komisija lehko v svoje seje privzema načelnika kaznilnice, in — kar se tiče kaznjencev v sodne ječe zaprtih, — sodnika, kateremu je neposrednji nadzor ječe izročen, in tako tudi kaznjenčevega dušnega pastirja, zdravnika, učitelja in obrtovnega mojstra s posvetovalnim glasom.
Pred n o komisija kaj sklene, mora vsegdar zaslišati načelnika kaznilničnega, in kar se tiče kaznjencev zaprtih po sodnih ječah, sodnika, ječo neposrednje nadzirajočega.
§. 13.
Da bode sklep veljaven, potreba je, da so pričujoči vsi komisijski udje — oziroma njihovi nadomestniki, in da je čez polovico vseh glasov za-nj.
Prvosednik glasuje poslednji.
V sejne zapisnike naj se zapisuje, kako je pričujočim glasovalcem ime, kako je kdo glasoval, in kaj se je sklenilo, z razlogi, povedanimi ob kratkem.
§• 14.
Pravosodni minister sme sklepe kazensko-vršnih komisij premeniti.
§• 13.
Dovernikom pristoji, kadar se morajo zaradi svojega uradnega posla čez pol milje od svojega stanovališča oddaljiti, pet goldinarjev odškodbe na dan; tudi se jim povračuje trosek za voz.
§• 16.
Pravosodnemu ministru je naročeno zvršiti to postavo in izdati izpolnilne propise, in on naj z ukazi, kateri se razglase po državnem zakoniku, na znanje da kaznilnice in sodne ječe, oziroma zborna sodišča, kjer naj se določila te postave zvršujejo.
§ 17.
Ta postava pride v moč tist dan, katerega sc razglasi.
V Budimu, dne 1. aprila 1872.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	<*laser s. r.